ISSN 0350-5561 raznicna smreka velikanka V nedeljo so se tudi v Velenju pričele decembrske prireditve, ki bodo ves mesec potekale pod nazivom Veseli december. Pravega veselja in občutka svečanih dni, ko se poslavljamo od starega in čakamo novo, pa ni, če ni prave božično-novo-letne jelke. Tudi v mestu ne. Zato so v nedeljo popoldne (že petič zapored) krajani Šentilja na Titovem trgu postavili praznično smreko velikanko. Najvišjo doslej. Tokrat jo je prispeval Miha Miklavzin iz Kota v Silovi. Seveda je v svoji hosti izbral najlepšo in jo poklonil vsem nam. Bila pa je tudi težka; skoraj 30 dedcev se je pošteno nagaralo, preden so jo postavili in pritrdili. Da niso čutili mraza in da je delo lepše teklo, pa je poskrbela županova pisarna. Prevo so pomagali okrasiti tudi Pavličevo sedlo Strogo varovana vrnitev v preteklost O ureditvi mejnega prehoda na Pavličevem sedlu v Matkovem kotu je bilo v zadnjih desetletjih napisanih in spregovorjenih toliko besed, da bi se lahko domačini in turisti že zdavnaj po mehki blazini vozili v sosednjo Avstrijo in nazaj. Pa je vse to le sprenevedanje, ki ne vodi v sosednjo državo, ne vodi v bodočnost, vodi v preteklost. To potrjuje tudi nedavni sestanek na mozirski upravni enoti. Kljub vsem lepim namenom in imenitnim gostom, med njimi so bili generalni konzul in dva državna sekretarja, se ni spremenilo nič, še slabše je. Slabše zato, ker so se gostje večinoma le seznanjali z doslej doseženim, enotni so bili v ugotovitvi, da na naši strani na stvar nismo pripravljeni in enotni v spoznanju, da varstveniki naravne in kulturne dediščine že na začetku vse zavirajo. Naj mi oprostijo ali ne, vendar ne priznavajo doslej storjenega, naenkrat predlagajo novo možnost, za katero so tudi domačini prvič slišali in obnemeli, in spet bi od začetka presojali vplive na okolje. Naj verjamejo ali ne, sem prvi med prvimi ali enak med enakimi, ki želijo ohraniti vse lepote Matkovega kota in Podolševe, a ne za prav sleherno ceno. Nisem zato, da bi ta prelestni del zapečatili in bi nanj legel prah zastarelosti; sem zato, da se domačinom, ki že stoletja vztrajajo na teh strminah, omogoči človeka dostojno življenje in napredek. Že stoletja so edini pravi varstveniki narave, naj bodo še naprej. (Obnašanje politikov z avstrijske in posebej slovenske strani meje je druga zgodba, življenje v strminah pa izven obeh). ■ Janez Piesnik Ples snežink prazniki Morda se odrasli, sploh tisti, ki so ob prvih snežinkah imeli težave v prometu, teh niso razveselili. Zagotovo pa so bili letošnje prve prave zime neskončno veseli najmlajši. Najvztrajnejši so že naredili kakšnega snežaka, drugi stisnili kepico in jo nagajivo zalučali med vrstnike... Ja, zima je lepa. Če ni snega, ko pride Miklavž, potem pa še Božiček in Dedek Mraz, nekaj manjka. Četudi so darila lepa. ■ foto:vo s občani, saj se jih je ob njej zbralo veliko. Ko je ob 17. uri župan svečano prižgal prazničke lučke v mestu in vsem zaželel vesele decemberske dni, so mu iskreno zaploskali. Veselo pa je bilo v začetku tega tedna tudi drugod; v vseh večjih krajih so pripravili mik-lavževanja in začetke decembrskih slavij. ■ foto:vo s Rokometašice druge, nogometaši tretji, rokometaši? Tudi v prvi nogometni ligi so še pravočasno - pred zimo - pospravili pod streho jesenski del prvenstva. HIT Gorica in velenjski Rudar, ki sta bila hit že po spomladanskem delu minulega prvenstva, sta se dobro odrezala tudi tudi v prvem delu novega štirikrožnega tekmovanja. Novo-goričani so prepričljivo na vrhu, Velenjčani pa v prvenstvu tretji, v pokalu pa že v polfinalu. Vrata v ponovno želeno Evropo so si ponovno odškrnili. Visoko uvrstitev lahko v tem delu pričakujemo tudi od velenjskih rokometašev. ■ (foto: vos) 40 let taborništva v Topoišici Rod tabornikov Topli vrelec iz Topolšice praznuje v teh dneh 40 letnico. Začetniki taborništva v Topoišici in taborniki, ki vodijo rod danes se bodo na priložnostni slovesnosti srečali Miklavžev rejniski vikend Center za socialno delo Velenje je minuli vikend pripravil tri drugačne dni rejniškim družinam iz Velenja. Tokrat so se zbrali na Dobrni, kjer so jim pripravili nekaj zabavnih in nekaj izobraževalnih uric. Udeležencev je bilo 29, kar je presenetilo vse, saj se le ena družina ni mogla udeležiti srečanja, na katerem so se rejniki s psihologinjo Elen Uršič Segota (na sliki) pogovarjali o sporazumevanju v družini, rejenci in drugi člani družin pa so se v dveh skupinah igrali, pogovarjali in tudi izobraževali. ■ bš v soboto v topolški kinodvorani ob 17. Rod Topli vrelec, ki je najstarejši v Šaleški dolini, šteje danes 100 tabornikov in tabornic, v svojih vrstah imajo 16 vodnikov, letos pa so po dolgih letih v Ribnem pri Bledu izpeljali samostojno desetdnevno taborjenje. Organizatorji slovesnoti vabijo tako nekdanje kot sedanje tabornike rodu Topli vrelec, da se praznovanja 40 letnice udeležijo. PE Celje, Lava 7 Tel.: 451-334 Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov DEMO CENTER VELENJE, Stari trg 36 Tel.: 852-890 NnrhirVlt jmil IJiliiilMilll jOlEMjil SliIl Ob koncu tedna bo suho in brez večjih temperaturnih sprememb. 9770350556014 DOHODKI Tiskovna konferenca RZS v Velenju O referendumu '■■HM U ■ m fe^žll Na vabilu za tiskovno konferenco Republikanske zveze Slovenije, ki se je zgodila prejšnji torek v Domu kulture Velenje, ni bil zapisan dnevni red, vendar smo lahko predvidevali, kaj nam bo povedal predsednik stranke Adolf Štorman. RZS še naprej zbira podpise za razpis referenduma za revizijo Zakona o državljanstvu. Čeprav je Ustavno sodišče RS sprejelo sklep, daje izvedba referenduma za revizijo Zakona o državljanstvu RS neustavna in s tem neizvedljiva, pri tem pa se ni opredelilo, ali je neustavna le vsebina referendumskega vprašanja ali tudi zbiranje podpisov, republikanci podpise za razpis referenduma še naprej zbjrajo. Do 15. decembra, ko naj bi potekel rok za vložitev 40 tisoč podpisov za razpis referenduma, bo tako Republikanska zveza Slovenije te poskušala zbrati najprej v Velenju in če se bo izkazalo, da so uspešni, še po drugih delih Slovenije. Adolf Štorman je namreč ugo- tovil, da "Nacionalna desnica z zbiranjem podpisov ne misli resno", da naj bi ji Šlo samo za publiciteto in da naj bi, po njihovih podatkih, do 20. novembra zbrali le okoli 2000 podpisov. Povedal pa je, da so še naprej pripravljeni sodelovati z NDS, če bodo ti pokazali resnost. Tudi, če do referenduma ne bo prišlo, kar Štorman je pokazal tudi fotografijo njegovega razbitega avtomobila. je najbolj verjetno, Adolf Štorman meni, daje smiselno zbiranje podpisov v Velenju že zato, da bodo dokazali, da nacionalni problemi v Velenju res obstajajo "saj bi bilo smešno, če bi v Ljubljani prejeli le kakih sto pod-pisov iz Velenja," je prepričan Štorman. Na tiskovni konferenci pa je Adolf Štorman povedal tudi to, da sta s podpredsednikom stranke Darkom Zupanom poslala na vse najvišje državne institucije (tudi predsedniku vlade) zahtevo, da 25. januarja drugo leto, točno na obletnico njune aretacije v Senožečah, pripravijo tam rekonstrukcijo dogodka. Zato, ker sta prepričana, daje šlo za zrežirano aretacijo. Pokazal nam je tudi fotografije svojega avtomobila, s katerim naj bi takrat prebijal policijske barikade, avtomobil pa je razbit samo s strani. Štorman ga je pred kratkim našel za policijsko postajo v Senožečah, saj dolgo ni vedel, kje avto sploh je in ga brez težav fotografiral. ■ bš,foto:Leši Jutri (petek) ob 11. uri v S< a j? !8S8£«3t »••7*«» •» « * Ss « ■% % !>' t « f. si . i , » 't « S, v & S,' Otvoritev športne dvorane Jutri, v petek, 8. decembra, ob 11. uri, bodo v mladini, športnikom, rekreativcem in kra- Šoštanju odprli prenovljeno športno dvorano ob janom. osnovni šoli Biba Roeck. Dvorana bo služila ■ ™kP WMt—-™ ^'H ISMl Danes (četrtek) seja sveta občine Šoštanj Kako naprej s športom in rekreacijo? Danes, v četrtek, 7. decembra, ob 10. uri, se v Šoštanju začenja deseta seja sveta občine Šoštanj. Na njej bodo med drugim obravnavali šport in rekreacijo v občini Šoštanj v novih pogojih in po tistem, ko sta občini Šmartno ob Paki in Šoštanj izstopili iz Športne zveze Velenje. Svetniki bodo obravnavali zamisli možne bodoče povezanosti in organiziranosti športa v občini in problematiko športnih objektov v občini. Na dnevnem redu je tudi obravnava vrste odlokov: v drugo bodo obravnavali odlok o priglasitvi del, soglasjih za posege v prostor, o pečatu in štempiljkah, v prvo pa odlok o krajevnih skupnostih in ustanovitvi javnega glasila. Svetniki občine Šoštanj se bodo na tej seji seznanili še z informacijo o dosedanjih aktivnostih pri pripravi premoženjske bilance med novonastalimi občinami in obravnavali več aktualnih zadev. ■ mkp Občina Mislinja **a*«aai*«* Vodovod razburja svetnike Prejšnjo sredo je v občini Mislinja potekala 12. seja sveta, ki se je "razživela" že kar na začetku. Svetniki so namreč takoj za obravnavo zapisnika prejšnje seje na dnevni red uvrstili nenapovedano točko, ki jih je zelo razburila. Gradnjo vodovoda v Doliču, ki se ne premakne z mrtve točke, zaradi česar jih tamkajši\ji krajani že obtožujejo. Mislinjski župan Mirko Grešovnik je svetnikom še enkrat pojasnil, da še vedno ne more povedati, kakšna bo dokončna rešitev in kdaj bodo lahko začeli z izgradnjo tako željenega in potrebnega vodovoda v Doliču. Še vedno namreč obstajata dve možni različici; priključitev na velenjski že zgrajen vodovodni sistem, kar je cenejša različica, ali pa izgradnja povsem novega, ki bi bila bistveno dražja. Smola je, da so raziskave naknadno pokazale, da je velenjska voda ob večjih deževjih oporečna. Ker gre za tri zajetja, naj bi počakali do prvega večjega deževja (ki ga žal že dolgo ni bilo), da bi lahko ugotovili, ali je voda oporečna v vseh treh, ali morda le v nekaterih zajetjih. To morajo ugotoviti, saj ne bi bilo JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje smiselno, da se v Doliču priključijo na vodovod, kjer bi potem imeli oporečno vodo. Končne rešitve tako žal še ni. Najpomembnejša tokrat obravnavana tema je zagotovo bila obravnava rebalansa občinskega proračuna za leto 95, ki so ga tokrat obravnavali prvič. Skupni prihodki proračuna za letos znašajo 201.291.108 tolarjev. Za tekoče obveznosti je namenjenih nekaj več kot 200 milijonov tolaijev, ostalo pa predstavlja sredstva rezerve. Svetniki se s posameznimi postavkami v njem niso strinjali, zato se bodo 12. decembra sestali posamezni odbori, drugič pa bodo rebalans obravnavali 19. decembra. Če ga bodo svetniki takrat potrdili, bo odlok stopil v veljavo dan po objavi v Uradnem listu RS. Med drugim so mislinjski svetniki obravnavali in sklepali tudi o imenovanju direktorja Javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec. Odločili so se za njihovega krajana Draga Pogorevca. Ker so se v Mestni občini Slovenj Gradec odločili za drugega kandidata, bo verjetno sledil ponovni razpis. Družina Pristovnik iz Završ pa je že prejela (iz sredstev rezerv) pomoč v višini 500 tisoč tolarjev, ki so jim jo svetniki namenili po hudem požaru. ■ bš Kaj bo letos izdal Zbornik? Velenje - Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je letos drugič pripravila raziskovalni projekt pod naslovom 'Varujmo in ohranimo Šaleško dolino". Tako kot lansko leto je bil tudi tokrat namenjen sedmošolcem iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, izvajali pa so ga raziskovalci iz ERIC-a Velenje. Več kot 700 sedmošolcev je po opravljenem teoretičnem in praktičnem delu projekta izdelovalo plakate na temo, tudi letos pa so izdali Zbornik. Jutri ob 10. uri dopoldne bodo v sejni dvorani Mestne občine Velenje pripravili zaključno okroglo mizo, na kateri bodo predstavili vse to in letošnja spoznanja. ■ bš Zveza potrošnikov Slovenije V Evropski Uniji IMATE TUDI VI KAKŠNE SKRITE ŽELJE, KI JIH ZARADI TRENUTNIH FINANČNIH TEŽAV NE MORETE URESNIČITI? PRI TEM VAM LAHKO POMAGA LB SB VELENJE D.D.!!! Poleg vsakodnevnih izdatkov za tekoče potrebe, nas lahko presenetijo tudi izdatki, ki jih nismo predvideli in ki presegajo naše finančne zmogljivosti. Imetnikom tekočih računov so neprijetna presenečenja prihranjena, saj lahko koristijo limit, ki dovoljuje prekoračitev stanja na TR. Poleg avtomatskega limita 20.000,00 SIT lahko zaprosite tudi za povišan limit za dobo 1 leta po pogojih naše banke, od 23.11.1995 dalje pa je maksimalna višina 1.000.000,00 SIT. Prepričani smo, da bo sprememba razveselila marsikaterega imetnika tekočega računa in s tem še utrdila medsebojno sodelovanje. Prošnje za odobritev povišanega limita lahko dobite na vseh enotah LB SB Velenje d.d. Tudi Velenje ima potrošniško pisarno, katere usluge so že takoj na začetku začeli koristiti in spoznavati mnogi potrošniki iz Šaleške doline in okolice. Da gre za ugledno organizacijo, pa potrjuje dejstvo, da je Zveza potrošnikov Slovenije postala članica še ene pomembne mednarodne potrošniške organizacije, in to Biroja za potrošnike pri Evropski unyi. Zveza potrošnikov je za članstvo v njej zaprosila že pred dvema letoma, vendar je bilo najprej treba spremeniti statut, saj je članica lahko postala samo potrošniška organizacija iz držav članic Evropske unije. Kot so sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije, je bila na generalni skupščini, ta je potekala 23. in 24. novembra, Slovenija sprejeta v članstvo Biroja za potrošnike kot prva organizacija iz srednje in vzhodne Evrope. Nobena od potrošniških organizacij, katerih države že imajo podpisan sporazum o pridruženem članstvu z Evropsko unijo, še ni članica te ugledne organizacije. Dogodek, pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije, ni izrednega pomena le za Zvezo potrošnikov Slovenije, ampak tudi za državo Slovenijo, ki tako na "stranska vrata" prihajajo do pomembnega sodelovanja z Evropsko Unijo. ■ mkp Mestece Dayton Človeška domišljija ne pozna meja. Pa čeprav domača. V zadnjih dneh, ko smo tudi Slovenci na novo spoznavali Jugoslavijo, sem slišal celo predlog, da bi središče Šaleške doline preimenovali v mestece Dayton. Ni ostalo le pri predlogu, tudi razlago oziroma utemeljitev predloga sem slišal. V Daytonu so sklenili in podpisali pomembne dokumente, ki so prinesli mir v Jugoslaviji. Velenje pa je za nekatere še vedno Jugoslavija v malem. Tako naj bi dogodek v mestu Dayton prinesel tudi več miru v Velenje. Pogasil naj bi iskre, ki so še tlele, pomenil naj bi spravo med sprtimi. Naj bo ta predlog resen ali ne, res je, da so v deželi na južni strani Alp zavladale zadnje dni kar neke vrste posebne razmere. Ne toliko med navadnimi ljudmi kot med nekaterimi poslanci. Vsi se še zdaleč niso strinjali, da je naša vlada tako na vrat na nos priznala ostanek Jugoslavije. Vsi tudi niso bili takoj za to, da bi novi gospodarski odnosi s Srbijo in Črno goro pomagali reševati našo zgodbo o uspehu. zakaj ne, nihče ni natančno pojasnil, čeprav so nekateri govorili o nekaterih lobijih, ki da komaj čakajo, da se razmere spet normalizirajo. Nekateri ob tem menijo, da je nekatere strah ponovne normalizacije poslovanja. Lahko bi se namreč zgodilo, da se posli ne bi tako močno zvečali, kot eni trdijo. In to preprosto zato, ker nekateri poslovanja niso niti čisto prekinili in so znali najti najrazličnejše poti za trgovanje. To se je poznalo seveda na beograjskih, in ostalih tržnicah in v trgovinah, kjer je bilo vedno dovolj slovenske robe. Morda so proti prehitri normalizaciji odnosi tudi taki, ki se bojijo prevelikega turističnega navala iz jugovzhodnega ostanka nekdanje skupne domovine. Če je tako, potem smo morda lahko v našem koncu še kar veseli, da se tako mečka z ureditvijo mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Nikoli namreč ne veš, s katere strani ti lahko tak turist potrka na vrata. Pravi gospodarstveniki razmišljajo bolj trezno. Preračunavajo (se) in preverjajo zveze, ki so jih ohranili. Dober gospodar pač za sabo gazi povsem nezameče. In ko te dni mnogi na veliko sprašujejo delavce Gorenja, kaj mislijo oni o ponovnem sodelovanju s tem delom Evrope, odgovarjajo nekako v tem smislu. Gotovo ne bodo na ta del Evrope ponovno pohiteli na vrat na nos, saj so prav zaradi teh pretrganih vezi preživljali težke čase. Morda so tem razmeram lahko hvaležni, da so se še močneje učvrstili na zahtevnem svetovnem trgu. Toda poslovanja s tem jugo delom vseeno ne smejo zanemarili, saj imajo tam zamrznjenega precej svojega premoženja. Kakorkoli že. S podpisom v Daytonu ni nič več, kot je bilo. In na to se bomo morali navaditi. Prav bi seveda bilo, če bi ta podpis pomenil kaj dobrega tudi za nas vse. ■ (k) WJŠ ll iBaeeifios Zahtevna in dolgotrajna izgradnja odžveplalne naprave v IISBIlBtlS8III«l»S(IBtlBI8lBI$8Beil8S8Bai8H B»B >BBB«BIBBBIBB8BllB«atlflBBtRtiBSIIfi8a«BBBBIIIBB Zaslužni za ekološko sanacijo iti&tm Ob nedavni otvoritvi velike ekološke naložbe - odžveplalne naprave četrtega bloka šoštanjske Termoelektrarne, smo kar nekako pozabili, kako težki so bili časi, ko se je začela v Šaleški dolini prebujati ekološka zavest, kako težko je bilo prepričati slovensko vodstvo in dokazati slovenski javnosti, kako nujno potrebne so čistilne naprave. O tem smo se pogovarjali z direktorjem TEŠ Jarom Vrtačnikom, poslancem v državnem zboru mag. Francem Avberškom in predsednikom Zelenih Slovenije Vanetom Gošnikom. Tremi možmi, ki imajo največ zaslug, da je ideja oziroma zahteva po izgradnji teh naprav padla na plodna tla in da danes dihamo prebivalci Šaleške doline in njene okolice veliko čistejši zrak. V časih prebujanja ekološke zavesti, so bili seveda naši sogovorniki pogosto na različnih bregovih, včasih že kar pravi nasprotniki. Gošnik je bil na čelu velenjskih ekologov, Vrtačnik je moral kot direktor Termoelektrarne v prvi vrsti uresničevati eletroenergetske plane, podobno pa je veljalo tudi za Avberška, takratnega direktorja velenjskega premogovnika. Vane Gošnik: "Z veseljem se spominjam tistih časov, pa tudi vseh petnajst let dolgih naporov, ko je v Sloveniji zorelo spoznanje, kako pomembno je, da ohranimo našim zanamcem neokrnjeno naravo. To so bili časi, ko sva z Rezmanom objavljala v Našem času Dvignjeni zastor, ki je pogosto izzval negodovanja. Velikokrat smo bili s svojimi zahtevami zelo ostri, še zlasti do vodstev energetskih kolektivov, čeprav jih osebno nikoli nismo imeli za nasprotnike. Na glas sicer nismo priznali, a vedeli smo, da takrat niso imeli vseh pogojev, da bi lahko izpolnili ekološke zahteve." Jaro Vrtačnik: "Tako kot Gošnik, sem tudi jaz rojen Šoštanjčan, ki dodobna pozna vse tegobe, ki jih v to okolje vnaša Termoelektrarna. V trenutku, ko so se začele pojavljati vse ostrejše ekološke zahteve, sem se znašel na čelu tega kolektiva. Vse to ni bilo Jaro Vrtačnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj enostavno in osebno sem prepričan, da tudi Gošnik ne bi ravnal drugače, če bi bili najini vlogi zamenjani. Ko se danes spominjam tistih časov, pa menim, da je bilo kar prav, da so bili dialogi včasih tako ostri, tudi zaradi tega, smo hitreje in uspešneje prepričali odgovorne, da je ekološka sanacija nujna." Mag. Franc Avberšek: "Tudi jaz sem bil v tistih časih v poziciji tistega, na katerega so letele pripombe in zahteve ekologov. Bil sem za izgradnjo čistilnih naprav in naredil tudi vse kar se je dalo narediti. Celo v službo sem šel v Ljubljano. A ves čas sem se zavedal še druge odgovornosti, ki so jih narekovali sprejeti ukrepi, ki so predvidevali tudi zmanjšanje proizvodnje električne energije in s tem posledično celo zaprtje premogovnika. Časi, ko se je govorilo tudi o tem, zame res niso bili enostavni..." Eno je bilo seveda prebuditi ekološko zavest v Šaleški dolini, drugo pa prepričati slovensko javnost, da je naložba težka kar 142 milijonov nemških mark, nujna. To so bili časi, ko so se mnoga slovenska podjetja borila za preživetje, ko so bolj kot vse drugo vezale tone nakopanega premoga, ko smo hlastali za takšnimi in drugačnimi rekordi... Direktor Termoelektrarne Jaro Vrtačnik je bil nenehno v Ljubljani, na tem in onem ministrstvu, v aktivnosti pa sta se vključevala tudi takratni elektroenergetski minister mag. Mag. Franc Avberšek, poslanec v državnem zboru Franc Avberšek in podpredsednik republiške skupščine Vane Gošnik. Vsak po svojih močeh, vsak na svojem področju, pri tem pa vedno nista bila usklajena. Zato sta tudi oba vložila zakon o garanciji za najetje potrebnih kreditov. Po številnih zapletih, usklajevanjih, dogovarjanjih, dokazovanjih, se je vse dobro izteklo. Četrti blok Termoelektrarne Šoštanj obratuje ekološko neoporečno, stekle so priprave na izgradnjo podobne, še nekoliko večje odžveplalne naprave petega bloka. Četudi je zakon o garanciji za najetje kreditov že sprejet, bo potrebno še veliko aktivnosti, predno bo gradnja tudi zares stekla in predno bo čistilna naprava tudi dograjena. To bi moralo biti še v tem tisočletju. Mag. Franc Avberšek: "Mislim, da sem svoje naredil. Predlagal sem zakon, ki je bil tudi sprejet. Res pa je, da ta ni takšen kot sem želel. Sprejeti so bili popravki, med drugim zahteva, da mora dela pri tej izgradnji dobiti domači konzorcij, kar bistveno otežuje nadaljnje aktivnosti Termoelektrarni. Bojim se, da večina domačih izvajalcev nima potrebnih referenc prav tako pa Slovenci tudi nimamo ekološkega fonda s katerim bi podprli domače izvajalce, da bi bili konkurenčni. Spomnimo se, da so Avstrijci pri bloku štiri to naredili s petindvajsetimi milijoni nemških mark. Mnogi pri nas si takšne zadeve predstavljajo zelo enostavno. Voditi investicije je posel posebne vrste, to je stroka, to je nekaj, kar te v šoli ne naučijo. Ko smo ■te Vane Gošnik, predsednik Zelenih Slovenije zakon sprejemali, sem opozoril na vse to in poudaril tudi, da bi bilo škoda, da bi ekipo, kije zelo uspešno zgradila odžveplalno napravo četrtega bloka, razbili. Sicer pa upajmo na najboljše, če ne bo šlo, bomo pač predlagali spremembo zakona." Vane Gošnik: "Zaupam vodstvu Termoelektrarne in verjamem, da bo kos tej odgovorni nalogi. Obenem pa jim čestitam tudi za vse, kar so naredili za to okolje. To ni le odžveplalna naprava četrtega bloka, o kateri smo tokrat govorili, tu je še vrsta ekoloških naložb, ki so jih uresničili v zadnjem obdobju. Zavedam se, kako veliko delo je bilo opravljeno. Mi smo govorili, opozarjali, včasih obtoževali, oni pa so vse to morali narediti. Vsi skupaj pa smo pripomogli k temu, da je že danes energija iz šoštanjske Termoelektrarne ekološko čistejša, računamo, pa tudi vztrajamo, da bo do konca tega tisočletja še bolj." ■ Mira Zakošek Gorenje v letu 1996 » 58 » » 8 iS : tt$«[%$fe«gS883EI8*!8S!8IS#&8$Htt Zastavljeni cilji velik izziv Predvideni najpomembnejši cilji za prihodnje leto, opredeljeni v Letnem planskem pismu Gorenja 1996, so: doseči 1 % profitno stopnjo in 3 %-ni donos na kapital, izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo, zmanjšati število zaposlenih za 3 %, zmanjšati obseg zadolžitev, okvir za odplačevanje investicijskih posojil in za naložbo pa so sredstva amortizacije. Plansko pismo za leto 1996 je pripravil poslovodni odbor Gorenja, na zadnji seji pa ga je obravnaval in potrdil upravni odbor tega poslovnega sistema. V prvem delu Letnega plan- generacij velikih gospodin- jskega materiala, nadaljnjo ra- sega pisma Gorenja 1996 je ocena poslovanja v letošnjem letu. Zadnje napovedi kažejo, da bo Gorenje v letu 1995 doseglo nekaj več kot 820 milijonov nemških mark čistih dohodkov od prodaje, kar bo, v primerjavi z letom 1994, skoraj 11 % povečanje. Finančni rezultat iz rednega poslovanja bo, tudi po zadnjih ocenah, negativen, in to predvsem kot posledica precenjenosti tolarja in povečevanja cen vhodnih materialov (sestavnih delov in reprodukcijskega materiala). Skupni rezultat pa naj bi bil pozitiven - računajo na 2,7 milijonov nemških mark dobička. V letu 1995 bodo, na primer, v Gorenju Gospodinjski aparati povečali, v primerjavi z lanskim letom, obseg proizvodnje za 7 %, storilnost pa za skoraj 8 %. Pri tem ne gre prezreti tudi pomembnih dosežkov pri posodabljanju tehnologij in osvajanju novih jskih aparatov, pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001, itd. Žal pa, kot poudarja poslovodstvo, štejejo samo finančni rezultati... Predvidevanje okolja za leto 1996, še posebej evropskega in svetovnega, so tudi za Gorenje ugodna. Rast iz leta 1995 naj bi se v Evropi nadaljevala tudi v prihodnjem letu, nekoliko večja naj bi bila le inflacija in obrestne mere. Zaradi napovedane manjše proračunske porabe naj bi hitreje naraščala poraba. V proizvodnji izdelkov bele tehnike je pričakovati nadaljnjo globalizacijo, vendar pa ne s tolikšno intenzivnostjo, kot je potekala zadnji dve leti. Poglobil pa se bo konkurenčni boj na trgih velikih gospodinjskih aparatov. Zato bo treba usmeriti aktivnosti v pospeševanje prodaje, zniževanje stroškov vseh vrst, zniževanju cen sestavnih delov in reprodukci- cionalizacijo poslovanja, tudi v podjetjih na tujem, boljšem izkoristku vseh potencialov in zaostritev odgovornosti do dela in stroškov. Ob vsem navedenem v Gorenju Gospodinjski aparati načrtujejo za leto 1996 proizvodnjo blizu 1.636.000 velikih gospodinjskih aparatov, kar je za 4 % več v primerjavi z letom 1995; obseg proizvodnje in prodaje naj bi bila prihodnje leto izenačena. Na dan želijo povečati proizvodnjo za 6 %, produktivnost pa naj bi bila večja za 8 %, itd. In še to: za leto 1996 je v Sloveniji mogoče pričakovati usklajeno rast menjalniškega tečaja tolarja z rastjo domače inflacije. Se pravi, da bo razkorak, nastal zaradi več kot 20-mesečnega zaostajanja rasti tečaja tolarja za rastjo domače inflacije, ohranjen. ■ (ek) Telecom izpolnil obljubo Novi telefonski priključki v Velenju že ta teden V Velenju in Šoštanju tisti, ki si želijo nove telefonske priključke, čakajo nanje že nekaj časa. Telefonska centrala za Velenje in Šoštanj je bila namreč prezasedena, zaradi tega se je že dogajalo, da je bil moten telefonski promet, o novih telefonskih priključkih pa sploh niso mogli razmišljati. Prošnje občanov in podjetij, tako za nove priključke kot za samostojne, torej nič več dvojčne, ki so se nakopičile na Telekomu v Celju, pa so že pričeli razreševati. Ravno v tem tednu. Celjski Telekom in bivša občina Velenje, torej še v prejšnjih mejah, sta v lanskem letu zastavila skupen projekt za razširitev telefonskega omrežja, zgraditev močnejše centrale za Velenje in Šoštanj in izgradnjo optičnega kabla. V ta namen je občina Velenje Telekomu tudi regresirala obrestno mero za posojilo. Do sedaj je Telecom že nabavil in zmontiral moderno telefonsko centralo v digitalni tehnologiji, kije že prevzeta, dobavljen in v večini zmontiran pa je tudi prenosni sistem. Kot nam je povedal direktor Telekoma Jože Palčnik, je do rahlega zastoja pri izgradnji optičnega kabla med Šempetrom in Velenjem (z odcepi), prišlo zaradi tega, ker je ta republiškega pomena; preko njega bodo namreč potekale povezave na nove centrale, je pa sestavni del optičnega križa Slovenije, kjer so z izgradnjo povsod rahlo zamujali. Sedaj je ta izgradnja že v zaključni fazi, realizirana pa bo v začetku prihodnjega leta. Vseeno pa je Telecom držal obljubo, da bodo novi naročniki telefonskih priključkov te dobili še letos, saj se zavedajo velikih težav uporabnikov. Zal ne vsi, vendar so v teh dneh že pričeli priključevati prve na območju Velenja. Do novega leta jih bodo priključili 1000, preostalih 3500 pa v prvem četrtletju prihodnjega leta. V Šoštanju žal pred novim letom novih priključkov še ne bo, ker so ti vezani na izgradnjo optičnega kabla, v Velenju pa jih bodo zagotovili z začasno vključitvijo telefonske centrale preko že zgrajenega radijskega sistema med Celjem, Svetim Križem in Velenjem. Tako bo prvih 1000 novih telefonskih številk razdeljenih med tiste prosilce, ki so najbolj pereči. To pa so podjetja, zasebniki in institucije, ki imajo dvojčke,( kjer je normalna komunikacija že onemogočena) ali pa premalo priključkov. Tudi tistim občanom, ki imajo priporočila podjetij, da telefon čimprej potrebujejo, bodo ugodili med prvimi in seveda vsem, ki so se preselili, pa so telefonski priključek že imeli. Zanimiv je podatek, daje v Velenju od 9 tisoč telefonskih naročnikov kar 6 tisoč takšnih, ki imajo dvojčke. V večini primerov ti ne predstavljajo ovir, tam, kjer jih, pa bo kmalu bolje. Za vse tiste, ki si želijo ISDN priključke lahko povemo, da bo te možno vključiti v sredini leta 1996, če bo "sila", pa tudi že prej - vendar preko Celja. Ja, ko bo končana izgradnja optičnega kabla, bo vse drugače. Mnogo bolje. ■ bš Kaj je Klub brezposelnih, kako deluje in kdo so člani? 8 8 8 && 8 8 8 88 8 8 S 8 (8 8 8 S SS 8S 8 8 8 S " 8 8 SS S 8 8 8 8 8 » 8 8 8 8 8S S 8 8 8 « 8 8 88 8 8S S 8 8 *B 8 8 8 8 » 8 8 8 8 8 SS 8 8 K $ S 8 8 8 SS 8 8 8 iS »8 Tudi najdaljša pot se začne s prvim korakom Brezposelni v Velenju, prijavljeni na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, so sredi oktobra dobili svoj Klub. Imenujejo ga Klub brezposelnih, namenjen pa je vsem, ki se želijo povezovati, spoznavati nove ljudi in se pri tem tudi naučiti česa novega. Vstop in izstop sta pros-tovoljna. Oboje pa je moč narediti vsak delovni dan med 8. in 18. uro v prvem nadstopju stavbe na Trgu mladosti, rumeni zgradbi, ki stoji pravokotno na Gimnazijo Velenje z vhodom in izhodom zadaj. Velenjčani tej stavbi pravijo stavba Farmina, včasih pa je bil v njej dijaški dom. Še natančnejši opis: ko pridete v prvo nadstropje, zavijete desno in greste do konca hodnika. Tam brezposelne, ki vstopajo, čakajo mentorji, tudi sami brezposleni, ki so se v posebnem tečaju usposobili za delo v Klubu. Morda vam bo dovolj, da v družbi sorodnih duš samo prelistate časopise, ali pa vzamete v roke kakšno zanimivo knjigo, lahko pa se vključite v aktive in krožke: za osebnostno rast, razvoj poklicne poti, samoizobraževanje, kre-taivne delavnice in še kaj, za kar se bo sčasoma pokazala potreba. Najbrž vam tako naštevanje ne pove vsega, več se skriva v vsebini. Mentorice Majda, Darinka, Dušanka in Sonja ter predstavnica Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Zdenka Hudales, ki so bile v Klubu, ko smo se na- menili k njim, so rekle, daje njihovo geslo odprtost inzaupanje. Lestev pomaga samo tistemu, ki po njej pleza Začeli so sredi oktobra, z mislijo, da lestev pomaga samo tistemu, ki po njej pleza. Ideja je med zaposlenimi na Zavodu dozorevala dlje časa, nastala pa, ko so spoznali, da brezposelni pogrešajo medsebojnih pogovorov in spodbud. "Na Zavodu nimamo prostorskih pogojev in tudi kadrovskih možnosti ne, da bi se lahko posvetili človeku toliko kot bi potreboval, a smo našli rešitev. Poiskali smo primerne prostore in ljudi. Skupina mentorjev dela v Klubu kot udeleženci javnih del. Izvajalec pa je naša območna enota. Mentorji po področjih pokrivajo različne interesne dejavnosti," je povedala Zdenka Hudales. Ena od mentoric je Darinka, ki je povedala, da iščejo pot v Klub naj razi ičenjši ljudje, moški ko ženske, mladi in tisti, ki so tik pred upokojitvijo, tisti, ki so na Zavodu že dolgo in tisti, ki so tja šele prišli. "V Klub se lahko namreč vključijo vsi, ki so trenutno prijavljeni na Zavodu in niso vključeni v druge eksperimentalne skupine." Pričakovanja so različna. "Mnogim je dovolj, da jim kdo prisluhne, da povedo, kako so izgubili delo, kako si ga želijo pridobiti nazaj..." Ni moder, kdor veliko ve, temveč tisti, ki ve kaj potrebuje Tudi to so misli iz Kluba brezposelnih in tako pravi tudi Majda. Na vprašanje, kako seje grije ne more biti brez službe. Kot možnost so mi ponudili javno delo. Izkazalo se je, da je to dobra stvar in zdaj sem tu." Preprosto, kajne? Čeprav bi tudi Majda želela kaj bolj dolgoročnega, kaj bolj trdnega, redno delo. V Klubu brezposelnih se ukvarja s kreativnimi delavnicami. Nič čudnega, saj je po poklicu modna kreatorka. "Tistim, ki sedijo doma in se, ker ni dela predajajo malodušju, bi svetovala, da pridejo v Klub. Pokazali jim bomo, kaj vse se da narediti v kreativni delavnici. Mnogo je izdelkov, ki bodo prišli prav zlasti v teh pred-prazničnih dneh, ko je treba V kreativni delavnici, eni od oblik, ki delujejo v Klubu, ob klepetu nastajajo najrazličnejši izdelki, (fotografija: Dušanka Z.) znašla med mentorji odgovarja: "Najprej sem pogledala na datum na kartončku (vsake toliko časa, na določen datum se morajo iskalci zaposlitve javiti na borzi dela, op. avtorja) in potem šla na Zavod. Tam sem po-jamrala, vprašala po delu in potožila, da ženska polna ene- razmišljati o darilih. Pri nas izdelujemo čestitke, bižuterijo, poslikavamo steklo, svilo, izdelujemo aranžmaje, advetne venčke, ikebane... Samo sem je treba priti in se vključiti v kakšen krožek. Mi imamo ideje, oni imajo ideje. Zakaj jih ne bi združili," se je vprašala. najdaljša pot se začne s prvim korakom Načrtov imajo v Klubu celo vrsto. Tisti najbližji, o katerem je pripovedovala Dušanka, je priprava praznovanja ob prihodku dedka Mraza. "Namenjeno bo otrokom brezposelnih staršev. Izvedli ga bodo otroci mentorjev in članov Kluba. Načrtujemo gledališke igrice, plesne točke, recitacije in še kaj." Dušanka meni, da brezposelni niso dovolj seznanjeni z dejavnostjo Kluba in to je škoda. Ljudje pa, ki so bili že kdaj pri njih, pridejo še drugič in tretjič in četrtič. "Samo nekaj poguma je potrebnega, da najdejo pot do nas. Tudi najdaljša pot pa se začne s prvim korakom, pravimo v Klubu." Odprtost in zaupanje Nič kaj radi se ljudje, ki so kdaj izgubili delo, ne spominjajo tistih trenutkov. Sonja je med brezposelnimi eno leto. "Zato sem zelo srečna, da lahko v Klubu kot mentor pokrivam prav področje osebnostne rasti. Vsa notranja občutja, teh pa ni malo, privrejo na dan, ko človek izgubi delo. Ta se pokažejo na- jprej v občutku nepomembnosti, ko se ti zdi, da nikamor več ne sodiš, da si na robu, ko nimaš in ne iščeš več stikov z ljudmi, ki so še v službah. Ljudem delo in zaposlitev pomenita zelo pomemben del življenja. Izgubo dela, v katerega si vlagal vrsto let, težko sprejemaš. Vendar je zelo pomembno, da se človek v času, ko ni zaposlen, ne enači z izgubo, strahom, skrbjo, temveč poskuša svoje notranje sile spodbujati, da lahko stopi naprej. Klub brezposelnih je čudovita roka, pomagalo na tisti poti, ko človek potuje od brezposelnosti do točno izbranega cilja, do zaposlitve. Med tem časom pa lahko izkoristi vrsto možnosti v Klubu. V kratkem bomo pripravili delavnico o pozitivni naravnanosti, podzavestnih procesih in pridružite se nam," je rekla Sonja. Roka je torej ponujena. Na tistih, ki čakajo na delo preko Zavoda za zaposlovanje pa je, ali jo bodo prijeli. Nič hudega, če bodo prišli za začetek samo pogledat in se pozanimat, kaj to Klub brezposelnih sploh je. Mentorice jim bodo z veseljem vse pojasnile. Sami se bodo potem odločili, ali bodo v Klub tudi vstopili, tako kot se bodo sami lahko odločili, kdaj bodo iz njega izstopili. Klub brezposlenih je klub, kjer so izstopov najbolj veseli takrat, ko član dobi novo vstopnico, ki pomeni delo. In tak izstop so v Klubu, pa čeprav je odprt šele od oktobra, že imeli. ■ Milena Krstič - Planine Le malo strpnosti in razumevanja je potrebno 3. december je Mednarodni dan duševno prizadetih in prav je, da se kdaj pa kdaj spomnimo tudi na ljudi, ki jih je narava prikrajšala za marsikaj, ki so nekoliko drugačni od večine ljudi, pa hkrati ljudje, ki ravno zato potrebujejo veliko naše pozornosti, nežnosti, ljubezni in človeške topline. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1971 sprejela deklaracijo o pravicah duševno prizadetih oseb, ki med drugim pravi tudi tole: - Duševno prizadeta oseba mora v največji možni meri uživati temeljne človekove pravice na isti podlagi kot drugi ljudje. - Če je le mogoče, naj duševno prizadeta oseba živi v krogu svoje družine ali v domu, ki družino nadomešča. - Duševno prizadeta oseba irtui pravico do ekonomske varnosti in primernega življenjskega standarda. Po statističnih podatkih je v vsaki družbi nekaj odstotkov populacije z motnjami v duševnem razvoju; gre za ljudi z zmerno, težjo in težko obliko duševne prizadetosti. Nekdaj je v svetu in seveda tudi pri nas veljala doktrina, da je treba take otroke že kmalu po rojstvu ločiti od družine in nastaniti v posebnih zavodih. Družba je s tem starše res razbremenila, po drugi strani pa je take otroke skrivala (zlasti na vzhodu in tudi pri nas) in si zatiskala oči pred neizprosnimi dejstvi. Za lažje prizadete otroke so v Velenju že pred več kot tridesetimi leti ustanovili posebno osnovno šolo, za težje in težko prizadete pa je edina alternativa ostal še vedno le zavod. Zaradi napredka na tem področju v svetu, zaradi drugačnih razmišljanj pri nas in zaradi pritiska staršev, ki so želeli ostati s svojimi otroki, so tudi v Velenju pred petnajstimi leti v vrtcu ustanovili razvojni oddelek za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Vse več je bilo razmišljanj in strokovnih ugotovitev, da je za družbo, za starše in seveda za otroke najbolje, če so doma, v krogu svoje družine, kjer bodo lahko dosegli največ. Naslednji problem je bila seveda šola, saj otroci s težjimi in težkimi motnjami v razvoju niso mogli obiskovati šole s prilagojenim programom, zato so pred desetimi leti na osnovni šoli Šmartno ustanovili še poseben varstveni oddelek za težje in težko duševno in telesno prizadete otroke. Razvoj je bil seveda zelo počasen, treba pa je reči, da so v nekdanji občini Velenje na tem področju orali ledino celo v slovenskem merilu. Veliko zaslug za to gre tudi ravnateljici osnovne šole Šmartno Maryi Kovačič, ki je z veliko naklonjenosti in strokovnega znanja sodelovala pri odpiranju tega oddelka. Marsikje so starši naleteli na odpor in ovire celo pri strokovnih delavcih in nemalokrat seje zgodilo, da so starši prinesli svojega otoka v vrtec in ga tam enostavno pustili. Starši niso zahtevali nič drugega kot le to, da so ti otroci enakopravni z ostalimi otroki, in da imajo iste pravice kot vsi drugi. V zadnjih desetih letih je razvoj na tem področju šel skokovito naprej in razmišljanj o tem, ali zavod ali dom, ni več. Absolutna prednost se daje domu in organiziranju dnevnih varstev v njegovi bližini. V Velenju sta tako razvojni oddelek pri vrtcu kot pri osnovni šoli zgledno urejena in tudi strokovni delavci zelo dobro usposobljeni.Težava se zopet pojavi, ko so ti otroci stari 15 let, saj so v varstveni oddelek šole praviloma lahko vključeni le do tega leta starosti. Zmerno prizadeti otoci so zaradi delazmožnosti lažje zaposljivi in se lahko vključijo v delovni proces, drugače pa je s težje in težko prizadetimi otroki. V zadnjih letih se v Sloveniji širi mreža var-stveno-delovnih centrov (VDC) in tudi v Velenju so najprej spomočjo javnih del in pod strokovnim vodstvom šole organizirali tak delovni center, ki ima svoje prostore v Domu za varstvo odraslih v Velenju. To je bil najprej klub Ježek, v katerega so vabili otroke in odrasle, kjer so imeli različne aktivnosti in ki se je kasneje razvil v VDC Velenje. V VDC-ju imajo organizirano dnevno varstvo za odraščajoče otroke s težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, za strokovno vod- stvo pa skrbi osnovna šola Šmartno. Tisti, ki lahko delajo, opravljajo enostavnejša dela, drugi pa so tu le v varstvu, medtem ko so starši v službi. V prihodnosti želijo organizirati v okviru varstveno delovnega centra ali kateregakoli drugega podobnega zavoda tudi celodnevno varstvo, kar pomeni, da bodo lahko v tem centru ves dan. Na tak način ti centri postajajo prava alternativa ali celo kar nadomestilo za zavode, saj so veliko humanejša in tudi cenejša oblika skrbi za ljudi z motnjami v razvoju. Ko starši obnemorejo in le težko še skrbijo za svoje odrasle otroke, znova nastopi problem, kam s starostnikom, ki je duševno prizadet. Pri Domu za varstvo odraslih v Velenju zaenkrat formalno še nimajo ustanovljenega takega oddelka, čeprav strokovno in sicer za njih že lahko poskrbijo. Zelja staršev teh otrok je, da bi tudi v Velenju organizirali tak oddelek, saj bi tako lahko tudi v starosti bili v bližini svojega otroka in ga ne bi bilo potrebno obiskovati v različnih domovih po Sloveniji. Razviti želijo tudi pomoč na domu, kar pomeni, da staršem pri njihovem delu pomagajo prostovoljci ali strokovne službe. Za prizadete otroke in odrasle je potrebno namreč skrbeti celo življenje in takšna pomoč bi starše vsaj kdaj pa kdaj razbremenila in jim omogočila malo sprostitve za krajše obdobje. Pred kratkim so v Velenju organizirali tudi razvojno ambulanto, ki jo vodi dr. Jonkova. Ti otroci oziroma odrasli so stalno odvisni od zdravniške pomoči in velikokrat potrebujejo različna zdravila in ortopedske pripomočke. Tudi s pomočjo te ambulante veliko lažje in enostavneje zadovoljujejo svoje potrebe. Velika pomoč vsem staršem, ki imajo prizadete otroke, pa zagotovo predstavlja društvo za pomoč duševno prizadetim "Sožitje" Velenje, ki deluje v okviru zveze društev Slovenije za pomoč duševno prizadetim "Sožitje". Društvo je bilo v Velenju ustanovljeno že pred približno 25 leti, trenutno pa je v društvu več kot 200 članov. Predsednik društva Andrej Grebenšeknam je v pogovoru dejal, da so zelo aktivni na različnih področjih, predvsem pa seveda tam, kjer lahko največ naredijo za svoje otroke. Društvo je veliko naredilo pri ustanavljanju razvojnih oddelkov v vrtcu in šoli, pri varstveno-delovnem centru, pri svetovanju staršem, ki se šele soočajo s temi problemi, pri organiziranju in izobraževanju svojih članov in tudi pri organizaciji družabnega življenja. Društvo, ki predstavlja nekakšno oporo za vse svoje člane, izdaja štirikrat letno tudi svoje glasilo "Vezi ljubezni", v katerem objavljajo strokovne članke, nasvete, prispevke svojih članov in še kaj. V zadnjem času zaradi varstva osebnih podatkov težje pridobivajo nove člane, saj se starši, ki se jim rodi prizadet otrok, le težko znajdejo in poiščejo pomoč na pravem naslovu. Zato so letos izdali zloženko, ki jo je brezplačno oblikoval in založil studio Rebernik iz Velenja. Zloženko je mogoče dobiti na različnih mestih po Velenju, tako da se lahko starši, ki rabijo pomoč, obrnejo na pravi naslov. Društvo se financira s pomočjo sredstev, kijih dobi od osrednje slovenske zveze, ter s sponzorskimi in donacijskimi sredstvi ustanov in posameznikov. Trenutno najbolj pereč problem v Velenju, ki ga pomaga reševati tudi društvo, pa so prostori razvojnega oddelka v okviru šole in varstveno-delovnega centra, ki ne zadostujejo niti minimalnim standardom in so na robu prostorskih, higienskih, sanitarnih in drugih zahtev. Kot pravi Andrej Grebenšek, pa so v društvu prepričani, da bodo s pomočjo strokovnih služb in organizacij ter seveda z družbeno pomočjo (zelo dobro sodelujejo z velenjskim mestnim svetom in županom) uspeli rešiti tudi ta problem. Starši otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju želijo in zahtevajo od družbe pravzaprav samo to, česar so deležni tudi ostali člani naše družbene skupnosti in nič več. Le malo strpnosti in razumevanja je potrebno, pa bi vsi ljudje lahko bili srečni. Vsi različni, vsi enakopravni. ■ D. K. 1. «3fta»«$Ka»088s*»sss sšs s r a * » a bil svetovni dan boja proti aidsu ■(»»»••»»■••»»••»■»••••»••»»i*«*»**•**»•»*«•»•«« Skupne pravice - skupna odgovornost 1. december je bil svetovni dan boja proti aidsu. Svetovna zdravstvena organizacija je za letošnji dan izbrala geslo Skupne pravice, skupna odgovornost. Samo takrat, ko spoštujemo pravice in odgovornost v polni meri, lahko dosežemo in delimo skrb za okužene z virusom HIV in obolele za aidsom. Svetovna zdravstvena organizacija želi s tem geslom spodbuditi in vključiti v kampanje za boj proti aidsu čim več ljudi in organizacij, ki bi lahko prispevali svoj delež v zajezitvi te bolezni. Anonimno testiranje Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje skupaj z območnimi koordinatorji v regiji skozi vse leto načrtujejo in izvajajo zdravstveno-vzgojne aktivnosti v zvezi s preprečevanjem HIV infekcije in aidsa, organizirajo različne učne delavnice in srečanja z mladimi. Ljudem pa ponujajo tudi možnost prostovoljnega in anonimnega testiranja na HlV-infekcijo. Na Ipavčevi 18 v Celju poteka to testiranje vsak dan, razen petka, sobote in nedelje. Za testiranje ne potrebujete napotnice. Najzgodnejši čas, v katerem okužbo s preiskavo krvi že lahko ugotovijo, je 3 tedne po dogodku, pri katerem je možno, daje prišlo do prenosa virusa. Vsak dan je z virusom HIV na novo okuženih 6000 ljudi V svetu se vsak dan z virusom HIV na novo okuži 6000 ljudi. Po ocenah strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije se bo do leta 2000 število okuženih z virusom HIV povzpelo na 30 do 40 milijonov, s skupnim številom 10 do 15 milijonov obolelih za aid- som. V Sloveniji 50 primerov aidsa Po podatkih, ki nam jih je posredovala dr. Alenka Skaza Maligoj z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, je bilo do 20. novembra v Sloveniji prijavljenih 50 primerov aidsa, od tega 48 primerov pri odraslih, 44 moških in 4 ženskah, in 2 primera pri otrocih, 1 dečku in 1 deklici. Ob postavitvi diagnoze je bilo več kot polovica moških starih med 25 in 39 let. Med prijavljenimi primeri aidsa je bilo največ oseb iz Ljubljane, 21, iz celjske regije pa je bilo prijavljenih 5 primerov aidsa. Največ odraslih bolnikov seje okužilo pri spolnih stikih z drugimi moškimi, vse 4 bolnice pa so se okužile s heterosek-sualnimi stiki. Prvi primer aidsa pri dečku, ki še ni dopolnil prvega leta starosti, je bil prijavljen v letu 1992. Okužil se je od matere. Letos je zaradi aidsa v starosti 5 let umrla deklica, ki se je tudi okužila od matere. Letos prijavljenih 13 novih primerov aidsa V Sloveniji je bilo do 20. novembra prijavljenih še dodatnih 59 primerov okužbe z virusom HIV, 46 pri moških in 13 pri ženskah. Dr. Alenka Skaza Maligoj pa ob koncu poročila ugotavlja, daje bilo samo letos v Sloveniji prijavljenih 13 novih primerov aidsa in 14 na novo diagnosticiranih primerov okužbe z virusom HIV, kar je več kot v kateremkoli letu poprej. Naj vas še enkrat spomnimo, da je bilo geslo letošnjega svetovnega dneva boja proti aidsu Skupne pravice - skupna odgovornost. In ta odgovornost in skrb za okužene in bolnike bi morala živeti v duhu soladarnosti, podpore in tolerance do okuženih in bolnih. ■ Milena Krstič - Planine Natrpane čakalnice zdravstvenih domov Na pohudu so akutne virusne okužbe dihal V zadnjih štirinajstih dneh zdravstveni delavci opažajo močno povečano obolevnost za takoimenovanimi prehladnimi obolenji iz skupine akutnih virusnih okužb dihal. Ta obolenja so sicer zelo neprijetna, bolniki imajo precejšnje težave, k sreči pa za sicer zdrave osebe niso nevarna, pravijo zdravniki. "O gripi še ne moremo govoriti, povzročitelji so verjetno virusi iz drugih skupin, čeprav so težave prav takšne kot pri gripi. Bolniki imajo visoko vročino, ki taja od 2 do 6 dni in lahko doseže 39 ali 40 jskem zdravstvenem domu. Predšolski dispanzer, kjer dela, obišče eno ambulanto v poprečju od 50 do 70 pacientov dnevno, zaradi česar so podaljšali ordinacijski čas. Tako lahko vse akutno obolele, Cepljenje proti gripi V zdravstvenem domu še cepijo proti gripi. Pričakujejo, da bo "prava" gripa prišla po novem letu. Rizične skupine so že cepili, vsi zamudniki pa to še lahko storijo. Predpogoj pa je, da nihče v družini ni zbolel za sedanjo virusno okužbo dihal. O cepljenju seje treba dogovoriti z osebnim zdravnikom. Polne čakalnice stopinj. Muči jih kašelj, kije suh in nadležen in jim velikokrat ne da spati, imajo bolečine v mišicah in sklepih, pogosti so glavoboli in bolečine v grlu. Nekateri imajo prebavne težave z bruhanjem, drisko, drugi bolečine v trebuhu, nekateri pa tovrstnih težav nimajo," pravi dr. Margareta Seher - Zupančič, pediatrinja v velen- ki iščejo pomoč, ustrezno oskrbijo. Ljudjem svetujejo, če težave niso prehude, da nekaj dni ostanejo v postelji in blažijo težave. "Če vročina doseže 39 stopinj, jo je potrebno zniževati z znanimi antipiretiki, v otroškem obdobju svetujemo panadon, če ta ne zaleže, pa naprosin ali voltaren. Pri odraslih je vseeno, kaj vzamejo: aspirin, andol, panadon, voltaren, naprosin, vsi ti antipiretiki so približno enakovredni. Potreben je počitek in zaužitje veliko tekočine. Zdravila, ki bi skrajšalo potek bolezni pa ni. Poudarim naj, da ni potrebno, da pridejo bolniki takoj prvi dan bolezni k zdravniku. Mirno lahko, če ni zapletov, počakajo 3 ali 4 dni in se v tem času dogovorijo s svojim zdravnikom, kdaj bi bilo naprimerneje, da pridejo na pregled. Nikakor pa ti bolniki ne sodijo v dežurno ambulanto," pravi pediatrinja. Bolezen se prenaša s kapljično infekcijo, zelo hitro se širi, zato zdravniki svetujejo osebam, ki še niso zbolele, da se izogibajo prostorov, kjer se ljudje zadržujejo in da se čim več gibljejo na svežem zraku, redno zračijo stanovanja, uživajo veliko sadja in zelenjave. Tako kot pri vsaki bolezni, so tudi pri tej možni zapleti, ki se praviloma prično po treh ali štirih dneh, ko lahko pride do dodatne bakterijske okužbe, lahko nastopi angina, pljučnica, vnetje ušes. "Vendar ti zapleti pri sedanji virozi niso pogosti. Izjemoma lahko že ob začetku bolezni pri otrocih, ki so nagnjeni k vročinskim krčem, ob hitrem naraščanju telesne temperature nastopijo vročinski krči. Tuje potrebno hitro ukrepanje in obisk pri zdravniku. Opozorila pa bi še kronične bolnike, to so bolniki s srčnimi boleznimi, da ob poslabšanju osnovnih težav pokličejo svojega zdravnika in se dogovorijo z njim, ali je potrebno kakšno dodatno ukrepanje. Rizična skupina so tudi osebe z astmo. Opozorila bi jih, da naj ob povečani telesni temperaturi ne jemljejo zdravil iz skupin salicilatov, kot sta aspirin in andol, ker lahko s tem sprožijo astmatični napad, ampak naj raje posegajo po drugih nesteroidnih Nad klope pozimi! Poteka tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Najprej so na vrsti osebe, ki so prvi dve dozi cepiva že dobile v prejšnjem zimskem obdobju in so sedaj dobile tretjo. Z novim cepljenjem pa bodo v zdravstvenem domu začeli po novem letu. Veliko je že prijavljenih, prijavijo pa se lahko še zamudniki. Cepiva bo za vse dovolj. antirevmatikih in antipiretikih, ki teh stranskih učinkov nimajo. Naj si redno merijo pretoke in ob poslabšanju pretokov takoj začno z ustrezno terapijo za astmo, da bi se izognili poslabšanju svoje osnovne bolezni. Seveda se morajo tudi oni prej kot sicer zdravi ljudje, posvetovati s svojim zdravnikom," svetuje dr. Margareta Seher - Zupančič. ■ Milena Krstič - Planine Poslovne novice Prejeli smo disketo s podatki o projektih, ki so predvideni pri obnovi Bosne in Hercegovine, kakor tudi nekaj kontaktnih oseb v zvezi s temi projekti. Na Območni zbornici Velenje je na vpogled knjiga PREGLED IZHODIŠČNIH PLAČ PO KOLEKTIVNIH POGODBAH V GOSPODARSTVU za obdobje od januarja 1993 do decembra 1995. Gospodarska zbornica Slovenij organizira preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje gostinske dejavnosti v skaldu s pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe (Uradni list RS št. 34/95). Na Območni gospodarski zbornici Velenje je na voljo gradivo za SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI S POSLOVODNIM DELAVCEM IN DELAVCEM S POSEBNIM POOBLASTILOM V GOSPODARSTVU. Prejeli smo nov izpisek iz borze ponudb in povpraševanj. V času med 6 in 12. decembrom bo v Ljubljani ptoekalo zasedanje Medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko, gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. Občinski svet Šmartno ob Paki 0 prevozih otrok v šolo nič dokončnega Šmarški občinski svetni so se na 10. redni seji najprej in ponovno soočili z oitroškim varstvom, oziroma s cenami vzgojnovarstvenih storitev v VVZ Šoštanj. Na koncu so sicer dali soglasje za 1-0 - odstotno povišanje, razprava pa je bila celovita in dovolj burna. Razčistiti namreč želijo s problemom sous-tanoviteljstva, kije osnovni problem, pa še o marsičem. Zanimivo je bilo tudi glede sprejemanja letnega programa sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri tem je bilo največ dvomov glede podvajanja sredstev med tremi občinami, precej nejasnosti v zvezi z gasilsko in drugimi službami, na koncu pa so letni program s pripombami le sprejeli. Še bolj vroče je bilo med ponovno razpravo o problematiki prevoza otrok v šolo. Dolga je bila razprava in spet polna nejasnosti, različnih mnenj in predlogov, predvsem pa pomanjkljivih podatkov. Med drugim je bilo slišati celo predlog, da gredo od hiše do hiše, izmerijo razdalje, da bi poskrbeli za daljinar, da ne bodo "glihali" za pičla dva metra in podobno, obveljal pa je sklep, da v najkrajšem času pripravijo dokončen predlog in naredijo konec prepirom. Končno so sprejeli tudi poslovnik, pa ne brez težav. Spet je bilo veliko pripomb in kritik, pričkali so se o vprašanju predsedujočega v primeru odsotnosti, o zagotavljanju večine, o problemu izrednih sej (če bodo še naprej tako razpravljali, bo vsaka seja na meji izrednosti), krepko pa so se lotili medijev. Poslej jim bodo namreč pošiljali le vabila, da ne bi v javnost prišla kakšna zaupna informacija, veliko so govorili o tem kdo, kaj in komu lahko daje izjave in posreduje podatke in pri tem sklenili, da župan, predsednik sveta in drugi odgovorni, lahko o delu svojih organov dajejo le uradne izjave za katere v celoti odgovarjajo, ostalo pa ni omejeno in kritika ni prepovedana. Kakorkoli že, poslovnik so sprejeli, pravzaprav soglasno so sprejeli dokument, ki je nujno potreben za normalno delovanje občine, kot je na koncu dejal predsednik sveta. Še ena pomembna točka je bila, o kateri znova niso sprejeli dokončnega sklepa, ampak ga bodo na prihodnji seji. Gre za informacijo o pripravi pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki. Prevladalo je mnenje, da seje treba najprej odločiti o izvajalcu in potem sprejemati pravilnik. V burni razpravi seje tehtnica nagnila v korist Velenja, sklep pa je bil, da se o tem morajo odločiti do konca leta. Z večino glasov so na seji imenovali tudi tajnika občine, to pa je Janko Kopušar. ■/P Greenpeace v Velenju 11. decembra bo v Velenju ta organizacija svetovnega slovesa priredila ob 19. uri v Kulturnem domu multivizuelno predstavo na temo: Atom - pretresljiv pogled v svet cepitve atoma in njegove alternative. Ostali del dneva pa bodo organizatorji v posebej prirejenem avtobusu (ki bo stal na Titovem trgu) predvajali različne filme. Prepričani smo, da jim bodo občinske oblasti to dovolile. Referenduma o naši jedrski elektrarni torej ne bo. Še bolje je tako. Tisti, ki se zavzemajo zanj, imajo velike možnosti za manipulacije s podatki o njenih stroških in pomanjkanjem električne energije, s čimer grozijo ljudem. Zato referendum za zaprtje JEK ne bi uspel. Zato še enkrat že tolikokrat povedane resnice: - JEK ima čez 80 večjih in manjših pomanjkljivosti, ki jih bo morala popraviti, - JEK se stara, potrebuje temeljito opravilo, drugače bo iz leta v leto nevarnejša, - JEK daje Sloveniji le 15 % slovenske električne energije, ostalo prejema Hrvaška. Tako bo Slovenija za popravilo JEK in njeno popravilo dajala iz leta v leto več deviz, za katere bi lahko uvozila dvakrat več električne energije, kot jo prejema od elektrarne. Stroški za zaprtje pa jo v vsakem primeru čakajo. Zato se naj za zaprtje JEK z vso odgovornostjo odloči le stroka: iz ekonomskega in energetskega področja. ■Za Šaleško ekološko društvo predsednica M.Šavor Labodji spev užaljenega direktorja g. Milana Cajnerja In potem pride Matilda, ta poskrbi za vse enako pridne in lene, poštene in lumpe, lakomne in skromne. Vsem odmeri tistih 2x1x2 m, vendar imam občutek, da bosta g. Milan Cajner in njegov novinar časopisa Našega časa g. Janez Plesnik, še izpod tistih 2x1x2 m dvigovala glavi in tulila, kakšna krivica da se godi GG Nazarju, namesto da bi g. Cajner sedaj, ko še lahko, nekaj storil, pa ne ve, kje bi bil (tako je razbrati iz časopisa Naš čas z dne 16. 11 in 23. 11.) oziroma na katerem direktorskem stolčku bi sedel, zato si jemlje pravico, da tolmači Javni zavod za gozdove, Gozdarsko zadrugo, ki predstavlja zasebne kmete in Gozdno gospodarstvo Nazarje profit-no, tržno podjetje, za katero bi menda naj bil res pristojen in za katerega ima lastninjenje verjetno že kje v predalu. Spoštovani direktor roteče cvi-li in opozarja na pravno državo, vendar jo on najbolj izrablja. Kot direktor profitne firme hodi okrog in mešetari z nevednostjo lastnikov gozdov, kakšen je njegov resnični status, kaj je delal Cajner v Zavodnjah in Ravnah, v TEŠ in se motovili okrog odškodnin, kakšna pooblastila ima in kdo mu jih daje, te odgovore bo zanimivo slišati in še marsikaj, vendar na pristojnem mestu. V 44. številki objektivnega poročanja časopisa Naš čas je bil tudi članek z naslovom Kritično stanje v občini Šoštanj. Glede na objektivnost poročanja sem pričakoval, da se bo novinarski kodeks spoštoval, vendar g. Plesnik očitno ne ve, kaj je to in bi gospe Miri Zakošek svetoval, da plača kakšen tečaj, ki pa ne bi škodoval še komu drugemu. Po tednu dni objektivnega poročevalca ni bilo, da bi laži dopolnil z resnico, zato sem dolžan na to odgovoriti. Povsem razumem g. Cajnerja kot direktorja konkurenčne firme, ki se je na razpisu potegovala za vzdrževanje gozdnili cest v občini Šoštanj, da izvajalce, ki so z občutno nižjo ponudbo pridobili dela, kritizira. Začuden pa sem, da se kot direktor z najetim novinarjem spusti tako nizko, da človek resno razmišlja ali sploh reagirati na članek, kije ena sama podla kosmata laž od začetka do konca. Veliko stvari bi vaši firmi, ki je vsa povojna leta imela absolutni monopol nad zaplenjenimi gozdovi, lahko očital, tudi to v kakšnem stanju so bile ceste, ko smo pričeli z deli na njih, bi bilo zanimivo napisati, vendar se bom, kot konkurenca, v bodoče vzdržal. Za nas so bolj pomembna dejanja, naše delo bo pokazalo, koliko kdo na cesti velja. Morda vas je zagrabila panika glede opreme, kajti imamo stroje, ki so za vzdrževanje gozdnih cest najprimernejši, tako da lahko vsa dela izvajamo sami, v naslednjem letu bomo imeli še boljše. Kupiti jih moramo z lastnim, zasluženim denarjem in ne tako, kot vaša firma, ki jih je v preteklosti kupovala z denarjem, pridobljenim v nacionaliziranih gozdovih več kot 40 let. Čudim se, da imate kar imate, pa še to boste po vašem menda morali deliti. Ko se boste lastninili, se bom verjetno oglasil, kajti 40 let ste sekali mojih 5 ha gozda, pa bi bilo lepo, da bi dobil vsaj kakšno gumo, četudi presekano, kaj več tako ni pričakovati. Le kam je šel denar iz šentvidskih in belo-vojskih in še katerih gozdov, pa bo tako verjetno večna neznanka. Ostaja samo neizpodbitno dejstvo, da so fantje, ki so bili dninarji GG Nazarje tehnološki višek, nepotrebni, v zdravstvenem stanju ka- kršnim pač so. Morda so krivi zeleni, kaj se ve, ali ne? MEdo Žlebnik Ob obletnici 8. novembra je minilo eno leto, ko je bila ustanovljena v Domu krajanov v Pesju Demokratska stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) za občino Velenje. Komaj mesec pozneje, 4. decembra, je stranka nastopila na volitvah samostojno s svojimi kandidati za občinske svetnike. Lahko rečemo, da smo brez posebne volilne kampanje dobili kar lepo število volilnih glasov in danes v občinskem svetu uspešno zastopajo interese stranke in občanov trije naši svetniki. Obočni odbor stranke pazljivo pregleduje vsebino dnevnih redov sej sveta Mestne občine velenje in se do njih opredeli pozitivno ali negativno, kar dosledno naši svetniki na seje sveta tudi prenašajo. Sranka DeSUS se skladno s programskimi cilji stranke in usmeritvami Kongresa bori za pravice upokojencev, invalidov in socialno ogroženih tudi preko našega poslanca v Državnem zboru g. Sisingerja, kije zelo delaven. Iz sredstev obveščanja je poznano, da vlada pripravlja spremembo zakona o pokojninsko-in-validskem zavarovanju, kot tudi spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju. Zaradi takih sprememb je v delovanju stranke in njenih zahtevah važen na prvem mestu gmotni položaj upokojencev. Naše zahteve so: - sedanjega sistema zavarovanja, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, ni mogoče odpraviti, - vztrajamo na oblikovanju pokojnin v doseženem razmerju do plač, - izvajanja sistema pokojnins- ko-invalidskega zavarovanja ni mogoče podrejati tekoči proračunski politiki, - omejiti možnosti za upokojevanje pod posebnimi pogoji in v tem smislu revidirati dosedanjo zakonodajo (politične upokojitve), - socialne obveznosti pokojninskega sklada, ki ne sodijo v pokojnino, naj prevzame proračun, - ni mogoče pristajati na odpise prispevkov v pokojninski sklad, če ne bodo nadomeščeni iz drugih virov, - nedoseldnosti v izterjavi prispevkov zaostrujejo finančne težave sklada in jih ni mogoče prevaliti na zvišanje prispevne stopnje, - v zdravstvenem zavarovanju izražamo svoje nestrinjanje s predlogi sprememb, kot so: krčenje pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju in njihova prestavitev v prostovoljno zdravstveno zavarovanje in samoplačništvo ni sprejemljivo, še posebej ne za upokojence, ponovno uvajanje participacije - doplačila k ceni zdravstvenih storitev in zdravil, ni sprejemljivo ob dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, nadzor nad rastjo cen zdravil mora ostati v domeni ustrezne državne kontrole. Odpor do politike je pogost pojav tudi med upokojenci, to pa škoduje njim samim, saj tako izkoristijo drugi to pasivnost v svojo korist. Če si hočemo medsebojno pomagati, se moramo tudi politično organizirati. S svojim programom in dosedanjim delom DeSUS dokazuje, daje najbolj poštena stranka. Pred javnostjo nastopa korektno brez sovraštva z edino željo ustvariti socialno in pravno varno življenje vseh upokojencev. Upokojenci in simpatizerji, vse informacije lahko dobite pri g. Koširju ob torkih in petkih, ko so uradne ure na DU v Pesju, in pri g. Lesjaku vsak dan od 8. do 11. ure na DU v Velenju. MRoa Ana Hribar, Predsednica DeSUS 00 Velenje Še o štiridesetem členu Odgovor na pisanje ga. Marije Šavor v Našem času dne 16. novembra (kronološko) - 1. odstavek: nobenega sovraštva, še manj pomanjkanja človečnosti, o duhovni revščini pa mislim, da sploh ni debate. 70 let smo živeli - s kom, po svoji želji? Rojeni izven Slovenije, kdo so to? Koga hočemo (hočete) preslepiti? To so ekonomski emigranti, mar ne? Če ne, so potem ljudje, ki so prišli iz gole ljubezni do razvijanja nerazvite Šlovenije pomagati, da bi Slovenci in Slovenke bolje živeli. Kako vas skrbi za ljudi, ki so po vašem naši? Ali ste se kdaj vprašali, kako je premnogim Slovencem, ki so se zaradi revščine (brez povabila) preseljevali v A-meriko, države zahodne Evrope... In danes - s svojim delom, kulturo, delajo tisto, kar jim je bilo dano v zibelko - delati, delati... Vsepovsod smo Slovenci cenjeni, pa vendar: zgoraj omenjena gospa, zakaj vsak dan "bežite" iz Velenja, zakaj se "skrivate" v svoji hiši tam nekje nad Zavodn-jami? Ne obsojajte nas, avtohtone prebivalce Šaleške doline, ki moramo prenašati stvari, zaradi katerih vi vsakodnevno bežite v svoj miren dom, pa ne, da to ne bo nekoč vaš "zavičaj"? P. S. Grenkobo v srcu prepustite ljudem, ki tu že stoletja živimo - jo. M Branko Lukanc PEUGEOT too3® VELENJE CJ Avtohiša Torej, Paka 40 a, 63320 Velenje Tel. 063 / 851-226 in 857-927; FAX. 063/851-226 Slovenski avtomobilski trg že dolgo ni več siromašen in enoličen. Ponudba je raznolika, kot smo različni ljudje; naše vrednote, merila, okusi. Med najboljšimi jeklenimi lepotci, ki nas prevažajo po naših cestah, so zagotovo avtomobili iz družine Peugeot, ki so znani kot varčni, varni in zanesljivi, našli že veliko ljubiteljev in lastnikov. To so ljudje, ki vedo, kaj želijo, ki vedo kaj imajo! Ko se odločamo za nakup novega avtomobila, je zelo pomembno, kako nam ga predstavijo. Pomembno je tudi to, kam moramo ilifitiss? Avtohišo Torej boste našli v industrijski coni Paka. Ne bo je težko prepoznati. po njega, saj avtomobila ne kupujemo prav pogosto in brez tehtnega družinskega razmisleka. Po avtomobile Peugeot vam od letošnjega maja dalje ni treba daleč. Le do avtosalona Peugeot Torej v Paki pri Velenju se morate zapeljati. V družinskem podjetju Torej vas bodo prijazno sprejeli, vam postregli z vsemi pomembnimi in razpoložljivimi podatki, vam željeni avtomobil pokazali, ja, tudi preizkusili ga boste lahko, in vam potem dali čas za razmislek, če ga boste potrebovali. Danilo Torej, direktor in lastnik Avtohiše Torej, nam je o tem, zakaj se je odločil prav za Francoze nad FVancozi, avtomobile Peugeot, povedal: "Za to priznano avtomobilsko znamko smo se odločili, ker smo vedeli, da bomo z njo ponudili kvaliteto in ker v Šaleški in Koroški regiji ni bila dovojj prisotna. Potrošniki danes že vedo, kaj je dobro, zato smo jim želeli približati prestižno evropsko znamko, kar Peugeot je! Ti avtomobili so res nekaj posebnega na področju varnosti, udobja in zanesljivosti, ni pa skrivnost, da pomeni voziti Peugeot tudi prestiž!" Odprtje avtosalona je bil v družinskem podjetju Torej le prvi korak do vas; že kmalu po novem letu vas bodo povabili v trgovino z rezervnimi deli, v drugi polovici leta pa bo pričela obratovati tudi pooblaščena servisna delavnica. Da boste imeli res vse na enem mestu! Avtohiša Torej je pooblaščen prodajalec za celotni program Peugeot. Zato lahko pri njih naročite in kupite vse osebne avtomobile, dostavna vozila in skuterje znamke Peugeot. Za takojšnjo dobavo imajo vedno na voljo 15 do 20 vozil, seveda bo izbira modela, barve in dodatne opreme prepuščena vam. Ob strokovnih nasvetih. Če pa se boste odločili za nakup avtomobila po naročilu, Ob koncu tedna so mnogi preizkusili Peugeotove zanesljive lepotce s posebnimi željami, je dobavni rok do 3 mesece. Da so v Avtohiši Torej res pozorni in skrbni trgovci, ki jim je kupec res kralj, so dokazali tudi pretekli konec tedna. Na ploščadi pred Rdečo dvorano so v soboto in nedeljo razstavili tri Peugeotove lepotce: videli in preizkusili ste lahko dinamičen in okreten Peugeot 106, udoben in kvaliteten Peugeot 306 in najnovejšega iz družine - novi Peugeot 406 v lepi "Lucifer rott" barvi. Vozilo je sad dolgoletnih izkušenj, kaže pa tipične odlike Peugeota. Ne prepričuje le s svojim izgledom, prepričal vas bo s svojo inova-tivno tehniko, ki postavlja nova merila. Tisti, ki so se popeljali z najnovejšim lepotcem, so bili vidno zadovoljni. Danilo Torej je iz stare trgovske družine, zato je odločen, da bo v svoji Avtohiši poskušal zadovoljevati vsem vašim željam. Dober in pošten odnos do kupcev, po katerem je družina Torej slovela že pred 60 leti, je tu vedno prisoten. Zato vas vabimo, da obiščete Avtohišo Torej v Paki 40 a pri Velenju. Pričakujejo vas vsak dan od 8.00 do 12.30 ure in od 13.30 do 18.00 ure. Ob sobotah boste dobrodošli od 8.00 do 12.00 ure! Vabljeni v Avtohišo Peugeot Torej! Varnost + udobje + zanesljivost + ugled = Peugeot * £ f * decembra 1995 ŠTUDENT NAJ BO vaš avtomobil? Sredi novembra, 17. v mesecu je bilo, je Avtotehnika d.o.o.iz Celja spet poskrbela za nekaj /M% \ vrejBP l^k j ff §U novega, nad čimer bodo navdušeni lastniki vozil. Tisti, ki so to novost že odkrili, pravijo, da je ILfelOff jim jp^ j | || Avtotehnika d.o.o. je skupaj s Sava tradom na Bežigrajski 13 v Celju, to je tam, kjer ima sedež in več u B^^^pM^j« jJSf/ J^tf^tjttk. prodajaln Avtotehnika d.o.o., odprla še eno trgovino z izbranimi izdelki. V njej vam nudijo celoten program kranjske Save: avtomobilske gume, klinaste jermene, tehnične t fll^^^Sj^^^SSs^-^^^^M. M gume in celotni izbor tekstila oziroma umetnega oblačilnega usnja. Najbrž vam bo v teh dneh, ko f f svoja vozila že pripravljate na zimo, prišlo kaj od tega še kako prav. '•>Vlili I f.Mirili Po katerem koli izdelku lahko predhodno povprašate in se pozanimate za ceno in način plačila po Veljko povpraševanje je po Minastih jermenih. telefonu, centrala: 063 - 37 -131 in zahtevate prodajalno Save, ali pa se odpravite kar tja in se na lastne oči prepričate, kaj vse pravzaprav imajo. Trgovina je odprta vsak delovni dan med 7. in 17. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. t 9 B S i) B Novice - tatice Šaleški študentski komorni zbor se je začel pospešeno pripravljati na turnejo po Franciji, zato so cenjeni bruci še zadnjič zaprošeni, da si pustijo preizkusiti svoja mala grla. Zaželeni so predvsem basi, tenori, alti in soprani. ŠŠKZ ima vaje vsako soboto ob sedmih v prostorih Stiskarne. Šaleški študentski klub bo 8. februarja 96 priredil veliko proslavo, ob kateri bo izšla nova RIT. Torej vsi pišoči ŠŠK-jevci: čimprej oddajte svoje članke, da bodo vaša imena zasijala v legendarni publikaciji kluba. Članke pobira Jure. Šaleški študentski klub je napreden - seznanjen je z najnovejšimi teorijami o virtualni realnosti, na pamet pozna vse tri Asimove zakone o robotiki in postavlja svoj home page na Internetu. Vabljeni vsi hekeiji, programerji, informatiki in podobni zasenjaki. Alterlestvica 95 -drugi krog Prejšnji teden ste si lahko na tem mestu prebrali, v čem je štos Alterlestvice. Prejeli smo tudi kar nekaj glasov, tako da imamo že zmagovalca tega tedna, ali bolje zmagovalko, kajti to je P. J. Harvey s skladbo Down by the water. v soboto boste lahko slišali tudi nekaj podatkov o pevki in njenih konkurentih na Alterlestvici. Sovin uredniški odbor namreč že veselo nabira podatke o njihovem delu in življenju. Prejšnji teden tudi nismo rekli nobene besede o nagradah. Ta teden, ko so stvari bolj jasne, pa vam lahko že predstavim prve tri nagrade. Nagrada našega stalnega sodelavca Mladinskega servisa - Studia Študent bo brezplačno fotokopiranje na formatu A4 in tiskanje na majice, pri čemer pa smo se omejili na 5 majic. Šaleški študentski klub tudi ne bo stal križem rok in že pripravlja nagrado tekoče narave, ki pa bo odvisna od želje izžrebanca. Vrednost nagrade se bo gibala v višini "gajbe" domačega piva, lahko pa se dogovorimo tudi za brezalkoholno protivrednost. Tudi oddaja V imenu sove bo prispevala eno izmed nagrad in to bo CD plošča po izbiri izžrebanca. Upamo, da le-ta ne bo preveč izbirčen, ker... saj veste, kako je s ponudbo glasbe v naših trgovinah. Ostale nagrade bodo predstavljene v prihodnji številki tednika Naš čas. Pa dosti o nagradah, poglejmo si raje stanje na prvih mestih lestvice. mesto izvajalec skladba 1 P. J.Harvey Down by the wate r 2 Cranberries Ridiculous thoughts 3 Laibach Final countdown 4 Shaggy Boombastic A je to Jožica 6 Beastie boys Rooth down Primus Wyonna 's big brown beaver Magnifico Čefur Kot lahko vidite, je boj oster in ni še nič odločeno. Poleg naštetih pa lahko ta teden prispevate svoj glas tudi za Green Day (When I come around), Bjoerg (It's ali so quiet), Soundgarden (Black whole sun), Coolio (Gangster's paradise), 2227 (When you're young), Demolition group (U tvojim očima), Blur (Girls and boys) in Mur-phine (Candy), ki so tudi uvrščeni na lestvico. Svoje glasove pošljite na dopisnicah do petka na naslov: Alterlestvica, Radio Velenje, Stari trg 15, 63320 Velenje. Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka ter naslova, kako naj vam v nasprotnem primeru pošljemo nagrado (v primeru, da boste izžrebani)? če slučajno vašega favorita za sezono 1995 ni med našimi predlogi, ga lahko pripišete. V primeru, da niste ravno med tistim slabim procentom Slovenije, ki radi pišejo, nas lahko tudi pokličete v oddajo. Še vedno se imenuje V imenu sove in je na sporedu v soboto ob 18. uri na Radiu Velenje, glasujete pa lahko tudi v petek v Placu. To je bilo vse za danes in poslušajte Sovino pesem tedna, ki jo lahko slišite vsak dan na vašem radiu - Radiu Velenje. Ta teden je to pesem Dorda Balaševiča - Ne lomite mi bagrenje. za Sovo Peter Lojen Vrnitev odpisanih V soboto sem stal na straži. Oblečen sem bil v dolg, skoraj že vojaški plašč, na glavi sem imel prebarvano čelado, v rokah pa stiskal leseno puško. Pod grajskim obzidjem sem se sprehajal sem in tja, kot se pač za stražarja spodobi, in budno motril Velenje, medsto njihovih rok. Bil sem Nemec, pripadnik Wehrmach, desetar Hans, z zaročenko v Berlinu. Motril sem Velenje in poskušal zaznali nevarnost. Foitova, polna drvečih avtomobilov, cerkev obdana s sijem reflektorjev, zvok mesta, ki išče spanec... Stražil sem že kakšnih 30 minut in Lili Marlen je postajala vedno bolj dolgočasna. A potem, nenadoma - čez Foitovo je tekla skupinica banditov z zastavo. Klic in tek do komandirja Luterhaima. "Prihajajo. Sie kommen. Achtung! Wir wollen die banditen schissen." Potuhnil sem se za muzejske primerke rudarskih strojev in poln adrenalina čakal na dogovorjen znak. Presenetili smo jih. Helmut je prvi vrgel petardo. Strašno je počilo. Bandite je zajela panika. Streljal sem kot zmešan. Spodaj, na poti, je nastal pravi pekel: jok umirajočih, glasna povelja, pobesnelo hrzanje ranjenih konj... A nekako so banditi uredili svoje vrste in udarili nazaj. Uspelo jim je prebiti naše linije: "Nicht schissen. Ich bin dein Freund. Bitte nicht. Ih habe drei Kinder." ravno vrnili iz hoste, kot da bi ravno predali štafeto. Ko smo se vračali z gradu, so svečke, ki so jih partizani prižgali ob spomeniku Tita (začuda)še vedno gorele. In potem v Placu ni manjkalo golih besed v stilu "minljivost je osnovno načelo napredka...". Sobota je bila čas igre, počastitev pozabljenega praznika, brez nostalgije in revanšizma. A ko sem sam stražil z leseno puško, se mi je po glavi podila le ena misel: rajši bi bil partizan, ne pa desetar Hans z zaročenko v Berjinu. ■ za ŠŠK Jure Trampuš Zgradili devet mostov, obnovili Poplave lani so največ šode napravile v KS Tabor v žalski občini. Do sedaj je že veliko saniranega. Tako so na potokih Konjščica, Kučnica in Ojstrica zgradili devet mostov, obnovili 5 km cest in sanirali plazove v Črnem vrhu, Miklavžu in Lokah. Sedaj jih čaka še obnova nekaterih cest, ponovna sanacija plazu pri Dečmah v Črnem vrhu in ureditev nabrežja in škarp ob potokih na naselju Ojstriška vas in v Lokah. Dela ki so jih do sedaj opravili, so stala okrog 130 milijonov tolarjev, denar pa je prispevala republika z naslova za sanacijo poplav. Slika: Eden od devetih novih mostov čez potok Konjščico v Taboru. Bi Besedilo in slika:-er Avtotehnika in Sava skupaj v Celju Kako je kaj obut V soboto se je ŠŠK igral Nemce in partizane. Zmagali so seveda boljši. Skupaj smo potem pili kuhano vino in poskušali sestaviti ostanke naših idolov: vrnitev odpisanih, Boško Buha, Sut-jeska, Neretva, Užiška republika, pohod XIV divizije in živi ščit Nemcev nekje okoli Rogaške... Neverjetno, kaj vse smo našli v naših glavah. Pogovor je tekel in spomini naših dedov so postajali vedno bolj sveži, kot da bi se TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKA CEUE d.o.o. Veseli december za najmlajše Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo tudi v letošnjem decembru pripravila vrsto veselih dogodkov, ki bodo najmlajšim pričarali pravljični prednovoletni čas. Ogledali si bodo lahko igrico, v vsaki krajevni skupnosti drugo, poleg tega pa jih bo obiskal dedek Mraz, ki bo med njih razdelil darila. To velja za predšolske otroke, njim in vsem ostalim pa bodo namenjene tudi zabave na Titovem trgu. Prvič bo dedek Mraz pred velenjske otroke stopil v soboto, 16. decembra. Ob 17. uri bo s svojim sprevodom prispel na Titov trg, kamor so seveda vabljeni vsi otroci, saj bodo njegov prihod popestrili tudi s kulturnim programom. Dan kasneje, v nedeljo, pa se bodo pričele prireditve za predšolske otroke. Od 9. do 17.30 ure bodo potekale po različnih krajevnih skupnostih, v različnih prostorih. Ob 18.30 pa bo dedek Mrza spet prišel na Titov trg in tudi tokrat bo poskrbel za zabavo skupaj s svojimi gosti. Tako bo tudi v ponedeljek, torek in sredo. Vsak večer ob 18.30 vas bo Dedek Mraz pričakal na Titovem trgu, vse te dni pa bodo potekale prireditve in obdaritve. In kaj bodo najmlajši lahko v letošnjem Veselem decembru videli? Eni predstavo Hankina Igla, ki jo je pripravila skupina VVZ Šoštanj, drugi predstavo lutkovne skupine "As" iz VVZ Velenje z naslovom "Zmajčkov rojstni dan". Tretji bodo uživali v igri skupine KUD "Stane Sever" Škale, ki bo zaigrala igrico z naslovom "Pravljica o prevzetni princeski". Pred Domom kulture pa bo obiske Dedka Mraza popestril "Plesni studio N" pod umetniškim vodstvom Nine Mavec. ' m ho Retrospektiva Mire Pregelj se izteka V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika in na Velenjskem gradu bo še do 16. decembra na ogled retrospektiva Mire Pregelj. Razstava je najobsežnejša predstavitev te slovenske slikarke doslej. Obsega 160 del, ki zajemajo pregled njenega dela od diplomskega dela iz leta 1926 in vse do leta 1965. Mira Pregelj je bila rojena 13. septembra 1905 v Litiji. V otroštvu se je njena družina večkrat selila. Po končani realki jo je oče vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu. En semester je Mira Pregelj opravila tudi v Beogradu, ko se je družina spet selila zaradi očetove službe. Še ne enaindvajsetletna je končala akademijo. Oče ji je plačal polletno potovanje po Italiji. Največ seje zadrževala v Firencah in v Rimu. Po vrnitvi je živela v Litiji. Prvič je razstavljala v Jakopičevem paviljonu s Četrto generacijo leta 1928. Kar hitro je začela z bogato slikarsko produkcijo in tudi z udeležbo na skupinskih razstavah doma in po svetu. Samozavestno se je lotila različnih slikarskih tehnik in okoli leta 1930 poslikala litijsko cerkev in rojstno hišo. Nekaj let kasneje je k poslikavi dodala še oltarne prte. Po letu 1930 so njeni motivi zelo različni, izraz pa svobodnejši. Pojavljajo se že stilizacije in omejevanje le na bistvene vidne zaznave. Vse pogostejše so krajine v gvaših, za katere je še posebej značilen čutni odnos in ne realno stanje tega izraza. Dela so razpoloženjske vsebine. Hkrati se pojavljajo slike na steklu, ki so sprva izrazito plo-skovite, sčasoma pa dobijo robne konture, ki tako kot v drugih tehnikah označujejo specifiko slikanja Mire Pregelj. Slike ha steklu z robno konturo spomin- jajo na vitraj, kontura pa s tem postaja njena manira. V takratnem času in tudi sicer je slikanje na steklo v slovenskem prostoru bolj znano med ljudskimi slikarji, Pregljeva pa je prav s stekli zelo prestopila nivo te kvalitete in je z obsežnim opusom tudi upravičeno opozorila nase. Motivika je včasih nabožna, drugič posvetna. Slike matere z otrokom oziroma Marije z Jezusom so popolnoma posvetnega videza, le avreola kaže na sveto vsebino. Maloštevilni so motivi iz vojnega časa in še ti so nastali mnogo kasneje in bolj kot opomin. Mira Pregelj se je skoraj dosledno udeleževala vseh pomembnejših razstav Društva likovnih umetnikov v domovini in po svetu. Zagotovo je potrebno omeniti razstavo Jugoslovanskega kiparstva in slikarstva v Londonu. V letu 1939 seje pridružila tudi v Ljubljani formiranemu klubu Lada, ki je ustvarjalce povezovala z idejo o združitvi slovenskih umetnikov. V štiridesetih letih se je nekoliko več ukvarjala z grafiko, kar pa je bilo značilno tudi za druge ustvarjalce. To je očitno tudi pri njenem sopotniku in prijatelju Mihi Malešu. Skupaj so najprej izdali dve, leto kasneje pa še tretjo knjižico Prešernovih pesmi: Strunam, Dekletam in Pod oknam. V povojnem obdobju tudi pri Pregljevi srečujemo socialistične motive, vendar pa so mnogo manj pogosti kot pri drugih angažiranih slikarjih. Mnoge njene slike so izginile pod novimi nanosi barv. O njih le redko pričajo še napisi na hrbtni strani, ki se nanašajo na sliko, ki je prekrita, med njimi je tudi veliko portretov. Razpoloženjske slike s svojih kratkih potovanj v Ljubljano, Istro in Italijo je naslikala v ateljeju, prej pa jih je zabeležila v skicirki, ki jo je vedno nosila s seboj. Na osnovi skic je nastalo mnogo slik z istim motivom, ki jih je spreminjala s koloritom in osebnimi videnji. Zato zasledimo v istem in v različnih obd-bojih toliko ponavljajočih se motivov. Barve so v nekaterih obdobjih, predvsem pa okoli let 1955-57 izrazito temačne. Tudi tehnologija podlag je v tem času slaba, zato so ta dela zelo poškodovana. Barvna lestvica je skoraj onohromna. Prevladujejo rjavi, temno zeleni, črni in vijoličasti toni, ki jih s črno konturo zlije v mistificirano celoto. Ta pesimistični kolorit je nedvomno povezan z začetkom njene težke, neozdravljive bolezni. Ko je prešla prvo krizo, se tudi njeno slikarstvo prečisti. V na- ■ Milena Koren - Božiček sprotju od pričakovanj je v tem času največ ustvarjala in razstavljala. Z leti je dozorela v slikarko intenzivnega kolorita in sproščenih potez. Na začetku šestdesetih let njeno slikarstvo označujemo z barvnim realizmom, ki se odziva v sproščenih in zreduciranih zamahih čopiča z veliko beline in prosojnosti. V njenem opisu so najpogostejše figuralne skupine, pokrajine in portreti. Med številnimi portreti pa ne najdemo avtoportreta. Mira Pregelj je redkeje razstavljala samostojno, prvič šele leta 1953 - kar sedemindvajset let po diplomi. Tudi kasneje so sledili presledki kakšnega leta, vendar to ni bilo povezano s kontinuiteto dela. V interpretativnem svetu Mire Pregelj so združeni impresionistični utrinki, ki jih je uporabljala v materialnem prezentiranju pastoznih nanosov svetlobnih in optičnih zapisov; ekspresionizem v potezi in fo-vizem v značilni robni konturi. Mogoče je najti povezave med njenimi sopotniki in francoskimi fovisti, vendar je najopaznejša njena individualna vloga v slikanju figuralnih in krajinskih motivov v gvašu ter kombinirani tehniki, ki se zelo prepletata. Njena sproščenost in neodvisnost od vseh omejevalnih in vplivnih oblik takratnega časa je nespremenjena tudi ob sedanjih vrednotenjih. Dela Mire Pregljeve smemo uvrstiti v izrazito modernistična in prenapolnjena z neizčrpno napetostjo ter notranjo energijo, ki se v skicozni in vehementni potezi združijo v suvereno podobo. Kulturno društvo Stane Sever, Škale Zakladi narodove skrinje Kulturno društvo Stane Sever iz Škal je konec novembra pred-premierno uprizorilo predstavo Zakladi narodove skrinje. Predstava je splet znanih del slovenskih avtorjev, saj igra teče iz ene zgodbe v drugo, od enega junaka k drugemu. V songu, ki na nek način povzema celotno vsebino, in katerega avtor je Bogomir Veras, najdemo kralja Matjaža, Lepo Vido, Krjavlja, Krpana, Rozamundo in mnoge druge. V KUD Stane Sever predstavo še posebej priporočajo šolam, saj lahko šolarjem koristi predvsem kot ura spoznavanja junakov slovenskih literarnih del. Po sedemletnem nepretrganem uprizarjanju otroške dramske literature so se v KUD Stane Sever v Škalah torej odločili, da to spremenijo in se poizkusijo še v interpretaciji drugačnih del. V igri, ki jo bodo premierno uprizorili 9. decembra, nastopajo Vida Lipnik, Eva Kumer, Tina Jan, Samo Kopušar in Peter Iršič. Delo je režirala Ljerka Belak, song je uglasbil Maks Kumer, tehnični sodelavec je Edi Lipnik, kostumografljo je prevzela Slava Lipnik, sceno je izdelal Peter Silovšek, rekvizite pa sta naredila Bojan Miklavžina in Maks Videmšek. ■ ao Za vajo so nastopajoči potrebovali več kot sto ur. (foto leši) Zgodilo se ^gj^ je... 7.grudna Leta 1937 4. decembra smo praznovali god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, ko so imeli včasih tudi pri nas rudarji svoj stanovski praznik. S tem praznikom je povezan tudi običaj sprejemanja novincev med "knapovsko druščino" tako imenovani skok čez kožo. Kaj pomeni ta običaj in od kod izvira, je svojim bralcem poskušal razložiti tudi časopis Jutro v članku z naslovom "Kaj pomeni rudarski "Skok čez kožo"": "Akadamski klub montanistov priredi 7.t.m. na Taboru svoj tradicionalni "Skok čez kožo". To bo že deseti, zato jubilejni, kajti prvi seje vršil v Ljubljani že 1. 1924, ko so ga prinesli k nam slušatelji rudarstva, po večini sami Bosanci, ki so do takrat študirali na visoki šoli v Pribramu. Marsikoga bo gotovo zanimalo, kaj pomenijo besede "Skok čez kožo" in kaj naj prav za prav predstavlja ta stari rudarski običaj. "Skok čez kožo" ima svoj globlji pomen in je tesno zvezan z zgodovino rudarstva. Že v srednjem veku je bila potrebna delavcu, ki je hotel postati rudar in ki je moral biti kot tak za svoje delo kvalificiran, izvesna učna doba. Po dokončani učni dobi se je razglasitev delavca za rudarja izvršila po natančno predpisanem obredu. Na ta dan so se zbrali okoli šahta (jaška), ki je bil tedaj mnogo ožji od današnjega vsi rudarji da bi prisostvovali tej slovesnosti. Delavec, ki je dovršil predpisano učno dobo, je skočil preko tega šahta, nato pa mu je najstarejši rudar opasal rudarsko kožo in vsi ostali so nato čestitali svojemu novemu tovarišu - rudarju, ki je šele s tem dejanjem postal pravi član "črne bratovščine". Ta skok preko šahta, ki ga danes zamenjuje naš "Skok čez kožo", je simbolično predstavljal vse mogoče nevarnosti, ki stalno spremljajo vsakega rudarja pri njegovem delu v zemeljskih globinah, v neizmernem kraljestvu podzemskega boga Plutona. Skok čez šaht se je simbolično prenesel tudi na vse rudarske visoke šole in se je razvil kakor že omenjeno v "Skok čez kožo", ki obstoji danes v tem, da gredo vsi novinci, ki skačejo na večer pred to prireditvijo v rudarskih uniformah in z rudarskimi svetilkami po mestu in prepevajo rudarske pesmi. Med potjo se ustavijo tudi pred univerzo, kjer zapojejo rudarsko himno ter se nato napotijo do mesta, kjer se vrši ta slovesnost. Preden novinec skoči preko rudarske kože, ki jo običajno držita dva najstarejša navzoča rudarska inžinerja, pove svoje življenjsko geslo, nato pa mu boter opaše kožo, mu čestita, daje s tem postal pravi rudar. Zatem mu čestitajo še rektor univerze, dekan tehniške fakultete, predstavnik rudarskega oddelka in navzoči predstavniki rudarske industrije. "Skok čez kožo" je pri nas običajno zdnižen s proslavo rudarske zaščitnice sv. Barbare. Udeležijo se ga po možnosti rudarski inžinerji in predstavniki rudarske industrije iz vse države, tako da lahko rečemo, daje "Skok čez kožo" ne samo največja rudarska proslava, ki združuje našo starejšo in mlajšo generacijo, temveč je to tudi rudarska manifestacija, kjer odjekne od Krakova in Pribrama, pa tja do bele Ljubljane naš krepki: "Naj živi rudarski stan!" Srečno! Leta 1904 Za konec današnjega prispevka še šala iz Slovenskega naroda z naslovom "Odločilna instanca še ni govorila". "Kaj vi še vedno kadite? Pa sem slišal, da vam je kajenje prepovedano?" "Da, toda prepovedal je samo zdravnik, moja žena še ne." u Damijan Kljajič Turistično društvo Mozirje Božiček za srečno delo Gotovo turistične dejavnosti v Mozirju že dolga leta ne manjka, zato je toliko bolj nerazumljivo, da je turistično društvo v vsem tem času delovalo zgolj na papirju, v zadnjem času pa se stvari vendarle spreminjajo na bolje. Že pred časom so se na pobudo mozirske občine zbrali predstavniki vseh dejavnikov, ki so kakorkoli povezani s turizmom, vse v želji, da delo društva oživijo in postavijo na nove temelje. Na sestanku so zamenjali dosedanje vodstvo in imenovali poseben odbor, ki je poskrbel za nove društvene organe. Za predsednico so izvolili Mojco Finkšt, v ožjem vodstvu so še nekateri prekaljeni turistični delavci in nekaj novih, katerih mladostana zagnanost in želje po napredku turistične dejavnosti obetajo društvu lepše čase. Posebej so želeli v delo vključiti vse tiste, ki delajo v turizmu in živijo od njega. Društvo se je dela lotilo s polno močjo, čeprav je seveda jasno, da mrtvila preteklih let ne morejo odpraviti preko noči. Prve naloge so vezane na decembrske prireditve. Miklavž se je v torek že predstavil, večji poudarek pa so dali prihodu Božička, kije stare in mlade v Mozirju že znal razveseliti in razvneti. Ta prireditev bo letos 22. in 23. decembra, cilj vseh pa je, da v središču Mozirja pokrbijo za resnično praznično, prijetno, bogato io veselo vzdušje. Mozirsko turistično društvo torej dela, njegova prednostna naloga pa je povezovanje vseh, ki nam turističnem področje že delajo in si tega še želijo. mjp 7. decembra 1995 107,8 9 JHAŠ iAS DISKČEK KOTIČEK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Suzana in Hana O tem, da ima priljubljena moderatorka Radia Velenje Suzana Kok hčerko, že tako veste. Če o tem niste slišali, ste pa prebrali v Radijskem mozaiku. Niso pa bila v zadnjih dneh tako redka vprašanja poslušalcev, češ, ali ste že bili na obisku pri Suzani, kaj je povedala, kaj počne in kdaj jo bomo lahko spet slišali? Na obisku smo bili in to prejšnji teden. Hana, tako je Suzanani deklici ime, se je že navadila na ta svet, spoznala svojo mamo, očka, sorodnike in prijatelje. Pridno je in raste, še bolj pridno pa spi. Krasna deklica je. Mamo hoče seveda ves čas ob sebi in zase, kar je seveda razumljivo, obe pa velikokrat poslušata, kaj ustvarjajo kolegi na radiu. Suzana s svojo deW/C0. (foto: v0Sj Mira Zakošek si ni mogla kaj, da ne bi obiska pri Suzani izkoristila tudi za čisto praktično vprašanje: kdaj se vrneš? Za ves programski čas bo to še nekaj časa težko, tu in tam pa bo Hano med spanjem popazil očka ali pa babica in Suzana bo za kakšno urico le prišla. Že zato, da posname kakšen reklamni spot in da v radijskih prostorih poklepeta s sodelavci. To je pa obljubila. In ko so se pogovarjali o tem, v prisotnosti Hane seveda, ta ni imela nič proti. Vsaj pokazala ni, da ima. mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... RED HOT CHILI PEPPERS Ameriška skupina, ki je pred kratkim po kakšnem letu dni premo- ra izdala svoj novi album, nima sreče. Dva dni po začetku velike ameriške turneje, na kateri so nameravali promovirati svoj novi izdelek, je namreč prišlo do nenavadne nesreče. Njihov bobnar, Chad Smith, si je pri igranju basseballa zlomil levo roko, zaradi česar so bili fanjte prisiljeni odpovedati celotno turnejo. Ta se bo nadaljevala šele v januraju 1997. METALLICA Ena vodilnih težkometalnih skupin v svetu, Metallica, ki bi morala nastopiti na velikem festivalu v Rio de Janieru januarja prihodnje leto, je odpovedala svoj nastop. Člani skupine, ki so jo najavljali kot glavno zvezdo festivala v Riu, so kot razlog odpovedi navedli povsem preproste zvoke. Snemanje njihovega albuma, ki naj bi izšel spomladi prihodnje leto, jim je vzelo več časa kot so načrtovali, tako da bodo morali z delom v studiu nadaljevati tudi v januarju. BON J0VI V mesecu januarju bo v kino-matografe prišel prvi film v katerem se je kot igralec preizkusil tudi znani pevec in vodja skupine Bon Jovi -Jon. Naslov filma je "Moonlight & Valentino". Kot kaže je igralstvo Jona silno navdušilo, tako da se že pripravlja tudi na snemanje novega filmskega izdelka. Naslov tega bo "The leading man", v njem pa bo slavni pevec nastopil v glavni vlogi. Gre za erotični triler, v katerem bo Jon upodobil hollywoodskega igralca, ki je pravi hudič v človeški podobi. Poleg njega bo v glavni ženski vlogi nastopila Famke Jansen (glavna ženska vloga iz zadnjega James Bonda). Oboževalke pozor! Jona bo v tem filmu moč videti popolnoma brez obleke. ADIJ0 95 22. decembra bo v velenjski Rdeči dvorani veliki predbožični glasbeni dogodek, na katerem bodo nastopili številni slovenski ročk izvajalci. Predstavili se bodo: Requiem, Res Nullius, KUT GAS, DIG, Magnifico in kot glavni nastopajoči, Šank ročk, ki bodo domači publiki v živo predstavili nekaj novih skladb, ki so jih posneli v ZDA, sedaj pa jih s slovenskimi besedili pripravljajo za domači trg. Prireditev se bo pričela ob 19. uri, poleg obilice dobre glasbe pa si boste lahko ogledali še modno revijo oblačil znamke Gas in še marsikaj. OFFSPRING Ameriški punkerji poskušajo svojo pred kakšnim letom pridobljeno slavo, ki jim jo je prinesel album "Smash", čimbolje vnovčiti. Tako so konec prejšnjega meseca na CD plošči ponovno izdali svoj debi-tantski album "The Offspring", ki je sicer na vinilu izšel že leta 1989. Ploščo so izdali v minimalni nakladi 5000 kosov. MORRISSEY Britanski pevec in nekdanji vodja skupine The Smiths, ki je skupaj z Davidom Bowiem na turneji na kateri Bowie predstavlja svoj novi album (februarja prihodnje leto naj bi oba nastopila tudi pri nas, v Ljubljani), je zaradi bolezni moral to sodelovanje prekiniti. Pred dnevi so ga namreč prepeljali v bolnišnico v Aberdeenu, potem ko je zbolel za neko skrivnostno boleznijo. Po poročilih zdravnikov je najhujše že za njim in dobro okreva, tako, da se bo lahko v kratkem spet vrnil na oder. Mitja Čretnik LESTVICA DOMAČE GLLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tako ste glasovali v nedeljo, 3. decembra: 1. NAGELJ: "Horoskop" 8 glasov 2. BLEGOŠ: "Zapeljivec" 6 glasov 2. FANTJE IZPOD ROGLE: "Poglejte ga, Pohorca" 6 glasov 4. KMETEC: "Ta žlahtna vinska kapljica" 5 glasov 4. PLANIKA: "Brez napak človeka ni" 5 glasov Predlogi za nedeljo, 10. decembra: 1. ALPSKI: "Molčati je zlato" 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Vanč - vegetarijanec" 3. PREROD: "Pivo me gor drži" 4. VADNAL: "V nedeljo piva ni" 5. VIGRED: "Laško pivo" Vili Grabner LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 12. decembra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1.D.J. PERO 2. ABADON 3. FARAONI 4. HAPPY BAND 5. NINA BOŽIČ Bejbika Karolina Ne bom pozabil na stare čase Dolina Logarska Ne zapiraj mi ust s poljubom Nagradni kupon Ta teden glasujem za: Ime In priimek: Naslov: Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje 1 Na koncertu Skandinavcev Clavvfinger Besede, uporabljene kot orožje Skladbe "Nigger", "The Truth", "Pin me down", "Tomorrovv", albuma "Deaf Dumb Blind" in "Use Your Brain" ter cela serija udarnih in odmevnih nastopov, tako na velikih odrih kot v manjših klubih, so švedske rap-metalce v pičlih treh letih iz obrobja stockholmske glasbene scene ponesle v sam vrh svtovne metal scene. In jih prejšnji petek zanesle tudi v deželico na sončno strani Alp, kjer so v Hali Tivoli z ostrimi metalskimi rifi in neposrednimi ter angažiranimi besedili "udarili" tudi po vsaj 2000 slovenskih ljubiteljih tovrstne godbe. Ne, niso razočarali. V uri in pol dobre godbe so nas prepričali, da vse tisto, kar smo lahko o njih brali, vse tisto, kar sicer v naša ušesa prinašajo nosilci zvoka, ni zlagano in ni le studijski štos. Občinstvo pa je dokazalo, da skupino zelo dobro pozna, saj so, poleg na začetku naštetim hitom, pritegnili tudi pri drugih skladbah. Vse to je pri najbolj razgretih in zagretih mladcih, tam v prvih vrstah, prignalo do silne želje, da se za nekaj trenutkov CIawfingerjem pridružijo na odru in potem v manj ali bolj lepem skoku končajo med množico. Ja, tudi to sodi zraven, ko "zavre" adrenalin. Še to. Preskupina, obetavni Skytower iz Rakeka, so se pokazali v lepi luči. Z mešanico rušilnih kitarskih rifov, funkoidnih basov in predvsem dobrim, ostrim vokalom, so tudi tokrat dokazali, da so dobri. Le solo kitarist je znal biti s svojimi "vložki" na trenutke prav tečen. Pa se vrnimo k Skandinavcem. Začetek skupine seže v začetek devetdesetih. Zak Teli, Jocke Skog, Erlend Ottem in Bard Torstensen, dva Šveda in dva Norvežana, so se srečali v bolnici Roselund v Stockholmu, kjer so vsi delali kot bolničarji na geriatričnem oddelku. Ko so imeli "do vratu dosti scanja in sran-ja", so bolnico zamenjali za prostor v zaklonišču in začeli ustvarjati. Zak je bil zaprisežen raper, Bard pa metal'c stare šole in tako je nastala zanimiva mešanica rapa in metala, ki sta jo Erlend in Jocke še nadgradila z ostrimi mehanskimi ritmi in sam-pliranimi zvoki. Leta 1993 so Clavvfinger posneli prvenec, kompaktno ploščo "Deaf Dumb Blind", na kateri jim je skoraj do popolnosti uspelo zmešati najbolj udarno črno in belo glasbo devetdesetih. Že omenjena hita "Nigger" in "The Truth" sta se skoraj vsak dan rolala na MTV-ju in uspeh seveda ni izostal - skoraj pol milijona prodanih primerkov debitantskega albuma. Osnovno filozofijo skupine Clawfinger: "Besede uporabljaj kot orožje, misel je hitrejša od krogle in ima večjo rušilno moč od ročne bombe," so prenekateri dežurni moralisti razumeli narobe in v njihovih besedilih na vsak način poskušali poiskati verze, ki bi potrjevali njihove domneve, da gre le za slabo vzgojene Skandinavce, ki njihove otroke vzpodbujajo k nasilju, rasizmu in uživanju prepovedanih substanc. Člani benda so te trditve seveda odločno zanikali in s svojim obnašanjem ter številnimi izjavami v medijih dokazali, da imajo "zdrave" poglede na svet. Clavvfinger je bil na začetku bolj studijski bend, leto dni po izzidu prvenca pa so fantje že veljali za prvovrstno koncertno atrakcijo, ki so jo potrdili z veliko svetovno turnejo spomladi 1994 in nastopih na največjih ročk festivalih. Sredi letošnjega leta so fantje izdali drugi album, "Use Your Brain" in z njim razočarali le v toliko, ker niso ponudili veliko novega. Odlikuje pa ga bolj dodelan zvok. Preverite, če ste koncert zamudili ali ne. Že v ponedeljek zvečer pa se lahko v Hali Tivoli predate hip-hop ritmom poskočnih Noghty by Nature, tudi tokrat v organizaciji Škuc ROPOT-a. Bojana Špegel io ms vas NAŠI KRAJI IN UUDJE 7. decembra : e Savinjski gaj Mozirje inai«itil>iii>naniiiita(inni Kaj so delali predhodniki? Zima s snegom pomeni tudi konec sezone v parku cvetja ob Savinji v Moziiju. Nasadi so urejeni in pripravljeni na zimsko mirovanje, že "gole" številke pa zagotavljajo, da bo gaj prihodnjo pomlad in skozi vse leto lepši kot kdajkoli. Posajenih je 200.000 čebulnic in preko 100.000 sadik slovenskega cvetja, s katerim se upravljalci še posebej radi pohvalijo. Kljub "mirovanju" je bilo še v preteklih dneh ob Savinji zelo živahno. Hiteli so namreč z obnovo kašče, ki je novost v gaju in z zaključnimi deli pri namakalnem sistemu. Sicer pa to niso edine novosti. Obisk v gaju se nenehno povečuje, krepijo se tudi ostale dejavnosti v gaju in ob njem. Ekološko in hortikulturno društvo Mozirje, ki zadnji dve leti upravlja park, ves dobiček vrača nazaj. Dokaz za to so številne letošnje novosti in naložbe. V celoti so obnovili stari mlin ob potoku, s Primoža nad Ljubnim so v gaj prenesli kaščo z zavidljivo letnico 1731, ki bo nova obogatitev narodopisnega dela v gaju, uredili so vhodni del in obnovili objekte, nadaljevali z gradnjo črpališča in sekundarnega dela namakalnega sistema, ki za gaj ogromno pomeni, pridobili pa so tudi veliko novih površin. V zgornjem delu gaja ob Delejevem jezu bodo namreč pomladi uredili nove površine, za kar so že letos navozili preko tisoč kubikov zemlje. Povejmo še to, da so na podlagi znane Avsenikove skladbe izdelali himno, ki je v novi izvedbi "last" Irene Vrčkovnik, Ota Pestneija in Jožeta Privška. Letošnje leto je bilo torej v Savinjskem gaju izredno uspešno, tudi glede obiska. V minulih sveh letih, torej v obdobju novih upravljalcev, se povečuje za petino. Letos je gaj obiskalo okrog 80.000 ljubiteljev cvetja in narave, samo septembrsko razstavo pa preko 25.000. Njihov cilj je 100.000 obiskovalcev na leto, seveda pa si ob vsem tem upravljalci predvsem želijo, da bi upravna enota, mozirska in tudi sosednje občine, končno spoznale pomen tega enkratnega parka hitreje uredile zaenkrat še sporne zadeve. Sprašujejo se tudi kaj in kako so delali nekdanji upravljalci, daje gaj večino let vendarle samo životaril. m/p Rejniške družine preživele vikend na Dobrni Izmenjava izkušenj, druženje in sprostitev Na centru za socialno delo Velenje so minuli vikend pripravili tri drugačne dni vsem družinam, ki so v svoje domove sprejele otroke, ki iz različnih razlogov svojega otroštva in mladosti ne morejo preživljati z roditelji. Novi starši, rejniki, jih imajo radi. A se včasih prav tako kot pravi starši znajdejo v vrtincu vprašanj pri vzgoji svojih rejencev. "Kaj storiti, kako odreagirati, kako mu pokazati, da je moj, da ga imam rad?" so le nekatera med njimi. Odgovore na ta vprašanja so rejniki skupaj iskali na Rejniškem vikendu na Dobrni, njihovi varovanci in družinski člani pa so bili z njimi. Ne ves čas, saj je bil vikend zastavljen kot uravnotežena zmes izobraževanja in zabave. Ko smo j ih v soboto dopoldne obiskali, so bili delovni. Najmljaši so izdelovali plakate in se pri tem sproščeno igrali, tisti, ki so že dopolnili 10 let, sov drugi sobi pod vodstvom psihologinje Brigite delali v obliki mladinskih delavnic. Oboji so se zabavali. Njihovi novi starši, rejniki, pa so bili vključeni v delavnico psihologinje Elen Uršič - Šegota, ki je strokovnjakinja prav za sporazumevanje v Obnovljena cerkvica v Šentlenartu Popotnik, ki ga pot zanese čez tisti značilni mis-linjski klanec, ima že kar nekaj časa možnost opaziti lepo, sveže obnovljeno pročelje na tamkajšnji cerkvici. Mislinjčani so skupaj z mariborskim škofom Francem Krambergerjem ter tukajšnjim dekanom Tinetom Tajnikom nadvse veseli opravljenih del na cerkvici. Sicer pa je to podružnična cerkev sv. Lenarta, ki kraljuje v samem centru Mislinje, sedaj v svoji značilni belo-rdeči preobleki. Samo praznovanje ob otvoritvi je domačine ponovno združilo ob sv. Lenartu, v mnogih srcih pa poleg vere prebudilo še veselje in Sleherni dan, ob vsakem vremenu srečujemo Rudija Marzela iz Mislinje, kako se s svojim štir-inožnim prijateljem sprehajata po poti, ki vodi v mislinjski jarek. Marsikdo se ob pogledu na psa nekoliko začudi, ker je to pač nekaj, kar ne sodi v vsakdan. Rudi pa se samo nasmehne in je še bolj ponosen na to svojo in hkrati tudi družinsko psičko. Njen rodovnik izhaja iz Kanade in je ena redkih takšnih psov v Sloveniji, samo nekaj jih je: novofurlandcev. Štiri leta je stara Naja, tako jo kličejo, pa 70 cm ima v višino, težka pa je nič več in nič manj kot 71 kg in na takšni teži je sedaj že nekaj časa. Sploh pa je znana tudi po tem, daje odnesla kar nekaj vidnih mest in uvrstitev s številnih tekmovanj in pasjih razstav. 1993. leta je na mednarodni razstavi v Lendavi prejela še najvišje priznanje v svoji kategoriji "CAC", kar pomeni odlično oceno. Seveda so za to potrebni posebni kriteriji od same razvitosti, velikosti, čvrstosti dlake, pa oblike glave, poslušnosti in inteligence. Sploh pa tovrstna pasma niti najmanj ne sme biti krvoločna, zato Naja s svojo obliko in velikostjo deluje le na videz zastrašujoče, to pa je po svoje kar prav, posebno takrat, ko pazi na hišo. Kot je zatrdil Rudi, ki je sicer zaposlen v Erinem Vis&Vis, psička ni nič kaj izbirčna, je vse po vrsti, njeni obroki pa seveda niso tako majhni in zato skupini, tudi družini. Vsi so bili navdušeni. Tudi strokovne delavke Centra za socialno delo Velenje, ki so bile vesele tudi zato, ker so se vabilu odzvale praktično vse velenjske rejniške družine. Več o tem, zakaj so se odločili za tako obliko srečanja in o tem, kaj so počeli, pa nam je povedala direktorica Centra Jelka Fužir: "Pred tednom dni sem sodelovala na zasedanju otroškega parlamenta. Izmed številnih zanimivih misli, ki so jih izražali osnovnošolci, se mi je zdela tale posebej pomembna: "Ne moremo odločati o svojem rojstvu in ne o času svoje smrti, odločamo pa lahko o obdobju med tema dvema mejnikoma." O celem našem življenju torej. Moč našega odločanja, izbir, ki jih imamo, se z odraščanjem veča. Ta širitev možnosti za življenje po meri posameznika pa je seveda v pretežni meri odvisna od naših medsebojnih odnosov. Učenju za te odnose ali komunikaciji, sporazumevanju v družini, namenjamo tale naš vikend. Želimo se spoznati, odrasli na svoj, otroci na sebi primeren način. V načrtovanem programu skušamo količino Najmlajši so bili sproščeno "popackano" ustvarjalni In zelo radovedni. zabave in vsebinskih aktivnosti uravnotežiti. Delavke Centra za socialno delo Velenje v zadnjih letih ugotavljamo, da je nov način dela v rejniških družinah, s pogostejšimi srečanji v družinah in z občasnimi izobraževanji, prispeval k spremenjeni vsebini rejništva. Cilj rejništva ni le v omogočanju otroku, da zaživi v primernejših okoliščinah. S prihodom novega člana v rejniško družino naj bi se ta notranje obogatila. Sprejem otroka je odgovorna odločitev vseh družinskih članov. Kvalitetno življenje rejniške družine kot skupine in vseh njenih družinskih članov pa je možno le z aktivnim pris- pevkom vseh. Odziv na ta seminar nas je preprosto navdušil. Dobili smo še eno potrditev, da je naše dosedanje delo dobro." Prav načrtovali so, da je bil rejniški vikend v decembru, da sovpada z enim izmed praznikov, ki jih sedaj praznujemo. Letos je to bil Miklavž. Prvič, Dedek Mraz jih je že velikokrat obiskal. Zagotovo pa so se v nedeljo, ko se je vseh 29 udeležencev vikenda poslavljalo, dobro počutili. Bili so bogatejši za nekaj dragocenih in lepih trenutkov v življenju, bogatejši za nova spoznanja, ki velikokrat velike težave v trenutku izničijo. ■ Bojana Špegel zavest, ki se hkrati kaže tudi do naše dediščine in zapuščine. Sploh pa je samo praznovanje popestril še cerkveni zbor domače župnije, pa nepogrešljiva Babnikova godba, oglasili pa so se spet tisti znani in nepogrešljivi movžnaiji. Omenimo naj, da je bilo v sama gradbena in obnovitvena dela tako na strehi kot tudi na zunanjosti vloženih izredno veliko prostovoljnih ur, ki gredo kar v tisoče. Poseben gradbeni odbor pa je že sredi poletja pripravil skupaj z Radiem Ognjišče dobrodelno prireditev, na kateri so sodelovale mnoge zvezde estrade, med njimi tudi Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik. ■ Silvo Jaš Malce nenavaden štirinožec mu včasih pri nabavi hrane pomagajo še njegovi prijatelji iz službe. In tudi to je nekaj, vsaj kar se pasjega proračuna tiče. ■ Silvo Jaš Rudi s svojim štirinožcem Šmartno ob Paki Srečanje za lep spomin Občina Šmartno ob Paki, krajevni organizaciji Rdečega križa Šmartno in Gorenje ter šmarsko društvo upokojencev so v soboto v prostorih gasilskega doma pripravili vsakoletno srečanje ostarelih krajanov. Bilo je to srečanje za dušo in srce, za lep in trajen spomin. Od preko 200 občanov starejših od 70 let se jih je razvedrila in poveselila dobra polovica in gotovo nikomur ni bilo žal. Pri izvedbi srečanja in prisrčnega kulturnega sporeda so sodelovali tamkajšnji osnovnošolci, člani domačega moškega pevskega zbora, s svojim igralskim nastopom pa so navdušile in izvabile solze smeha starejše krajanke same. Vse udeležence je najprej pozdravil šmarški župan Ivan Krajevna skupnost Nazarje Lepo in prijetno srečanje krajanov starejših od 75 let je v soboto popoldne s pomočjo tamkajšnjih društve izvedla tudi krajevna skupnost Nazarje. Srečanja se je udeležila tretjina od 75 krajanov, mnogi niso prišli zaradi bolezni, bivanja v raznih domovih in drugih razlogov, vsem tem pa bodo poslali čestitke z najlepšimi željami. Sproščen spored so izvedli tamkajšnji osnovnošolci, ki so vse zbrane Rakun kot "starejše krajane mlade občine." Med drugim je dejal, da niso stari, da so veterani, ki so z mnogo dela in odpovedovanja zgradili lepo Šmartno in okoliška naselja, vsem pa zaželel veliko sreče in zdravja. Obilo veselja, sproščenosti, lepega in zdravega življenja je vsem zaželela tudi sekretarka Območne organizacije Rdečega križa Velenje Darinka Herman, ki je posebej izrazila veselje in zadovoljstvo, da lahko pozdravi starejše občane iz vseh krajev šmarske občine. Dejstvo je, da so starejše občanke s svojim nastopom dale lepo iztočnico za prijetno popoldansko druženje. ■ /P tudi skromno obdarili, posebej Kristino Klemše, kije bila s 93 leti najstarejša med vsemi, za veselo razpoloženje ob in po pogostitvi pa so poskrbeli mladi godci. mjp —'-vrv, r, ; „ -h \r\ 7. decembra 1995 iSl KRAJI IN LJUDJE 11 Aleksander Videčnik, 75 let "Lep je vsak dan, ce kaj dobrega naredim" Pero Aleksandra Videčnika še vedno hiti od vrste do vrste, od strani do strani, do vedno novih čudovitih spoznanj o naši preteklosti, o brezmejnem bogastvu našega izročila. Kakor hiti njegov neumorni raziskovalni duh do novih virov in odkritij, kakor hiti Aleksander Videčnik skozi svoje vsakdanjike, od katerih je vsak naslednji bogatejši od prejšnjega. Pa to njegovo hitenje ni prežeto z najhujšo boleznijo današnjih dni, ki obremenjuje večino, pa se je niti ne zavedamo. Reče se ji "nimam časa"; predvsem nimamo časa zase in za svoje, za prijetne trenutke, za sprostitev, za zdravje in dobro počutje. Aleksander Videčnik nima nikoli časa in vedno ga ima - za kratek klepet, dober nasvet, lepo in koristno besedo, za vsakogar, ki si teh dobrot želi. Prihitel je do svojih 75 let in bo hitel v ustvarjalni objem naslednjim. Z nemirno ustvarjalno žilico se je rodil, je z njo prežet v vsem svojem bistvu, od kod takšna vedrina, veselje, ustvarjalna moč? "To je moj vsakdanjik. Držim se starega načela, da se dan začne z jutrom, da so jutra najlepša za razmišljanje, pisanje, ustvarjan- je. Veseli me vsak dan, če je ploden. Že od nekdaj, v zrelejših letih pa še posebej, zvečer presojam dan, če je bil delaven, če sem dovolj naredil in se ga je splačalo preživeti. Z leti so se te presoje še okrepile in zdaj je zame tisti dan, v katerem sem kaj dobrega naredil, še lepši." Ogromno bogatih in zanimivih knjig, knjižic, zapisov, člankov in še česa so mnogi prebrali, ogromno lepega je povedal, vedno in z veseljem, neustavljivo in nevsiljivo je razodel domačinom vse razsežnosti njihove neprecenljive preteklosti. Odveč je njegov dvom, "če je to dobro zame, ni rečeno, daje tudi za tiste, ki to berejo in poslušajo." Je dobro in srcu ter razumu prijetno in koristno. "Nadvse ljubim ljudsko izročilo, v njem vidim našo izvirnost in pristnost, našo izvirno kulturo. Nič ni zlaganega, to je najpomembnejše. Ljudje v pripovedi o svojih prednikih ne pretiravajo in ne lažejo. To slepo verjamem in cenim njihova pričevanja. Tudi zato, ker me povsod prijazno sprejmemjo, povsod sem dobrodošel, prijazno mi odgovarjajo na vprašanja, ki včasih, resnici na ljubo, mejijo na nadležnost Nihče me še ni odklonil in vsakomur sem iz srca hvaležen. In prav v tem sta veselje in moč, ki me spodbujata iz dneva v dan, to je zagon za vsak dan posebej in za vsakega naslednjega." Aleksander Videčnik srečuje mnogo ljudi, mnogi prihajajo k njemu iskat podatke, mnogi pridejo iz vljudnosti. Rad ima obiske, rad ima ljudi, posebej mlade. "V mladih vidim naše nadaljevanje, v njih vidim nit, ki gre iz roda v rod, če je to nit omike, je zame nekaj najlepšega." Jasno, zlasti je vesel, ko sreča ljudi, ki jih zanima izročilo. V take želi vložiti vse svoje znanje. "Vse, kar vem, je odprta knjiga. Nikoli niti pomislil nisem, da vsega, kar vem in znam, ne bi predajal naprej. Še vedno veliko berem in proučujem in pri tem mislim na ljudi, ki za to nimajo časa, zakaj torej prav njim ne bi namenil svojega vedenja, jim ga posredoval v takšni ali drugačni obliki?" Prazniki so tu. O čudovitem izročilu, običajih in obredih v obdobju "treh božičev -preko svetega večera in silvestrovega do treh kraljev", ti trije božiči se namreč v ljudskem izročilu pogosto pojavljajo, ve Aleksander Videčnik ogromno, pa je vendar prepričan, da vsi skupaj vemo premalo. "O vsem tem bi morali vedeti več. Zlasti mladi bi morali bolje spoznati veličino naših prednikov. To je moja velika praznična želja, da bi bili mladi ponosni na naše izvirno ljudsko kulturo in bi v njej iskali tudi izhod iz težav. To brezmejno bogastvo nam je dano, le videti gaje treba, mu prisluhniti, ga spoznati." Bil sem z Aleksandrom Videčnikom in lep je bil ta dan. JP Sandi, tudi naš zvest sodelavec, še na mnoga leta! Uredništvo Sedemkrat opeharjeni Izravnavanje občinskega proračuna, če pridejo dodatna sredstva, je seveda vesela zadeva, čeprav je ob njej tudi precej kislih obrazov. Postavka gor, postavka dol, denar sem, denar tja in na koncu so vsi (ne)zadovoljni. Ali presenečeni, kot so bili nazarski svetniki, ko so razpravljali o denarju za šolstvo. Nazarje namreč gornjegrajski osemletki (jasno je, da je ta v sosednji občini) za podružnično šolo v Šmartnem ob Dreti (ta je v nazarski občini) prispeva preko 2 milijona tolarjev, iz Gornjega Grada v Šmartno pa "pride" vsega 300.000 tolatjev. Ni kaj sedemkratna razlika in poslej bo nazarska občina prispevala gornjegrajski osemletki točno toliko, kot bo ta namenili šoli v Šmartnem. Čisti računi, dobri prijatelji, vprašanje je le, ali bodo učenci sedemkrat na boljšem ali sedemkrat na slabšem. Težko vprašanje z lahkim odgovorom. % iJufiKOt MOMFM! F0 WB- mi ffio ropi fflKAKSM UPBONACUA ' 1 Mirko Vranjek iz Ložnice, velik ljubitelj konj in velik ljubljenec otrok, kadar se s svojimi konji pojavi v mestu, je zadevo zgledno izpeljal tudi v nedeljo, ko so Šentiljčani post-avljali novoletno jelko na Titovem trgu v Velenju. Za svojimi ljubljenci, s katerimi je razveselil otroke in o-zaljšal dogodek, je na koncu počistil vse fige, ki so jih pustili. Ste že videli kakšnega ljubitelja štirinož-cev, ki je za njim čistil pasje drekce? Jok! Gremo s časom naprej! Nazarski občinski svetniki so pod obsežno točko "razno " razpravljali tudi o denarnem prispevku za gledališke predstave, ki sijih bodo najmlajši ogledali v predprazničnih dneh. In se je zareklo enemu od svetnikov, da so nekoč nekdaj za najmlajše takšne predstave zastonj pripravili učenci višjih razredov. Na smeh in medklic, da so to le davni časi, in da je treba s časom naprej, svetnik ni odgovoril; torej bo stopil v vrsto in korakal z drugimi v nove čase. Prehoda na Pavličevem sedlu ne bo Sredi minulega tedna je bil v Mozirju veličasten posvet, na katerem so visoki predstavniki ugotovili, da o vsem skupaj skoraj nič ne vedo in so se na tem sestanku z vsem skupaj šele seznanjali; torej se je zadeva premaknila nazaj. Vedeli so le, da se je slovenska država zaljubila v avto ceste, za ostale ji je figo mar. Med drugim so povedali, da so na oni strani meje živo zainteresirani za ureditev prehoda, zlasti župan Železne Kaple, ki ga naj lučki župan Mirko Zamernik lobira, kolikor se le da. Po četrt stoletja prizadevanj so sedaj skupno breme naložili županu. Nova lokalna samouprava pa res vsakomur in za vse pride prav! Ljubezen do živali O gostinstvu na štiri oči Starosta velenjskega gostinstva (starejši se bodo še spomnili, kako cvetoč je bil hotel Paka, ko gaje vodil) gospod Mitja Lap: "Ni mi vseeno, veš Milan, kam je zašlo to gostinstvo. Obisk hotela je bil v mojih časih dogodek, pa zdaj poglej ..." Milan Goršek iz Gostišča pri Vidi v Zavodnjah: "Vem, vem, Mitja. Spomine obujajo tvoji gostje zdaj pri meni." Miklavž Stane, urednik Našega časa, sije silno želel, da bi lahko bil Miklavaž. Brado že ima in naslednje leto... Kdo ve? ___ VASI PRISPEVKI bra 1995 Znova temni oblaki nad Šaleško dolino Piše: Dušan Mlinšek Redno obiskujem šaleško dolino, svoj rojstni kraj. Bolj kot mestno jedro me zanimata bližnja in daljna okolica: podeželje, gozdovi, narava. Že dolga desetletja po poklicni dolžnosti pa tudi sicer spremljam utrip narave v tej krajini: njeno umiranje zaradi šoštanjske nesnage v ozračju v nekaterih delih doline in tudi razveseljive ugotovitve o tem, kako zelo so se izboljšali gozdovi tam, kamor plini ne sežejo. Škoda pa je, da so v gozdu znova vidne sledi zdajšnjega uničevanja, podobnega tistemu, kakršno je bilo značilno za propadanje doline še v prvi polovici tega stoletja. Na to bi želel opozoriti prebivalce Šaleške doline, ki so mlajši kot 60 let; priseljence pa tudi prvotne domačine. Sprehodi po Kožlju in Lopat-niku, po meji med Velenjem in Žalcem, na Kozjak in podobno ali pa ogled Šaleške doline z letalom povedo, da se pojavljajo v gozdovih goličave, za katere ni o-pravičila, in to ne glede na to, kdo jih je povzročil. Znova se rojevajo gozdni rablji (na Koroškem jih imenujejo tudi gozdni krokarji), ki v dogovoru z lastnikom gozda sekajo na črno, pospravijo dobiček, lastniku pa pustijo drobiž. Za prebivalstvo pomeni to uničevanje naravnega okolja, za družbo pa resno opozorilo, da se vračamo v čase uničevanja gozdov v stoletjih pred letom 1950: tudi takrat so posekali najlepše in najmočnejše drevje, manj vredno pa je ostajalo, le tako kot nekdaj tudi dandanes očetje - gozdni krokarji kradejo sinovom napol zrel les. To se dogaja v času, ko sije gozd vsaj za silo opomogel in kov Evropi razmišljajo o tem, da naj bi Sloveniji za njene gozdne proizvode -zaradi njenega ekološkega gozdarstva pripadal znak kakovosti. Temu primerna pa bi bila tudi višja cena. Znak kakovosti bi si Slovenija zaslužila zato, ker je druga dežela na svetu (prva je Švica), ki je že leta 1948 z zakonom prepovedala sečnje na golo in uvedla negovanje gozda. Po grebenu Lopatnika in Ram-šakovega vrha in okolice so bili posekani viharniki, i so blažili razdiralno moč vetra in varovali sosednje gozdove. Na njihovih štorih pa najdemo celo svežo markacijo Šaleške poti. In v pogovoru z ljudmi, ki so nadzirali markirano pot, zveš, da je vse to normalno, saj lahko po novem počenja lastnik gozda, kar hoče. Težko dojemam takšno neoza-veščenost varuhov markiranih planinskih poti, saj so bila pri tem posegu odstranjena hkrati tudi najlepša in najprivlačnejša drevesa. Če je to sotril lastnik, ki ima v teh hribih tudi izletniško postojanko, predlgam, da se izletniki te postojanke namenoma ogibajo. Takšni umazani posegi v naravo pomenijo začetek vse hujšega in obsežnejšega uničevanja, ki bo naravo Šaleške doline tako zelo poškodovalo, da bo takšna, kakršna je bila pred pol stoletja. Temu početju se mora javnost odločno upreti, kajti nihče nima pravice znova uničevati tega, kar je bilo s trudom ustvarjeno. ico), v gospodarski enoti Velenje pa od 142 m3/hektar (leto 1956) na 217 m3/hektar 8do leta 1988). Za ponazoritev si oglejmo podatke o stanju pohorskega gozda v Mislinji, kamor Velenjčani hodijo na oddih: to se je v petih desetletjih tako izboljšalo, da na tisočih hektarjev, kjer so pred petdesetimi leti namerili revnih 190 kubikov, namenijo celo danes približno 400 kubikov več na hektar. Gozdovi Šaleške doline so bili v zadnji polivici stoletja rešeni, razen v tistih delih doline, ki jo je Danes že dojemamo preprosto resnico, daje ekološka moč narave v krajini, kakršna je Slovenija, prav v gozdu, v njegovi močni zgradbi, njegovih velikih zalogah lesa, ustvarjenih iz domačih -naravnih drevesnih vrst. In Šaleška dolina zopet postaja takšna. Zanjo je značilno, da v zadnjih časih niso krčili gozdov (razen na udorninah). Njeni gozdovi se zelo počasi obnavljajo. Počasi zato, ker so bili gozdovi in vodovja, tako kot marsikje v Sloveniji, v strahotnem stanju. Šaleška dolina je bila glede tega na prvem mestu. V večini gozdov so bile zelo skromne zaloge lesa, saj so drevje posekali akoj, ko seje nekoliko zdebelilo. Danes pa vemo, da gozd brez velikih zalog ni gozd, ker ne zmoge opravljati svojih pomembnih ekoloških funkcij, kot so uravnavanje vodnega režima in podobno. Gozdovi so bili izsekani vse od Pohorja, kjer izvira Paka, tja v prostor pod Razborjem, Sv. Križem do Gore Oljke in gozdnate krajine proti Dobrni. Izjema so bila le posamezna posestva, kjer se je lastnik lahko drugače preživljal. Kot dokaz za to so podatki izmerjenih lesnih zalog za vse gozdove v letih: lesna zaloga seje povečala v Katastrski občini Kozjak od poraznih 106 m3 na hektar (leta 1956) na 170 m3 na hektar do leta 1988 (torej za dobro polov- hudo prizadel plin. Kaj pa se je pred drugo svetovno vojno dogajalo z gozdom? Država je v svoji revščini dopuščala, da so ga ropali. O usodi gozda je odločal lesni trgovec. V tem obdobju je na Štajerskem propadlo več kot 4.500 kmetij, veliko njihovih gozdov pa so pokupili mestni trgovci. Iz zemljiške knjige izvemo, daje bilo takšnih primerov mnogo tudi v Šaleški dolini. Kakšna revščina je bila na kmetijah in v gozdoviii, pove podatek, da so žgali apno na Kozjaku, kjer so za kurjenje apnenic uporabljali tisto, kar je pač še ostalo. To je bilo leščevje. Na Kozjaku, še posebno pa v okolici Doliča, so štrlele iz prestreljenih gozdnih sestojev skale in krušljiva dolo-mitna rebra s spomladansko reso, postrgano za steljo. Za razred lesa so poskrbele potočne žage, ki res niso veliko razrezale, bile pa so zelo številne in tem bolj uničevale. Kdor ne verjame, naj se napoti v gozdove po Šaleški dolini in ugotovil bo, da so tamkajšnji gozdovi večinoma mladi - torej nastali v zadnjih desetletjih. Temu primerno je bila Paka s pritoki en sam velik hudournik. Le-ta se je zdaj umirila, ne zaradi regulacije v kanal po dnu doline, temveč zaradi povečanega učinka oživljenih gozdov. Novo življenje gozda je dragocenost, ki se je zavedamo le če vemo, kako je životarila narava v tej dolini še pred pol stoletja. Zato nikakor ne smemo dovoliti, da bi se moderni gozdni krokarji znova razmahnili. Moderni zato, ker v nekaj minutah z motorno žago in s traktorjem uničijo to, kar je bilo v zadnjih desetletjih oživljeno in je danes šele na pol poti k nastanku resničnega zdravega gozda in gozdnega okolja v Šaleški dolini. Dolina bo dodobra zadihala šele, ko se bo ublažila negativna moč pošastnega asfaltnega in betonskega tujka v njenih miniaturnih razsežnostih. Ne pozabimo, da se izkopavanje naravnih grobišč (med temi so tudi premogovniki) maščuje. Človek sčasoma pozabi, narava nikdar. Le zdaj pa je treba misliti na to, kako bi maščevanje narave ublažili; za to je treba nenehno skrbeti - postopno in vztrajno, k tej vztrajni skrbi spada tudi na vsakem koraku negovani gozd. Za začetek morda le nasvet: predlagam, da ob vsakem posegu v naravo postavimo opozorilno tablo, ki bo sporočala mi-moidočemu, kaj je namen tamkajšnjega posega. Tako bo doseženo dvoje: prvič, večja odgovornost in drugič, priznanje obiskovalcu, da je upoštevan. V zadnjih desetletjih je bilo storjeno sicer veliko, vendar škoda, ki je posledica stoletnega uničevanja gozdov v Sloveniji in v Šaleški dolini, ne more popraviti ena sama generacija. Čemu asfaltirane poti po Šaleški dolini, če se uničuje narava v gozdu? kako je mogoče, da po Kozjaku, npr. v okolici planinskega doma ravnajo z gozdom tako zanikrno? Kaj Kozjak še zmeraj zasluži svoje ime? Ime namreč dokazuje, da gre za krajino, v kateri so se ndaj lahko preživljali zgolj s kozami. Ali je res potrebno, da se vračamo v tiste slabe čase, še več, da bi se zaradi zanikrnega odnosa do narave gozda Šaleška dolina celo morala preimenovati v "kozjo dolino". Dokler ne bodo temeljito odpravljeni vnovični kozarski škodljivi posebi in malomarno ravnanje z gozdom, tako dolgo za ta lepi del Slovenije ne bo obetavne prihodnosti - ne za kulturo ne za zdrav razvoj gospodarski razvoj. Velenje z dolino ne bo postalo nikdar Velenje, dokler ne bo o-zdravljeno širše naravno okolje doline. Lahko je namreč postaviti brezdušne betonske silake za zapravljivo družbo, neprimerno težje pa je obuditi naravni kulturni utrip zdravega okolja in v njem vzgojiti ljudi za večjo kakovost življenja. Iz Šolskih klopi Jesenski športni dan Leta 1968 je izšla v Združenih državah Amerike prva izdaja znane Cooperjeve knjige Aerobics. V tej knjigi je Cooper dokazal, da sodi vzdržljvisotni tek med najučinkovitejše gibalne dejavnosti proti boleznim srca in ožilja. Vzdržljivostni tek pomeni dlje trajajoče telesno gibanje, poglobljeno in posšešeno dihanje in intenzivno presnavljanje. Fiziološke spremembe vplivajo tudi na čustva in vedenje. Zato smo se na Osnovni šoli Šalek športni pedagogi odločili za Cooperjev test, kjer naj bi izmerili otrokovo vzdržljivost. Seveda smo vse učence na testiranje pripravili s postopno vadbo. Učenci so tekli svobodno in po svojih zmožnostih. Športni dan smo izvedli na atletskem stadionu v četrtek, 26. oktobra. Imeli smo prelep sončen dan. Z dobro organizacijo smo lahko natančno izmerili pretečeno ali prehojeno pot vsakega učenca (od 5. do 8. razreda) v 12 minutah. Analiza celotnega športnega dneva je pokazala, da so učenci bili dobro pripravljeni. Pri dečkih je več kot 64,1 % doseglo v 12 minutah več kot 2191 m. Največ je pretekel Mitja Hojnik (8.a), kar 3350 m, drugi j bil Meho Džambič (5. c) 3160 m, tretji pa Peter Globočnik (8. b) 3100 m. Pri deklicah je več kot 63,1 % dosegla v 12 minutah več kot 1891 m. največ je pretekla Andreja Ternik (7. c), kar 2810 m. Drugo mesto je dosegla Maja Švajgelj (5. a) 2660 m in tretje Anja Arzenšek (7. a) 2625 m. Učenci so lepo sodelovali z vso resnostjo, zato si vsi zaslužijo lepo pohvalo. Vzdržljivostni tek vpliva na vsestransko dobro počutje, ne gre samo za zdravje, temveč tudi za druge vrednote. Pojdite torej ven, na športne terene, trim steze, travnike, gozdove, kamorkoli, kjer boste hojo združili s tekom. M Aktiv športnih pedagogov OŠ Šalek I V PRAZNIČNEM DECEMBRU NE POZABITE NA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO! OTf?OajOpoTftEB0JE^O! PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Prispevek sodi med olajšave pri odmeri dohodnine. Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok In družina. Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje GOST KULTURNEGA VEČERA ŽARKO PETAN Jutri, 8. decembra ob 19.00 bo v knjižnici Velenje zanimiv kulturni večer na katerem bo gost Žarko Petan, pisatelj, satirik, režiser, aforistik, ekonomist, kavarnar... trenutno pa je na čelu slovenske nacionalne televizijske hiše. Pogovor z njim bo vodila Tatjana Hudomalj. Vstopnine ni! DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA IN GOJMIR LEŠNJAK V torek, 12. decembra bo ob 18.00 v domu kulture Velenje gostovala Fatamorgana produkcija s predstavo Gojmirja Lešnjaka: Domovina, ljubezen moja. Predstava pripoveduje in poje o človeku, ki se je znašel na križišču velikih cest, kot sin majhnega naroda. Dotika se vseh plati našega bivanja, od ljubezni do politike, od sanj do droge, od kompleksov do pretirane samozadovoljnosti. Glasbeni del je mešanica raznorodnih melosov, od jazza do ročka, od etno do narodno-zabavne glasbe, od ruskih napevov do ameriške country glasbe... V tej gledališko-glasbeni satiri igrajo Gojmir Lešnjak, Kristjan Kalaba, Gorast Radojevic', Ajk Sirca, Armando Šturman, Janja Zorko, Boris Kutin, Barbara Cerar, Juna Ornik in Metka Trdin. Predstava je za mladinski abonma in izven. Cena vstopnic 1.000 SIT. DO KONCA LETA PRIPRAVLJAMO ŠE NASLEDNJE KULTURNE PRIREDITVE Četrtek, 14. decembra, ob 19.00, knjižnica Velenje kulturni večer Ljoba Jenče: LJUDSKA PESEM V MENI POJE Petek, 15. decembra, ob 16.00 dom kulture Velenje Pikin abonma (3) in izven Gostovanje Mariborskega lutkovnega gledališča Zlatko Krlič: PRAVLJICA O VELIKANU MRAZAKU lutke Vstopnice 500 sit. Petek, 22. decembra, dom kulture Velenje Beli gledališki abonma ob 20.30 Rumeni gledališki abonma 11.1.1996 ob 20.30 Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA, bulvarka Režija: Vinko Moderndorfer Igrajo: Stanislava Bonisegna, Violeta Tomič, Zlatko Šugman, Slavko Cerjak, Jože Mraz in drugi. Mislite, da gre pri tej predstavi za osebno stisko? Seveda! Kaj pa drugega? Kar pomislite, kaj bi bilo, če bi vas ujeli pri goljufanju davčne napovedi? Vstopnice 1.500 SIT. Sobota, 30. decembra, ob 19.00, cerkev sv. Martina Velenje božični koncert SLOMŠKOVE IN BOŽIČNE PESMI Tercet ansambla Slovenija in družina Galič Vstopnice 800 sit. Glasbena šola Fran Korun Koželjski V torek naslednji abonmajski koncert Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Consortium Musicae Velanensis in Glasbena mladina Velenje vas v torek, 12. decembra, vabita na naslednji abonmajski koncert, vabijo pa tudi tiste, ki niso imetniki abonmaja. V Koncertni dvorani Glasbene šole Velenje se bodo ob 19.30 predstavili Karolina Šantl-Zupan, flavta, Diana Tanovič, klavir, Ivan Šoštarič, violončelo. V spored so uvrstili dela Blaveta, Leclaira, Schumanna, Godarda in Damasea. Galerija Vegrad Likovni svet Jožeta Zlausa "V likovnem svetu Jožeta Žlausa se prepletata dva nasprotna svetova: realizem in abstrakcija. Likovnemu ustvarjanju je predan od leta 1983, ko se pojavijo prve risbe s pirografom. Nostalgično ga privablja motiv starih domačij, kašč in posameznih predmetov, ki imajo dokumentarno vrednost. Njegove abstraktne kompozicije so brez realistične osnove, učinkujejo pa zelo dekorativno. Grajene so v toplih ali hladnih lazurnih odtenkih s konstantno upetostjo črne in zlate barve ter delujejo mistično." Tako je v vabilo na otvoritev razstave v galeriji vegrad v Velenju zapisal Albin Lorber. Razstavo del Jožeta Žlausa, sicer tudi člana likovne sekcije pri DPD Svoboda v Slovenskih Konjicah, so odprli prvega decembra, ogledate pa si jo lahko do 12. decembra. Vesel božično-novoletni čas MISLINJA - V občini Mislinja, ki bo letos prvič praznovala Božič in se poslavljalal od starega leta, so se odločili, da Miklavževanja ne bodo posebej pripravljali, bodo pa zato poskrbeli, da bo konec leta pester tudi za najmlajše. Ob koncu meseca jim bodo pripravili božično-novolet-no zabavo, na kateri si bodo lahko ogledali gledališko igrico, najmlajše pa bodo tudi obdarili. 7. decembra 1995 za i$zvedrilo 13 MS i as HOROSKOP Oven (od 21. marca do 21. aprila). r Nekdo, ki bi vas rad pregovoril, da bi začeli misliti z lastno glavo kakor on, bo začel na nepravem koncu, nato pa se bo zadeva kljub vsemu le obrnila v pravo smer; Poskušali bopste pozabiti na marsikaj v preteklosti, pa ne bo tako lahko, kot si želite. Vztrajni pa žal ne zante biti. Lep konec tedna. Bik (od 22. aprila do 20. maja) V Nekam pasivni postajate, kar bodo prej opazili vaši znanci in dobri prijatelji kot vi sami. In naenkrat se vam bo zgodilo, da bodo telefoni pri vas zvonili zelo redko in da boste le še doma. Nikar, pred vami so dnevi, ko se bodo vsi okoli vas veselili, zato se vzemite v roke in se prepustite ritmu veselega decembra. Pozabili boste na vse, kar vas močno teži. Dvojčka (od 21. maja do 21. junija) h V naslednjih dneh boste živeli le za osebo, ki jo imate mnogo raje kot sebe. Ja, to je lahko le lA ljubezen, ki pa včasih tudi prizadene. In vas bo. Vedno bolj občutljivi boste, predvsem pa ne boste mogli razumeti, zakaj ni vrnjena v isti meri, kot jo vi dajete. Morda bi se bilo dobro malo ustaviti in počakati na partnerjevo reakcijo. Rak (od 22. junija do 22. julija) jesenska kriza doma je mimo, sedaj bo nastopilo ^ft O obdobje v katerem se boste odlično počutili. ^^^ Ugotovili boste, da ste vse premalo zahajali med ljudi in da je tudi to vzrok vaše občasne malodušnosti. Ugotovili boste tudi, da ste partnerju v preteklosti naredili marsikatero krivico. In to boste v naslednjih dneh znali popraviti. Lev (od 23. julija do 23. avgusta) ^p^ Ne bo vam lahko v prihodnjih dneh. Z mislimi boste čisto drugje, le pri delu ne, kar bo začelo motiti vaše Al' sodelavce, ki vas takih enostavno ne poznajo. Ja, razvadili ste jih, sedaj pa jih bo treba še odvaditi. Kot tudi partnerja, ki je sedaj že prepričan, da je vsaka njegova želja pri vas povsem uresničljiva. Devica (od 24. avgusta do 23. septembra) Novica bo tokrat prišla na vaša ušesa pravočasno, IlUp da se boste lahko popolnoma pripravili na stvari, ki vas čakajo. Tokrat vas ne bo nihče presenetil, presenečali boste vi. Zato se boste vsak dan bolje počutili, veseli in razigrani boste in tudi zato zelo dobrodošli v vsaki družbi. Tehtnica (od 24. septembra do 23. oktobra) Nikar ne mislite, da vam bo v naslednjih dneh uspelo najti kaj časa zase. Nikakor. Komaj boste lovili roke, ki vas vežejo, dnevi bodo vedno prekratki, večeri pa precej utrujeni. Že ob koncu tega tedna boste v dobri družbi, kjer vam bodo povedali marsikaj zanimivega. In marsikaj od tega boste znali vnovčiti. Škorpijon (24. oktobra do 22. novembra) j Nikar si ne mislite, da bo šlo vse tisto, česar se že nekaj časa bojite, kar tako mimo vas. Le da bo za razliko od prejšnjih let tokrat za vas vse skupaj veliko bolj zanimivo, Zudi zato, ker ste si končno življenje uredili tako, da vam je lepo. Tudi zdravje bo bistveno boljše. Strelec (od 23. novembra do 22. decembra) Partner bo v naslednjih dneh tisti, ki vas bo preokupi-ral. Njegove težave bodo postale tudi vaše, saj ga ne J^f boste mogli kar pustiti, da se sam izvleče iz njih. Pozitivno bo to, da se bosta spet izredno zbližala. Zato bodo po tej krizi sledili lepi in romantični dnevi. Vas bodo pa zato prijatelji precej pogrešali. Kozorog (od 23. decembra do 20. januarja) ^^^^ Čeprav se vam je še pred dnevi zdelo vse zelo črno, se bodo grdi oblaki razkadili, v vašem življenju pa bo ^^gP spet posijalo sonce. Družina bo tista, ki vam bo v največje veselje, veselje pa jim boste spet delali tudi vi. V nedeljo pričakujte zanimiv obisk. Vodnar (od 21. januarja do 19. februarja) ^^^ Ko boste razmišljali o letu, ki se izteka, boste kar malo žalostni. Saj ne, da bi bilo slabo, vendar se spet ni zgodilo tisto, kar si najbolj želite. Sprijaznili se boste s tem, da še vedno ni prepozno in nič zamujeno. Partner bo pozoren, vi pa malo raztreščeni. In predvsem zelo zapravljivi. Ribi (od 20. februarja do 20. marca) ^ * Ko boste pozabili na vse skrbi in se predali vedno bolj norim in veselim dnevom, se boste tudi boljše počutili. Vseeno vas pred koncem meseca čaka še nekaj obveznosti, a jih boste presenetljivo dobro opravili. Z veliko manj muke in težav, kot ste predvidevali. Tudi zasebno in intimno vam bo lepo. ste vedeli Mačko si oblizuje kožušček in ga s tem čisti. Vsakokrat poje tudi precej dlake. Dlaka ji zdrsi skozi črevesje samo, če s hrano dobi maščobo, lahko jedilno olje. Kadar tega ni, Zakajj mačka je travo? se loti trave. Mčake so na travo čisto divje. Ko pridejo na prosto, se s tekom vržejo na najostrejše in najbolj žilave trave. Pomagajo jim potisniti kosme dlake skozi črevesje. Mačke, ki morajo biti v stanovanjih in jim ljubitelji ne dajejo maščobe, se spravijo no ****** D N I * * K A * *#* O T i i ( V S- vročini Moda vsako sezono kroji tudi frizure, kar je razumljivo, saj k določenemu stilu obleke pašejo točno določene frizure. K klasiki klasika, k eleganci eleganca v laseh, cyber (novi punk) ima prav tako svoja pravila.... In zagotovo se vračajo tudi frizure, tako kpt pri oblačilih. Enkrat šestdeseta, drugič sedemdeseta, potem močne barve (kot naprimer letos in prav sedaj), roko modne resoste frizure so spet potonile, no površje po so skočili pozi vseh dolžin in spet dolgi, lepi lasje. No, ■dolgi lasje pa so lepi le, če so res negovani, sicer je bolje, da jih prepustite strokovni presoji frizerja in izberete krajšo frizuro. .....j ^ M*—f— Kako torej skrbimo za lase, da so lepi tudi, ko so dolgi? _ —H Prvo pravilo je, do varujemo konice las. Te so stare že nekaj let (toliko časa raste las), zato so lahko tudi suhe in razcepljene. Pred pranjem los vtremo v konice plo balzama. S tem postanejo konice odporne proti šamponu in trenju. Ali pa pri prvem pranju los našamponiramo lase samo pri korenju. Šele pri drugem pranju šamponiramo po vsej dolžini. Pomembno je, da si konice los postrižemo vsakih osem tednov. Losje potem lepše padajo in so videti bolj negovani. ♦ JHHP^ » ... - Lase redno negujemo i izdelki, ki so zoto namenjeni. Po pranju jim vedno privoščimo tudi negovalno kuro ali balzam. Mokre oziroma vlažne lase kar se do previdno razčešemo. Ne vlečemo in ne trgamo na silo. Rozčešemo jih z glavnikom z redkimi zobmi.. Najprej razvozlamo konice, nato šele lase od korena navzdol, lasem prizanašamo: ne prevročega sušilnika, ne grobih krtač, ne raskavih glavnikov. Prepogosto beljenje ali prepogosta trajna jih uničujeta.. V | , ee *9 Upi kuharski namig Narastek iz © © © dobro srednje slabo Oven Bik Dvojčka Rak Lev Devica Tehtnica ikorpjjon Strelec Kozorog Vodnar Ribi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © Za 4 osebe potrebujemo: 1 žlico masti, 1 veliko čebulo, 750 g kislega zelja, 1/4 litra mesne juhe ali belego vina, i veliko kiselkasto jabolko, 6 brinovih jogod, I vrečko instont krompirjevega pireja, 1/4 litra mleka, 1 žlico masla, margarino za pekač, 250g mesnate prekajene slanine, 2 žlici na koščke narezanega masla, sol, poper, muškotni orešek. V kožici segrejemo mast in prepražimo sesekljano čebulo, da postekleni. Dodamo kislo zelje, premešamo in prepražimo. Zalijemo z juho ali vinom. Primešamo nastrgano jabolko in brinove jagode. Začinimo in kuhamo v pokriti posodi 30 minut. Nato pripravimo krompirjev pire po navodilu z vrečke. Namastimo ognjevarno posodo. No dno damo plast krompirjevega pireja. No krompir potresemo no kock-ice narezano slanino, na slanino damo kislo zelje. Tako zlogomo plasti, dokler ni pekoč poln, na vrhu pa naj bo plast krompirjevega pireja. Na krompir damo koščke masla. V pečici pečemo narastek pri srednji temperaturi 30 minut. Ponudimo s pečenkami, krvavicami, krajnskimi klobasami in s hrenovkami. Tablete in avto ne gredo skupaj Evropski prometni strokovnjaki menijo, da so vsake pete avtomobilske nesreče krive tablete. Že ena sama tableta lahko podaljša reakcijski čas. Previdni moramo biti predvsem pri tistih zdravilih, katerih učinek se poveča, če popijemo neznatno količino alkohola. Psihofarmaki - pomirjevala ali sredstva za spodbujanje ali sredstva proti depresiji -povzročijo, da podcenjujemo nevarnost. Sredstvo proti zvišanemu krvnemu tlaku je lohko krivo, da se prepozno odzovemo no nevarnost. Zdravila proti gripi, nahodu, toblete za srce in krvni obtok nas pogosto utrujajo. Sredstva proti bolečinam in uspavala povzročijo, da smo preveč sproščeni in umirjeni, zato podcenjujemo nevarnost. Sredstva proti prenizkemu tlaku in sredstvo za boljši tek nas navdajajo s pogumom - pripravljeni smo tvegati... Mnoge učinkovine telo presnovi šele po osem i nšt i ti deseti h urah. Učinek tablete, ki smo jo pogoltnili zjutraj, lahko okrepi kozorec vina, ki ga popijemo zvečer. Nevarnost preži vsepovsod, zato skrbno preberimo, kaj piše na listku, ki je priložen zdravilu. Nasveti, ki so vedno dobrodošli - Zgodi se, da v kako jed vržemo preveč česna. Okus bomo ublažili s peteršiljem. Povežemo v šopek nekaj vejic in ga kuhamo z jedjo vred. Premočni okus se bo hitro razgubil. - Steklena vrata pri prhi dobijo bele apnenčaste modeže. Hitro jih odstranimo z gobo, ki jo namočimo v kis. Z njo zdrgnemo madeže - lahko tudi s keramičnih ploščic - nato stene sploknemo s čisto vodo in zbrišemo do suhega. - Čevlje kupujemo v popoldanskih urah, ko imamo že razhojene in utrujene noge. Tako ne bo nevarnosti, da bomo izbrali premajhno številko. - Nerjaveče korito je grdo, če ni temeljito očiščeno in zleščeno s suho krpo. Ni nom treba vsak dan uporabljati čistila, lahko si za spremembo pomagamo s koruzno moko. V korito stresemo žličko moke, vzamemo krpo in zdrgnemo notranjost. Korito se bo lepo svetilo. - Bananina lupino hitro segnije in obogati prst s kalcijem, magnezijem in fosforom. To pa so snovi, ki jih potrebujejo vrtnice. Mleko je primerno zo generacije, ostanki čaja pa so za gnojenje ozalej, horten-zij in drugih rastlin, ki bolje uspevajo na kislih tleh. kislega zelja _T V SPORED _ 7. decembra 199 ČETRTEK, 7. DECEMBRA SLOVENIJA 1 10.05 Čarovnik Ujtata, 4/4 10.25 Batman, 9/32 10.50 Starodavni vojščaki, 3/13 11.15 Po domače 13.00 Poročila 14.50 Plavček, švic. drama 16.25 Slovenski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Detektiva, 3/6 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Moja najljubša teta, 1/3 20.35 Marš sirkovih metel, 4/6 21.10 Tednik 21.55 Nikar, oddaja o prometu 22.10 TV dnevnik 3 22.30 Žarišče 22.50 Poslovna borza 23.00 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 20/22 23.30 Načelnik Scali, 20/22 SLOVENIJA 2 15.10 Detektiva, 2/6 15.40 SOVA, ponovitev sledi Noro zaljubljena, 11/22 16.10 Načelnik Scali, 7/21 16.55 Znanje za znanje 17.15 TOKTOK 18.00 Regionalni program 18.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.00 Ljubljana: PEP v košarki (Ž): JEŽICA-COSTA NARANJA, prenos 20.30 Večerni gost: Ciril Zlobec 21.35 Oči kritike 22.35 Podobe neke mladosti, slovenski kratki film 23.00 Umetni raj, slovenski film VTV 09.15 Testni signal 09.30 VIDEO TOP, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev 5. dela 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 4.del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP 20.05 DIVJE PALME, 3. del ameriške nadaljevanke 20.55 VABIMO K OGLEDU 21.00 ODPRTA TEMA, kontaktna oddaja 21.45 Celovečerni film: DEKLE V ZRAKU 23.25 REGIONALNE NOVICE 23.30 HOROSKOP 23.35 TV IZLOŽBA 23.40 Videostrani do 24.00 'REGIONALNI STUDIO ^ m Vaša televizija ■ kanal 52 VELENJE, StanteKw 2 tel: 063/854 405, loc: 04^854 2«« V / PETEK, 3. DECEMBRA SLOVENIJA 1 10.05 V zasneženi deželi, 1. oddaja 10.20 Otroci širnega sveta, 10/26 10.45 Roka ročka 11.45 Otok opičjega božanstva, poljudnoznan.oddaja 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 14.30 Kam vodijo naše stezice 15.05 Vlak skrivnosti, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heathcliff 18.00 Detektiva, 4/6 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier, 14/22 23.05 Nečelnik Scali, 9/21 00.00 Penzion Oskar, švedski film SLOVENIJA 2 09.05 Učitelj, 10/24 09.55 Val DJisere: SP v alp. smuč. VSL (Ž), 1. tek, prenos 10.45 Tedenski izbor 11.00 Omizje 13.25 Val D'isere: SP v alp. smuč. VSL (Ž), 2. tek, prenos 14.20 Osmi dan 15.10 Detektiva, 3/6 15.40 SOVA, pon. sledi Alfred Hitchcock vam prestavlja, 20/22 16.10 Načelnik Scali, 8/21 17.00 SP v alp. smuč., VSL (Ž), posnetek iz Val D'isera 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv 19.15 Poglej me! 20.05 Smrt Jugoslavije, 2/5 20.55 Stanley in ženske, 1/4 21.50 (Ne)znani oder 22.50 Ptiči z obale za kamero, videoples 23.20 Koncert orkestra slovenske filharmonije VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 DIVJE PALME, pon. 10.20 ODPRTA TEMA, pon. pogovora 11.10 DEKLE V ZRAKU, pon. filma 12.45 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ; BRENDI IN MLADI KORENJAKI 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SALTY, ameriška serija 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU/ EPP 20.05 FREDDIE MERCURY-LEGENDA (ob obletnici smrti) 20.20 ŽIVETI DANES, dok. odd. 20.40 ZAKLETI OCEAN, celovečerni film 22.10 REGIONALNE NOVICE 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 9. DECEMBRA SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.10 Male sive celice, kviz 09.00 TOKTOK 09.45 Reportaža o UNICEFU 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Prispevki UNICEFA 11.25 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Ciril Zlobec, pon. 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Veseli kabare, musical 18.00 Pande, poljudnoznan. oddaja 18.50 Hugo - tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 Hipnotični svet Arthur-ja Clarka, 7/13 21.30 Za tv kamero 21.45 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.10 Šport 22.25 Grace na udaru, 14/26 22.50 Kvadrofenija, angleški film SLOVENIJA 2 09.00 Arcadia trio, 1. oddaja 09.25 Moja najljubša teta, 1/3 09.55 Turistična oddaja 10.10 Detektiva, 4/6 10.40 SOVA, pon. sledi Frasier, 14/22 11.10 Načelnik Scali, 9/21 12.00 Videošpon 12.45 Športna sobota sledi Planica: SP v smučarskih skokih, prenos 15.55 Bled: DP v hokeju na lesu: SPORTINA BLED-OLIMPI-JA HERTZ, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke 20.10 V Vatikanu s Petrom Ustinovom, 2/6 21.00 Obiskovalca, franc. film 23.05 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Laibach, koncert ob 15-letnici sledi Angleška glasbena lestvica VTV 08.45 Testni signal 09.30 Otroški Miš MaŠ, pon. 10.30 SALTY, pon. 19. dela 10.50 ŽIVETI DANES, pon. 11.15 ZAKLETI OCEAN, pon. filma 12.45 Videostrani 19.00 Otroški program: ZELENA DETEKTIVA 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMOKOGLEDU/ EPP 20.05 429. VTV MAGAZIN 20.35 GLASBENI GOST: SAŠO MEŽEK 21.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba 22.25 SIRENE, 3. del policijske nanizanke 22.55 HOROSKOP 23.00 TV IZLOŽBA 23.05 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 10. DECEMBRA SLOVENIJA 1 08.25 Samo za punce, 8/13 08.55 ŽIVŽAV 09.40 Čebelica Maja 10.05 Sobota 1 10.35 UNICEF, reportaža 11.05 Grace na udaru 11.30 Obzorja duha 12.00 Opazujmo naravo, 6/12 12.30 Ljudje in zemljž 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Za tv kamero 14.20 Policisti s srcem 15.05 Hobson's Choice, ang. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Antologija skupine The beatles, 3/6 22.15 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Spletke, 1/4 sledi Načelnik Scali, 10/21 SLOVENIJA 2 08.00 Slavnostni koncert ob Štrekljevih ljudskih pesmi in zapisov do sodobnih skladb na ljudsko temo ljudski pevci in godci 08.30 Poglej me! 09.15 V vrtincu 10.00 Stanley in ženske, 1/4 10.55 Hipnotični svet Paula Mckenne, 4/5 12.20 Športna nedelja sledi Planica: SP v smučarskih skokih, prenos 14.45 Podelitev priznanj najboljšim atletom za leto 1995, posnetek iz Monte Carla 15.15 Tenis: Compaq grand slam, finale 19.20 Lahkih nog naokrog 20.10 Biblija 20.40 Sabrina, amer. film 22.30 Športni pregled 22.50 Billy, kako vam je uspelo, dokum. film VTV 08.00 Testni signal 08.15 SALTY 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.45 428. VTV MAGAZIN, pon. 10.15 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.35 ŠPORTNI GOST, pon. 10.55 VABIMO K OGLEDU/ EPP 11.00 429. VTV MAGAZIN, pon. 11.30 ODVZEM DRŽAVLJANSTVA, pon. oddaje AKTUALNO 12.30 GOST V STUDIU, pon. pogovora s Sašom Mežkom 13.30 MED PRIJATELJI, pon. 14.20 Videostrani 15.00 ODPRTA TEMA, pon. pogovora 15.45 VIDEO TOP, pon. 16.45 DEKLE V ZRAKU, pon. filma 18.20 HOROSKOP 18.25 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 11. DECEMBRA SLOVENIJA 10.00 Malo angleščine prosim 10.15 Pritlikavčki, 2/12 10.35 Izziv, poslovna oddaja 11.00 Obiskovalci, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.50 Umetniški večer 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Oglejmo Si, aa2 18.05 Simpsonovi, 10/48 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Celia, 5/6 21.00 Informativna oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA sledi Fina gospa, 6/10 sledi Načelnik Scali, 11/21 SLOVENIJA 2 14.55 Utrip 15.10 Zrcalo tedna 15.25 Nedeljskih 60 16.25 Policisti s srcem, 6/26 17.10 SOVA, pon. sledi Načelnik Scali, 10/21 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.05 10.000 obratov, gospod. oddaja 20.55 Skalagrig, ang. drama 22.15 Studio city 23.15 Brane Rončel izza odra VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 429. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 W IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU/ EPP 20.05 AKTUALNO: KDAJ V VELENJE VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE, kontaktna oddaja 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Rudi Knabl - Citrarski recital, 3.del 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 Videostrani do 24.00 TOREK, 12. DECEMBRA SLOVENIJA 1 09.55 Pogovori se z mano, otroški program 10.55 Sabrina, amer. film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Samo za punce, 9/13 17.40 Darilo za rojstni dan, poljski film 18.00 Detektiva, 5/6 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Učitelj, 11/24 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 10/20 sledi Načelnik Scali, 12/21 SLOVENIJA 2 15.00 Malo angleščine prosim 15.15 Studio city 16.15 Simpsonovi, 10/48 16.40 SOVA, pon. sledi Fina gospa, 6/10 17.10 Načelnik Scali, 11/21 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Srbija, d.n. 20.45 Roka ročka 21.45 Somrak stoletja Rdeči Boogie, slovenski film VTV 09.15 Testni signal 09.30 KDAJ V VELENJE VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE, pon. oddaje AKTUALNO 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 3. dela recitala Rudija Knabla 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 5.del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU/ EPP 20.05 430. VTV MAGAZIN 20.35 ŠPORTNI TOREK 20.55 ŠPORTNI GOST; Tema: LOKOSTRELSTVO 21.25 HOROSKOP 21.30 TV IZLOŽBA 21.35 Videostrani do 24.00 SREDA, 13. DECEMBRA SLOVENIJA 1 09.50 Pasje mesto, 1/23 10.50 Smrt Jugoslavije, 2/5 11.40 Iz življenja za življenje 12.05 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 7A3 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.20 Biblija 15.50 (Ne)znani oder 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Detektiva, 6/6 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Vražji Tartini, dokum. igrani film 21.30 Jesen v Volčjem poto> j 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Noro zaljubljena, 12/22 sledi Načelnik Scali, 13/21 SLOVENIJA 2 14.55 Zgodbe iz školjke 15.10 Celia, 5/6 16.15 Detektiva, 5/6 16.45 SOVA, pon. sledi Ko se srca vnamejo, 10/20 17.10 Načelnik Scali, 12/21 18.00 RPL studio Luvvigana 18.45 Starodavni vojščaki, 4/13 19.15 V vrtincu 20.05 KF za EP v rokometu (Ž), SLOVENIJA-FRANCIJA 21.40 Namizni tenis - SLOVF-NIJA:ČEŠKA (ž) 22.30 Omizje VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 430. VTV magazin, pon. 10.00 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU/ EPP 20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja, gost - 4 FUN 21.05 TROPSKA VROČICA III, ameriška detektivska nanizanka, 6. del 21.55. REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 24.00 Sobota, 9. decembra TVSl 11.25 ČAROVNICA, KI TO NI BILA, 1990 Režija: Jean Beaudry Igrajo: Marie Štefane Gaudry, Kesnamelly Neff Tokrat bodo poletne počitnice za deklico Melanie sila razburljive. Najprej jo obišče prijateljica Florence, s katero sta si dopisovali, nikoli pa se nista srečali. Za Melanie je njen prihod presenečenje, saj je Florence temnopolta, toda ta začetni nesporazum dekleti kaj hitro zgladita in začneta s prijetnim počitnikovanjem. Kot posebno nalogo si zastavita prijateljevanje-z-ostarelo gospo, za katero velja med otroci prepričanje, da je čarovnica. Z dobrimi deli si dekleti postopoma pridobita gospejino zaupanje. Na sceno pa stopijo neznani zlikovci, ki starko zvežejo, oropajo, za povrh pa še odpeljejo njenega živalskega ljubljenca - pujska odojčka... TVSl 22.50 KVADROFENIJA, brit. film, 1979 Režija: Franc Roddam Igrajo: Phil Daniels, mark VVingett, Leslie Ash Zgodba opisuje spopad med dvema "bandama" fantov, kar pripelje junaka filma v popolno.duševno zmedenost. Fil- ma torej ni moč razumeti drugače kot dogajanje v šestdesetih letih, ko je bilo rockerstvo med mladino pravi kult. V ta imidž povsem verjame in se z njim poistoveti samotni mladenič, ki se sprva sam in nato s pomočjo svoje skupine vrstnikov spopade s tekmovalno skupino rocker-jev, katerih zaščitni znaki so vožnja z motorji, usnjeni suknjiči in pitje piva... Nedelja, 10. decembra TVSl 15.05 HOBSON V ŠKRIPCIH, ang. film, 1953 Režija: Davied Lean Igrajo: Charles Lauhton, John Mills, Brenda de Banzie Hobston v škripcih je po zaslugi treh glavnih igralcev Charlesa lauhtona kot starega zapitega vdovca - lastnika čevljarske delavnice, Brende de Banzie kot njegove najstarejše hčere ter Johna Millsa kot njegovega pomočnika, ki ga hoče poročiti najstarejša hči, nadvse imenitna komedija o malih ljudeh s konca prejšnjega stoletja. Charles Laughton je seveda najbolj markantna, vseobsegajoča igralska veličina in prizor njegovega pijanskega monologa z odsevom lune v luži je anto-logijski. TVS2 20.40 SABRINA, amer. film, 1954 Režija: Billy VJUder Igrajo: Audrey Hepburn, Humphrey Bogart, Wil-liam Holden Gledališko delo Samuela Tay-lorja je bila dobra iztočnica za film Billyja Wilderja, kije vedno znova dokazoval, kako spretno zna prestopati iz žanra v žanr. S Sabrino se je povsem očitno spogledoval s pravljičnimi prvinami. Film se začenja z "nekoč je bilo" in končuje tako, kot se za pravljico spodobi. Audrey Hepburn, ena od Wilderjevih igralk, se je odlično znašla v vlogi sodobne Pepelke, ki dobi svojega princa. Kot Sabrina je namreč samo ljubka šoferjeva hči, ki je brezupno zaljubljena v najmlajšega sina bogate družine, za katero dela njen oče. Toda David jo ima za zasanjano smrkljo, sam pa leta od ene lepotice do druge. Ko Sabrina nekega večera odkrije, kako ljubimka z dekletom iz svojih krogov, v obupu sklene, da si bo vzela življenje... Ponedelje, 11. decembra TVS2 20.55 SKALLAGRIGG, angleška drama Režija: Richard Spence Igrajo: Richard Briers, Bernard Hill, Billie White-law Drama je postavljena v svet invalidne mladine. V domu je mlada Esther, kije prišla sem po materini smrti, in ima težave v odnosih do očeta. Skallagrigg je mitski junak, čarovnik; edino on lahko reši Arthurja, izmišljenega mladega paraplegika, ki ima težave s samim seboj in z osebjem v domu. zgodbo pripovedujejo v vseh invalidnih domovih po deželi. Tako drama prikazuje Estherin resnični in namišljeni svet; dekle je prepričano, da je zgodba o Arthurju resnična in da on res živi. Misli, da mu mora na vsak način pomagati skupaj z očetom in prijatelji... POLICIJSK s <«' "'S \ „ ' ' ' APOSl fAJA VELENJE Specialisti za vozila jugo Velenjski vlomilci in tatovi so se očitno specializirali za vozila jugo. V času od 24. do 27. novembra je neznanec vlomil v jugo parkiran na Prešernovi cesti. Poskušal je demontirati kontaktne električne vodnike na kontaktni ključavnici na vozilu last Rdečega križa Velenje, vendar vozila ni uspel spraviti v pogon, V noči na petek, 1. decembra, je neznanec vlomil v jugo, parkiran na Rudarski cesti. Iz vozila je odnesel več opreme za tenis, več kompaktnih plošč in še več drugih manjših predmetov. Lastniku Tomažu M. iz Trebnjega je povzročil za okoli 160.000 tolarjev škode. V noči na nedeljo, 3. decembra, je bilo samo v Velenju vlomljeno še v tri osebne avtomobile, v enega pa na Vranskem. Storilec je odnesel tri avtoradije in štiri zvočnike. Vlom v delovni baraki V dneh med 25. in 27. novembrom je neznani storilec vlomil v dve delovni baraki na gradbeni parceli v Velenju. Iz barak je odtujil motorno žago, kotno brusilko, dva vibracijska kladiva, ročni sekular in več izolacijskega materiala. Z dejanjem je GIP Vegrad Velenje oškodoval za okoli 350.000 tolarjev. Vlom v kontejner V času od 24. do 27. novembra je neznanec vlomil v kovinski kontejner, ki služi kot priročno skladišče v ograjenem prostoru Termoelektrarne Šoštanj. Iz skladišča je odnesel manometer za kisik in acetilen z nastavkom za avtogeno varjenje in gumijasto cev z varilno pištolo. Z dejanjem je oškodoval firmo MIO Metal iz Maribora za 30.000 tolarjev. Po žogo v izložbo V nedeljo, 3. decembra, med 17.30 in 21.30 uro, je neznanec razbil izložbeno okno trgovine Fun Šport na Foitovi ulici v Velenju. Iz izložbe je ukradel košarkarsko žogo in Vido K. oškodoval za 3.000 tolarjev. HIIHIlJMIKilItl POLICIJSKA POSTAJA M DZIRJE Čelno trčenje v Spodnji Rečici V soboto, 2. decembra, seje ob 19.15 uri na regionalni cesti v Spodnji Rečici pripetila huda prometna nezgoda. Iz smeri Radmirja proti Moziiju je vozil osebni avtomobil 48-letni Branko E. iz Ljubljane. V Spodnji Rečici mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 23-letni Forti E. iz Florjana pri Gornjem Gradu. Forti je med srečanjem zapeljal na levo in čelno trčil v vozilo Branka E. Pri trčenju se je Forti E. hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Na vozilih pa je nastalo za okoli 200.000 tolaijev škode. Smrt v gozdu V ponedeljek, 27. novembra, se je okoli 15. ure med delom v svojem gozdu v planini nad Zekovcem smrtno poškodoval 68-letni Janez H. iz Radegunde. V gozdje odšel okoli 11. ure, da bi razrezal smrekova debla, ki jih je podrl veter. Ob rezanju je stal na spodnji strani. Ko je deblo prežagal, se je to skotalilo in ga pokopalo pod seboj. Ker ga do večea ni bilo domov, ga je sin odšel iskat in ga našel pod deblom mrtvega. Pretrgan telefonski kabel V torek, 28. novembra, zvečer, je neznanec na nepojasnjen način pretrgal telefonski kabel napeljan nad cesto v Solčavi. Brez telefonske zveze je ostalo 30 telefonskih naročnikov. Z dejanjem je podjetje Telekom Slovenije oškodovano za 100.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC . Vlomi v vikende V času od 30. novembra do 2. decembra sije neznanec za svoj vlomilski pohod izbral vikende na območju Zaloga v bližini Šempetra. Iz vikenda Franca S. iz Podloga je odnesel škarje za rezanje trte. Franca H. iz Grušovelj je oškodoval za okoli 100.000 tolaijev, ker mu je iz vikenda odnesel stensko uro, agregat in zaboj z Poostrene kontrole V ponedeljek so policisti na cestah celjske regije, kljub poslabšanim voznim razmeram, obravnavali samo 9 prometnih nesreč, vse pa so se končale z materialno škodo na vozilih. Večina nesreč seje zgodila v jutranjem in dopoldanskem času, popoldne in zvečer pa jih skoraj ni bilo, kar kaže, da potrebujemo določen čas, da se privadimo na spolzke in zasnežene ceste. Ker se stanje prometne varnosti s približevanjem novega leta običajno slabša, bodo v naslednjih dneh policijske kontrole na cestah pogostejše! orodjem. Največ si je naložil v vikendu Anice F. iz Nemčije. Ukradel ji je TV sprejemnik, električni roštilj, plinsko jeklenko, mesoreznico, aparat za kuhanje kave, nekaj ročnega orodja in alkoholnih pijač in jo oškodoval za 450.000 tolaijev. Svoj vlomilski pohod je nezanec sklenil v vikendu Ivana P. iz Šempetra, kjer je ukradel črno-beli televizor. Oškodoval ga je za 20.000 tolaijev. CD O Ql Q) to M 0 TRGOVSKO PODJETJE ^neralnizastomok / »INTRADE". o o ^llll iH1'1^ EXPORT - 1MPOUT__V SLOVENIJI INTRADE d.o.o. Maribor, Mlinska 22,62000 Maribor tel : 062/22-66-00, 062/22-42-80, fax: 062/22-66-13 ALI JE TO MOGOČE... TA HIP: ZELO UGODNE AKCIJSKE CENE APARATOV SAMSUNG! (TV, VIDEO, HI-FI, CAMCOROERJI, VIDEOKAMERE, MIKROVALOVNE PEČICE...) „ ^ '' ''t \ / ' i;- -®-' , y%m ... JE, VENDAR SAMO V "INTRADE" MARIBOR! Del. čas v DECEMBRU: vsak dan od 9. -19. ure, v soboto od 9.-18. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00, fax: 062/22-66-13 DAVIDOV HRAM d.o.o. Prihova 21, 63331 Nazaije.^f 063/832-753 MALOPRODAJA DAVIDOV HRAM D o O. VAS V MESECU DECEMBRU VABI K UGODNIM NAKUPOM V NAŠIH PROSTORIH na Prihovi 21, in sicer ' ■■:'■■■ : ■ ■ • ■ ::: ' : . ' ' ', . Z:' •• • ' ' ' ; ' j; ^ | ||| § - bibita oranž 2i 123,90 SIT laški rizling PTUJ m 50 SIT kava BAR 100 g 125,90 SIT : kava BAR 1 kg 1.190 SIT namizno belo BIZELJSK0 143,20 SIT grajski biser 0,751 330,00 SIT Poleg tega lahko izbirate med več kot 100 vrstami buteljk vseh slovenskih vinarjev, brezalkoholnimi pijačami, sokovi... Hkrati vabimo podjetnike in firme, da nas obiščejo in izberejo poslovna darila po ugodnih grosističnih cenah. Pričakujemo Vas vsak dan od 8. do 16. ure in ob sobotah od 8.-13. ure. Rop v Tobačni na Tomšičevi cesti v Velenju Osumljenca prijeta, prodajalka še v bolnišnici Prodajalna Tobačne na Tomšičevi cesti v Velenju je bila v sredo, 29. novembra, tarča pravega roparskega napada. Izpeljala sta ga dva mlajša moška, takorekoč "sredi belega dne", čeprav je v dneh pred zimo v času ob 18.30 že precej temno. Prodajalko Stojanko P. sta, ko sta vstopila, brez besed zbila na tla, eden od roparjev jo je pri tem še brutalno obrcal. Prodajalki nista dala prav nobene možnosti, da bi jima denar izročila sama. Iz blagajne sta pobrala 118.000 tolaijev ter zginila v neznano. Poškodovano prodajalko Stojanko P. so z reševalnim vozilom odpeljali najprej v Zdravstveni dom Velenje, potem pa na zdravljenje v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer se še vedno zdravi. Osumljenca, gre za 19-Ietnega D.B. in 20-let-nega S.I., oba sta iz Velenja, so policisti in kriminalisti na podlagi intenzivnega dela "prijeli" v ponedeljek, 4. decembra, dopoldne, naslednji dan pa so oba osumljenca predali preiskovalnemu sodniku. Med drugim so si iskanju sledi za ropaijema pomagali z opisom občanov, ki so osumljenca videli na begu. gorenjem ar&umm m -o) Program Kopalnice Primorska 6/b 63325 Šoštanj telefon: 063/ 882-122 Gorenje Notranja oprema ima v Šoštanju, poleg tovarne za proizvodnjo osnovne sanitarne opreme iz umetnega marmorja, Prodajni studio, v katerem si lahko ogledate celoten program kopalnic. V decembru bodo vsi kupci kopalnic Gorenje še posebej nagrajeni, saj dajemo pri plačilu z gotovino kar 20% popust. gorenjeKbpa/n/ce NK Rudar Vrata v Evropo so si že odškrnili Od četrtka prešnji teden i-majo tudi nogometaši velenjskega Rudarja odmor, ki bo trajal do 6. januarja, ko bodo začeli priprave na spomladanski del prvenstva. Med drugim v februarju načrtujejo tudi devetdnevni trenigv znanem nogometnem središču v bližini Duisburga v Nemčiji. Vendar pa nogometaši v tem času ne bodo smeli biti povsem brezbrižni do svojega poklica. Trener Bojan Prašnikar jihje na odmor pospremil s programom, po katerem bodo morali vsak dan skrbeti za svojo moč, saj bo spomladanski del prvenstva še zahtevnejši, ker v njem ne bo več možnega popravnega izpita. Cilj Rudarja pa je znan: preko pokala ali prvenstva znova podati roko Evropi. Izhodišče za uresničitev tega je zelo dobro. V pokalnem tekmovanju so si že priigrali polfinale, v prvenstvu pa prezimujejo na tretjem mestu. Glede na to, da so moštvo ves jesenjski del pestili poškodbe, in da trener Bojan Prašnikar nikoli ni imel na voljo vseh igralcev, je tretje mesto izvrstno. Tako je ocenil tudi predsednik kluba Janko Lukner na sprejemu za igralce v vili Široko pred tednom dni. Res pa je, da bi bil lahko iztržek točk višji. Za prvouvrščeno HIT Gorico zaostajajo namreč kar za enajst točk, za drugo Muro pa šest. Za njimi pa je prava gneča, saj imata SCT Olimpija in Biostart Publikum na četrtem in petem mestu le točko manj, Maribor Branik in Primoije pa na naslednjih dveh mestih zaostajata za njimi le za dve točki. Poškodbe so seveda sestavni del nogometne igre, saj jih ni mogoče predvideti. Bolj predvidljivi pa bi morali biti pri kartonih, saj vsi vendarle niso bili v "žaru igre". Na zadnjem srečanju proti Muri v Velenju, ki je odločalo, kdo izmed teh dveh nasprotnikov bo jesenski podprvak, je Ilir Silo zaradi nepotrebnega udarca nasprotnikovega igralca moral že pet minut pred koncem prvega polčasa z igrišča in s tem vsekakor napravil medvedjo uslugo soigralcem. Ti tudi ob izredno požrtvovalni igri niso mogli nadoknaditi vodstva gostov že iz desete minuite, in drugo mesto je odplavalo po Muri. Ta nediscip-linski izgred je bil še toliko bolj nerazumljiv, ker si je Sillo že na tekmi teden dni pred tem v Celju prav tako zaslužil izključitev, pa mu je na srečo sodnik to spregledal. Zaradi izključitve bo moral ta v zadnjih tekmah vse bolj živčni velenjski nogometaš počivati kar štiri tekme. Svojo nedisciplino bo občutil tudi v žepu, saj je vodstvo kluba gotovo spoznalo, da so denarne kazni najupešnejše zdravilo za nedisciplinirane nogometaše. Brez nekaj točk so velenjski nogometaši ostali gotovo tudi Matjaž Cvikl Je (v sredini posnetka) vse od tekme drugega krogazlzolo "vlekel" nepijetno poškodbo. Takoj po končanem prvenstvu Je odšel na operacijo in ljubitelji Rudarja mu seveda želijo, da bi bil spomladi pravi. zaradi skrhanih medsebojnih odnosov. Zanimivo, kar po obeh jesenskih srečanjih z Mag Koratanom se je zaostrilo med nekaterimi igralci, nazadnje med Ervinom Po-lovšakom in Stjepanom Pranjičem. Najkrajši konec je potegnil Polovšak, ki so ga najprej izločili iz ekipe, nato pa mu povedali, naj si poišče nov klub, in to proti razmeroma visoki odškodnini (30000 DEM). Stjepan Pranjič bo moral seči globoko v žep, denarno pa so zaradi izključitve na zadnjem jesenskem srečanju kaznovali tudi Sila, zaradi neprimernega obnašanja na tekmi z Muro pa tudi Ivico Pešiča. "Igralci se morajo zavedati, daje liga desetih zelo kavostna, in da z izjemo Izole ni slabega nasprotnika; torej lahko z vsakim izgubiš, pa tudi vsakega dobiš. Prepričan sem, da bodo ekipo spet krasili dobri medsebojni o-dnosi, saj so bili ti naše veliko orožje na marsikateri tekmi jesenskega dela prvenstva," poudarja predsednik Janko Lukner. Velenjčani se naj bi tudi okrepili z dvema ali celo tremi dobrimi igralci, sicer pa bodo skušali vse igralce zadržati. Ostal je tudi Slavko Komar, ki se ni strinjal, da bi s klubom sporazumno prekinil pogodbo. Kot smo slišali, naj bi ga do poletja, ko mu poteče pogodba, posodili enemu izmed klubov, morda celo Biostart Publikumu. Spomladi v moštvu ne bo Petra Mernika in Bojana Jovanoviča, ki bosta odšla v vojsko, v ekipo pa se bo iz vojske vrnil Željko Spaso-jevič. Prvenstvo v prvi ligi bodo nadaljevali 25. februarja. Velenjčani bodo v prvem spomladanskem krogu gostili SCT Olimpijo. Zadnji prvenstveni krog pa bo 8. junija. 22. decembra bodo v Ljubljani izžrebali pare polfinala pokalnega tekmovanja. Prve polfinalne tekme bodo odigrali 8. marca, povratne pa 20. marca- ■ vos Robit Olimpija:Vegrad 22:26 (13:13) ■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■•a Točki za trdno drugo mesto V prvi državni moški ligi prvenstvenega kroga zaradi nastopa reprezentance niso odigrali, rokometašice so odigrale nekaj srečanj če-trtfinala slovenskega pokala, igralke Vegrada pa zaostalo tekmo 11. prvenstvenega kroga. Bile so odlične, saj so na gostovanju pri Robit O-limpiji v Ljubljani zanesljivo zmagale in se z dvema novima točkama utrdile na drugem mestu. Odlično so igrale Vujovičeva, kije bila z 12 zadetki daleč najbolj učinkovita na srečanju ter Semer-djijeva in Odrova. Velenjčanke so bile vso srečanje boljše. Že v prvem polčasu so vodile s tremi zadetki, čeprav je bil izid ob odmoru neodločen. Gostiteljice so jim bile nekaj časa v nadaljevanju še enakovredne, celo povedle so za zadetek, deset minut pred koncem pa so igralke Vegrada poskrbele za preobrat in zanesljivo zmagale. Z zmago v Ljubljani proti vedno neugodni Olimpiji so se velenjska dekleta utrdila na drugem mestu in s tem potrdila, da so vsaj po jesenskem delu skupaj s Krim Electo najboljša ekipa v državi. Drugo mesto je vsekakor spoštovanja vreden uspeh, saj se je treba spomniti, daje velenjska ekipa še lani bila v hudih težavah in se borila za golo preživetje, ko pa si je nadela Vegradovo ime, se je začela vračati na tisto mesto, ki ga je nekoč že imela v Sloveniji. Samo želimo si lahko, da se bodo igralke čim bolje pripravile za nadaljevanje prvenstva in da bodo ljubitelji rokometa enako zadovoljni tudi po drugem delu. Jesenski naslov so torej osvojile igralke Krim Electe z 20 točkami, velenjske rokometašice na drugem mestu za njimi zaostajajo le za dve točki, na tretjem in četrtem mestu pa sta Maribor Branik in Robit Olimpija s po 14 točkami. Prvenstvo bodo v prvi ligi nadaljevali 20. januarja. V prvem krogu se bodo igralke Vegrada srečale s Kočevjem. VEGRAD VELENJE: Lakič, Rodič, Semerdjijeva 6, Draga-novič, Bižiene 2, Nojinovič, Oder 3, Krajnc 2, Stevanovič, Ibralič 1, Grudnik, Vujovič 12. ■ vos Od leve proti desni: Mirela Vujovič In Tanja Oder Državni rekord in dve zmagi Plavanje Plavalni klub Olimpija je v ljubljanskem bazenu Tivoli preteklo soboto in nedeljo organiziral 4. mednarodni plavlalni miting "Miklavž 95". Na tekmovanju je nastopilo kar 550 plavalcev in plavalk iz 29 klubov iz Slovenije, Italije, Makedonije, Slovaške in Hrvaške. Med njimi je bilo tudi 17 plavalcev iz Velenja, starih od 10 do 14 let Velenjski plavalci so dokazali, da nadaljujejo sezono z odličnimi rezultati. Osvojili so 2 zlati in 1 bronasto medaljo. Izreden uspeh -prvo mesto in nov državni rekord za mlajše deklice - so naše plavalke dosegle v disciplini 4 x 50 m prosto z rezultatom 2:14.64. S tem so za 46 stotink sekunde izboljšale 18 let star državni rekord Plavalnega kluba Triglav iz Kranja (iz leta 1977). V štafeti so plavale Teja Tomažič, Nina Sovinek, Maja Sovinek in Tina Pandža. S tem so izkoristile dobro pripravljenost in svojo starost, saj bodo z novim letom prešle v starejšo kategorijo. Po mnenju njihove trenerke Vere Pandža lahko do konca koledarskega leta od teh nadaijenih in priza- devnih mladih plavalk pričakujemo še kakšno presenečenje. Vsem plavalkam in ga. Veri Pandža za dosežen uspeh iskreno čestitamo. Tina Pandža je osvojila še 1. mesto v disciplini 50 m prosto in 3. mesto v disciplini 50 m hrbtno. V ekipnem vrstnem redu (upoštevali so rezultate 8 plavalcev vseh štirih kategorij) je ekipa Velenja osvojila dobro 8. mesto. Rezultati - Deklice B - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 31.57; 50 m hrbtno: 3. Tina Pandža 37.01; štafeta 4 x 50 m prosto: 1. Velenje 2:14.64 (državni rekord za mlajše deklice). Dečki B - 50 m prosto: 8. Jemej Ocepek 30.20; 50 m delfin: 9. Jernej Ocepek 34.35; 50 m prsno: 10. Domen Velički 39.16; štafeta 4 x 50 m prosto: 8. Velenje 2:08.79 (Domen Velički, Igor Savič, Danev David in Jernej Ocepek). Dečki A - 100 m delfin: 10. Bojan Knez 1:07.48; štafeta 4 x 50 m prosto: 7. Velenje 1:58.79 (Bojan Knez, Ivan Vrhnjak, Matic Kotnik in Peter Rovšnik). ■ Marko Primožič Odbojka ■ ■ 1111 Zgornjesavinjčanke vse slabše Odbojkarice Zgornje Savinjske, ki srečanja v 1A ženski slovenski odbojkarski ligi igrajo v dvorani Doma krajanov na Gomilskem, so sobotno srečanje proti TPV Novo mesto gladko izgubile 0:3 (-3, -9, -11). Prikazale so slabo kolektivno igro tako v polju kot na mreži. Igrale so: Lešnik, Czurda, Turnšek, Založnik, Rušnov, Rifelj, Pergovnik, Ivančič in Hojak. Zmagoslavje v Črnučah * Odlično so v 9. krogu l.B državne lige zaigrali odbojkarji Šoštanja Topolšice. V derbiju kroga so na gostovanju po ogorčenem boju premagali Črnuče in jih prehiteli na tretjem mesni. Sedaj imajo 12 točk, kolikor jih ima tudi drugi Fužinar. Prav Ravenčani bodo v naslednjem krogu gostovali v Šoštanju, zmaga pa gostiteljem seveda prinaša drugo mesto na lestvici. Rezultat v Črnučah je bil 3:2 (10, -9, -5,10,9) za Šoštanj Topolšico. ■ Košarka ■ ■ ■ a ■ • Kovinotehna Sav. Polzela: Triglav 89:86 (58:41) 1IB8IIB9I1III9I1IIIS1III8I)8]I Vendarle spet zmagali Po štirih zaporednih porazih v Al košarkarski ligi so Polzelani končno zmagali s težavo. Srečanje so pričeli odlinčno, vodili 14:4 v 5. min. in tudi polčas dobili s precejšnjo razliko. V drugem delu so dobro igrali vse do 36. minute, ko so še vodili 88:72, nato popustili, tako da so gostje iz Kranja minuto pred koncem vodstvo Polzelanov zmanjšali na 88:84. Do preobrata ni prišlo, vendar pa je kakih 800 gledalcev, ki so napolnili polzelsko dvorano z žvižgi pospremili domačo ekipo. V naslednjem kolu bodo Polzelani v soboto doma igrali z ekipo Litije. Za Kovinotehno Savinjsko Polzela so koše dosegli: Zaletel 29, Stavrov 12, Petranovič 25, Jagodnik 6 in Tiller 17. M-er Elektra - Šentjur 84: 79(47:35) Šentjurčani premočni Igralcem Elektre ni uspelo vnovič zmagati v svoji dvorani. V enajstem krogu jih je premagala ekipa Kemoplasta iz Šentjurja s 84:79, še boljši pa so bili gostje v prvem polčasu, ki so ga dobili s 47:35. Zdaj si Šoštanjčani na lestvici delijo sedmo mesto. ■ Karate a a ss a m Velenjčani državni prvaki Z zadnjim turnirjem v Rušah so sklenili letošnjo prvo državno ligo v SKI karateju. Po odličnem začetku je članska ekipa Karate kluba Velenje dobre igre tudi nadaljevala in s samo enim porazom osvojila naslov državnega prvaka. V Rušah so Velenjčani premagali Celje, Piran in Radlje s 3:0, izgubili pa z Radenci z 1:2. Med osmimi ligaši so tako zmagali pred Rušami in Radenci. Naslov državnih prvakov so osvojili Boris Črep, Dževad Kadrič, Sašo Milijaš, Zoran Rodič in Sead Baručič, vodil jih je trener Zoran Rodič, mlada ekipa pa še veliko obeta. UD.B. Streljanje - Zmagi in poraz V 5. krogu I. državne strelske lige pištoljarjev so strelci velenjskega Mroža gostili strelce Kopačevine iz Škofje Loke in jih premagali s 1667:1647 krogi. Pri domačinih so nastreljali: Veternik 566, Šterman 551, Detelbah 550. Pri Kopačevini je največ nastreljal Milan Džuvan - 556 krogov. Po petem krogu z vsemi 15 točkami je Mrož na 2..mestu. VII. strelski ligi pa so mladinke Velenja v 4. krogu premagale Branko Ivanuš iz Ljubljane s 1541:1471 (Durakoviče 528, Suljič 514, Mat-ijevič 499, pri Ljubljančankah pa je bila najboljša Lunežnik s 553 krogi)- V 5. krogu so izgubile srečanje s 1531:1546 z Domžalami. Krogi: Durakovič 525, Suljič 504, Matijevič 502, v ekipi Domžal je bil najboljši Miha Grohar s 536 krogi. mfž Squash - Bolezen preprečila nastop V Ljubljani so odigrali prvi krog ekipnega državnega prvenstva. Oslabljena moška ekipa velenjskega kluba je trikrat izgubila in enkrat igrala neodločeno, ženska ekipa pa zaradi bolezni igralk sploh ni mogla nastopiti. V soboto bo v Ljubljani nov turnir za slovensko jakostno lestvico, Petra Vihar pa se pospešeno pripravlja za nastop na neuradnem svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo konec decembra v Angliji. Namizni tenis - Kandidati za državni naslov Po obeh zadnjih uspehih Damijana Voduška, ki jih je dosegel v posamični konkurenci nosvojitvijo 3. mesta na Mednarodnem prvenstvu Varaždina in z osvojitvijo 1. TOP turnirja najboljših 12 mladih igralcev Slovenije (kadeti), so tokrat na kvalifikacijah za mladince in mladine - ekipno tekmovali igralci iz 31 slovenskih klubov v Zalogu, Ljubljani, Murski Soboti, Križah in Logatcu. Večjih presenečnj ni bilo in v finale so se uvrstile ekipe kluov, kjer delajo strokovno. Naši fantje so se na turniiju v Križah uvrstili dalje brez izgubljene tekme. Sicer velenjska mladinska ekipa v postavi z bratoma Urošem in Juretom Slatinškom, Bogdanom Simončičem in Damijanom Voduškom velja za enega od favoritov državnega ekipnega prvenstva za mladince, ki bo 6. in 7. januaija v Presetju. BA.V, bra 1995 v i» . . f V':--" rt- ■■' ■ 3. slovenski dvoranski teniški turnir • ««*a>t«aaaa«K**«aaa«aaaaB*a Tudi v prihodnje v Velenju vrhunski tenis? S finalnimi igrami dvojic in posameznikov so v nedeljo popoldne v velenjski Rdeči dvorani sklenili tako imenovani "Nika" Crystal Cup Velenje 95". V dvojicah sta slavila angleška igralca proti nemško-nizozemskemu paru, v posamezni konkurenci pa je bil najboljši Romun z nemškim državljanstvom Alex Radulescu z zmago nad Uzbekistancem Ole-gom Ogodorovom (7:6,6:7,6:3) in si s tem priigral 3600 dolarjev denarne nagrade. Radulescu je na svetovni lestvici uvrščen sicer precej nižje kot njegovi tekmeci na velenjskem turnirju, očitno apa je v zadnjem času v dobri formi, saj je pred nedavnim osvojil podoben turnir tudi v Andori. Čeprav si je to devetdnevno mednarodno prireditev v Velenju ogledalo manj gledalcev kot so verjetno organizatorji pričakovali, so bili na koncu vendarle zadovoljni. "Takšen ATP turnir bomo tu izvedli tudi v prihodnje, če bo Velenje zanimanje zanj," je med drugim dejal direktor turnirja dr. Otmar Kugovnik ob njegovem koncu. Rekli so i i ■ ■ a i Dr. Otmar Kugovnik, direktor turnirja: "Turnir je v.celoti uspel. Tud igralska zasedba je bila zanimiva in tudi kakovostna, tako Nagradna križanka MENJALNICE IN OPTIKE FORTUNA NASPROTI NAME OB TRGOVINI ERA ŠPORT V VELENJU ( BIVŠI SWEET SWEET WAY ) Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke FORTUNA. Geslo opremljeno z vašim naslovom pošljite najkasneje do 18. decembra na naslov ; NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom " NAGRADNA KRIŽANKA MENJALNICE IN OPTIKE FORTUNA« Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada : nakup v optiki Fortuna v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada : nakup v optiki Fortuna v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada : nakup v optiki Fortuna v vrednosti 2.000 SIT da so tisti, ki so v tehj dneh prihajali v Rdečo dvorano resnično lahko uživali ob spremljanju nadvse zanimivih bojev. Skratka, izredno sem zadovoljen, saj je bil to dober projekt, ki bo (je) mnogo prinesel mestu in sponzorjem. Želim si, da bi ga v tem lepem mestu v naslednjim letih še kdaj ponovili; to bo odvisno od tega, kakšne poslovne interese bodo imela podjetja v Dolini in samo mesto Velenje. To bo pač poslovna odločitev partnerjev." Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: "Organizacijsko je bilo vse tako kot mora biti, zato sem tudi sam med tistimi, ki so zadovoljni, posbej, ker je bilo tudi nekaj negodovanja zaradi o-dločitve, da bo turnir v Velenju. Pri odločitvi zanj smo predvsem izhajali iz tega, da je Velenje vendarle tudi teniško mesto. Potrudili se bomo, da ga bomo dobili tudi prihodnje leto, kar pa bo odvisno predvsem od tega, če bo tudi ostali del gospodarstva in športa videl v tem izziv. Prepričan sem, da ga bomo znali čimbolje izkoristiti. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsem, ki so pri njegovi izvedbi sodelovali." Janez Erhart, predsednik Teniške zveze Slovenije: "Pohvaliti moram prireditelje, da so tudi v Velenje pripeljali ta turnir in s tem odlične igralce, ki so resničnio prikazali pravo teniško igro, ki je navdušila Velenjčane, Slovenijo oziroma vse tiste, ki smo turnir spremljali. Resda je bilo prve dni malo gledalcev, vendar pa je bil obisk proti koncu turnirja in predvsem na finalni dan vendarle že kar zadovoljiv, poleg tega pa je treba upoštevati, da jih je veliko spremljalo finalni igri tudi ob TV sprejemnikih. Vsekakor Slovenija potrebuje takšne turnirje, pa tudi mesto, kot je Velenje, kije eden večjih teniških središč v naši državi." Mag. Franc Avberšek, predsednik Šaleškega teniškega kluba: "Naš klub sicer ni imel nič pri tej prireditvi, vseeno pa moram reči, da je bila to čudovita teniška prireditev, ki si jo lahko v Velenju samo želimo. Za velenjski tenis veliko pomemeni. Tisti, ki igrajo tenis, so nedvomno uživali ob spremljanju ppigre poklicnih igralcev. Upam, da se bodo organizatorji tudi v naslednjem letu odločili za to prireditev. Vsekakor v Velenju imamo te možnosti, upam, da jih bo v bodoče še več. Zakaj turnir v Rdeči dvorani in ne v Beli, so se mnogi spraševali. Bela dvorana nima tribune za gledalce. Upam, da bomo v doglednem času uresničili načrte, da bi dvorano podaljšali, s tem pridobili malo večje igrišče, ki bo primerno za take prirediteve. Verjamem, da bodo takšne vrhunske prireditve pripomogle k temu, da bo Bela dvorana čim prej dograjena. " ■ vos Katarina Srebotnik že na Floridi ■ « * • i b;i ii i!'! e in i »i • e i • c Spodbuden začetek Izvrstni mladi velenjski velenjski teniški igralki, ki ji poznavalci tega športa napovedujejo blestečo teniško pot, seje uresničila velika želja. Pred štirinajstimi dnevi je odpotovala na toliko željeno neuradno svetovno teniško prvenstvo na Floridi, na tako imenovani Orange Bovvle. To se bo začelo 18. decembra. Da bi se kar najbolje navadila na betonsko podlago, bo pred tem igrala na dveh močnih mednarodnih turnirjih. Z one strani luže smo medtem že dobili razveseljivo novico, seveda s pomočjo njenega očeta Jožeta, daje Katarina izvrstno začela svoj prvi turnir na Floridi. V ponedeljek je namreč premagala predstavnico Rusije, v torek Kanade, kako pa je nadaljevala, pa do konca izdelave tednika nismo izvedeli. Katarina si je pot na Florido priigrala z odličnimi letošnjimi nastopi. Spomnimo se, Katarina je s slovensko reprezentanco deklic do 14 let postala najprej v Angliji evropska prvakinja, nato pa na Japonskem še svetovna. Na evropskem prvenstvu posameznic je bila tretja, skupaj s kolegico iz reprezentance Pis-nikovo iz Maribora je v igri dvojic tudi osvojila naslov ev- ropske prvakinje, našteli pa bi lahko še vrsto n jenih imenitnih nastopov. Upajmo, da jih bo kronala z vidno uvrstitvijo na turnirju Orange Bowle, na katerem je svojo blestečo kariero pričela velika večina najboljših svetovnih igralk. Teh njenih blestečih nastopov so se nekateri razveselili tudi tako, da so ji pomagali z denarnimi prispevki za dolgo pot v Ameriko. To so bili: Mestna občina Velenje, Območna obrtna zbornica, Veko, Gorenje Gospodinjski aparati, Demokratična stranka upokojencev (vsi Velenje), Hranilno kreditna služba Šoštanj, Urarstvo Polajžar Žalec in družina Zupane. Vsem se Katarina skupaj s starši iskreno zahvaljuje za veliko pomoč z upanjem, da jih bo tudi v prihodnje podobno razveseljevala. ■ vos MOGOČNA, SAMOSTOJNA GORA. KINA ZAHODU ZAPIRA ZATREP DOLINE VRATA STROKOVNJAK ZA STATISTIKO JUZN0ITA-UJANSK) ORJAŠKI PAJEK ANTQN N0VACAN TURŠKI JANŽEVEC GLINASTO GLASBILO IT.P0PEV-KAR(FAUST0) PREBIVALCI 0SELICE AVTOR KRIŽANKE R.N0C VERIGA ZA MERJENJE DEBELINE DREVESA IT.SUKAR PAV1NCI 35 NADA BAVDAŽ KLADA ZA SEKANJE. NAT0N V METALURŠKI PECI RAZTAUE-NA KOVINA ČASOVNI TERMIN 23 BALERINA PAVLOVA PLAST D0U-TE KOVINE NA DRUGO KOVINO NEM0-RALN0ST 15 19 PLITKO, SLANO JEZERO V OSRAZUI TER SRBSKO ŽEN, IME SLEK0N0-MIST(ALEK-SANDFRl DROZG 32 NEMŠKO MESTO FIN.PESNIK LEIN0 KITAJSKA UTEŽNA MERA SL IGRALKA KJUDER ZUK0VEC, VLOMILEC RADKO POtJC RIBIŠKI PRIPOMOČEK V NEMŠKI FIZIK N0BEL0-VEC1914 (MAXV0N) 31 MESTO V BOKI K0T0RSKI KRILO RIMSKE KONJENICE VRSTA P0L0PIC % OTOŠKI LOK MEDJUŽ. IN SEV, AMERIKO 2.4- JAMA Z ILOVICO SIMON TEMPLAR 34 REKA V OZEK KOS BLAGA KORALNI OTOK ODŽAGAN KOS DEBLA MOKA IZ STR-ŽENASAG0VCA 2£> 14- MARflN KRPAN ZDRAVILNA RASTLINA AUGUST ŠEN0A GORA NAD VI-PAVSK0 DOL GL MESTO ITALIJE ČRTOMIR ADLEŠIČ 28 SPONA, POVEZAVA TEHNIKA SLIKANJA Z MINER BARVAMI 25 PERJE PRI REPI TONE CUFAR ROBERT ALTMAN TRAVA DRU-GEKOŠNJE ANDREJ NOVAK J0SHUA NK0M0 SLOV. PISATELJICA ("ROMANO PREŠERNU") 33 3. SIMFONIJA LUOMGAVAN BEETHOVNA 2.7 2.9 POSLEDICA VŽIGA, GORENJE 10 12 KARU ARHAR 22 VODNA ŽIVA). S KLEŠČAMI ČRT KAN0NI 2.4 MADŽARSKI OPERETNI SKLADATELJ (IMRE) 11 SL FILMSKA IGRALKA (ŠPELA) 1 2 3 S t 17 i j. . 8 19 i -1- 10 11 12 13 It 15" 1(o V 48 ne I J___ m u ; 21 i 13 i2S i i 2to 27 48 rt 30 31 5-1 33 34 55- REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA VELENJE ODDELEK UPRAVNIH NOTRANJIH ZADEV JAVNI SHODI, JAVNE PRIREDITVE OBVESTILO V zadnjem času je prišlo na Upravni enoti Velenje do negodovanj strank v postopkih za priglasitev oziroma izdajo dovoljenj v zvezi z javnimi shodi in javnimi prireditvami, zlasti še tistimi, na katerih organizatorji javnih prireditev nudijo gostinske usluge. Zaradi boljše seznanjenosti in lažjega dela strank na eni strani in organov na drugi, ki sodelujejo pri izdaji različnih dokumentov za javne prireditve, daje Upravna enota Velenje naslednje pojasnilo. Po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah (Ur. list SRS št. 20/73) mora organizator javnega shoda oziroma javne prireditve priglasiti oziroma dati vlogo za izdajo dovoljenja na pristojno upravno enoto: 1. za javni shod najpozneje tri dni pred javnim shodom, 2. za javno prireditev najpozneje pet dni pred javno prireditvijo. Po zakonu o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS št. 5/82) mora organizator dati vlogo za izdajo dovoljenja za javni shod oziroma javno prireditev na cesti najpozneje 30 dni pred javnim shodom oziroma javno prireditvijo. V Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah je javni shod opredeljen kot zbor občanov na prostem ali v zaprtem prostoru, ki na temelju prostovoljne udeležbe pod enotnim vodstvom izražajo svoja mnenja in stališča o vprašanjih politične narave. Za javne prireditve se štejejo športne in druge igre, predstave, razstave, veselice in druga zbiranja občanov, zaradi razvijanja telesno-vzgojne, kulturne, znanstvene, tehnične, zabavne ali druge aktivnosti, tako da je dostop k prireditvi dovoljen vsakomur. Na javnem shodu oziroma javni prireditvi (v nadaljnjem besedilu: javni prireditvi), kot so veselice in druga zbiranja občanov, kjer se opravlja gostinska dejavnost, upravna enota opozarja organizatorje na nekatere spremembe, ki so nastale zaradi nove zakonodaje na področju gospodarskih družb in gostinstva (Zakon o gospodarskih družbah, Ur, list RS št. 30/93, Zakon o gostinstvu, Ur. list RS št. 1/95, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, Uradni list RS, št. 15/95). Na javnih prireditvah lahko gostinsko dejavnost opravljajo samo fizične ali pravne osebe, ki so za to registrirane in imajo dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti - v nadaljnjem besedilu gostinci. Samostojni podjetniki morajo imeti priglasitveni list, pravne osebe pa odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. Nobeni drugi fizični ali pravni osebi ni dovoljeno opravljati gostinske dejavnosti na javni prireditvi. Organizatorji javnih prireditev so pogosto društva, krajevne skupnosti, posamezniki in druge fizične ali pravne osebe, ki niso registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti in nimajo za to dejavnost ustreznega dovoljenja. V primeru, da bodo na javni prireditvi, ki jo organizirajo, nudili gostinske usluge, morajo za te usluge skleniti pogodbo z gostincem ali kakršenkoli drug pisni dokument, iz katerega je razvidno, da bo opravljal gostinsko dejavnost na javni prireditvi gostinec. To pogodbo ali drug ustrezen dokument priložijo organizatorji javnih prireditev k priglasitvi oziroma k vlogi za izdajo dovoljenja za javno prireditev. V večini primerov bodo opravljali gostinci na javnih prireditvah gostinsko dejavnost izven svojih poslovnih prostorov in preko dovoljenega obratovalnega časa. Zato si morajo gostinci pridobiti naslednja soglasja in dovoljenja: 1. soglasje zdravstvene inšpekcije (vlogo je potrebno vložiti najpozneje 8 dni pred prireditvijo na Zdravstveno inšpekcijo RS, Enota Dravograd - Izpostava Velenje, Titov trg 1) in soglasje veterinarske inšpekcije (vlogo je potrebno vložiti najpozneje 8 dni pred prireditvijo na Veterinarsko inšpekcijo -Enota Celje, Območna izpostava Velenje, Titov trg 1); 2. soglasje lokalne skupnosti za podaljšanje obratovalnega časa (vlogo je potrebno vložiti na pristojno lokalno skupnost: Mestna občina Velenje, občina Šoštanj, občina Šmartno ob Paki); 3. odločbo za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (vlogo je potrebno vložiti na Upravno enoto Velenje). Za dodatne informacije lahko pokličete Upravno enoto Velenje na tel. št. 856-151, gospo Metko Oštir in gospoda Ivana Petroviča. Andreja Mevc, dipl. obr. Vodja oddelka TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 27. novembra do 3. decembra 1995 povprečne dnevne Koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-gS02/m3 zraka. ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA »AK.SiMAU« POi-Uum KONCENrfSACUE sot %vn> 400 J5G soe 25(5 209 ŠOŠTANJ -FOPOUlCA VEUKIVRH ZAVODNJE «RM GMAŠKA <5. »rtit.Bjl.n dan *«> 11 at 11. o*.ta. •».u. AvtocenterMeh o >»> Nedelja, 10.12. ob 16. uri APOLLO 13 - drama Ponedeljek, 11.12. ob 19. uri JOHNNY MNEMONIC - akcijski Naslednji filmi: Oblegani 2, Trnuljčica, Nora ljubezen, Božiček, Goldeneye, Veseli december - Ca-sper, Pocahontas in Božiček. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo. ZA NOVO \tS4 OTROCI JO POTREBUJEMO! PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro raili«iisiiaiiisia Poroka: Vladimir Božič, roj. 1973, stan. Parižlje št. 16 in Katarina Mikek, roj. 1972, stan. Radegunda št. 8. Smrti: Martin Bric, roj. 6.11.1916, stan. Šmartno ob Dreti št. 57; Franc Gostečnik, 1921, Radegunda št 38; Janez Herlah, 1927, Radegunda 26; Alojz Poličnik, 1939, Luče 7. MNOSESTVO PODPECAN Tet.: 857-558, Šalef TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE LJUBIJA121, TEL.: 831 -109 OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PUNSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE. DEL. ČAS: VSAK DAN OD 13.-18. URE. VUUDNO VABLJENI! NA LEPI SONČNI LEGI, blizu Vitanja, prodam ali menjam za stanovanje manjšo kmetijo. Telefon 063-775-375. TELETA 150 kg in peč na petrolej malo rabljeno ter mešana drva prodam. Možna dostava. Telefon 063-892-174. DVA PRAŠIČA od 120 do 150 kg,krmljena z domačo krmo, prodam za 260/kg. Telefon 895-118. DVOSOBNO STANOVANJE na Gorici, 55 m2, prodam. Telefon 856-733, zvečer. ŽREBIČKA staregal leto, prodam. Telefon 881-391. NOVO AVTOMATSKO SAMOHODNO PANT ŽAGO, za razrez hlodovine, prodam. Telefon 893-146. KUPUJEM GARSONJERO V VELENJU ali v okolici. Telefon 063-702-068. NAJAMEM ALI KUPIM manjše stanovanje. Telefon 855-014 dopoldan. HARMONIKO 60 BASNO, MELODIJA, prodam. Telefon 856-126. NA LEPI SONČNI LEGI blizu Vitanja, prodam ali menjam za stanovanje manjšo kmetijo. Telefon 775-375. ABSOLVENT INŠTRUIRA ANGLEŠČINO IN BIOLOGIJO ter predmete za osnovno šolo. Svetuje glede načina učenja. Telefon 851-804, Damjan. MALI OGLASI DVE ZIMSKI GUMI s platišči za Z-101 in verige za Z-101 prodam. Telefon 851-018. RABLJENE GUME ZA IMT 539, prodam. Telefon 885-652. AVTORADIO PIONER KEHP6200RDS, nerabljen, prodam za 500 DEM, možno na več čekov. Telefon 854-112. PRALNI STROJ KANDY, cena po dogovru, prodam. Telefon 063-855-707. ZASTAVO 850, letnik 85 prodam. Telefon 893-558, popoldan. SIVO TELIČKO IN BIKCA, težka 100 kg prodam. Telefon 893-071. TELICO SIMENTALKO, brejo, prodamo. Telefon 893-264. SMUČI ELAN MATALIK190 cm, Salomon vezi, malo rabljene, ugodno prodam. Telefon 852-996. SPALNICO STARO 3 leta, prodam. Telefon 831-179. RISALNO DESKO AO format, prodam. Telefon 850-703. DEŽURSTVA MADZARSKA-NAKUPOVALNI IZLET 9.12.95. Telefon 850-449. HIUNDAY GLS 1,5, letnik 92, garažiran, odlično ohranjen, komplet zimska oprema, prodam. Telefon 881-395. CENITEV NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN po najsodob-nehših metodah in standardih za vse namene. Telefon 721-679, po 16 uri. BIO SUHO SADJE PRODAMO. Telefon 853-767. KRAVO ZA ZAKOL, staro 5 let, prodam. Telefon 892-302, zvečer. OBRAČALNIK, KOSILNICO IN CE-PILEC DRV za traktor Tomo Vinko-vič, prodam. Telefon 893-251. HIŠO V VELENJU ali bližnji okolici, za gotovino kupimo. Telefon 851-860. VIDEORECORDER PHILIPS, ste-reo HI-FI VR 632, 4 glave, digital tracking, odlična slika, nov, prodam. Telefon 063-720-452. ODKUPUJEM VSE VRSTE HLODOVINE. Rok plačila 7 do 10 dni. Ivo Lahovnik. Telefon 853-970, zvečer. KRZNEN PLAŠČ, korejski pes št.42-44 prodam. Telefon 853-924, zvečer. NUDIM STANOVANJE MOŠKEMU, kije sposoben in pripravljen pomagati v vrtu, vinogradu in drugih moških hišnih opravilih. Naslov v uredništvu. SMUČI 150 cm z avtomati, dobro ohranjene kupim. Telefon 885-146. PRIKOLICO IMV ADRIA, model 380 QSL, za 4 osebe, dobro ohranjeno, izpravno, malo rabljeno, z osnovno (hladilnik, plinski štedilnik, umivalno korito) in dodatno opremo (zaprt predprostor, ograde, prenosni WC), ugodno prodam. Prodam tudi YUG0 45, letnik 90, malo vožen, dobro ohranjen in 4 gume s platišči za zimsko letno menjavo. Telefon 063/854-113. PRIKOLICO ZA LES, mlin za žito in nove blatnike za traktor prodam. Telefon 892-102. V VELENJU PRODAMO dvosobno in trosobno stanovanje. Telefon 856-899. OBVEZNICE ZA SMUČIŠČE GOLTE, prodam po polovični ceni. Obveznica velja za eno dnevno smučarsko karto. Telefon 892-351. POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003, 720 - 660 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 7. decembra -dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Slavič in dr. V.Renko Petek, 8. decembra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 9. decembra - dežurni dr. Mijin in dr. Stupar Nedeljo, 10. decembra - dežurni dr. Mijin in dr. Stupar Ponedeljek, 11. decembra - dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dežurni dr. O.Renko in dr. Ramšak Torek, 12. decembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Rus Sreda, 13. decembra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 9. in 10. decembra dr. Ivan Janežič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 8. decembra do 15. decembra -Zagožen Ivo, dr.vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel: 0609-633-677. ISS Servisytem d.o.o. Kopitarjeva 5 62000 Maribor. ISS Servisystem ISS Servisystem d.o.o. objavlja pet prostih delovnih mest čistilk na območju Velenja Z izbranimi kandidati bomo sklenili redno delovno razmerje. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi podjetja ISS Servisystem, tel. 062/20-558. Prošnje v roku 8 dni pošljite na naslov: ISS Servisytem d.o.o., Kopitarjeva 5,62000 Maribor. Moja mama MARIJA VERZOLAK roj. Plazi je odšla v svet naših spominov. Hvala vsem, ki ste ji v življenju poklonili lepo misel in toplo besedo. V žalosti: sin Ivo z družino. Naj veseli čas, ko sem ti nataknil prstan, že pred 30. letu Bilo je lepo in tudi slabo, a najtežje, ko sem ti ga moral sneti iz tvojega mrtvega prsta, a nikoli iz mojega srca, mož Slavko. ZAHVALA Ob smrti drage in nenadomestljive žene, mame in stare mame MIRE LE S JAK 15.8.1935 - 22.11.1995 se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste v najtežnjih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala pevcem in govrniku gospodu Stanetu Planincu, izvjalcu Tišne, mežnarju za zadnji poslovilni šentflorjanski zvon. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti do groba. Žalujoči: mož Slavko, sinova Bojan, Darko, hči Slavica, štirje vnuki in ena vnukica, kije ne bodo nikoli pozabili. Sonce dnigače nam sije, toplote, tiste blage večni, od kar odšel si od nas dragi mož in ata nam ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, tasta, dedija in pradedija ALOJZA LESKOVŠKA 4.7.1914 -29.11.1995 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku Ivanu Napretu za opravljen obred, pevskemu zboru za odpeti žalostinki in govornici Marti Klinar za poslovilne besede. Žalujoči: žena Ančka, hči Ivica z možem, sin Lojze z družino, vnukinji z možema in pet pra vnukov. ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in prababice CECILIJE DREV 26.10.1910 - 28.11.1995 iz Lokovice 100 se iskreno zahvaljujemo vsem srodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Stuparju, medicinski sestri Dragici in GD Lokovica. Enako zahvalo izrekamo gospodu duhovniku za opravljen obred, govorniku in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uwščen med proizvode informativne^ značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za Katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: IMIIIII IVI H in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pogovor o usodi Pavličevega sedla Negotovosti več kot pred desetletji Četrt stoletja in še nekaj dodatnih je minilo od prvih prizadevanj za ureditev mejnega prehoda med Avstrijo in Slovenijo na Pavličevem sedlu v Matkovem kotu. Sprenevedanj, različnih namernih zagat in lažnih izgovorov je bilo v vsakem od teh let posebej dovolj in preveč, pri izmikanjih pa vsekakor prednjači Slovenca. To je potrdil tudi pogovor o tej večno nedokončani zgodbi, ki ga je prejšnji teden pripravila mozirska upravna enota. Potek razgovora je imenitni udeležbi navkljub, med gosti so bili generalni konzul Republike Slovenjje v Celovcu Jože Jeraj, državna sekretarja v ministrstvih za zunanje in notranje zadeve dr. Peter Vencelj in mag. Slavko Debelak, jasno pokazal, da bo problem Pavličevega sedla morda rešen nekoč v prihodnjem tisočletju. Časa je torej dovolj, bi bila lahko nesramna pripomba, to dejstvo pa očitno ni več naključno. Kljub desetletja trajajočim naporom seje namreč pretežni del gostov šele na tem sestanku celovito seznanil s problematiko in doslej opravljenim delom, edini, ki mnenja niso spremenili pa so bili predstavniki celjskega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine, bolje rečeno - spet so se sprenevedali in ponujali neke nove rešitve, drva in kamenje pa valili na medije. In to je žalostno, saj je njihovo, včasih že kar nerazumno stališče, glavna ovira za otipljivo ukrepanje, obenem pa lep izgovor za obe strani. Naivno je bilo torej pričakovanje kakršnegakoli napredka. Generalni konzul Jože Jeraj je zadevo pojasnil s svojega stališča. Na drugi strani meje je namreč položaj takšen, da nihče nima nič proti, ni pa denaija. Pri tem se je vprašal kaj bi se zgodilo, če na Koroškem denar zagotovili, pri nas pa so stvari povsem neurejene in do- notranje ministrstvo zavzema za prehod, ne more pa odločati samo. Vprašanje je tudi kategorizacija prehoda; mednarodni je zaradi zahtevnih dal, da Korošci dobro poznajo naše razmere, saj ga stalno zbadajo, zakaj zahtevamo ukrepanje od njih, če zadevo doma sami preprečujemo. Državni sekretar Slavko Debelak je poudaril, da se Priznanja AZ Slovenije 8 K K 8 B * 8 ft 8 K S 8 « 8 II S 3 * * * SE 8 B 8 «3 & 8 0 8 K « 8 8 B Jolanda četrtič zapored najboljša V soboto so v Postojni razglasili najboljše slovenske atletinje in atlete za letošnje leto. Pri članicah in članih sta to Brigita Bukovec in Gregor Cankar, pri starejših mladinkah pa so športni novinarji za najboljšo izbrali Jolando Steblovnik, kar je njen četrti naslov v različnih mlajših kategorijah. "Vesela sem že četrtega zaporednega naslova najboljše atletinje v svojih kategorijah. Letošnja sezona mi bo še posebej ostala v spominu, saj sem na evropskem mladinskem prvenstvu osvojila bronasto medaljo. Moje misli so že usmerjene v naslednje leto, ko moram doseči normo na 800 metrov (2:05,0), če želim nastopiti na evropskem dvoranskem prvenstvu. Atletska zveza ni pozabila tudi na ostale atletske delavce, trenerje, veterane in novinaije. Atletska zveza je posebno priznanje podelila AK Velenje za odlično organizacijo evropskega pokala Bruno Zauli, ki ga je iz rok predsednika AZS Janeza Aljančiča z vidnim zadovoljstvom sprejel Martin Štajner. Za dolgoletno delo v atletiki in njeni sodniški organizaciji je posebno priznanje prejela tudi Vera Zupančič, prav tako trener Jolande Steblovnik Tomislav Popetru, zveza pa je priznanja podelila tudi veteranom, med njimi Slavici Poznič za bronasto kolajno na svetovnem veteranskem prvenstvu v Združenih državah Amerike. Tako je AK Velenje lepo zaokrožil uspešno atletsko sezono. ■ vp Bralci tednika Naš čas - izberite! ?! Naj osebnost" leta 1 M > Zakorakali smo v najbolj vesel mesec v letu, ki ponavadi tudi zelo hitro mine. Kot da bi se svet decembra vrtel hitreje. Danes vam v tedniku Naš čas tako ponujamo že drugi kupon za izbor "Naj osebnosti" leta 1995. Naj ponovimo pravila za vse, ki ste jih morda v prejšnji številki spregledali. Želimo, da po vaši presoji skupaj izberemo osebo, ki je na vas v letu 1995 naredila največji vtis. Osebo (njo ali njega), ki je na kateremkoli področju (kulturnem, športnem, političnem...) naredila veliko za vse nas. Da je to nekdo, ki živi z nami, v naši bližnji okolici. Ko se bomo 31. decembra poslavljali od letošnjega leta, na Titovem trgu v Velenju, ko boste lahko na odprtem silvestrovali z Radiom Velenje in Našim časom, bomo razglasili "Naj osebnost" leta 1995, ki jo boste izbrali prav vi. Za vse tiste, ki boste v izboru sodelovali, bomo pripravili tudi lepe nagrade. Prva bo radiokasetolon, druga darilna košarica v vrednosti 10 tisoč tolarjev in še 3 majice Našega časa in Radia Velenje, 4 Almanahi občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1996 in 3 čestitke na Radiu Velenje. V pričakovanju vašega sodelovanja, vas Uredništvo Našega časa tudi tokrat lepo pozdravlja in vam sporoča, da se je kuponov s številko 1 nabralo kar precej. Ne bomo vam še izdali, za koga vse smo že dobili vaš glas, ker želimo, da je odločitev le vaša. Zato premislite in zapišite ime osebe, ki si po vašem mnenju zasluži naziv "Naj osebnost" leta 1995. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Naš čas d.o.o., Foitova 10,63320 Velenje (s pripisom: Za "Naj osebnost") Izbcr za "Nai osebnost leta 199 J Glasujem za: Utemeljitev: _ kriterijev iluzija, v poštev torej pride le meddržavni z nekaterimi izjemami, ki sicer veljajo za mednarodne prehode. Dodal je še, bi bilo dobro izzvati avstrijsko stran s konkretno akcijo, na koncu pa je začuden ugotovil, da vsega doslej opravljenega dela ni poznal, najbolj pa je bil presenečen nad dejstvom, da so se domačini pripravljeni odreči zemljiščem, da bi le prišli do prehoda. To bo gotovo dobra iztočnica za nadaljnje pogovore in napore. Državni sekretar dr. Peter Vencelj je obenem tudi član kontaktnega komiteja obeh sosednjih držav, ki se je prav tako čudil zagatam na slovenski strani, se zavzel za meddržavni prehod in ugotovil, da je tudi po tako dolgih letih torej spet vse na začetku, kar je po njegovem stara slovenska navada. Predstavnica direkcije za ceste je naštela vse konkretne in že opravljene naloge, tudi pripravo dokumentacge, ki pa jo vedno znova preprečujejo varuhi narave; vsa dokumentacija seveda velja za "kratko varianto" iz Logarske doline neposredno na Pavličevo sedlo, ki glede na obnovljeno cesto ne bi bila velik poseg v prostor, za "daljšo varianto" po panoramski cesti v dolino Tople še ni slišala. Kot niso slišali gostitelji, še manj domačini, so pa vsi po vrsti proti, saj bi po tej možnosti gotovo uničili veliko več narave. Z njo se ne strinja tudi župan občine Luče Mirko Zamernik. Zanjo je slišal prvič, poleg tega pa to pomeni pot preko Maces-nikovega plaza, kar je ob vseh drugih dodatni razlog proti. Gusti Lenar iz Logarske doline in Aleš Klemenšek iz Matkovega kota sta se oba strinjala, da je prostor za večje posege preveč občutljiv in prav zaradi tega bi morali prehod in cesto do njega zgraditi na Pavličevem sedlu. Predstavnik celjskega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine je kot že ničkolikokrat doslej znova poudarjal pomen varovanja narave, vsestranskega proučevanja vseh vidikov posegov v prostor, k čemur naj bi (spet) šele pristopili, ob tem je zagotovil, da niso proti prehodu, da predvsem mediji nedopustno pritiskajo nanje in da ne sprejema kritike, da bi z zavrnitvijo "krajše variante" zadevo podaljšali za naslednjih 20 let. In prav pri slednjem jt imel povsem prav - zadeve ne bi premaknili za dvajset let, ampak v neskončnost. mjP Jubilejno srečanje gasilk Miklavž se je zelo izkazal Gaberke- Članice Gasilske zveze Velenje gotovo že dolgo niso preživele tako lepega večera kot v soboto zvečer v Gaberkah, v tamkajšjem gasilskem domu. Tja so jih povabili člani Komisije za delo z ženami pri gasilski zvezi, ki so se resnično izkazali kot zelo dobri gostitelji tokrat že 10. jubilejnega srečanja. Udeležilo se ga je več kot 150 gasil c. turne skupine, nato pa so nestrpno pričakovale obisk Miklavža. Ni prišel praznih rok. Za vsako gasilko je imel darilo. Večer pa so jim polepšali tudi pevci lokovišega gasilskega pevskega zbora pod vodstvom Zdravka Zupančiča in lok-oviška dekleta. Branko Meh seje na srečanu še posebej zahvalil vsem, ki sojimz denarnim deležem omogčili iz- vedbo tega zanimivega srečanja. To so bili: Lesarstvo Hudovernik, Elektroin-stalacije Drobež, Avtocenter Meh, Avto Celje, Pikadily Anderlič, Okrepčevalnica Ajda, Zavarovalnica Triglav, Mizarstvo Meh, Studio Miklavc (vsi Velenje), Trgovina Brode Gaberke in Trgovina Vegrad z živili Šoštanj. ■ vos Ime, priimek in naslov: Gasilke je na začetku lepega večera, ki se je gotovo potegnil dolgo v noč, nagovoril predsednik komisije Branko Meh, za tem pa jih je pozdravil predsednik Občinske gasilske zveze Velenje Stane Tepej. Pripravili so jim tudi vrsto presenečenj. Že prva je bila večerja, saj sojo - kot so dejali - pripravili sami; da ne bo pomote - gasilci, brez pomoči gasilk. No, gasilke niso imele pripomb. Nasprotno, zelo jim je teknila, kot tudi vse druge dobrote, ki so prihajale na mize. Do solz so se nasmejale ob skeču članov gaberške kul- j Miklavž na obisku v Domu ostarelih Velenje - Miklavž iz Društva invalidov Velenje je tudi letos med prvimi obdaril 195 tistih, ki v domu ostarelih v Velenju preživljajo jesen svojega življenja. Dogodek so popestrili učenci iz osnovne šole Šmartno, ki so pripravili kulturni program, nastopil pa je tudi ženski pevski zbor iz KS Stara vas, ki je zapel venček slovenskih narodnih. Za do- bro voljo sta poskrbela tudi harmonikarja, zato je veselje trajalo še dolgo po odhodu Miklavža. Tudi marsikatera solza se je utrnila, saj je srečanje, ki ga vsako leto prireja Društvo invalidov Velenje pod neumornim vodstvom Edvarda Centriha, nepozabno. ■ L Ojsteršek