Glas zaveznikov
Leto II - St. 306
ormacijski dim e oni k A. I. S.
Cena 4 lire
TRST, ponedeljek 17. junija 1946
UREDNIŠTVO :	Via S. Pellico U Telefon it 93354 Ib 944«
OGLASI: Cena za milimeter vlalne (ilrtna ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni Jr pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek m vštet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema izključno: SJJ., SocietA per la Pubbllcltš ia Halla, Trst, uL Silvio Pellico It. 4. UL »4044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Prisrčno ozračje ob srečanju
4 zunanjih ministrov
Določitev dnevnega reda
Danes popoldne druso zasedanje
GRŠKI PLEBISCIT BO 1. SEPTEMBRA
Atene, 17. junija
Grški ministrski predsednik Con-stantin Tsaldaris je predložil zbornici zakonski načrt «o razpisu, plebiscita za vrnitev Nj. Vel. kralja Jurija v Grčijo». Za dan plebiscita so določili 1. september.
Zakon pravi, da je zbornica sklenila razpisati plebiscit.' 1. da naglo vzpostavi v driavi ustavni red; 2. da se ravna po volji večine grškega naroda, kakor jo je .izrazil pri nedavnih volitvah; 3. da ravna po ielji kralja, da se v Grčijo ne vrne prej, preden o tem ne bo svobodno odločil narod.
Ministrski predsednik je izjavil, da vlada meni, da ima zbornica polno pravico pozvati kralja, da prekine svoje bivanje v tujini in o-sebno prevzame izvajanje kraljevske oblasti v Grčiji. Kljub temu, da vlada to pravico priznava, je vendar sklenila, da razpiše plebiscit. Tako bo ustregla ielji, ki jo je izrazil kralj. Upošteva tudi, da bo odgovor grškega naroda pomagal vzpostaviti redno stanje.
PREPREČITEV STAVKE
POMORŠČAKOV V AMERIKI
London, 17. junija Stavko 200.000 pristaniških •n pomorskih delavcev v Združenih državah so preprečili. Pričeti bi se morala v petek opolnoči, 15 minut kesneje pa je neki vladni zastopnik sporočil, da so dosegli in podpisali sporazum. Voditelji sindikatov so pozneje izjavili, da bodo na temelju sporazuma dobili pomorščaki mesečno večjo plačo, za 17 in pol dolarja, pristaniški delavci pa povišico 22 centov na uro.
ANDERS ORSOJA POLJSKI REIM
London, 17. junija Kot poroča «BBC», potrjuje neka izjava, ki jo je podpisal poveljnik poljskih sil v Italiji general An-dcrs, znova sovrainostl do sedanjega režima na Poljskem,
Izjava pravi, da si poljski narod ni pridobil svobode, ečetudi — da rabimo iste besede — je bil prvi, ki je začel oboroieno borbo proti obema totalitarnima silama, j#oti nacistom in Sovjetom». Anders dodaja, da bodo Poljaki ostali zvesti svojim zaveznikom tudi proti njihovi volji in da bodo nadaljevali borbo neglede na sedanje pogoje.
m PARIZ, 17. junija — Prvo zasedanje štirih zunanjih ministrov v Luksemburški palači v Parizu v soboto popoldne ja trajalo 25 minut. Prihodnje zasedanje so določili, kot poročajo iz pooblaščenih virov, za danes popoldne ob 16. uri.
Prvi je prispel v Luksemburško palačo pol ure pred začetkom zasedanja britanski zunanji minister Bevin. Pet minut kesneje se je pojavil sovjetski zunanji minister Molotov,, ameriški zunanji minister Byrnes pa je prispel tri minute pred četrto uro, časom, ki so.ga bili določili za uradni začetek konference, ki pa se je dejansko začela s četrturno zakesnitvijo. Bidault je prispel s triminutno zamudo.
Prvo zasedanje je bilo v salonu Victorja Hugoja. Molotov je smehljaje se pozdravil britanskega zunanjega ministra Bcvina, mu stisnil roko in v ruščini šaljivo dejal: «Itorotko (naredimo kratko). Bevin je z nasmehom odgovoril! »To je dobra misel». Byrnes se je z veseljem pridružil Molotovljevemu nasvetu. Motovljeve kretnje in besede so izražale splošno prisrčno. ozračje, v katerem so se sestali zunanji ministri. Ob 16,15 so fotografi in novinarji zapn-
SPORAZUM NA KITAJSKEM
Šanghaj, 17. junija
Na podlagi poročil kitajskega tiska, ki prihajajo iz Nankinga, je razvidno, da sta maršal Can-kajšek in komunistični general Cou En Lai v soboto zvečer podpisala nov sporazum za prenehanje sovražnosti od 15. junija do dneva izdelave bodoče trajne mirovne pogodbe. Čeprav vsebina pogodbe ni v celoti znana, menijo, da so pri pogajanjih premagali mrtvo točko med osrednjo vlado in komunisti.
Uspeh pogajanj s komunisti je. v veliki meri plod posredovanja generala Marshalla.
stili dvorano in vrata so se zaprla.
Do začetka zasedanja zunanjih ministrov še ni bilo nikakega zunanjega znaka o novem poizkusu, da bi načeli vprašanja, ki doslej še niso bila rešena in ki groze Evropo razdeliti v dve politični In gospodarski področji, Molotov in Byr-nes še nista odkrila svojih kart, četudi sta prišla na konferenco s kompromisnimi predlogi.
Dopoldne so se sestali namestniki zunanjih ministrov. Preučili so nekatere bistvene točke mirovne pogodbe z Italijo. Poleg tega so pripravili za svoje šefe poročilo o delu do zadnjega trenotka. V času med prvim in sedanjim zasedanjem zunanjih ministrov so se namestniki

zunanjih ministrov sporazumeli o glavnih točkah mirovne pogodbe s Finsko, katere načrt dobiva zdaj dokončno obliko. Uspešni so bili tudi v pogledu formuliranja določb za demilitarizacijo Aalandskih o-tokov. Britanska vlada Je prvotno želela, da bi te otoke demilitariziran na podlagi konvencije iz leta 1921, pri kateri pa Sovjetska zveza ni bila udeležena. Sovjetsko stališče je bilo, naj bi demilitarizacijo izvedli na podlagi sovjetsko-flnske-ga dogovora iz leta 1940. Zidaj so se dogovorili, da se bodo poslužill e-nostavnega načina in se ne bodo sklicevali na nobeno konvencijo.
Štiri točke
Na sobotnem zasedanju so se štirje zunanji miniftri pogodili, da bo njihov dnevni red obsegal naslednje štiri točke: 1. mirovne pogodba z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, in sicer po gornjem vrsinem redu; 2. Nemčijo; 3. avstrijsko vprašanje, pri čemer bodo razpravljali tudi o osnutku pogodbe, ki so ga na prejšnjem zasedanju predložile Združene države; 4. razpravo o političnempoložaju v Italiji.
Zadnjo točko — razpravo o po-
litičnem položaju v Italiji — so dodali na Molotovljev predlog. Molotov je namreč obtožil italijanske monarhiste, ki jih je označil za fl-lofašiste, da niso hoteli sprejeti glasovanja naroda v korist republike. Trdil je, da imajo narodi, ki so podpisali moskovsko izjavo z dne 1. novembra 1943 in spremembo premirja z Italijo dolžnost, da podpro v Italiji demokratski režim.
Ko je Molotov predlagal razpravljanje o italijanskem političnem položaju, je obrazložil,- da pomeni njegov predlog predvsem zahtevo po neposrednih podatkih od dveh sil, ki sta v neposrednem stiku z vprašanjem. Dal je razumeti, da bi utegnil biti potreben nastop Sveta zunanjih ministrov, ki bi preprečil, da bi se italijanski položaj izprevrgel v državljansko vojno.
Bevin je sprejel Molotovljev predlog in omenil, da se ne brani razpravljati o italijanskem političnem položaju, če bi prej razpravljali o pogodbi z Avstrijo. Isto je izjavil Bymes, dodal pa je, da je mnenja, da Ima italijanska vlada na podlagi obvestil nadzorstvo nad položajem. Izjavil je, da zaradi tega ni razloga, da bi morali razpravljati o italijanskem položaju pred drugimi vprašanji.
Lela1943 je obvestil Brllance o bombi VI
Mihailovič odKlonil pričevanje Američanov
J® DraŽa Mihaj'°viČ
pred sodiščem izjavil, da je '• 1948 poslal Britancem informacije o nemški raketni bombi V i; to je bilo torej leto dni Prej. preden se pričeli napadi e tem orožjem. Daši je zanikal, da bi osebno sodeloval s sovražnikom, je vendar priznal da so •mell nekateri četniški poveljniki z Nemci »sporazume*. ’
Javni tožilec je sodišče opozil na «BBC».
izjavo ter omenil, da je Mlhaj-lovič v petek priznal sodelovanje, 'j ožiieo je izjavil, da je bila sobotna ^java obtoženca «pr:pravljena». Omenjeno izpoved je obramba 'nočno izpodbijala.
Obtoženec je v soboto odklonil 'onudbo, ki so mu jo brzojavno vili a-itrlskl letalci — :>ivši 1 ameriške m sije pri četnikih — j‘* Jlh je rešil, da bi zanj pilčaU. Jub temu odgovoru, ki je teme-lr ”a »načelnih razlogih*, je nje, * branilec zahteval, da pride do ločevanja teh ameriških državlja-°X:. sodlsče pa je predlog odbilo, hajlovič je Izpovedal, da kljub
I Tt>U’ da 80 ga PodreJenl Poveljniki fi, 44 zaradi sporov zapustili, Ame. ,j" an°v nj hotel prositi za letalo, 1)1 zapust11 državo. Izjavil je: ^ojj možje bi bili lahko odšli, jaz s. sem rajši ostal v domovini. Ni-hotel postati begunec*. ' •
Na nedeljski razpravi so omenili
Ko so MihajioviSu predam, da
3re-srr.-i.~i
označili kot ubijalsko organizacijo na drži, je Mihajlovič dejal, da sc| jc ustanovili samo zato, da bi »prestrašili Quislinge», Ukaze, ka. tere je zahteval, so sporočali samo zato, da bi ustvavarill »osebnost, ki ne obstoji*.
Predsednik: »Torej je bila (a zagonetna osebnost Mihajlovič?*
M hajlovic: »Da*.
Po obtožnici so »Trije črni* napravili seznam žrtev ter so vsakogar, ki je bil označen s črko «Z», usmrtili z nožem, Mihajlovič je rekel, da je izbral to črko zato, ker je »zoprna črka*, zanikal pa je, da bi kdaj ukazal umore partizanov ali njihovih simpatizerjev. Priznal je, da je »očistil* nekatera področja, izjavil pa je, da so bili za to tudi drugi načini, kot n. pr. internacija.
Molotov je na to pristal, pridržal pa si je pravico, da vprašanje predloži v katerem, koli trenotku, če bi morebitni razvoj zahteval takojšnjo razpravo. »Položaj v Italiji — je izjavil — je postal zaradi monarhističnih in fllofašistlčnih demonstracij, ko se je narod že izrazit za republiko, nevaren*. *
Proti koncu zasedanja Je Molotov stavil predlog, naj bi pred dokončno izdelavo pogodbe v pogledu gospodarskih določb vprašali za svet Italijo samo. bevin je izjavil, da bi položaj lahko postal zelo zamotan, če bi se z Italijo posvetovali prej kot z 21 narodi, ki bodo sedeli za mirovno mizo. «Po!eg tega — je dodal — kaj lahko vprašamo italijansko vlado? Ali jo morda lahko vprašamo, ali Je pripravljena plačati vojno odškodnino?* Byr-nes je bil zelo kratek. Pripomnil je, da morajo ministri pred razpravo o pogodbi z Italijo preučiti poročilo namestnikov zunanjih ministrov.
«Timesov» dopisnik piše iz Pariza: «Po prejšnji neuspeli konferenci menijo, da bodo tokrat razgovori v tem ali drugem pogledu odločilni. Uspeh sedanje konference bi pomenil zavrtje separatizma, nadaljnji neuspeh pa neizbežno delitev Evrope. «lsti dopisnik poroča, do so namestniki zunanjih ministrov v soboto popoldne pripravili osnutek pogodbe z Italijo, ki so ga predložili v preučevanje zunanjim ministrom. Dokončali so že velik del pripravljalnega dela. Sporazum so dosegli o nekaterih manj-važnlh vprašanjih. O bodočnosti italijanskih kolonij o vprašanju julijske krajine in o vojni odškodnini pa so namestniki predi-ministrom predloge, ki so različni In težki. Molotov je vztrajal, da se morajo zunanji ministri o teh treh osnovnih vprašanjih sporazumeti prej preden bi osnutek mirovne pogodbe predložili mirovni konferenci.
Italija bo predložila konferenci štirih zunanjih ministrov novo spomenico, ki se tiče vprašanja zahodne meje. Nanaša se na vprašanje Moncenisia. Spomenico bo predložil Italijanski veleposlanik Lupi d: Soragna, ki Je izjavil, da je omenjeno razvodje največje zemljepisne in zgodovinske važnosti. Namign.l je tudi na različne francoske zahteve. Pri vprašanju gre v glavnem za rešitev hidroelektričnih naprav. Italija predlaga «status quo».
Avstrijski kancler Leopold Figi Je na predvečer pariške konference v razgovoru z dopisnikom «New York Timesa* izrazil upanje, da bodo ministri «držall obljube*, ki so jih dali na moskovski konferenci In bodo* z Avstrijci ravnali kot z o-svobojenim narodom*. Figi Je nato govoril o nameravanem trgovinskem sporazumu s Sovjetsko zvezo. V teku razgovora ni hotel izdati razlogov, zaradi katerih izvaja Sovjetska vlada na Avstrijo pritisk in se je omejil le na Izjavo, «da želi Imeti Sovjetska zveza v Avstriji trajne gospodarske k oren'ne*. Dodal je: «Ne moremo se odpovedati svoji gospodarski neodvisnosti, da
bi tako dosegli morebitno trenotno prednost*. Sicer pa je poudaril, da sl Avstrija želi gospodarski sporazum s Sovjetsko zvezo. Izrazil je upanje, da bodo zunanji ministri opredelili izraz »nemška lastnina* v skladu s potsdamskim, dovorom. Dodal je, da usode nemškega Imetja v Avstriji ne moreta določiti samo avstrijska in sovjetska vlada. Treba je najti opredelitev, ki bo enako uporabljiva v vseh področjih.	.
Mednarodni odbor za študij evropskih vprašanj je objavil v soboto izjavo, v kateri predlaga, naj bi nadzorstvo nad Ponijem prevzela organizacija ZN. Poročilo pravi, da je nevarnost v tem, ker bi nemška industrija v bodoče v precejšnji meri utegnila tekmovati s trgovino bivših zavezniških držav.
V	soboto je prispel v Pariz jugoslovanski ministrski podpredsednik Edvard Kardelj ter člani jugoslovanskega odposlanstv.''.. Njih naloga je, da bodo zunanjim ministrom obrazložili Jugoslovansko stališče, če jih bodo k temu pozvali. Nikakega znaka ni, da bi v Parizu pričakovali tudi kakšnega člana italijanske vlade.
V	grškem, parlamentu je podtajnik grškega zunanjega ministrstva Dragoumis v soboto sporočil, da bo v ponedeljek odpotoval v Pariz. O-menil je, da bo zunanje ministre obvestil, da misli Grčija vztrajati pri svojih zahtevah.
BOLGARSKA OPOZICIJA NA ZAT1ŽNI KLOPI
Sofija, 17. j-unija
V soboto zvečer so javili, (la so razpravo proti 16 voditeljem kmečke opozicije, med katerimi je tudi Dimitrov, ki je trenotno begunec, preložili na 28. junij.
Krajevni opazovalci menijo, da bodo sklicali shode, na katerih bodo padle zahteve po strogih obsodbah.
Zasligali so že skoraj vse glavne priče. Pričeli so tudi voditelji opoziciji kmečke stranke, da bi potrdili, da so bili Dimitrov In ostali obtožene! vedno pripravljeni sodelovati s komunisti in da so gojili prijateljske odnošaje do Sovjetov.
Priče pa. ki jih je predložila vlada, so nasprotno skušale dokazati, da so bili obtoženci vedno antikomunisti.
STAVKA ATOMIKOV
New York, 17. junija
Prof Federick Joliet in francoska komisija za atomsko silo sta v petek v New Yorku predlagala stavko atomskih znanstvenikov. Znanstveniki vsega sveta naj bi stavkali toliko časa, dokler ne dosežejo sporazuma o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko silo. Profesor Joliet, ki je sprožil ta predlog na tiskovni kon-jerenci, je član francoskega odposlanstva pri komisiji Združenih narodov za atomsko silo.
Prof. Joliet je označil stavko le kot zadnje sredstvo, dodal pa je, naj bi bojkot atomskega raziskovanja obsegal znanstvenike v Združenih državah, kjer je raziskovanje najbolj napredovalo, enako pa tudi znanstvenike v drugih državah, kakor v Sovjetski zvezi, kjer je raziskovanje še manj razvito.
VLADNE SPREMEMBE V JUGOSLAVIJI
Beograd, 17. junija
Na predlog ministrskega predsednika je predsedstvo narodne skupščine ljudske federativne republike Jugoslavije z odlokom z dne 13. t. m. sprejelo odstop ministra za industrijo Andrije Hebranga. Minister je odstopil, kot pravi poročilo, iz zdravstvenih razlogov.
Istočasno je predsedstvo z drugim odlokom na predlog ministrskega predsednika imenovalo za ministra industrije dosedanjega predsednika vlade ljudske republike Slovenije Borisa Kidriča.
V petek je bila pod predsedstvom maršala Tita vladna seja federativne ljudske republike Jugoslavije. Na soji so odobrili sledeče zakonske načrte:	1. načrt zakona o
držaVnlh nameščencih; 2. načrt za-, kona o zadrugah; 3. načrt zakona o javnih tožilcih in nekatere predpise gospodarskega značaja.
Na seji so nadalje sklenili, da bodo ustanovili odbor za nadzorstvo nad kinomatografsko industrijo In radiofonsko službo jugoslovanske vlade. /	. I
Francija bo \ sred« izvolila novega državnega poglavarja
De Gaulle na proslavi v Bayeuxu
PARIZ, 17. junija. — Francoska ustavodajna zbornica bo v sredo izvolila novega državnega poglavarja ter ministrskega predsednika. Dokler Francija ne dobi nove ustave, bosta 6b» funkciji združeni v eni osebi. Od komunistične stranke, ki razpolaga s lj5 sedeli, je v veliki meri odvisno, če bo novi predsednik republike sedanji zunanji minister in voditelj ljudskega republikanskega gibanja Georges Bidault. Ljudsko republikansko gibanje (napredni katoličani), je v ustavodajni zbornici najmočnejša stranka. Ima 163 poslancev.
Bidault je pred začetkom konfe-
KOMUNISTICNE SILE OKOLI TSllVGTAUA
Šanghaj, 17. junija Osrednji kitajski poročevalski ljrad se sklicuje na vest iz Tslng-taua (važno pristanišče v Santun-gu) ter poroča, da se je okoli omenjenega mesta zbralo približno 50.000 komunistov. Poročilo pravi, da so nacionalistične čete ln mornarica ponoči potopile tri izmed štirih velikih čolnov, kj so skušali izkrcati kumunlstične sile v zahodnih predelih mesta.
V Tsingtao, kjer so nastanjeni novi oddelki ameriških mornarjev, je prispel admiral Charles Cook, vrhovni poveljnik VII. brodovja Združenih držav.
renče štirih zunanjih ministrov razen s skrajno desnico razpravljal z voditelji vseh strank, kako naj bi sestavili vlado narodne edinosti, v kateri bi bile zastopane vse stranke od komunistov do zmernih konservativcev, ki jih vodi stari parlamentarec Louis Marin. Komunistična stranka pa je imela sestanek, na katerem je razpravljala o sestaiH nove vlade, in kjer govorniki niso zavzeli ugodnega stališča do Bidaultovega predscdnlštva. Vsi govorniki so naspotovali koaliciji pod Bidaultovim vodstvom in se zavzemali za to, da bi bil ministrski predsednik socialist.
General De Gaulle se je včeraj drugič pokazal javnosti, odkar sc je umaknil iz političnega življenja. Udeležil se je svečanosti v proslavo svojega izkrcanja v Franciji dne 14. junija 1944, ki je bila v kraju Bayeux v Normandiji. Njegovi adjutanti so že predhodno sporočili, da bo govoril približno 20 minut, da se . ne bo dotaknil strankarsko političnih vprašanj, da pa bo razložil svoje stališče o bodoči francoski ustavi. Predhodna napovedovanja so tudi izražala verjetnost, da bo prišlo ob tej priliki do vell-
JACQUES DUCLOS Tajnik francoske komunistične stranke, ki noče Bidaulta. Trenotno ima izglede socialist Gouin.
kih degollstičnlh manifestacij. V nedeljo zjutraj so podvojili število vlakov iz Pariza v Bayeux, ki je razmerovna majhen kraj, in kjer se lahko zbere na trgu le kakih 3.000 oseb. Povabili so tudi vse di-
plomatske predstavnike, ki so akreditirani pri francoski vladi, enako pa tudi vse francoske generale, ki so kakor koli prispevali h končni zmagi nad Nemčijo.
Glavno ravnateljstvo francoske policije je v petek objavilo, da so v kleteh zgodovinskega Chdteau de Cambd v pokrajini Bordeaui odkrili tajno skladišče. V skladišču so našli 40 ton orožja. Dopisnik pariškega «France Soin iz Bordeauxa poroča, da so v ječi blizu gradu, kjer je zaprtih okoli 1.500 pripadnikov bivše vichyjske milice, ojačili straže. Vendar pa so prišle policijske oblasti do prepričanja, da orožje ni bilo pripravljeno za omenjene zapornike.
ŠVICA PREPOVEDALA IZVOZ OROŽJA
Bern, 17. junija
Švicarska vlada je v soboto obno. vila prepoved Izvoza orožja in mu. nicije, ki je bila v veljavi med vojno.
Kot ao javili, je prišlo do tega zato, da preprečijo sumničenja, da se Švica z dobavami orožja vmešava v mednarodna neaoglasja.
AVSTRIJA ZAHTEVA
PREMESTITEV BEGUNCEV
Dunaj, 17. junija Avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber je v petek zvečer izjavil, da je avstrijska vlada poslala zavezniškemu nadzorstvenemu svetu noto, s katero zahteva, da premestijo edisplaced personsn, ki so zdaj na zahodnem področju At>-strije.
Menijo, da bodo zasedbene sile pristale na avstrijsko željo in da že pripravljajo premestitev omenjenih oseb v Nemčijo.
»ZLATA PI SCICA* SOVJETSKI LUKSUZNI VLAK
Moskva, 17. Junija Moskovska radijska postaja je javila, da so izročili prometu novi ekspresni luksuzni vlak pod imenom »Zlata puščica*.
Vsak oddelek ima avtomatični telefon, S katerim morejo potniki govoriti s katerim koli krajem v državi. Oddelki so poleg tega opremljeni s svileno prevleko In radijskimi aparati.
Indijski Kongres zavrnil
predloge za začasno vlado
Podkralj Wavell bo verjetno sestavil vlado vplivnih oseb
NOVI DELHI, 17. junija. — Po informacijah agencije »Reuter* je Kongres v petek zvečer po celodnevnem živahnem razpravljanju zavrnil predlog britanskega odposlanstva za začasno indijsko vlado v njeni sedanji obliki, enako pa-tudi predloge o bodoči indijski ustavi.
Kot poročajo, je predsednik Kon-
britansko-ameriski
RAZGOVORI O PALESTINI
Washington, 17. junija Na dnevnem redu razgovorov o Palestini, ki bodo med britansko vlado in posebnimi predstavniki Združenih držav v Londonu, bo šest glavnih točk. Razpravljali bodo o sredstvih za pospešitev vselitve 100 000 Zidov.
V SREDO bodo izvolili PREDSEDNIKA ČEŠKOSLOVAŠKE
Praga, 17. junija Dne 1». t, m. bodo na posebnem zasedanju poslanske zbornice izvo lili predsednika češkoslovaške republike.	,
gresa dr. Maulana Azad v pismu podkralju vikontu Wavellu utemeljil zavrnitev s tem, ker je podkralj v vseh primerih predlagal številčno enako zastopstvo predstavnikov Kongresa in muslimanske zveze, oz. indijskih la muslimanskih slojev.
Izjžvil je tudi, da je to zadnja beseda izvršnega odbora Kongresa o predlogih britanskega odposlanstva in da mora odposlanstvo samo napraviti nadaljnji korak.
Dalje poročajo, da je Azad dal razumeti, da je Kongres pripravljen preučiti morebitne nove predlo., ge odposlanstva.
V	kongresnih krogih so pred tem govorili, da je Azad na podkraljevo zahtevo po paritetnem predstavništvu odgovoril z novimi predlogi za ustanovitev začasne vlade, v kateri bi imela muslimanska zveza 5, kongresna stranka pa 10 mest.
Britanski odposlanci so odložili odhod, ki je bil določen za* nedeljo,
V	krajevnih političnih krogih, kjer je stališče kongresa povzročilo veliko pokornost, menijo zdaj. da bo Indijski podkralj lord Wavel\ ker se mu ni posrečilo, da bi prepričal Indijske stranke o potrebi sprejema britanskega načrta za začasno vlado, verjetno opustil misel na vlado, ki bi temeljila na sodelovanju , strank. Skušal bo sestaviti vlado oseb, ki najširše zastopajo politične struje države.
BERMUDSKA KONFERENCA
London, 17. junija
V teku tega meseca bo na Bermudskih otokih konferenca parlamentarnih zastopnikov Velike Britanije, domlnionov in kongresa Združenih držav. Zastopniki bodo gostje odseka parlamentarnega združenja britanskega imperija na Bermudih.
Britanski parlament bodo zastopali Anthony Eden, minister za preskrbo Wilmot in trije poslanci konservativne stranke. Glavni točki razgovorov bosta: 1) trgovsko sodelovanje ln odprava gospodarskih omejitev; 2) sodelovanje in o-bramfca.
Britanske parlamentarne konfe. renče sklicujejo že od prve svetovne vojne. Skupnost članov parlamentov britanskega commonwealtha se je tako razvila, da predstavlja njegovo osnovno ustanovo.
Zadnja parlamentarna konferenca je bila leta 1943 v Ottawl. Po-sebno pomembna je bila zaradi tega, ker se je prvič udeležila delega. cija Združenih držav. Besede, ki jih je o konferenci leta 1943 spregovoril senator Warren, bi morale veljati za vse slične sestanke: »Niso iskali ali prevzeli nobene nove obveznosti, dosegli pa so velike uspehe v pogledu medsebojnega razumevanja,*
Po sklenitvi sporazuma
med Perzijo in Aserbejdžanom
V	pričakovanju volitev
TEHERAN, 17. junija — Ker je perzijski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh dosegel, da je vlada odobrila novi sporazum med osrednjo vlado in Aserbejdžanom, pričakujejo, da bodo zdaj v Perziji razpisali volitve. Dopisnik «Ne\v York Timesa* iz Kaira piše, da pričakujejo zunanji opa-zovalci-strokovnjaki, da se bo pri teh volitvah zelo ojačil položaj sovjetom naklonjene stranke Tudeh. Po najprevidnejših računih menijo, da bi utegnili dobiti stranka Tudeh in »demokratska stranka* 40% glasov. Stranka Tudeh je v zadnjem času precej vplivala na državno politiko. Ce bo zvišala število poslancev od 7 na 25, kar pričakujejo, in če bi dobili »demokrati* v Aserbejdžanu večino, bi imel levičarski blok 50 izmed 136 poslancev. O bodočih odnošajih med stranko Tudeh in Pi-ševarijevo demokratsko stranko ni če nikake jasnosti.
V	petek je bila v Tabrlsu seja
Izvršnega odbora aserbejdžanskega narodnega parlamenta. Izvršni odbor je odobril sporazum ter sprejel odstop »ministrskega predsednika* Jafarja Piševarlja. Naprosili so ga, naj še nadalje vrši tekoče posle, dokler ne bo izvoljen novi predsednik pokrajinskega sveta, ki bo na podlagi sporazuma nadomestil narodni parlament.
Delegacija, ki je pod vodstvom princa Muzafarja Flrouza sklenila sporazum z Aserbejdžanom, se je v soboto vrnila v Teheran. Pred odhodom je Firouz v petek govoril po tabrlškem radiu. Dejal je, da je Aserbejdžan s podpisom sporazuma preprečil, da bi se zadeva spremenila v mednarodno vprašanje. Omenil je, da bi bilo dobro, če se tuje države v bodoče ne bi vmešavale v perzijske notranje zadeve. »Rešitev aserbejdžanskega vprašanja — je dejal — dokazuje politično zrelost Perzije. Dokazuje tudi, da Perzija ne potrebuje stražnikov, ki nadzorujejo njene notranje zadeve in vodijo njeno zunanjo politiko;*.
Glavne točke sporazuma, ki so ga pr.dplaall v četrtek so: Aserbejdžan s« odpoveduje zahtevi po avtonomiji, Svojim ministrom in predsedstvu v vladi. Nadaljnje važne točke sporazuma so naslednje: perzijska osrednja vlada bo na predlog pokrajinskega sveta imenovala aser-
bejdianskega guvernerja; aserbejd-žanske vojske ne bodo razpustili, marveč be podrejena perzijski vojski. dokler ne bo položaja preučila posebna komisija; 75% aaerbejd-žansklh davkov bodo uporabili za kritje pokrajinskih potreb, ostalih 25% pa bo dobila državna blagaj. na; Kurdi, Armenci ln Asirci bodo Imeli Iste predpravic« kot Azerbajdžanci; v osnovnih šolah bodo poučevali kurdski jezik; vprašanje ženske vollvne pravice bodo pred-ložlll teheranskemu parlamentu.
Po tabrlškem radiu je govoril tu-dl aserbejdžanski voditelj Jafar Piševari. Izjavil je: »Naša odgovornost je zdaj večja. Doslej smo delali za Aserbejdžan, odslej pa bo. mo delali za dobrobit vse Perzije*.
MONARHISTIČNA
RESOLUCIJA
Atene, 17. junija Okoli sto monarhističnih poslancev zbira med tovariši podpis« za resolucijo, ki jo mislijo predložiti zbornici. Resolucija bo zahtevala odpravo ustavnega akta iz leta 1944, na podlagi katerega so biU trije bivši ministrski predsedniki Tso-la Tsoglov, Rallis in Logothetopou-los ter drugi ministri ln funkcio. narji, ki so imeli službene položaja v teku italijansko-nemške zasedb«, obsojeni kot kolaboracionisti.
OBSODBA KOMUNISTOV MTOTl^SE^iniAran.
NA BAVARSKEM
Munchen, 17. junija Zavezniško vojaško sodišče je obsodilo na štiri mesece zapora pet voditeljev bavarske komunistične stranke, ki so brez dovoljenja odšli na sovjetsko zasedbeno področje v Nemčiji.
VOHUNSTVO V KANADI ROSS KRIV
Montreal. 17. junija Laburističnega člana kanadskega parlamenta Freda Rossa, ki so ga, kot je znano, aretirali zaradi odkritja vohunske mreže v Kanadi, ao v nedeljo spoznali za krivega »zarote*, ker je preskrbel Sovjetski zvezi tajne Informacije.
Obsodbo bodo izrekli v četrtek. Na podlagi kanadskega zakonika bo sodnik obtoženca lahko obsodil vle na največ 7 let zapora.
Jeruzalem, 17. junija Po zanesljivih ln verodostojnih arabskih vesteh je jeruzalemski Mufti Hal Amin el Husseinl, ki Je zdaj v gorah pri Damasku, takoj pripravljen odpotovati v neko trdnjavo kralja Ibn Sauda, ki leži v puščavi Saudove Arabije, ako bi se politični položaj poslabšal.
EMIN ZDRUŽENE LIBIJE
Kairo, 17. junija Po brzojavki, ki jo je prejel Ust «New York Times*, je Sajed Idria E! Senusl, duhovni vodja Senusljev ln bivši glavar Cirenajke, dal as tretjič v 25 letih razumeti, da bi bil pripravljen »prejeti emiTai združene Libije. Zdaj se pripravlja na odhod Iz Kaira. Obiskal bo ozemlje, ki je nekdaj pripadalo Italiji la kateremu je nekdaj vladal
KULTURA

Te dni je izšla 4. (aprilska) Številka revije -Razgledi*.
Mlodrag A. Vasiljevič: je napisal razpravico -Za novo glasbeno vzgojo*, v kateri odgovarja na vprašanje »Ali je mdgoče preorien-tirati .glasbeno folkloro v Sloveni jit» na način, ki dokazuje, da mora imeti precej meglene pojme o slovenski kulturi ria splošno ter o naSem glasbenem življenju Se posebej. Ce bi ne bilo tako, bi verjetno ne govoril v tej zvezi o -Svabsko-c'ganskih kapelah* v Sloveniji, ki so kvečjemu atribut Balkana. Pisec Slovencem svetuje in jih uči, kaj naj vse naredijo, da bodo dvignili glasbeno vzgojo in celo predlaga v ljudskih Šolah poučevanje igranja sna ne-kem pihalu*. Mislimo, da ima nato glasbena kultura pač že dovolj staro tradicijo ter je zadosti razvita, da bi potrebovala takšne nasvete.
Danilo Lokar priobčuje nadaljevanje in koneo -Sodnjega dne na vasi*. Milko Matičetov daje v sestavku tSdpio Slataper o Slovencih* — po svoji izjavi — nekatere poglede, ki dajejo besedam trlaSkega iredentista nov smisel.
France Bevk nadaljuje s spomini *Pot v svobodo». Razgibano popisuje življenje v koncentracijskem taborišču ter omenja, kaki/iimi občutki so interniranci izvedeli za Mussolinijev obisk na jugoslovanski meji: apolitična poteza/seveda — na obeh straneh. Obračalo se nam je od gnusa. Za tako ceno bi bili lahko tudi mi ostali doma.n Da, da, politika je lotrica, tako je dejal Cankar.
Marija Kriii nadaljuje s «Pro-blematiko socialno političnega dela v coni As, Lino Legiia pa opisuje
-Najnovejše slovensko slovstvo», v katerem je nekaj stereotipnih pogledov na nale slovstvo. Pisec je hotel ta pregled pokazati -našim Primorcem, da bi videli, kako je Ilc pot našega slovstva, odkar se Jim je zastran meje in italijanskega JžSistovskega nasilja in strahovanja zveza ž njim tako pretrgala, da so si megli le redki in Se to zelo nepopolno ustvariti sliko o njem». Bojimo sč, da bo ta slika ostala Se vnaprej tako nepopolna in meglena. Nepazljivost, tiskarski Škrat, ali pa e kakSni drugi Škrati so namreč povzročili, da je LeglSa na poti -iz-gubil» nekaj imen, ki so bila v medvojnih letih dokaj pomembna za slovensko slovstvo. Zdi, se nam, da je pisec podoben kmetu, ki v jesenskem vetru nosi steljo s hriba: od časa do časa mu veter od-naSa suhe liste iz koSa. Kaj vsega ne naredi takšen veter!
V	zadnjem desetletju smo doživljali nekaj podobnega, da so v raznih glasbenih ali literarnih pregledih -izgubljalir, različna imena. Mendelssohn in Heine sta se kar nekam izgubila; Se celo spominske plošče na rojstnih hiSah in spomeniki so se več ali manj javno -iz-gubljalin. Kako smo le tedaj govorili in pisali?
Pesmi priobčujejo Gema Hafner, Ludovika Kalan, Milka Klinar in Andrej Budal.
V	-Obzornikun sodelujejo Andrej Budal, dr. Ivan Marij,: Cok, dr. Vinko Rapotec, Jože Pahor, Hy. in Nada Gabrijelčičeva.
Naročite se lahko na -Razgleden v Trstu, Via Ruggero Manna 29. Na leto stanejo 300 lir, v Jugoslaviji 150 din, posamezna številka 30 lir.	F. B.
KONFERENCA IZVRŠNEGA URADA SVETOVNE SINDIKALNE ZVEZE
Danes se je v Moskvi začela konferenca izvršnega urada svetovne sindikalne zveze in bo trajala do 19. junija.
Izvršni urad 1« Izvršni odbor bosta razpravljala o številnih aktualnih vprašanjih, med katerimi so: obisk svetovne sindikalne zveze v Nančijl in odnosi med zvezo in nadzorstvenim zavezniškim svetom v Berlinu; o predstavništvu svetovne sindikalne zveže pri organizaciji Združenih narodov; o sestavi glavne delavske zveze v Grčiji in o sodelovanju komisije svetovne sindikalne zveze pri tem vprašanju; končno bodo razpravljali ukrepih za boj proti Francovo fašističnemu režimu v Španiji.
Poleg teh vprašanj bo izvršni odbor razpravljal o vprašanjih organizacije, izmed katerih je najvažnejše vprašanje notranja sestava svetovne sindikalne zveze ln podrobnosti o sestavi industrijskega oddelka pri omenjeni zvezi.
Izvršni odbor bo preučil delovni načrt svetovne sindikalne zveze la bo zavzel stališče do obiska njene delegacije na Japonskem, o vprašanju pomoči, ki jo je treba nuditi sindikalnim organizacijam v kolonijah, o obrambi sindikalne svobode in o ustanovitvi sindikalnih središč.
Udeležencem konference izvršnega odbora svetovne sindikalne zveze bo med njihovim bivanjem v Moskvi dana možnost stopiti v stik s tovarnami in kulturnimi ustanovami ter Javnimi uradi prestolnice; Imeli bodo tudi možnost razgovorov z moskovskimi sindikalnimi zastopniki:
Iz Milana je v petek odpeljal posebni vlak s sicilijanskimi rudarji, ki gredo v Belgijo. Drugi transport je določen zci 18. t. m.
Britanija izdeluje preproge
PRERAČUN TRŽAŠKE POKRAJINE
Brezplačno razdeljevanje živil
sšliši .......
V Angliji so prvi začeli izdelovati preproge s stroji. Proti koncu prejšnjega stoletja je Anglija izvozila vsako leto za 1 milijon funtov tovarniških preprog. Na sliki vidite preproge, ki prihaja jo iz stroja v kraju Azminsler.
OBNOVA V EVROPI - ČEŠKOSLOVAŠKA
Ves »vet se zanima za velikopotezen načrt o obnovi, katerega si je postavila CeSkoslovaSka, — načrt, ki obsega industrijo, poljedelstvo, gradnje poslopij, Šolstvo (n Javno prosvetno delo. Seveda je mnogo prezgodaj — nekaj let prezgodaj — za napovedi, v kakSni meri bo izvedba tega načrta vspeina; ali ne bo izpolnil nad v nekaterih točkah in v tem primeru, v katerih; kar pa je glavno, ali ne bo ieSki narod, ki si je postavil tako velikanski načrt v primeri s svojimi silami, prisiljen 6drevi st svojih osebnih svoboščin.
Odkar st Je po premirju leta 1918 ustvaril svojo neodvisno državo, je bila njihova država demokratična tr.ko po obliki vladavine kakor po svojem prosvetnem ustroju. Toda druga svetovna vojna je uničila Češkoslovaško prav tako kot druge evropske države. Od leta 1938 naprej so nacisti postopoma preplavili deželo, dokler niso meseca marca 1939 bili tako predrzni, jta‘so poglasill Cehe za drugorazredne državljan* v njihovi državi. Spet so ustanovili mnoga izmed veleposestev prejSnjih plemenitašev in zaplenili mnoga važna industrijska podjetja. Vse, za dear so se Cehi dolgo časa mučili, so porušili i> nekaj mesecih.
Toda CeSkoslovaSka ni trpela samo duSevno. Podobno kakor mnoge druge države v Evropi v času vojne je morala prenašati takSne nesreče kot so glad, mraz, pomanjkanje stanovanj, zdravniške pomoči in tople obleke.
Ko se je vojna leta 191,5 končala, je bila CeSkoslovaSka ena izmed dežel, za katere je prevzela odgovornost ustanova UNRRA. CeSkoslovaSka je nujno potrebovala pomoč, toda prav tako Je bilo pri Poljski, Jugoslaviji, Italiji, Grčiji in drugih državah na svetu. Ko se je znaSla pred tem obupnim pomanjkanjem milijonov ljudi, ki so zahtevali živež, obleko, zdravila, premog, stanovanja, vse stvari, ki napravijo življenje ne udobno, ampak znosno — tedaj je UNRRA dodelila CeSkoslovaSki primeren delež tega, s čemer je razpolagala. V začetku je bil živež najpotrebnejša stvar. Prebivalstvo vse CeSke je trpelo izvestno pomanjkanje prehrane. 60 odstotkov otrok je bilo zelo izstradanih; 40 odstotkom je grozila jetika.
Živel so jim dodelili. Živež je prispel v Evropo. Toda tu je mahoma nastopila obupna težava, ki je zavlekla razdelitev živil. 700 železniških mostov je legalo v dolinah, preko katerih so se prej ponosno dvigali. Od železniških tovornih vozov jg ostalo manj kot tretjina, ki so bili Se -sposobni za promet. Ker pa Se vseh teh nadlog »i bilo zadosti, je primanjkovalo Se premoga. Meseca oktobra 191,5 so obtičali zaradi pomanjkanja premoga vlaki dobav ustanove UNRRA v Romuniji in na Madžarskem.
Prevozne težave so olajšali Sele, ko so odprli meseca oktobra plovbo po Donavi, ki so jo pa pozneje spet prekinili. Pristanišči v Hamburgu in Bremenhavnu sta začeli sprejemati pošiljke za Češkoslovaško in jih odpošiljati v obsegu 60.000 ton mesečno naprej. Od tega trenutka Je začela pritekati v deželo velika reka živil in obleke
— 156.000 ton živeža in I4.6OO ton oblek in tekstilnega blaga — po stanju ob koncu leta. Živež je stal na prvem mestu, takoj za njim so tesno sledile dobave za poljedelstvo, Tem je sledilo nekaj lokomotiv, tovornih avtomobilov in priklopnih vozov — približno 4.000 v prvih treh mesecih — za olajšanje prometnih težav. Obnova industrijske opreme je bila tudi na prvih mestih na seznamu dobav; te dobave so dosegle S6.400 ton v četrtletju. Zelo potrebne dobave zdravil in zdravniško osebje je tudi prispelo v deželo. Med tem je bila popolna oprema za dve bolnišnici, ki sta imeli po 1.000 bolniških postelj, To je bil presežek is ameriških vojaških zalog, ki je obsegal žimnice, odeje, rjuhe, popolne laboratorije, operacijske dvorane in rentgenske naprave.
Tako se je CeSkoslovaSka dvignila iz suženjstva in trpljenja, ki je v njenem primeru trajalo Seet let. Toda s tem trpljenja Se ni bilo koneo. Zaradi usodne suše leta 191,5, ki je uničila posevke v vseh sredozemskih deželah, Češkoslovaški Se vedno primanjkuje živeža. Se vedno potrebuje poljedelsko orodje, umetna gnojila, avtomobile, premog in vse vrste blaga, kar ji je UNRRA obljubila dobavljati. Toda narod je prebolel tisto obdobje obupa, ko je vse, kar ga je skrbelo, bilo vprašanje, kje bo dobil prihodnji grižljaj za sebe in svoje otroke. Zdaj so njihovi pogledi obrnjeni v bodočnost, delajo načrte za svojo deželo, kot so jih delali pred dvajsetini leti, da bi postala njihova dežela vzor demokracije, dobrih stanovanj, odličnih Sol, sposobnih zdravnikov in uspešne industrije.
Svet lahko samo občuduje odločnost, s katero se je ta majhni narod posvetil urejevanju dežele po odhodu tujega gospodarja, Vlada jim koalicijska vlada, v kateri so vse štiri velike stranke enakomerno zastopane. Eno izmed prvih vprašanj je bilo odločiti o usodi manjšin. Svet se z grozo spominja obupa, propadanja in zmede, ki ga je povzročilo množično izgajanje Nemcev tako) po premirju. To je bi; mogoče naravni odgovor Cehov na način, kako so z njimi ravnali Nemci. Vendar pa so bili po sklenitvi Potsdamskega dogovora Cehi zadovoljni s tem, da so zadržali ostanek Nemčev — okoli 2 milijona oseb — na . njihovih domovih, dokler ne bo rešeno vprašanje uradne preselitve. Mnogo tisoč Nemcev je že odšlo, kar ni nobena velika pridobitev za Cehe. Kraji v Sudetih so zapuščeni; četudi se Cehi tam počasi naseljujejo, vendar bo preteklo Se precej časa, preden bodo ti kraji spet gospodarsko oživeli. Važne industrijske panoge ne bodo mogle proizvajati, n. pr. industrija stekla in tekstilnega blaga , če ne bo ostalo v deželi vsaj nekaj nemških delavcev. Verjetno bodo Cehi uvideli, da morajo zaposliti vse nemške delavce, ki bi bili pripravljeni ostati v deželi.
Vprašanje lastništva v industriji — kar je bilo v resnici važno vprašanje, ker je večina industrije bila v nemških rolcah — so rešili s podržavljen jem. Zakon o podr-žavljenju industrije so sprejeH me-seoa oktobra 1945, odkar pospeše-
no izvajajo podržavljenje. Država že nadzoruje premogovnike, elektrarne, železarne in jeklarne, kemične tovarne, industrijo stekla, keramike, papirja in celuloze. Ce pogledamo v celoti, so Cehi navdušeni za podržavljenje, četudi so nekateri pristaSi opreznejSi v ocenitvah, ali je bilo umestno, da so toliko izvedli v tako kratkem času. Prezgodaj je Se, soditi o tem p > uspehu podržavljene industrije. Češkoslovaško prav tako kot druge industrijske dežele zelo ovira pomanjkanje industrijskih surovin. Večina industrijskih podjetij je odvisna pri obratovanju od dobav surovin in opreme ustanove UNRRA.
Drugo vprašanje, v katerem je CeSkoslovaSka pokazala večjo sposobnost za ustvarjalno delo, kot katera koli druga dežela v Evropi je vprašanje denarstva. V začetku tega leta so zamenjali ves stari denar, odredili zaporo vseh bančnih računov in izdali nov denar. Od tega trenutka ni mogel nihče dvigniti tedensko več kot določen znesek svojih prihrankov. Zaradi tega so ljudje prisiljeni živeti od tega, kolikor zaslužijo. Ne morejo trošiti svojih prihrankov. Ti ukrepi so imeli dva zelo zaželena uspeha. Ustavili so porast cen na črni borzi in preprečili tistim, ki so v času tuje zasedbe zaslužili velike zneske, da bi se brezskrbno preživljali.
To je kratka stika današnje Češkoslovaške. Ni popolna. Kako naj bi tudi bila, ko ni ničesar zaključenega, temveč je vse. v stanju nastajanja in razvijanjaf Nekateri načrti bi mogli propasti-Mnogi bodo gotovo uspeli. Svet opazuje z zanimanjem napore tega mladega naroda, ki se skuša postaviti na svoje noge in zasesti svoje mesto v svetu kot demokratičen narod.
V	Londonu so objavili -Belo knjigon, ki vsebuje načrte za razvoj kolonijalne uprave in prilagoditve
modernim pogojem.
0 0 0
V	Burmi so aretirali budističnega duhovnika Ponggua Naudya, ki je načeloval japonski vohunski -službi in je mož, ki so ga v severni Burmi med vojno najbolj iskali. Po zasedbi so ga že zaprli, a mu je uspelo pobegniti.
0 0 0
VojaSnice v V/ingatu pri Kairu, ki so jih imele zasedene britanske čete, so izročili egiptovski vojski. To dejstvo so potrdili na poveljstvu britanske vojske, v Egiptu in ga imajo za izvršitev britanskih obljub
za izpraznitev Egipta.
0 0 0
Predse*dnik Truman in zunanje ministrstvo sta potrdila, da bodo vrnili glavna dela nemške umetno-! stt, ki so trenotno v VJashingtonu, kamor so jih prenesli, da bi jih re-Seili v teku in neposredno po koncu vojne, nazaj v Nemčijo.
* » •
' V ekspresnem vlaku Pariz-Henday j? nenadoma umrl španski poslanik v Parizu markiz de Zahara. Našli Jo ga mrtvega v njegovem oddelku, ko se je vlak ustavil v Daru, v bližini Biaritza. Vzrok smrti še ni ugotovljen.
0 0 0
V	Hamburgu so objavili, da je policija zaplenila izvestno število tiskarskih strojev tajnih tiskarn, ki so jih uporabljali za tiskanje živilskih nakaznic. Živilske nakaznice so bile ponarejene take spretno, da jih prodajalci živil ni
so mogli spoznati.
• • «
Papež je odobril in potrdil odredbo, ki odreja izobčenje duhovnika Ferdinanda Tartaglia, dodeljenega parmski škofiji, a bivajočega v Firencah. Temu duhovniku so že prepovedali nošnjo duhovniških oblačil
zaradi obtožbe, da je Siril z besedo in pisanjem lažne nauke in krivo vero. Ker je vztrajal v svojem zadržanju, so ga zdaj izobčili iz cerkve.
* * •
Vseučilišče v Rochestru je podelilo častni doktorski naslov znani avstrijski znanstvenici dr. Lisi Meitzerjevi, katere delo v fiziki je mnogo prispevalo pri razvoju atomske sile.
0 0 0
Iz Španije je odpotovalo na ame-. riškem parniku ((Marine Perchn v Nemčijo 342 Nemcev, ki so se dali internirati v Španiji za časa padca Francije; med temi osebami je 71 vojakov in finančnih stražnikov, nekaj profesorjev ter poslovnih ljudi.
0 0 0
V Lodzu je-bil prvi kongres esperantistov; udeležilo se ga je 50 delegatov. Med udeleženci sta bila tudi Wanda in Ludvik Samefhoff,’ sestra in nečak pobudnika esperant-stva Ludvika Samerhcjja.
* * *
Pri letalski nesreči, ki se Je pripetila 50 km severno od Lagosa v južni Nigeriji, ie bilo 22 mrtvih.
* •
Danska policija je uvedla po vsej državi strogo preiskavo, da bi odkrila sled za 500 ročnimi bombažni, ki so jih odnesli izx nekega bivšega nemškega skladišča jugozahodno od Fance, v bližini Esbjerga. Ni Izključeno, da so bombe odnesli filonactstičnl elementi.
Po odobritvi zapisnika zadnje seje je odvetnik Tromba, ki je predsedoval seji namesto inž. Gan-dusie, prebral pitmo s sporočilom predsednika Sveta dr. Palutana, v katerem pravi, da mu Je na njegovo vprašanje, če bi bila . ZVU pripravljena finansirati zgraditev nekega drugega poslopja, namesto enega v Pierisu, ki bi moglo sprejeti okoli 100 otrok, podpolkovnik Smuts odgovoril, da je ZVU pripravljena preučiti kakršen koli nov načrt.
Svetnik Bracci je v imenu komisije za javna dela predložil Sve-
KMETIJSTVO
iovjetske zasedbene oblasti v Avstriji so izročile avstrijski vladi zahtevo o reparacijah, ki jih bo morala Avstrija dati Sovjetski zveri. Po tem predlogu bi morali vse industrijske stroje ln podjetja, ki so zdaj v sovjetskem področju n l:i so jih namestili Nemci po priključitvi, zapleniti in Jih izročiti v upravo mešane avstrijsko-sovjetske gospodarske družbe. Avstrijske oblasti so na ta predlog izjavite, da bi jim bilo ljubše, če bi o tej zadevi odločili štirje predstavniki zavezniškega sveta za Avstrijo.
Največjo valjamico Evrope v tovarni «Azovstal» v Sovjetski zvezi so popravili. Ob koncu tega leta bo valjarnica presegla predvojno proizvodnjo. V letu 1948 bo proizvodnja plošč in traverz dosegla 900.000 ton-, kar bo zadostovalo za potrebe 5 velikih tovarn, ki izdelujejo traktorje.
V sovjetski Moladavijl grade velike hldroelektrične centrale. Predvidevajo, da bodo še letos zgradili po moldavskih vaseh 13 hidroelek-tričnih central. Vlada Je za letošnje zadevne gradnje odobrila kredit 3 milijonov rubljev.
Izvršni odbor francoske glavne-delavske zvezo Je soglasno odobril vlogo, s katero zahtevajo 25% zvt. sanje plač ln pokojnin za vse vrste delavcev in uradnikov.
RUTABAGA
Rutabaga je pri nas malo znana rastlina za krmljenje, ki pa zaradi svojih dobrih lastnosti brez dvoma zasluži, da jo preizkusimo in da jo pridelujemo v večjem obsegu. V videmski pokrajini se ja v zadnjih letih dobro obnesla; na površini ene njive so pridelali 70 do 80 stotov korenin in razen tega še precej listov.
Rutabaga je križnica, ki napravlja podolgovate ali okrogle, rumene in bele korenine, ki se razvijajo kakor pri pesi deloma nad zemljo, so pa neprimerno bolj redilne od nje. Rastlina Je proti mrazu zelo odporna ln se razvija tudi pri zelo nizki toploti. Zato jo lahko spravljamo sproti ln kadar jo potrebujemo.
Sejemo Jo lahko od Junija do avgusta, in sicer tako, da pomešamo seme, ki je zelo drobno med pesek. Za en hektar površine rab<-mo približno 5 do 6 kg semena; dobro se obnese setev v luknjice oddaljene 25 do 30 cm v en| vrst', te pa morajo biti oddaljene 50 do 60 cm. Rastlina se najbolj razvija v začetku prvega mraza in jo začnemo spravljati običajno meseca decembra.
JUL. KRAJINA
Zvišanje poko nunskega sklada
Pomoč brezposelnim ln Jetičnim
Trst, 17. junija
Da bi preskrbela posebne sklade za zvišanje pokojnin, za podpore brezposelnim in za nakazila jetičnim, je izdla Zavezniška vcjaška uprava ukaz št 150.
Ta ukaz pojasnjuje in dopolnjuje Splošni ukaz št. 47 ter ukaze št 102, 103 ln 104 ten določuje prispevke vsake delavske kategorije. S tem ukazom je določena odgovornost delodajalcev, nadalje rok, v katerem, je " treba plačati dodatne podpore in določba, ki povišuje takse za podpore s 3 na 5 odstotkov. Končno določa ukaz, da pripada plačevanje poviškov samo na delodajalce; v nobenem primeru plačilo ne sme biti preneseno na delavca ali odšteto od njegove plače.
Avtomobilska dovoljenja
Trst, 17. junij«
Zavezniška vojaška uprava poroča:
Vsa avtomobilska dovoljenja, ki zapadejo 30. junija 1946, bodo avtomatično veljala do 31. julija 1946. Isto velja za Gorico ln Pulj.
Vozila, ki zapuščajo Julijsko krajino, si morajo nabaviti podaljšanje za svoja dovoljenja s prošnjo, ki jo je nasloviti na;
Trst, transportni oddelek V. G. P. F., justična palača;
Gorica, Pulj: v prostorih' urada za omenjena dovoljenja;
Odrezke za izdajo goriva za mesec Julij bodo izdajali interesentom na podlagi prošnje omenjeni uradi.
PREHRANA
Od včeraj dalje je v prodaji bel kruh iz ameriške moke. Zaloge 91 odstotne moke so pod zaporo in so na razpolago pokrajinskemu Prehranjevalne:r.u uradu. Strogo je prepovedano mešanje moke z drugimi vrstami moke, ki se razlikujejo od nakazane.
Razdeljevanje mleka. Od torka
18.	do 30. junija bodo razdeljevali mleko navedenim skupinam potrošnikov, ki imajo tržaške živilske nakaznice:
1) umetno hranjeni otroci do enega leta: 12 škatel izhlapelega mleka; 2) otroci od 1 do 4 let:	1
škato izhlapelega mleka; 3) otroci od 4 do 9 let: 1 in pol litra relnte-griranega sladkanega mleka na teden; 4) skupina potrošnikov od 9 do 65 let: 500 gr mleka v prkhu; 5> osebe nad 65 leti: pol litra reln-tegriranega sladkanega mleka vsak drugi dan; 6) bolniki: 6 škatel izhlapelega mleka; 7) delavci, ki so zaposleni pri nevarnih dušlji-vih delih: 2 litra reintegriranega sladkanega mleka za 15 dni.
Nove živilske nakaznice. Vse potrošnike opozarjamo, da se Je končalo razdeljevanje živilskih nakaznic po domovih. Vse tiste, ki iz kakršnih koli razlogov novih nakaznic niso prejeli, vabijo, da Jih dvignejo na občinskem Prehranjevalnem uradu v ulici Malcan-ton 3, ali na pristojnih uradih v Rojanu, na Opčinah ali Proseku. Rok za vpis register odjemalcev poteče 20. t. m.
Nove tobačne nakaznice. Danes so začeli razdeljevati nove tobačne nakaznice za tržaško občino, ki bodo stopile v veljavo 1. julija. Tobačne nakaznice Je treba dvignili na Tobačnem uradu na trgu Vecchia 1 po naslednjem vrstnem redu: 17. in 18. jun. črke A ln B;
19.	ln 20. Jun. C in K; 21. in 22. jun. D do F; 23. Jun. G. do L; 24. in 25 jun. M in N; 26. jun. O In Q; 27. .in 28 jun. R in S; 29. jun. T fn U; 30. jun. V do Z.«Pri prevzemu je treba pokazati staro tobačno nakaznico in osebno izkaznico. Vsaka nakaznica stane 4 lire. Uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 18, ob nedeljah od 8, do 12. ure.
Razdeljevanje tobaka. Za teden od 17. do 22. tega meseca bo dobil vsak potrošnik, ki ima tobačno nakaznico, po deset cigaret «Macedonla» in 20 cigaret «Nazlo-nali»; potrošnik lahko namesto teh vrst prevzame tudi švicarske cigarete v določenih razmerjih.
250 kg nabojev v KHi v ul. Belli
Civilna policija je odkrila na dvorišču hiše v ulici Belli št. 6 dva stota in pol nabojev kalibra 9 In cev puške. Omenjeni material Je bil v vreči in so ga postavili tja neznanci pred nekaj dnevi.
PULJ
ODPUST AGENTA CIVILNA POLICIJE
Nadzorništvo policije Julijske krajine za puljsko področje je odpustilo iz službe člana policije Bruminia Ludvika, in sicer zaradi »obsojanja vrednega vedenja in neopravičljivega ravnanja s civilisti ob priliki manifestacij H-junija*.
tu v odbritev novi preračun tržnike pokrajine. Objasnil je razloge, zakaj mora danes pokrajina zahtevati za uravnonešenje preračuna 106 milijonov, medtem ko jih je morala v letu 1946 zahtevati samo 25 milijonov. Svet je novi preračun odobril.	#
Pri slučajnostih je svetnik Suban vložil predlog, s katerim obrača pozornost ZVU na težak položaj onih, ki so brez strehe ln ki so jih težko prizadela bombardiranja.
Ob koncu seje so sporočili, da bodo čez nekaj tednov s pcmočjo SEFRALa brezplačno razdelili otrokom in mladeničem do 18 let po pol kilograma sladkorja, po 1 škatlo mleka otrokom do 4 let in starčkom in končno vsem ostalim potrOšnikcin po eno škatlo fižola in kos mila. Sladkor je pošlala Irska, ostalo Združene države.
Procesija Sv. Rešnjega telesa
V čertek 20. t. m. na praznik Sv. Rešnjega telesa bo odlšla iz cerkve Sv. Antona ob 17.30 url procesija, ki bo nadaljevala pot po ullici Dante, Korzu, čez Borzni trg na trg Urita ter po ulici Orologio, Diaz, Fontanone in S. Michele na trg Sv. Justa, kjer se bo zaključila z govorom škofa ln evharističnim blagoslovom.
Uradni Ifct ZVU
Izšel je Uradni list št. 20 Zavezniške vojaške uprave, ki vsebuje uradna in zasebna obvestila. List je naprodaj na Prefekturi v sobi 16.
Razprava proti skvadristom
V soboto dopoldne so na razpravi proti skvadristom, ki so obtoženi plenjenja židovskih trgovin, govorili vse dopoldne branilci obtožencev. Ob 12.15 url Je predsednik razpravo prekinil in objavil, da bo sodišče izreklo razsodbe v ponedeljek (danes) dopoldne.
Omejitve dobičkov za trgovce
Podkomisija za določanje cen v Gorici sporoča, da je Zavezniška vojačka uprava določila za tržaško področje naslednje omejitve dobič. kov za trgovce na drobno za blago, ki ga kupijo od trgovcev na debelo ali od proizvajalcev. Te omejitve veljajo tudi za goriško področje in se nanašajo na prodajo čiste teže ali na prodajo tare za blago. Za vsakega izmed načinov prodaje je določena dopustna meja.
ZELENJAVA
Krompir, čista te’za 20 ostotkov, tara za blago 30 odstotkov, beluši, rdeča pesa, brokoli, artičoke, čebula, fižolica, rdeči fižol: 25 odstotkov, tara za blago 25 odstotkov; uvoženi grah, domači grah, uvoženi paradižniki, domači paradižniki, repa, stročji fižol: čista teia 25 od-
stotkov, tara za blago 25 odstotkov; cikorija, repna cima, paprike, rdeči radič, radič za kuhanje, korenine, zelena, špinača, ohrovt, jedilne buče; čista teža 30 odstotkov, tara za blago 40 odstotkov; cvetača, domače solate, sladki janeš, zeleni radič 35 odstotkov, tara za blago 45 od. stotkov; zelje: čista teža 40 odstotkov, tara za blago 50 odstotkov; uvožene solate: 65 odstotkov, tara za blago 75 odstotkov.
- SADJE
Kostanj, datlji, limone: čista teža 20 odstotkov, tara za blago 30 odstotkov; pomaranče, česčnje, mandarine, Jabolka, hruSke: čiata teža 25 odstotkov, tara za blago 35 odstotkov; marelice, breskve, slive, grozdje: čista teža 35 odstotkov, tara za blago 45 odstotkov.
Koncert godbe 88. ameriške aiv»zije
Včeraj je priredila vojaška godba 88. ameriške divizije -Madrih vragov* v parku severno od križišča med ulico Crispi in trgom Verdi koncert za goriško prebivalstvo, Program so začeli s koračnico -National Emblem*, sledile pa so naslednje skladbe: -El Oaballero*, -Ljubezenska pesem*, -Kralj Cot-ton», -Parada lesenih vojakov*, -Spomini*, -Kapitan*, -Valček vesele vdove*, -Zavojevalec* in -Turski marS*. Program so zaključili s -Starš and Stripes Forever*.
Sterilni poslušalci so za vsako skladbo nagradili -Modre vrage- z velikim ploskanjem.
Sprejemni izpiti na goriški gimnaziji
Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje Sole v Gorici objavlja, da sprejema od danes dalje do 25. junija proSnje za sprejemne izpite za prvi razred.
Vsa natančnejSa navodila in predpisi so 1-azvidni na oglasni deski imenovane Sole v ulici Randaecio 24, vhod z dvorišča. Na oglasni deski so tudi navodila o vseh drugih izpitih.
VABILO LASTNIKOM MLATILNIC
Konzorcij lastnikov mlatilnic za goriško področje poziva vse lastnike mlatilnic, naj pri Zdruienju in. dustrijcev v ulici Rismondo 3, dvignejo liste z navedbo cen za mlatev za leto 1946.
dnevna avtobusna
ZVEZA Z GRADEČEM
Prihodnjo nedeljo 23. t. m. bo avtobus, ki vozi na progi Gortca-Gradež začel -opravljati dnevno službo po naslednjem voznem redu: odhod iz Gorice ob 7. uri; odhod iz Gradeža ob 17. uri,
ŠPORT
JUGOSLOVANSKI TENISKI IGRALCI V VVTMBLEDON
Beograd, 17. Junija Jugoslovanski teniški Igralci, ki so premagali francosko moštvo v tenisu v evropskem polfinalu za Davisov pokal, bodo ostali še nakaj dni v Parizu, nato pa bodo odpotovali v VVimbledon, kjer bodo igrali na mednarodnem teniškem turnirju.
Iz Wirnbledona se bodo jugoslovanski teniški Igralci vrnili v domovin:# kjer bodo meseca julija v Zagrebu zaključne igre v evropskem finalu za Davisov pokal, in sloer s Švedsko.
TEKME ZA DAVISOV POKAL V AMERIKI
Sant Luls, 17. junija Ob začetku izločilnih tekem za Davisov pokal v ameriški coni, sta Frank Parker, prvak ameriškega moštva in Bllly Talbert, drugi v meštvu, zumagala nad filipinskimi igralci tenisa z 2:0.
Mehika je izločila iz konkurence Kanado, ker sta brata Vega v srečanju dvojic zmagala nad Wot-tom ln Machenom s 6:3, 6:4 in 6:3. Pred tem sta brata Vega zmagala v obeh igrah poedincev. Tako je Mehika dosegla potrebne tri točke, k', izločijo nasprotnika iz nadaljnjega tekmovanja.
_ _ , Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
IZGUBLJENO
V torek 11. t. m. sem na poti med Avčami in Solkanom Izgubil malo rjavo aktovko z, vsemi dokumenti ln denarnico. Poštenega najditelja vljudno prosim, naj odda aktovko najbližji policiji ali na naslov, ki je razviden iz dokumentov, denar pa naj obdrži kot nagrado,
P. G. WODEHOUSE
55.
Vlili,Lili PSMITH
«Prosim, ne nadaljujte*, je dejal, »ker ne bi mogli najti nič boljšega. Vaš načrt, čeprav je zVit, je vsekakor smešen. Sedem tednov je že minulo ln v tem času ste poizkusili, da nas kratko malo spravite s tega sveta, ne glede na-način; a zdaj mi govorite, da me' bosta'obtožili zaradi obrekovanja. Želel bi, da bi bil prisoten tudi prijatelj Windsor * in da bi slišal, kar ste rekli: res, stvar bi ga zelo zanimala. Res,*
Gospod, Warlng je končno sprejel Fsmtthovo ponudbo, ki jo je prej odklonil in se vsedel.
»Kaj mislite ukreniti, torej?* Bila je bela zastava. Vsa bojevitost je Izginila v Warlr.gu.
Psmith se je naslonil na nas’a-njač.
»Povedal vam bcm», Je odgovoril. »Premislil sem celo zadeve. Najboljši načrt bi bil, če bi vam onemogočil, da postanete župan. Toda v zadnjih časih sen) natančno
prebiral časnike in sem" se prepričal, da je vseeno, pa naj postane župan ta ali oni. Seveda opozicijski listi so šli bolj daleč; toda kandidati so vsekakor vsi skupaj malopridneži. Ce bi bil meščan New Vorka, bi se morda zanimal za volitve, toda ker sem le na ollisku v vašem mestu, mi ni mpr, če bo izvoljen prvi ali drugi izmed kandidatov. Da vam odkritosrčno povem, moje mnenje je: če vas bodo Newyorčanl izvolili za župana, bo krivda le njihova. Upam, da vas s temi svojimi besedami ne Za^ lim...»
Gospod Waring ni pripomnil ničesar; zato je Psmith nadaljeval.
«Edlna stvar, ki me zanima, so hiše v Pleasant Streetu. Ne bo minulo mnogo časa in jaz bom odšel iz New Yorka in se bom spet posvetil znanju, ki sem ga zapustil za časa počitnic; toda bojim se, da ne bom niti mogel uživati jedač, če bom vedel, da
niso zboljšali tistih hiš v Plcasar.t Streetu. Ljudje bi začudeno Poslu' šali glas v Cambridgeu: 'Nekaj se je zgodilo Pemithu. Nič več ne je. Moral bi po zkuslti blenkinsopski balzam proti žolču.’ Toda ne 1 bilo mogoče najti nobenega balza-ma na svetu, ki bi me lahko ozdravil; počasi bi hiral, kot ne-negovana roža:	prav gotovo bi
bili potem žalostni, ali ne, gospod Wilberfloss?»
Gospod Wilberfloss, ki ni pričakoval, da bi ga Psmith vprašal kaj takšnega, je spet poskočil. Psmith ni čakal odgovora na svoje vprašanje in je nadaljeval:
»Vse, kar mislim ukreniti, je, da vas bom prisilil, da izvlečete iz žepa pet tisoč in tri dolarje!*
Gospod Warlng je na polovico vstal.
»Pet tisoč dolarjev!*
«Fa še tri zraven*, je dejal Psmith. »Pet tisoč in tri. Morda se ne spominjate, dejstva, da ml je vaš ljubeznivec, prijatelj Repet-tc, pokvaril klobuk. Ostalo, drugih pet tisoč dolarjev namreč, bom porabil za popravo hiš v Pleasant Streetu ln namreč tako, da bo mogoče, da živi tam vsaj kakšen prašič.*
»Pet tisoč dolarjev!* je ponovil gospod Waring. »Toda to je ostudno!*
»Nikakor. To Je najmanjša vsota, M jo potrebujem. Sem se informiral. Torej, kar izvlečite čekovno knjižico, pa bomo vsi veseli.* «NImam je pri sebi.*
«Jo imam jaz*, je dejal Psmith; lz predala je vzel čekovno knjižico. »Izbrišite ime moje banke io napišite ime vaše; usoda vas petem ne bo preganjala več.* Gospod Waring se je obotavljal, a končno se je predal. Medtem, ko je pisal, ga Je Psmith gledal, kot da bi bil njegov oče.
»AH ste končali?* Je potem. Nato je poklical:	« r In-
tel j M«loney!»
»Klicali?* Je vprašal fant, ko e je pojavil na pragu;
»Lahko bi stavili vaše *lvl^nJe' da sem vas klical, prijatelj Malone^ Ali ste že kdaj videli no-brzdanega mustanga?*
»Ne. Toda čltal sem nekaj o
njem.*	.
»Torej, zletite v Wall Street s
tem čekom, kot da bi bili kakšen nebrzdani mustang; vložite ga na moj račun v Mednarodno Banko,* Pugsy je izginil.
SčUkiiv*.
«Slišal sem, da lahko ustavijo ček* je dejal Psmith. «Kdo vč? Lahko bi se premislili.*
»Kako pa bom Sotov, da me ne boste več napadali v vašem listu?* je vprašal gospod Warlng.
»Ce želite, vam bom napisal pismo. Toda mislim, da ne bo treba, s pomočjo gospoda Wilbsrflos-ga imam namen, da postanejo 'Lagodni -trenotki’, kot so bili pred časom. Pred kratkim me je poklical po telefonu ravnatelj lista, pri
katerem j-e b;l nekdaj zaposlen prijatelj Wlndsor. Povedal sem mu, kaj ge je> na jai0st, pripetilo prijatelju TVindsorju. Nato sCm šel sam na obisk k temu prijaznemu gospodu. Res, prijazni človek. Zeli, da bi Windsor spet Šel k njemu v službo; dal bi mu prav dobro plačo. Potemtakem sem uredil po željah prijatelja W!nd-s°rja; mislim, da bo zelo vesel. 'Lagodni trenotki’ pa lahko spet mirujejo. Ce boste v kratkem slišali prepevati in veselo vzklikati J/C newyorških ulicah, ste lahka gotovi, da je Izraz radosti dečkov in staršev, ki so zvedeli, da 0° 'Lagodni trenotki’ Izšli v stari obliki.
(Nadaljevanje prliiodnjlč)