Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/I!l

VENEC
Ček. račun: Ljub-liana št. I0.b50 in 10.344 za mserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.01!. Praga-I)u nnj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2УЧ2
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan ijnfraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
■
fj
i1
Problem vseh problemov
Da je najpomembnejši vzrok rastoče kriminalitete gospodarska beda, so vedeli že Rimljani, od katerih imamo izrek, da je revščina največja vlačuga: paupertas maxima meretrix. To pa ne pomeni, da bi pomanjkanje gmotnih dobrin, več ali menj potrebnih za življenje, že samo na sebi nujno v vsakem slučaju in pod vsakimi pogoji vedlo vsakega do zločinstva. Pač pa revščina, prevelika razlika v porazdelitvi gmotnih dobrin med posamezne socialne skupine, nujno rodi razpoloženje, ki razrahlja moralne vezi med posamezniki in posameznimi stanovi, jači slabe instinkte in odstranja ovire, ki v normalnih razmerah zadržujejo nagone sovraštva, maščevalnosti in zavisti, da ne izbruhnejo. Revščina kot množinski pojav poraja fizične in moralne izrodke, glode na narodovem telesnem in duševnem zdravju, duši vsak idealizem in pospešuje povratek človeka v živalsko stanje prav tako kakor preveliko bogastvo kot predpravica celega privilegiranega sloja, ki v izobilju lahko in z nemoralnimi sredstvi izže-manja, goljufije ter izrabljanja konjunktur pridobljenih materialnih ugodij izgubi svoje človeško dostojanstvo. Takô se družba polagoma izpremeni v dva sovražna tabora roparjev in izropanih, v torišče zločinov, od katerih so eni odkriti, sirovi in od skrajnosti nasilni, dočim so drugi zaviti v masko korektnosti, navidezno legalni ali vsaj kazenskemu zakoniku nedostopni in rafinirano zviti; bistvene razlike pa med eno in drugo vrsto ni: obe sta otrok Krivičnega socialnega reda, boljše rečeno, nereda.
Danes ima zločinstvo najugodnejša tla v brezposelnosti, ki je zadnji produkt kapitalistične dobe, hujša kuga nego vse srednjeveške epidemije, leglo nemorale in najsilnejši raz-krajevalec" sodobne družbe — bič, ki si ga je človeštvo v svojem brezobzirnem pohlepu in grabežljivosti spletlo samo. Brezdelje je začetek vseh pregreh, zločinov in pervernosti, to nam pove že najstarejša knjiga človeške modrosti. Tem hujše posledice pa mora brezdelje roditi, čim večje množice objema, čim bolj mu zapadejo ljudje brez vsake lastne krivde, čim bolj nastopa kot neizogibna nujnost po krivdi gospodarskega sistema, ki zavestno izključuje ljudi od dela in zaslužka, ker dobički kapitalističnih družb zahtevajo racionalizacijo, katera mesto ljudi rabi avtomatske stroje kot bolj izplačujoči se faktor produkcije. Tehnika, ki bi po svoji naravi morala omogočiti večje blagostanje in ugodnejše Dogoje življenja za vse judi. je po perverznem socialnem »redu« kot orodje še večjega izkoriščevanja postala prekletstvo za milijone in milijone, ki proti svoji volji postajajo menj ko proletarci: pravi berači, ki polagoma morajo izgubiti vse človeško dosto-"anstvo ali pa postati najhujši rebeli. Človek, ;i nič ne zasluži, dasi bi rad, ki mora živeti otl milosti in z družino vred biti odvisen od drugih v najnujnejših zahtevah in potrebah golega življenja, mora izgubiti vsako moralno oporo v sebi. To je pa začetek vsakega zločina, naj je že obrnjen proti življenju ali imetju ali časti bližnjega ali pa proti obstoju družbe in drugim vrednotam.
Socialni nered se na ta način zapleta z moralnim po medsebojnem vplivu tako, tla se sploh ne more več ločevati, kateri vzroki zlo-činstva so prvotni, kateri drugotni: ali duhovni ali materijalni in socialni. Ateizem, spolna razpuščenost, zanikanje avtoritete, materialistično mišljenje povzročuje socialni red. narobe pa zopet socialni nered pospešuje tisti nihilizem in anarhijo moralnega vrednotenja in človeka nevredne filozofije o življenju, ki vodi do razkroja naše družbe, upropašča naše demokratične ustanove, ki jih ljudje radi pomanjkanja čuta moralne odgovornosti, vzajemnosti in svobodnega sodelovanja ne znajo več voditi, in je svobodoljubne Evropce podjarmil fašističnim tiranijam, katere naj s sirovo silo pomagajo, da gnijoče truplo ne razpade v atome.
Razkrajajoči vpliv tega procesa se močno in vsak dan bolj pozna tudi na telesu našega naroda. Naš narod je smrtnonevarno bolan, ta bolezen pa je naglo naraščajoča proletariza-cija našega kmeta. Z njim stoji in pade naš narod in kadar bo naš kmet čisto propadel, potem tudi našega naroda ne bo več. Naš narod se je držal in se bo držal tako dolgo, dokler mu bodo sile pritekale iz Bogu in naravi blizkega življenja kmetica, dokler bo njegova bodočnost koreninila v prošlosti zdrave nravstvene tradicije kmetskega stanu, dokler bodo njegovi voditelji svoje delo snovali na oni trdi in obenem nežni ljubezni tlo kosa zemlje in ošteno pridobljene svojine, ki odlikuje našega metskega človeka. Brezdomski, na beraško palico opirajoči se, z Bogom in svetom sprti kmetski človek pa bo našega naroda smrt in z njim se bo zrušila tudi najmočnejša opora države. Naj so ostali sloji naroda še tako nravstveno okuženi in oslabeli, dokler je kmetska duša še zdrava, se bo narod vetlno obnavljal — če se pa še kmet pridruži množici nemaničev, razdedinjencev družbe in od čustev manjvrednosti razjedenih proletarcev, ki se morejo uveljaviti šele na razvalinah vsega, potem so šteti dnevi tega, kar imenujemo krščanska in narodna kultura — naj še tako iščemo rešitve v nacionalizmu — in vsa Evropa bo pozorišče popolne anarhije.
Kako zelo je že osiromašen naš kmet, ni treba tu še razlagati. Začetki usodnega moralnega razkroja, nujno zvezanega z ogroženjem kmetove gospodarske stalnosti, se kažejo v naraščanju zločinov, kojih statistična krivulja sega danes v našem narodu tako visoko kakor nikoli tako preje, Saj bo kronika našega časopisja kmalu izpolnjena po samih zločinih, ki so označeni po izredni sirovosti, razbesnelosti najnižjih nagonov in po brezumnosti, da jim je časih splon nemogoče najti kakšen količkaj človeški motiv. Dočim je zločinstvo v prejšnjih časih relativno izkazovalo daleč višje številke v mestu, je danes dežela mestu tudi v tem oziru skoro že enaka: pa saj je nnša vas že akoro popolnoma urbanizirana v dobrem, še.
Konec kitajsko-japonske vojne se bliža
Nevarnost vojne med Japonsko in Rusijo
Japonske čete pred Vladivostokom Mirovni pogoji in maršal Čankajšek
k
Warszawa, 25. aprila. (Posebno poročilo »Slovencu«), Iz sovjetskih listov, ki prihajajo semkaj, se bere vedno večja nervoznost zaradi dogodkov na daljnem vzhodu, ki se razvijajo z veliko brzino po natančno izdelanem programu v neprilog sovjetskih interesov v Mandžuriji in v severnih krajih Kitaja.
Vedno bolj se vidi, da vodi borbo med Kitajci in Japonci zelo vešča roka, ki hoče sedanjo zmedo izkoristiti v to, da odrine Rusijo od Tihega oceana in jo potisne daleč nazaj v globine azijske Sibirije.
Tako poročajo »Izvestja«, da je sovjetska vlada imenovala novega veleposlanika pri kitajski vladi in da mu je dala nalog nemudoma odpotovati v Nanking. Bogomolov je sledeč temu povelju odpotoval iz Moskve pred 10 dnevi in je moral te dni že prispeti na svoje mesto. »Izvestja« izražajo upanje, da je prišel še pravočasno, da prisostvuje pogajanjem, ki jih je proti vsakemu pričakovanju načela japonska vlada z maršalom Čankajšekom in da reši za Rusijo, kar se da še rešiti.
Kitajska zmaga ob 12 uri
Kitajska armada je po poročilih agencije Tass sicer odnesla južno od velikega zidu nekaj znatryh zmag nad japonskimi četami in je med drugim nepričakovano napodila Japonce iz mesta Nancien-men pri Kupeikavškem prelazu. Toda japonske čete so prešle v ofenzivo pri Kaipingu ter ogrožajo mesto Nankov, ki so ga japonska letala bombardirala. Vendar pa stopajo ti japonsko-kitajski boji že v ozadje, ker tudi že sovjetska vlada smatra, da je Japonska svoj glavni cilj že dosegla, na katerem nobeden nadaljni dogodek na bojišču ne bo mogel ničesar izpremeniti. Glavno je, tako piše »Pravda«, da sovjetska vlada pravočasno nastopi, da se obe vojskujoči državi ne bosta sporazumeli na njenem hrbtu in da ne bo na koncu morala plačati račun sovjetska Rusija.
Japonski nameni
Sovjetski poslanik Bogomolov bo našel na daljnem vzhodu popolnoma nov položaj. Komaj, ki je japonski član Velikega tajnega sveta nove mandžurske države, je dosegel, da se je vnel oster konflikt med mandžursko vlado in Rusijo zaradi ruske železnice, ki pelje preko Mongolije v rusko pristanišče Vladivostok. Uspel je tudi, da je mandžurska vlada začela pošiljati zelo močne vojaške oddelke proti sovjetski meji medtem ko so bili poslani večji armadni oddelki od Velikega zidu proti Vla-divostoku. Istočasno, ko je mandžurska vlada pod vplivom japonskega svetovalca Komaja izzvala najostrejše nasprotstvo in napetost na ruski meji, se je japonska vlada trudila, da stopi v stik s kitajsko vlado v Nankingu in sicer z maršalom Čankajšekom s predlogom, da se sklene mir med obema državama.
Pogajamo za mir
Čankajšekova vloga je znana. V Moskvi še niso pozabili, da se je ravno Čankajšek, ki ga je j prvotno financirala sovjetska vlada, izneveril Rusiji, se dal podkupiti od Anglije ter stopil na čelo protikomunističnega gibanja na Kitajskem.
Nikakor ni izključeno, pišejo zopet »Izvestja«, da so na Čankajšeka delovali isti vplivi tudi sedaj, ko gre za tem, da se napravi konec kitajsko-japonski vojni. Japonska in Anglija bi ne Sledili trudov, da na kitajskem ozemlju zadata najhujši udarec ruski politiki v Aziji.
Kako daleč so pogajanja med Japonsko in Čankajšekom že napredovala, se razvidi iz izja' e maršala Čankajšeka, ki jo je dal dooisniku »United Press« in ki je je ponatisnila »Gazeta Polska«, češ, da bo samo »trajen mir med Kitajsko, Japonsko in novo mandžursko državo dal možnost severni Kitajski, da se opomore iz sedanjih nepri-lik.« Tukaj kitajski maršal torej že odkrito priznava novo mandžursko državo nad Velikim zidom.
Japonski pogoji;
Japonska uradna agencija »Nippon Dempo« je po pisanju moskovskih listov zares poslala svojemu poslaniku v Nankingu natančne pogoje, pod katerimi bi Japonska bila pripravljena skleniti mir. Ti pogoji bi bili sledeči:
1.	Japonska mora vojaške operacije izpeljati do konca.
2.	Vse kitajske vojaške formacije se morajo razpustiti.
3.	Kitajska mora brezpogojno priznati mongolsko državo Mandžukuo.
4.	Vse pogodbe, ki dajejo Japoncem posebno pravno stanje na Kitajskem, ostanejo v veljavi.
5.	Japonci dobijo pravico imeti bojne ladje po kitajskih pristaniščih.
6.	Kitajska vlada mora izdati ukaz, s katerim se prepove bojkot japonskega blaga.
bolj pa v slabem pogledu. Nič ni res, tla je to »naruven proces«, kakor se sliši mnogokrat iz ust inteligentnih puhloglaveev — to jc čisto protinareven razvoj, ki ima svoje korenine v j sodobnem nesocialnem in slabem gospodarstvu in z njim zvezanim mornlnim obolenjem vse ; družbe. Znto naj današnji članek zaključimo j s to mislijo — je prva naloga in odgovornost ! merodajnih činiteljev. da vso svojo pužiljo in j skrb posvetijo gospodarskemu problemu našega naroda, ki je res problem in v zvezi / moralnimi zli ne samo najvažnejši, ampak edino važni in usodni problem našega narodu iu držuvcl
7. Kitajska vlada se obveže ,da v nevtralnem pasu ne bo imela vojaških čet.
Načrt mirovne pogodbe
Čankajšek se po moskovskih poročilih ni zadosti upiral tem skrajno težkim japonskim pogojem in je po poročilih londonske »Daily Express«
pristal, v kolikor se njega tiče, na mirovno pogodbo, ki bi vsebovala, več ali manj omiljena, vse japonske zahteve. Tako bi Kitajska:
1.	priznala državo Mandžukuo;
2.	sprejela Veliki zid kot mejo med kitajsko republiko in mandžukuoskim cesarstvom in se na ta način končnoveljavno odrekla provinciji Džehol.
3.	pristala na to, da se na obeh straneh Velikega zidu ustanovi nevtralna cona, kamor bi vo-
jaštvo ne imelo dostopa. Kitajska vojska bi ne smela severno od železnice Peking—Tiencin, japonska, oziroma mandžurska, pa ne južno od Dže-hola. Nevtralna cona bi bila široka 200 km in dolga 500 km;
4.	razpustila vse neredne banditske organizacije v območju Velikega zidu. Kitajsko priseljevanje v Mandžukuo bi se smelo vršiti le po natančno določenih predpisih. Med Kitajsko in Mandžukuo se sklene trgovinska pogodba;
5.	predala mandžurski državi vse deleže železnice Tiencin—Mukden kakor vse železnice, ki so bile -grajene s kitajskim denarjem.
6.	prepustila japonskemu brodovju, da čuva in brani Inke v severnem Kitaju, da bi jih na ta način moglo stalno nadzirati in jih iztrgati iz evropskega območja.
Sedaj pa nad Rusijo
Kakor hitro bi bil mir s Kitajem sklenjen, bi se Japonska vrgla na rusko vprašanje. V to svrho je po poročilih poročevalca »Timesa« nahujskala mandžursko vlado, da ukine dosedanjo politiko »odprtih vrat« in uvede nove carinske predpise. 1 Tiste države, ki bi Mandžukuoa ne priznale, bi ne uživale nobenih svobodščin. Sovjetska vlada je i japonsko opozorila na to, da ima pravice do teh j svoboščin na podlagi »pogodbe devetih velesil«, j na kar je japonski poslanik odgovoril Karahanu, da Mundžukuo te pogodbe sploh ne pozna, ker je
ni nikdar podpisala.
Vendar se pa zdi, da Japonska ne be hotela iti preko gotove meje izzivanj in da se bo zaenkrat zadovoljila z vojaškimi demonstracijami, kot zgoraj omenjeno, pred Vladivostokom in da tudi načela »odprtih vrat« ne bo zanikala, ker bi s tem stopila v konflikt z vsemi velesilami, ki so »pogodbo devetih velesil» podpisale. Toda lahko se pripeti, da bodo lokalni prenapeteži proti volji japonske vlade položaj še poostrili, ker se vedno sliši, kako brutalno izganjajo ruske uradnike iz železniške uprave v Mongoliji.
Bogomolov bo imel ogromno delo izvršiti, kajti od njega je po večini odvisno, če bo sovjetski Rusiji prihranjen boj za njeno obrežje ob Tihem oceanu, za katerega so Rusi pod carji že toliko žrtvovali.	W. R.
London, 28. aprila. AA. Po brzojavki iz Moskve označujejo »Izvestja« položaj na Daljnem vzhodu za alarmanten. Vzlic temu sovjetska vlada,
kakor to dokazuje komunike knmisarijnta za zunanje zadeve, upa, da bo japonska vlada dala ukor generalnemu konzulu v Harbinu zaradi njegovega nastopa v aferi z vzhodno-kitajsko železnico.
Moskva, 28. aprila, ž. Agencija Tass poroča: Japonski konzulat v Harbinu je prevzel upravo vznotlnokitajske železnice. »Izvestja« pišejo, da je to nevarna igra, za katero no«i Japonska polno odgovornost.
KiSa'sha zaniha vesii o pogaian'iih za mir
Ženeva, 28. aprila. Nedavne vesti, po katerih naj bi se bila severna Kitajska začela pogajati za sklenitev premirja, so docela brez podlage. Kitajska vlada je bolj kakor kdajkoli poprej odločen» vztrajati v odporu proti japonski invaziji, in ne bo načela neposrednih razgovorov z Japonsko za sklenitev premirja, še manj pa za ureditev kateregakoli drugega kitajsko-japonskega spora, ker pomeni japonska invazija za severno Kitajsko kršitev protokola iz leta 1920, prav tako pa tudi kršitev pakta Društva narodov, pariškega pakta, pogodbe med devetimi velesilami in sklepa izredne skupščine Društva narodov. Nekatere signalante države, pravi dalje komunike, so že naprošene, naj spo-roče Japonski, da inora ustaviti prodiranje svojib čet na Tientsin in Peking. V ostalem kažejo kitajske čete trden odpor in nj'hovo zavzetje Nantien-mana je jasen dokaz nankinške politike. (AA.)
Češkoslovaški poslanik dr. Robert Flieder se poslavlja
Belgiad, 28. aprila. 1. Danes dopoldne je po-setil tukajšnji češkoslovaški poslanik g. dr, Robert Flieder, ki je, kakor znano, premeščen v zunanje
ministrstvo v Prago, tukajšnjo češkoslovaško ljudsko šolo ter se je pred svojim odhodom na novo službeno mesto poslovil tudi od učiteljstva te šole in od češkoslovaških otrok. G. poslanik bo odpotoval iz Belgrada jutri zvečer ob pol 10. Novo imenovani češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Pavel Wellner, dosedanji šel političnega oddelka v zunanjem ministrstvu v Pragi, bo predvidoma prispel v Belgrad okoli 1. junija t. 1.
Odhajajoči češkoslovaški poslanik, star prijatelj Slovencev, med katere je vedno rad zahajal, si je v teku svojegp bivanja med nami stekel visoke zasluge za vedno globlji razvoj srčnega prijateljstva med nami in našimi brati na severu. Odličen diplomat, goreč patrijot, neumoren delavec je bil dr. Flieder sijajen predstavnik žilavosti in demokratičnega svobodoljubja, k iodlikuje njegov narod. Zapustil bo 14 milijonov prijateljev v Jugoslaviji in mesto, ki ga bo težko mogoče izpolniti. Naj nese seboj tople pozdrave hvaležnih Slovencev.
Čudne vesti o Albaniji
Ali se hoče Albanija res rešiii
Italije ?	Mashiran huUurni boj?
Pariz, 28. aprila. U. Današnja »La Croix« poroča iz Londona, da se pripravljajo zelo nevarni dogodki v Albaniji. V angleških krogih, ki so po navadi dobro poučeui o prilikah na Balkanu, se j namreč govori, da je albanska vlada spremenila i ustavni zakon tako, da zadene interese Italije na ; eni in interese katoliške cerkve na drugi strani.
Prva sprememba določa, da smejo samo albanski p.odaniki izdajati časopise. Ista odredba uvaja tudi. preventivro cenzuro. S tem sta udarjena edinole dva katoliška lista v Skutariju, ker je ves ostali tisk v Albaniji itak že v vladnih rokah.
Druga sprememba se tiče zasebnih šol, ki jih ev.ostavno ukinja in daje edinole državi monopol-sko pravico do šolske vzgoje mladine. S to odredbo bodo zaprte ne samo zasebne šole jezuitov in francoskih redovnikov v Skutariju ampak vse italijanske osnovne in srednje šole, ki jih najdemo domala po vseh albanskih mest<'h. Vprašanje, čc so s em prizadete tudi grške in jugoslovanske manjšinske šole, ie ni bilo postavljeno uradno.
Iz istih angleških virov izhaja tudi vest, da pripravlja alba' л,ка vlada velika politična presenečenja tekom tega leta. Strah, ki ga je svoje dni albanska vlada gojila pred Jugoslavijo, je poje. njal in vedno bolj prihaja do izraza želja, da se odpove zvezna pogodba z Italijo znana pod imenom tiranskega pakta.
4ttsfrii;slti konhordai
Vatikan, 28. aprila. AA. A vstrijski pravosodni minister Schuschnigg je bil danes v avdijenci pri papežu. V njegovem spremstvu je bil avstrijski poslanik pri sveti stolici. Schuschnigg je prišel v Vatikan zato, da sklene konkordat, kakor je bilo določeno že pri Dollfussovem potovanju v Rim.
Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno, morda bo kaka nevihta.
iVovi idejni pojavi ob prelomu dveh dob
Krivični nacionalizmi
■w	^^
Vsa Češkoslovaška za Benešem
Poslaniea narodnega predstavništva Belgradu in Bukarešta
Po Osservatore Romano« posnemamo naslednji članek, ki uvodoma citira papeževe besedi- o priliki zadnjega konzistorija. »Bati se je, da bo kritični me<lnarodni položaj trajal še nadalje \ vsej svoji vznemirljivosti in medsebojnem nezaupanju, ki ga jiovzročajo nasprotujoči si interesi in pretirani ter krivični nacionalizmi. ki so v popolnem nasprotju z bratstvom med ljudmi in narodi, ki pa cnore najti zdrave življenjske korenine edinole v krščanski ljubezni.«
Eden izmed vzrokov torej, ki eo krivi, da sedanje mednarodno politično stanje v vsej svoji ostrini traja, so po papeževi besedi pretirani in krivični nacionalizmi, ki so poseben, tipičen povojni pojav iu ki se javlja več nli manj na \.seh straneh sveta. Porojeni so iz spačenega in pretiranega zdruvega nacionalizma ali še boljše i/ pravičnega patriotizma. Nevaren je ta pojav, ker neprestano povzroča mednarodne znplet-Ijaje.
Po papeževi besedi ni nič bolj nasprotnega pravemu bratstvu med ljudmi in narodi, kakor pretiran nacionalizem. Sporazumevanje in prijateljstvo med narodi pa je mogoče le tam, kjer vlada praktična krščanska ljubezen. Tako papež z eno potezo obsodi krivični nacionalizem, kakor tudi napačen internacionalizem — tudi moderen pojav — ki bi želel združiti in pobru-liti narode izven velike postave krščanske ljubezni. Pri tem lahko mislimo na prosvitljeni masonski humanitarizem ali pa na brezbožen in revolucionaren boljševizem, ki je njegov legitimen otrok.
Cerkev mora radi svojega poslanstva, ki ga ima in radi usode človeštva, ki ji jc nu srcu, vztrajati pri tej dvojni obsodbi. Cerkev je
vzgojiteljica krščanskih narodov in je v dobi stoletij s svojim naukom o bratstvu med narodi ustvarila ono veliko versko iu socialno delo, ki ga zgodovina imenuje krščanstvo oziroma krščansko kulturo. Zato mora danes, ko vili, da mnogi slede naukom, ki so zmožni porušiti njeno veliko versko iu kulturno tlelo, obenem pa porušiti tudi duhovno vez, ki naj združuje in v višji kulturi osrečuje narode. / vso odločnostjo nastopiti proti razdirajočim idejam, ki morejo človeštvo pahniti v neizmerni kaos.
Že papeži 19. stoletja, kakor nam pripoveduje zgodovina, so si v tej smeri stekli velike zasluge. Slavno tradicijo svojih prednikov so nadaljevali tudi papeži zadnjega časa. Čeprav napačni internacionalizem in pretiran nacionalizem odklanjata pomirljivo delo in inici-jativc rimskega papeža, vendar niso papeži prenehali s svojim delom, ki ni ostalo brez blagodejnega tičinka. Da hi sc o tem prepričali, bi bilo treba dejansko videti moderni svet, kako bi izgledal brez mirovnega dela pupeštva in Cerkve. V tej smeri so izdane vse papeževe okrožnice tudi sedanjega sv. očeta od enciklike : Ubi nrcuuo« pa do vseh zadnjih nagovorov, apostolskih pisem in opominov. Treba bi Ie bilo, da bi «i jih katoličani vsega sveta res tudi vzeli k srcu in se po njih ravnali, širjenje mirovne misli in prijateljstva med narodi jc i ena prvih nalog katoličanov. Sicer kažejo v tem i oziru katoličani marsikje mnoge plemenite de-j lavnosti. Spominjamo le na srečno uspele mednarodno kongrese, ki jih prirejajo katoličani j raznih držav in nn katerih sodeluje tudi po 20 i različnih narodnosti, kakor jc to bilo na lan-I skcai mednarodnem kongresu v Bruslju. V tej smeri bi morali katoličani delati tudi v bodoče.
Praga. 28, aprila, tg. Poslanska zbornica je danes odobrila ekspoze zunanjega ministra dr. Beneša. Pri glasovanju .so koalicijske stranke priredile dolge ovncije. Predsednik poslanske zbornice Stuliek in predsednik senata dr. Soiikup sta skupno poslala brzojavke predsed-
odobrili ekspoze zunanjega ministra dr. Beneša o organizaciji, ciljih in pomenu Male zveze \ mednarodni politiki. Brzojavki .se končata z besedami: Nnjprisrčnej.še pozdravljamo utrditev odnošujev ned ministri Male zveze in smo prepričani, da bodo vsi nu enak način stremeli zu tem, «Ui pride med vsemi državami Evrope
uikoma poslanskih zbornic v Belgradu in Bu- i in vsega svetu do odkritosrčnega /l>li/unjn m kareštu. \ katerih naznanjata, da sta obe zbor- j trajnega sodelovanja ter s tem tudi do zužclic-repuhlikc z odobravanjem : nega blagostanja.«
niči češkoslovaške
Madjarska zunanja politika
„Za revizijo meja!"
Hitlershi režim požira vse pokrete
Jeklene čelade se podvržejo
Hitlerju	Kako ie šel podpolkovnik Diisterberg
Budimpešta, 28. nprila. tg. Zunanji minister Kanyu je danes na razpravi o proračunu /a zunanje ministrstvo izjavil v finančnem odboru, da madjarska zunanja politika glede vprašanja revizije mirovnih pogodb nadaljuje svojo pravilno srednjo pol. Glede govora češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša hoče zavzeti svoje stališče šele potem, ko bo dobil avtentično besedilo govora. Dalje je nastopil proti iiu/.i-roujti onega dela evropskega tisku, ki dela v zudujciii času razliko med nemško in vzhodno revizijo. Izvajal je, da se je treba držati mnenja merodajnih političnih krogov, po katerem tvorijo vse mirovne pogodbe enoto in je treba ua vsak način preprečiti ločitev. Madjarska ni /. nobeno državo prevzela obveznosti. Madjarska vlada se bo tudi v bodoče brezpogojno
država politike proste roke, ker samo na tej podlagi more Madjarska vzdrževati prijateljske ali vsaj korektne odnošaje z vsemi državami. Dalje je govoril Kanyn o vprašanju Anschlussn iu izjavil, da nikakor ni upravičena velika lier-vazuost, ki jo povzroča (o vprašanje. Kur se tiče stališča Nemčije v vprašanju Anschlussn, je Kanya mnenja .da bo Hitlerjeva vlada še dolgo vrsto let zaposlena v glavnem z notranjepolitičnimi vprašanji in sc ho radi tegu vzdrževala. stavljali na dnevni red važna zunanjc-! politična vprašanja. To dokazuje tudi govor državnega kanclerja v državnem zboru in njegove najnovejše izjave, da želi nemška vlada, če se ji prizna enakopravnost, vzdrževali /. vsemi državami prijateljske odnošaje.
Ob sklepu listat
Požar v Sikolah
Dodatno k poročila na strani 3
Dunej, 28. aprila. U. Današnji listi objavljajo podrobnosti o senzacionalnem vstopu nemških jeklenih čelad v narodno socialistično stranko in o odpustitvi drugega poveljnika jeklenih čelad podpolkovnika Dusterberga. Državni minister in prvi vodja jeklenih čelad Seldte, ki štejejo cad 200.000 vojaško organiziranih članov, je potom radija sporočil javnosti, da vstopa v narodno socialitično stranko, kamor mu sledi tudi njegova organizacija. Oni, ki bi mu nc mogli slediti pod zastavo Hitlerja, so odvezani prisege zvestobe. Seldte je še nadalje izjavil, da ne vidi več nikjer strank ampak samo veliko nemško skupnost. In tej skupnosti, ki jo vodi Adolf Hitler, se on podreja rade-volje z vso svojo orga/yzacijo Podpolkovnika Dii-sterberga pa jc moral razrešiti samo iz političnih razlogov, ker je slednji bil mnenja, naj jeklene čelade ostanejo samostojne organizacije. Kot tovariša iste organizacije pa ostaneta šc nadalje r najiskrenejšem prijateljstvu. Podpolkovnik Diisterberg je podal slično izjavo.
Nemški tisk je ta korak beležil z najrazličnejšimi komentarji. Vse kaže, da bo narodni socialistični režim drl dalje ter kmalu pogoltnil vse strar.ce in pokrete, ki so se ž njim povezali, ko se je sestavljala vladna koalicija marca meseca.
Dr. Briining ostane v politiki
Berlin, 28. aprila. V krogih centruma deman-lirajo vest, da bi nameraval Briining podati ostavko na poslanski mandat in se naseliti v Angliji.
Z di mora'o iz bank
Berlin, 28. parila. Sindikat nemških bančnih uradnikov je sklenil, da ne sprejme v vrste svojih članov nobenega Žida več. Tisti, ki so že zdaj člani, lahko ostanejo ludi šc v bodoče, vendar ne
bodo smeli izvrševali nobene častne funkcije. Ta sklep bo zelo otežkočil Židom vstop v bančne službe. (AA.)
Goring - letalski minister
Berlin, 28. aprila, tg. Nemški kabinet je danes sprejel zakon, s katerim se dosedanji državni komisarijat zu zrakoplovstvo spremeni v ministrstvo zu zrakoplovstvo z ministrom G0-ringoni nu čelu. Dalje jc sklenil ministrski svet, da sc v Nemčiji zopet uvede vojaško so-' dišče. Po revoluciji I. I9t8 .so namreč vojaške j prestopke sodila civilna sodišča.
I Hitlerjevci strel ajo po dunajskih ulicah
Dunaj, 28. aprila. Danes dopoldne so hodili po delavskem predmestju na Dunaju trije nacijonalni socialisti v uniformah in izzivali mimoidoče. Okoli njih se jc kmalu zbrala skupina političnih nasprotnikov. Tedaj so hitlerjevci začeli streljati in nevarno ranili nekega socialista. Morala jc nastopiti policija, da jc preprečila, da ni razjarjeno občinstvo hitlcrjevcev linčalo. Hitlerjevcc je aretirala in odvedla v zapor. (AA.)
Hugenberg se upira
Berlin, 28. aprila, tg. Hugenberg je zahteval v svojem govoru, ki ga je imel na zborovanju nem-ško-nacionalne parlamentarne frakcije in v katerem je govoril o splošnem političnem položaju, da se nemški nacionalci priznajo kot enakovredni borci za bodočnost Nemčije. Pristavil je: >S lo zahtevo stojim in padem. Ostre razprave v organi-j zaciji Stahlhelma so smatrajo za take, da ne koristijo skupnemu nemškemu narodnemu pokretu.
Slov. Bistrica, 28. aprila.
Ogromni sij ognja, ki se je videl do Slov. Bistrice, Ptuja in Maribora, je oznanil snoči strašno nesrečo, ki je zadela vas Šikole pri Pragerskent, kjer je uničil štirim posestnikom vse imetje. Goreti je pričelo pri županu Trčku in sicer v šupi, ki tvori s hlevom in svinjaki enotno gospodarsko poslopje 1er jo ločeno od hiše le z požarnim zidom. Vse skupaj je bilo krilo s slamo, kar je dalo ognju še več hraniva. Ogenj je s Trčikovega poslopja preskočil na sosednjo zgradbo ter so se v nekaj minutah nahajala poslopja štirih posestnikov v plamenih. Na mesto požara je takoj prihitela domača požarna bramba z motorno brizgalno.
Sij ognja je privabil na kraj nesreče še gasilce iz Ptuja, Slov. Bistrice in bližnje okolice, tako da se je znašlo na mestu požara devet požarnih bramb s sedmimi motornimi in dvema ročnima brizgalna,
ma. 18 cevi je bruhalo vodo v plamene in še lo je komaj zadoščalo, da se požar ni razširil na celotno vas, ki šteje okoli 55 hišnih številk. Radi silnega vetra jc bilo namreč gašenje zelo otežkočeno in če ne bi bili gasilci tako požrtvovalni, bi bila danes vas šikole kup gorečih razvalin. Županu Trčku je pogorel hlev, skedenj, svinjak, drvarnica in vse gospodarsko orodje, posestniku Andreju Vidoniju je zgorel hlev, šupn, svinjak in gospodarsko orodje, posestnikoma Drnškoviču in čcrlanu pa je istotako IKigorelo gospodarsko poslopje s hlevi in svinjaki. Skoda znaša nad 350.000 Din. Vsa poslopja pa so zavarovana le za kakšnih 200.000 Din. «Pri gašenju so se štirje kmetje hudo opekli na rokah. Prvo pomoč jim je nudil oddelek Rdečega križa iz Slov. Bistrice.
Nihče si ne more razlolmačiti, kako je požar nastal, najbrže pa ga je tudi tukaj zanetila zlobna roka.
Posvetovanje jugoslovanskih Delavskih zbornic
Pogajanja v Washingtonu
Roosevelt in Herriot
Program 5 točk
Washington, 28. aprila. ž. Posebni dopisnik »Matina« poroča o bilanci pogajanj ined Iler-riotoni in Rooscvcltom ter pristavlja, da se razvijajo okrog sledečih točk: t. Severne ameriške države nudijo Franciji carinsko premirje od jutrišnjega dne. Za slučaj daljnjega popuščanja dolarja priznajo Združene države načelno carinski dodatek v korist Francije. V tem so že diplomatskim potom stavljeni predlogi francoske vlade. 2. Problem vojnih dolgov se bo rešil na svetovni gospodarski konferenci, ker jc to najboljši način, ki 1к> odgovarjal javnemu mnenju obeli držav. Vendar pa ameriška vlada pričakuje, da bo Francija plačala 15. decembra zapadli obrok vojnega dolga. 3. Kar se tiče rnz-orožitvenega načrta, je ameriška vlada s|>o-ruzumna s francosko željo, da se uvede stalna in ostra kontrola v oboroževanju. 4. V razorožitve nem vprašanju jc ameriška vlada proti Semn-tizaciji in lx> v tej smeri izdala potrebna navodilu Normanu Davisu v Ženevi. 5. Ameriška vlada jc pripravljena v bodoče sodelovati pri vseh konzultacijah glede kršitve Briand-Kello-govega pakta.
London, 28. aprila, tg. Kakor poroča Daily Herald«, sta Herriot in Roosevelt govorila o Francoskem razorožitveneni predlogu, po katerem Nemčija v prihodnjih 10 letih nc dobi nobene pravice do večje oborožitve, kakor je določena v vcrsnillski mirovni pogodbi, dočim se mora oboroževanje ostalih držav kontrolirati stalno in strogo. V tem primeru bi bila Francija pripravljena, da žc v 3 leti It kvalitativno in kvantitativno izvrši znatno razorožitev in se potem še nadalje razoroži, čc bi ostale pogodu icc vršile enako lojalno razorožitev. \mc-liške Združene države bi sc v slučaju, čc bi se kršil ta dogovor ali če bi grozila kaka kršitev Kcllogovega pakta, zavezale, da se nc bodo vmešavale v akcijo, ki bi jo sklenila Zveza narodov proti napadalcu.
,?Pločevanje vojnih dolgov v srebru"
New York, 28. aprila, tg. Po dramatičnem zaključku razprave je ameriški senat s 53 proti 35 glasovom sprejel zlato klavzulo valutnega zakona. s katerim se zagotavlja Roosevc'lov inflacijski zakon. Prejšnji tajnik finančnega ministrstva
Walkins in odlični finančni strokovnjak senator Glass sta najprej napovedala polom ameriškega kredita in nesposobnost federalnega rezervnega sistema. Končno pa se je predlog na pobudo vladnih strank izpremenil tako, da se smejo vojni dol-I govi odslej plačevali namesto v vrednosti 100 mi-; lijonov dolarjev v vrednosti do največ 200 milijo-! nov dolarjev v STebru, da pa se cena srebra ne sme zaračunati več kot do 50 centov za unčo, kar j prinaša dolžnicam 30% popusta.
Zlato se vrača v Ameriko
Washington, 29. aprila. AA. Zlate rezerve ameriških federalnih bank so znašale 26. aprila 3.396,338.000 dolarjev, to je zn 712,797.()()() dolarjev več kakor 8. marca in zu 30,743.000 dolarjev več kakor prejšnji teden.
Tajinstveno zavlačevanje obravnave proti Liibbc n
Berlin, 28. aprila, tg. Preiskovalni sodnik je izjavil zastopnikom listov, da sc bo vršila sodna obravnava v zadevi požigu nemškega parlamenta šele poleti. Preiskava sc jc izvršila najprej proti požigalcu Liibbcju, pozneje pa so oblasti prijele tri bolgarske komuniste, ki so tudi osumljeni požiga.
Vaugoin — general
Dunaj, 28. aprila. Dunajski listi poročajo, da je predsednik avstrijske republike Miklas imenoval danes vojnega ministra Vaugoina za generala avstrijske vojske.
Angleški inženerji pomiloščeni t. nt a-a
Berlin. 28. aprilu. /. Preko Rev al» prihajajo vesti i/. Moskve, da bodo prvega maja pomiloščeni politični krivci in se bo ta amnestija nanašala tudi nn oba angleška inženjerjn Mac-Donalda in Thorntona.
Pariz. 28. aprila, tg. Na dan t. maja so prepovedana vsa zborovanja, razrn delavskega slio-j <la v Vinrennesii. Vendar pn bodo oblasti stro-I go postopale proti onim, ki bi kalili mir in red.
Maribor, 28. aprila.
Danes so se sestali v posvetovalnici tukajšnje ekspoziture Delavske zbornice delegati vseh jugoslovanskih delavskih zbornic. Navzoči so: iz Belgrada centralni tajnik delavskih zbornic Živko Topalovič, šef statističnega oddelka centralnega tajništva Bogdan Krekič, predsednik bclgrajske delavske zbornice Negoslav Ilič, član upravnega odbora Milenko Jahnič in tajnik zbornice Rajko Pa-vičevič. Delavsko zbornico v Sarajevu zastopata upravna odbornika Peter Medic in Ivan Unger ter tajnik Jovo Jakšič. Iz Splita sta dospela člana upravnega odbora Albert Cejič in dr. Ciko Tripo. Iz Novega Sada je prispe! član upravnega odbora Lovro Ctav, nadalje Gašpar Miiller in tajnik Lazar Petrovič, oba iz Novega Sada. Zagrebško zbornico zastopajo predsednik Haramina, član upravnega odbora Rudolf Peter in uradnik zbornicc Ernest Kašper. Iz Ljubljane so dospeli predsednik zbornice Melhior Čobal, član upravnega odbora Rado Čelešnik, član upravnega odbora Kcdolf Juvan 1er tajnik Filip Uratnik. Iz Maribora sla navzoča pri sejah ravnatelj Borze dela in član Delavske zbornice Rudolf Golouh in tajnik mariborske ekspoziture Čeh.
Na dnevnem redu današnje dopoldanske seje je bilo poročilo centralnega la'nika Topaloviča. Razpravljalo se je o rudarskih bor/ah dela in proučevalo se je tozadevni načrt. Obširna je bila debata o brezposelnih rudarjih, ki se bo nadaljevala še na jutrišnji seji. Vprašanje mornarjev in pristaniških delavcev jc tvorilo drugo važno točko današnje seje. Predložen je bil načrt o bolniškem zavarovanju in ustanovitvi posebnih borz dela in posebnih inšpekcij dela za pomorsko delavstvo. Delegati so nadalje razpravljali o skupni akciji zbornic, da se prepreči ob času brezposelnosti nadurno delo v posameznih tovarniških obratih. Zelo pomembna je tudi zahteva delavskih zbornic, da se jim s pomočjo državnega aparata in bolniških zavarovalnic omogoči obiranje statističnih podatkov o porastu brezposelnosti radi racionalizacije posameznih obratov. Naša država je namreč doslej edina, ki še nima tozadevne statistike, ki jo zahteva tudi mednarodni urad dela v Ženevi. De-
legati so se posvetovali tudi o določbah letošnjega finančnega zakona, ki daje delavskim zbornjsa#i možnost, da priporočijo ministrstvu posamezne skupine, na katere naj bi se raztegnilo socialno zavarovanje po vsej državi. O leni vprašanju je bil sprejet principielen sklep, da se priporoči razširitev zavarovanja na sledeče skupine: 1. na vse zasebne nameščence, 2. na vse pomorske kape-tane, 3. na grafično delavstvo, 4. na vse ono delavstvo, ki prejema zavarovalnino iz zasebnih obratnih fondov. Tozadevna akcija naj bi ee potem postopoma nadaljevala, dokler se zavarovanje ne razširi na vse skupine.
O vprašanju brezposelnosti se je razvila živahna in obširna debata in so delegati sklenili, da priporočijo forsiranje zasilnih del. Tudi pomanjkanje gotovine in s tem v zvezi plačevanje delavstva z boni, ki je razširjeno zlasti v Srbiji, jc tvorilo predmet živahne razprave na današnji seji.
Na popoldanski seji so se delegati posvetovali o razmejitvi področij posameznih zbornic ter o njihovem redu.
Na jutrišnji seji bodo razpravljali o proračunu.
Zanimivo nadaljevanje zborovan a
Maribor. 28. nprila.
Ob pol 7 zvečer jc v zvezi z vršečimi se konferencami delavskih zbornic Jugoslavije sklicala mariborska strokovno komisija v dvorani Unionske pivovarne zborovanje, na katerem so nastopili številni govorniki. Zborovanje jc otvo-lil bivši občinski svetnik jelen, govorili pn so Čobal, živko Topalovič, Peteinn iu drugi. Med izvajanji posameznih govornikov je del /.borovničev pol pesmi in vzklikal, tako da je morala intervenirati policija. Zborovanje je v začetku potekalo v znamenju mešanice pesmi, vpitju in govorov. Pred Unionom je bila zbrana ogromna množica ljudi, kakršne v Mariboru že dolgo nismo videli. Tudi po končanem zborovanju so odmevali vzdolž Aleksandrove ceste in Gosposko ulicc ter na Glavnem trgu v/kliki in proli-i /kliki.
Osebne vesti
Belgrad, 28. aprila. 1. V vardarsko finančno i ravnateljstvo je premeščen Finančni svetnik 8. pol.
skup. 2. slop. Nikolaj Kostič, finančni svetnik isle I položajne skupine in stopnje pri dravskem finanč-j nem ravnateljstvu. V 7. pol. skup. so napredovali: i carinski kontrolorji Miho Čop, Franjo Baikar, Me-I tod Rejc, Andrej Pavlin, Anion Berluc, Franjo Novak. Alojz .Tare, Julij Jelene, Vladislav Arko, Franjo Pajtler, Andrej Košir, Franc SI i bar. Premešče-! ni so sledeči učitelji in učiteljice: Marija Šeliitia v j Mulo, Janko Kramarič v Virštanj, Anton Robič k I Sv. Petru pod Sv. gorami, Marija Robič k Sv. Pe-I Iru, Franc Korbar v Kučljo vas, Vaelav Povh v I Drami je, Peter Golobic v Primskovo, Valentin ; Acello v Stično. Rudolf Itabič v Štalcarje, Marija i l.ožar v Veliki Gaber, Franc Jarinovič k Sv. Emi, I Gabrijela Rejc v Breznfco.
Za carinskega posrednika pri mariborski carl-; narnici je postavljen višji carinski kontrolor An-I drej Peternel.
Belgrad. 28. aprila. Postavljen jo za šefa računovodstva nn univerzi kralju Aleksandru L v Ljubljani Matija švigelj, računski nadzornik v 6. skupini na isti univerzi.
Nove davčne določbe
Belgrad. 28. aprila. Pri reviziji šolnine se je pokazalo, do je mnogo oseb dobilo iZkaziln od davčnih uprav, da nimajo nobenih davčnih dolgov, iu jim na podlagi takih izknzll ni hilo I roba plačali l.ukse po tar. št. 318 a. Min. ministrstvo je zato po-
slalo navodila fin. ravnateljstvom, da pregledajo tudi, ali ne obstoje dolgovi na kakšno drugo osebo, pri kateri je prosilec bodisi solaslnik ali pa užit-kar. Ker se taki primeri opazijo pri vseh oblikah davkov, najpogosteje pa pri pridobnini, izvzemši družbeni in uslužbenski davek ter davek na rente, bodo davčne uprave pazile, da bodo v prijavah za odmero davka razen imena, za katero se ta odmera vrši, točno navedena tudi imena vseh lastnikov, cd-nosno solastnikov in zakonitih užitkarjev z o/.načbo deleža, s katerim so udeleženi.,	AA.
Menični protesti
Belgrad, 28. aprila. Davčni oddelek fin. min. je tudi izdal pojasnilo o plačevanju takse za primer. da neka oseba, oz. denarni zavod na en dan izroči sodišču več protestov zaradi neplačila ali ne-prevzema menice. V leni slučaju se plača samo enkratna taksa za prošnjo (pismeno ali ustno) v znesku 5 Din po tar. št. 17 zakonu o sodnih laksali. Takso za proteste pa je treba plačati za vsako menico posebej, kol določa tar. 51. 00 zakona o taksah
Anketa o denarnem trgu
Belgrad, 28. aprila, t. Včeraj in danes je zasedal v trgovinskem ministrstvu posvetovalni odbor radi sanacijc našega denarnega trga. Na zborovanju še niso bili sprejeti tozadevni skle-l>i. temveč je bila izražena samo želja, da «e zaslišijo še predstavniki našega gospodarstva. \ ta namen bo posvetovalni odbor \ kratkem sklical posebni anketi v Belgradu in Zagrebu
Žrtev zavratnega morilca v grobu
Veličasten pogreb timonerie ge. Amalije Mali
Št. Vid pri Stični, 28. aprila.
Danes ob pol 10 dopoldne je bil tukaj pogreb pokojne žrtve še vedno nepojasnjenega strašnega zločina, pokojne gospe Amalije Mali, rojene A n ž I o v a r. Zlepa še ni bilo v naših krajih pri k a" šnem pogrebu toliko ljudi, kakor pri tem. Pogreba so se udeležili tudi ljudje iz oddaljenejših krajev, saj je povsod znana ugledna rodbina pri »Šmirerju« in vse je poznalo pokojno gospo, ki je bila že kot mladenka znana kot pošteno in vestno dekle, enako spoštovanje pa je uživala tudi kot poročena žena. Bila ni le dobrega srca in dobrih rok. ampak je bila tudi zelo izobražena ter je govorila več evropskih jezikov. Cerkev, k|er je bila krsta blagoslovljena, je bila nabito pnlna ljudi. Zadnji trenutek pred pogrebom je prišlo od sodišča brzojavno naročilo, da je treba obleko umor-
jene premenjati in skrbno shraniti obleko, ki je bila omadeževana s krvjo, da bo pozneje event. služila za dokazilo v sodni preiskavi.
Orožniki niso našli do sedaj nobene bistveno nove smeri za morilci. Preiskavi je zlasti mnogo škodilo to, da je bil nekaj dni pred zločinom službeno odpoklican dolgoletni in izkušeni orož-niški povet|nik g. G o š t e , tako, da je bila orož-niška postaja brez izkušenega vodstva. Sedaj je višja oblast poslala g. Gošteta nazaj v Št. Vid, da prevzame vodstvo preiskave. Pod njegovim vodstvom so orožniki že napravili nekaj važnih ugotovitev, ki bodo v poznejši preiskavi še dobro služile. G. Gošte jc svojčas tudi izsledil in razkrinkal znanega dolenjskega »Čarugo« Jakopina. Prebivalstvo zaupa vanj in pričakuje, da bo razkril tudi ta zločin, ki ne sme ostati nekaznovan.
Nove pristo bine za zdravljenje v bolnišnicah
Bclgrad, 27. aprila. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je na podli gi točke 5, čl. 5t finančnega zakona za 1932-33 predpisal izpremembe in dopolnitve v pravilniku o bolniških taksah za zdravljenje v državnih tn banovinskih bolnišnicah in bolniških ambulantah.
Po teh izpreniembah in dopolnitvah bodo poslej znašali stroški zn oskrbo v državnih bol-nišnicnh (izvzemši bolnišnice za duševne bolezni) v tretjem razredti 25 Din na dan. V državnih bolnišnicah za duševne bolezni bo znašala taksa 20 Din na dan, v drugem razredu 40 Din, v prvem razredu pa 80 Din. ne glede nn višino letnega neposrednega davka.
Inpremembe in dopolnitve pravilnika o bolniških taksah zn zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah in bolniških ambulantah določajo:
Člani urada za zavarovanje delavcev, humanitarnih železniških fondov, bratovskih blagajn in drugih ustanov za zavarovanje delavcev in nameščencev morajo plačati, če se zdravijo v drugem ali prvem razredu, na račun bolniških stroškov razliko med takso za tretji razred in takso za drugi odnosno prvi razred. Aktivni in upokojeni državni in banovinski nameščenci civilnega reda, upokojeni častniki in vojaški uradniki, aktivni in upokojeni orožniki ter rodbine vseh teh oseb imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v vseli javnih bolnišnicah v tretjem razredu. Če se zdravijo v drugem ali prvem razredu, plačajo razliko med takso za tretji razred in takso, ki je predpisana za drugi odnosno prvi razred. Takse za intervencije, zdravila, obveze in drugo ne plačajo. ne glede na razred, v katerem se zdravijo. Rodbine aktivnih častnikov, podčastnikov in redovov nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja v civilnih bolnišnicah.
Za siromašne bolnike, ki .so državljani takih držav, s katerimi ima naša država inedse-ix>jno pogodilo o vzajemnem , plačevanju bol-
niških stroškov, plača bolniške stroške za njihovo zdravljenje v javnih bolnišnicah v tretjem razredu ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Določila tega pravilnika ne veljajo za zdravljenje v kliničnih in vojaških bolnišnicah.
Ostala določila prejšnjega pravilnika so nespremenjena, izvzemši točko, ki govori o taksah zn intervencije, zdravila, obveze in drugi material, ki po novih izpremembah predvideva pregled in zdravljenje v rontgenski n aparatom.
V	banovinskih, mestnih in zasebnih bolnišnicah s pravico javnosti, določi višino in način plačevanja oskrbovalnih stroškov tudi nadalje teritorialno pristojni ban po odobritvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
Bistvena razlika novega pravilnika v primeri s starim je ta, da je stari pravilnik določal plačevanje pristojbine v 3. razredu po višini neposrednega davka. Najmanjši znesek je bil 25 Din na dan, največ)' 60 Din na dan. Novi pravilnik pa določa generalno za 3. razred oskrbne stroške po 25 Din na dan.
V	bolnišnicah za duševne bolezni je pristojbina v 3. razredu znašala do sedaj v višini plačanega davka od 10 do največ 30 Din na dan. Novi pravilnik tudi tu izenačuje na splošno 20 Din na dan, ne glede na v'šimo predpisanega davka. V 2. razredu v bolnišnicah za duševne bolezni je znašala pristojbina do sedaj 40 Din na dan in torej oetane v tem razredu pri starem. V 1. razredu ie pristojbina znašala do sedaj 60 Din. od sedaj naprej pa bo 80 Din.
Novi pravilnik določa, da imajo državnii uradniki brezplačno zdravljenje v 3. razredu, če pa se zdravijo v višjih razredih, morajo doplačati razliko. Do sedaj so imeli uradniki brezplačno zdravljenje v 2. razredu in pomeni novi pravilnik za državne uradnike torej poslabšanje. To so bistvene razlike med starim pravilnikom, ki je veljal od meseca februarja do sedaj, ter med novim, ki je sedaj stopil v veljavo.
Radarskih redukcij
v Kočevju ne bo več!
Kočevje. 28. april«.
Sklep trboveljske družbe, da s t. majem odpusti nad 400 rudarjev, je povzročil tudi med kočevskimi rudarji veliko vznemirjenosti. Kakor znamo, dela sedaj na kočevskem promogo-kopu še okrog sto rudarjev, ki so do mnl"gq vsi družinski očetje in povečini službujejo v trboveljskih rudnikih nad dvajset let. Informirali seno se nu merodajnih mestih glede eventnelnih redukcij nn našem rudniku in zvedeli, da za s«4laj Kočevje ne pride vpoštev. Tako odpade vsako razburjenje radi prvomajskih redukcij.
Župnik pred sodiščem oproščen
Dne 26. aprila je v Kamniku pred kazenskim sodiščem stal voHiški župnik t'eter Jane. Ovaden je bil po 156 § kaz. zakona, da je razširjal alarmantne vesti, češ da si je izmislil, da se je dne 13. februarja ob pol 10 ponoči pred Društvenim domom nanj streljalo Ker se je pa župniku posrečil dokaz resnice, da ie to noč pred Domom nekdo res streljal, in da sploh večkrat v Vodicah po noči nekdo strelja, je bil župnik popolnoma oproščen obtožbe, čeprav so nekateri vse storili, da bi resnico prikrili. Sedaj se bo morda dalo tudi ugotoviti tistega, ki je streljal.
Nesreča v gozdu
Sostro, 26. aprila.
Martin Oven iz Sadinjevasi je peljal danes dopoldne voz drv po strmini navzdol. Voz se prevrne, njega vrže daleč proč in se zapiči z glavo ! v blato, kier je prišel čez čas toliko k zaveeti, da se je privlekel do prve hiše, kjer so mu dali prvo pomoč in ga odpeljali na njegov dom. Šli so iskat še konja in voz, pa našli so konja mrtvega. Ubil se je, ko se je prevrnil po strmini in zadel ob kamen. Mož je sicer prišel k zavesti, vendar pa mu je glava težka, ker si je bržkone pretresel možgane
" " ° t


oe^ t-
Rdeči petelin na Dravskem pollu
Za združitev slovenskih belgralshih društev ali proti njej
Belgrad. 28. aprila, i
Kulturno in prosvetno društvo >Cankar« v Belgradu je izdalo pred kratkim na vsa slovenska kullurno-proevelna društva v prestolnici okrožnico, v kateri je sprožilo vprašanje združitve vseh društev v eno matično slovensko društvo. Okrožnica navaja, da je v prestolnici sedem slov. kulturnih društev, kar je preveč in kaže narazkosanost med be!gra,i»k;mi Slovenci. Med ta društva navaja sledeča: -»Cankarja«, »Prosvetno društvo«, »Edinost«, »Triglav», »Trst-Gorica-Istra«, »Slovenačka potpo-ra in »Zvezo služkinj«.
Vprašanje o društvih naj bi se obravnavalo na meddruštvenem svetu, ki že dalj časa obstoja, sestavljen od delegatov posameznih društev, in to začetkom maja. Ideja, ki jo je sedaj sprožilo društvo »Cankar«, ni nova. S to mislijo so se bavili tudi odbori ostalih društev na svojih sejah. Poudarjalo se je, da ta razcepljenost škoduje ugledu slovenskega življa v prestolnici in s tem posredno celotnemu slovenskemu narodu, češ, da kaže neenotnost našega kulturnega in socialnega pojmovanja in gledanja na potrebe, ki se stavljajo Slo- . vencem dnevno v Belgradu. Ob tej priliki bi bilo | sledeče pripomniti: Vsako izmed navedenih sed- ! merili društev je nastalo iz nujne potrebe. Če vzamemo najprej »Zvezo služkinj«, ki ie najstarejše naše društvo v Belgradu, moramo reči, da je nastalo zaradi potrebe takojšnje pomoči nnšim slovenskim dekletom, ki jih je usoda zanesla semkaj! To društvo je zgolj s t a n o v e k o , ne pa, kakor trdii okrožnica, kulturno in prosvetno. Druga društva kakor »Prosvetno« in »Edinost« so nastala zaradi premale aktivnosti ostalih društev. Ne moremo pa šteti med čisto kulturna slovenska društva tudi društvo »Trst-Gorica-Istra« in »Slove-načko potporo«. Prvo je izrazito emigrantsko društvo, ki združuje v sebi tudi Hrvate, drugo pa je po svojih statutih izrečno humanitarno društvo. Ostane le še društvo »Triglav«, ki pa je že ves čas svojega obstoja bolj družabni klub, kakor pa prosvetno in kulturno društvo.
Tako nam ostanejo v naši prestolnici le še tri res kulturna in prosvetna društva: »Cankar", »Prosvetno društvo« in »Edinost«. Tu pride v poštev sedaj vprašanje, ali bi bila fuzija teh treh društev uujna in za nas belgrajeke Slovence potrebna. Do-sedanj je vsako od teh treh društev pokazalo veliko delavnost v posrečenih javnih nastopih, kar vse je brez dvoma služilo prosvetnim namenom teh društev in vstvnrjalo most kulturnemu zbližanju Slovencev in Srbov in medsebojnemu spoznavanju. Med temii tremi društvi se je kazala do zadnjega tista zdrava medsebojna konkurenca, ki sili eno in drugo društvo k delu in s tem k uspevanju. Tisto časovno sovpadanje prireditev ni zakrivilo iz kake nagajivosti ne eno ne drugo društvo, marveč dejstvo. da Slovenci v Belgradu ne razpolagamo z dvoranami, n.arveč da so navezani na milost in nemilost najemodajalca. Če pride do združitve vseh treh društev, pa odpade prej imenovana konkurenca. Vzgledi vseh takih matičnih društev kažejo, da pride v njih najčeMe do osebnih trenj, kar povzročil ponavadi sabotaže društvenega dela pri opo-tlc.on.ilnen delu č anslva. Iz te sabotaže se pojavijo izstopi predircev in grup, ki si potem osnujejo brezdvoma svoje društvo ne toliko iz kakih višjih kulturnih in prosvebiih namenov, marveč iz želje, da pokažejo, da so zmožni in sposobni dru-štveniki. Ves ta proces, ki se v društvu lahko vleče po par let, pa je dejanska ovira za ves društveni razmah in polet. Iz navedenih razlogov bi bilo
odsvetovati fuzijo slov. kulturnih in prosvetnih društev v Belgradu.
Smo pa v nasprotju s tem za ožje sodelovanje vseh že obstoječih društev (ne samo kulturnih in prosvetnih). Ta potreba se kaže na vseh straneh, zlasti pa kar se tiče socialne akcije, ki jo morajo naša belgraiska društva izpeljati zavedajoč se svojega izrečno slovenskega stališča. Tu bi se dalo razširiti kompetenco meddruštvenega sveta, ki naj bi skrbel za skupne nastope, kakor bi se v to kazala potreba, skrbel in pripravil naj bi vselej vse za nastope društev, zlasti pevskih zborov iz Slovenije in jim na ta način omogočil gotov uspeh. Največja naloga tega sveta pa bi bila brezdvoma že zçoraj omenjena socialna akcija: osnovanje humanitarnega društva na široki podlagi in ustanovitev kakšne gospodarske institucije, česar posamezno društvo v svojem delokrogu ne more izpeljati. Z dobro voljo in z iskrenim hotenjem bi meddruštveni svet lahko dosegel velike uspehe v dobrobit slovenskemu živi ju v Belgradu. B. V.
Združene gorenjske mlehar ir?e
K članku »V Ljubljani pijemo dobro mleko« nam od strani združenih gorenjskih mlekarn pišejo: Združene goVenjske mlekarne nimajo namena, osvojiti ljubljanski trg, ker je in ostane, da imajo okoliški kmetje še vedno boljšo možnost vnovčiti svoje mleko v Ljubljani že radi bližine me6ta, poznanja zahtev mestnih gospodinj, vsled olajšave pri užitnini ter enostavnega postopanja pri prodaji, ker jim ni potreba dragih strojev za predelavo radi daljše ohranitve mleka. Nasprotno pa imajo oddaljene zadruge težavnejši položaj, ako upoštevamo drage investicije za predelavo mleka, za daljšo ohranitev v svežem stanju, drag prevoz itd. Tako dobi okoliški kmet še vedno lahko mnogo več za mleko, kakor oddaljeni, če tudi so jim na-razpolago hitra prevozna sredstva.
Glavni namen združitve Gorenjskih mlekarskih zadrug pn je poleg priprave dobrega in zdravega kon/umnega mleka izboljšanje mlečne produkcije, ker vemo. da ni mogoče vnovčiti vsega mleka v svežem stanju. Na trgu je še vedno pomanjkanje dobrih domačih mlečnih izdelkov in je zlasti na ljubljanskem trgu zelo veliko tujih mlečnih izdelkov medtem ko je na vseli naših trgih prav zadnja leta vedno preveč mleka. To je prvi razlog združitve, ker posamezna zadruga ne be mogla nikdar biti kos stalni izdelavi kvalitetnih mlečnih izdelkov, kar popolnoma potrjuje tozadevno, a neuspešno prizadevanje posameznih mlekarn ves čas po prevratu.
Gotovo, da bosta pri tekmi zmagaln kakovost in cen«. Toda pustimo ceno na miru ter se mirno vprašajmo, ali je kaka stvar na tem božjem svetu danes še tako poccni ko mleko. Saj dobi kenet za t liter mleka komaj I škatljico vžigalic, med tem ko jih je pred vojno dobil 3. To samo za primer: podobne razlike v tem razmerju dobimo pri vseh predmetih, ki jih mora kmet kupovati.
Drugi glavni namen združenja pa je nuditi kmetu pomoč v sedanjih težkih razmerah. Zato lw>mo mi prvi. ki bomo pozdravili organizacijo združitve kmetov tudi v ljubljanski okolici, ker 1
Pragersko, 28. aprila.
V okolici Pragerskega sta divjala te dni kar dva večja požara. V četrtek popoldne je gorel gozd pri 1'ragerskem Ogenj so zanetili pastirji, ki so kurili v gozdu 'r niso dovolj pazili. Požar se je miloma razžir,, na znaten obseg gozda ter je bilo vse prizadevanje gasilcev dolgo brezuspešno. Končno se je posrečilo ogenj omejiti ter preprečiti še večjo nevarnost. Požar je napravil na drevju veliko škode, zlasti na mladih nasadih.
Mnogo usodnejši je bil ogenj v âikolah, ki je izbruhnil istega dne v večernih urah. Vnelo se je okoli 9 zvečer poslopje župana v Šikolah, odkoder je ogenj preskočil na [xisestvo g. Frluke in še dveh sosedov. Žar plamenov je sijal daleč na okrog ter oznanjal sosednjim vasem katastrofo. Od vseh strani so hiteli na pomoč vrli gasilci. Osem požarnih branib se je znašlo ua mestu ognja in vse so imela dovolj truda, da se je posrečilo silo plamenov omejiti ter preprečiti še večjo nesrečo.
/Pogorelci trpijo zopet ogromno škodo, ker je nekaterim uničil oiyenj vse imetje. Ogenj je bil očividno zopet podtaknjen, kakor že neštetokrat v naseljih Dravskega polja. Prebivalstva se je spri-
čo tega novega strašnega zločinstv« polastilo še večje razburjenje.
Velik požar v Orli vasi
Braslovče, 27. aprila.
Snoči okrog pol 12 je začelo goreti v Orli vasi v Metelanovi drvarnici, odkoder se je ogenj mahoma razširil tudi na hišo in gospodarsko poslopje. Ker so bila poslopja še precej lesena, je nastal strašen plamen, iz katerega je nosil veter po vasi žareče listje in oglje. Vaščani so preplašeni gasili ter spravljali iz Meteianovih in iz sosednjih poslopij, zlasti ko se je še vžgalo Malkovo gospodarsko poslopje, katerega se je držala tudi hiša.
V tem so dospele okoliške požarne brambe, katerim se je vendar posrečilo, da se ni ogenj dalje razširjal. Pogorela je Metelanova hiša, drvarnica, gospodarsko poslopje ter Matkovo gosp. poslopje z drvarnico ter svin akom. Živino so rešili izvzemši kur, katere so večinoma obema kmetom® pogorele.
Požiga dolže nekoga, ki je popreje že često grozil. Osumljeni pa zanika vsako krivdo.
Bem krajina vabi
Če zazvone zvonovi po naši slovenski žemljici, gre ta lepa pesem po vseh naših krajih, iz vasi v vas. Iz Gorenjske doline čez Ljubljansko ravan proti širni Dolenjski in Štajerski. Vsi kraji so povezani med seboj z naseljenimi dolinicami, pa je opoldne tudi zvonenje vseh cerkva povezano med seboj Le tam pod silnimi Gorjanci, krog katerih je spletel Trdina tako mnogo prekrasnih ba k, se odbijajo zvoki in vračajo. A vendar je tudi za njimi še eden najlepših kotičkov siovenske žemljice, ves hribčkast, prepleten z gozdovi in vino-! gradi, poln veselih fantov in deklet, dasi popolnoma ločen od drugih naših krajev.
Pred mnogimi stoletji je bila ta naša belokranjska žemljica vsem bolj znana. Takrat so po Poljanskih gorah in Gorjancih netili kresove, čim je na hrvaškem Kleku švignil ogenj pod nebo. Belo-kranjci so prvi namakali svojo grudo s krvjo, da jo obranijo pred turško pošastjo, da preprečijo Turkom dostop v ostale slovenske pokrajine. Metlika je trikrat pogorela do tal, neštete vasice so se razselile, tihi samostanski bratje so bežali in iskali zavetja v Novem mestu. Belokranjci pa so ostali na svoji rodni grudi, da jo varujejo še dalje in da ostale slovenske kraje prvi opozarjajo na bližajočo se turško vojsko. Tisti košček grude, na - katerem je mati otroku prvič zazibala zibelko in mu zapela v mehkem blagoglasnem belokranjskem . narečju je vsakemu pač najdražji.
Zrinjski, Frankopani, Lenkoviči in drugi mo-: gotci so takrat sezidali po Beli Krajini številne I obrambne gradove. Še danes jih kljubuje vremenu in času več kot trideset. Tja se je zatekala raja, tam so peli meči. Že Valvazor priznava Belokranj-ce za največje junake.
Stoletja so minevala. Bela Krajina ni ime'a več tako važne naloge, kakor v onih časih, ko je zalagala vso vojno krajino tja do Ogulina in Go-spiča, pa so jo pozabili. Ljudje so zaživeli mirno življenje med svojimi zidanicami in vinogradi. Železnice ni bilo do same svetovne vojne, pa nj do tja segla niti puhla civilizacija, še manj razvade velikega sveta. Narodne noše, šege in pesmi so se tam ohranile bolj. kakor kjerkoli po slovenski zemlji.
Kulturno in tradicijonalno središče Bele kra-iine je Metlika, blizu katere je še za časov mogočnega rimskega imperija stala postojanka Cru-cio. Gospodarsko središče je Črnomelj. Sedež belokranjskih proštov nemškega viteškega reda, ki se je v teh krajih naselil že začetkom XIII. stoletja, je Semič. Adlešiči so domovina znanih belokranjskih pisanic. Vinica nam je dala pesnike Otona Župančiča in brate Tomšiče. V Starem trgu, z
verno, dn ena lnstavic? še ne prinese pomladi, tako ludi samo naša združitev ne more izvršiti potrebne ureditve. Če bi bili pa povsod tako zadružno organizirani, bi bil pa položaj kinetn lahko tudi danes v splošni gospodarski krizi — znatno boljši.
Dostuvnk uredništva : Članek »V Ljubljani pijemo dobro mleko« je bil namenjen kmetom ljubljanske okolice, ki jih je tnko težko pripravili do kake gospodarske združitve. Prej ali slej bodo sami morali uvideti, da brez tega ne pojde. Sila združuje Gorenjce, prišel b«) čas. ko jih bo združila tudi Posuvce in Ižance.
visokimi hribi ločenem središču Poljanske doline, pa je narava ustvarila najlepše čudeže, tako polne divje romantike in mogočnosti stvarstva, da človek mora ostrmeti. Blizu Gradaca je samostoječ hribček Kučer z davnimi ostanki nekih gradov ali utrdb. Po domnevi prazgodovinama Pečnika je bila tu nekdaj prestolnica Ilirov, V ljubljanskem muzeju se še danes svetita dragocen bronast meč in v vitrini blesteča se jantarjeva ovratnica, tod najdena. Morda last ilirskih kraljic aii knegini?
V vse te kraje bodo pohiteli prvo majniško nedeljo naši marljivi fotoamaterii s svojimi kamerami, da še drugemu svetu odkrijejo lepote tega koščka slovenske zemlje, ki a |e skoro vsem še neznan in tuj. Razkropili se bodo po celi Krajini od Semiča do Adlešičev in od Starega trga do Žumberka.
Fotoamaterji bodo gotovo odkrili še nešteto lepol, ki jih skriva Bela Krajina, saj se jih obeta cela vojska, oboroženih z nairaziičnejšimi aparati in izurjenimi očmi. Poseben vlak jih bo odpeljal in 20 skupin, s skupno najmanj 400 obiskovalci, bo preobrnilo vso Belo krajino Poleg tega pa bosta še dva avtobusa peljala okrog 50 obiskvalcev kar iz Ljubljane mimo Kočevja v Belo krajino. Če upoštevamo, da stane ta izlet z vožnjo in celodnevno oskrbo le 75 Din za osebo, moramo čestitati drogeriji Gregorič, ki je imela pogum, organizirati ta izlet v od nas često po krivici pozabljeno Belo krajino. Prepričani smo, da bo udeležba velika in kakor kažejo dosedanje prijave v drogeriji Gregorič, bo na prvo majsko nedeljo Bela Krajina sprejela najmanj 500 gostov. Prav tako pa lahko upamo, da bo moralni uspeh tega velikega izleta zelo velik in Bela Krajina bo dobila z njim mnogo novih prijateljev in občudovalcev, ki se bodo še vračali v domovino narodnih noš in okusnega vmea.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdta Zeiss-.kon, Rodonstock i: VoigtiSnder, Wetla, Certo itd. ima večno
v zalogi fotofrsovina Jugoslovanske knjisarne
v Ljubljani, MikioiKeva C. 5
Kočevie
Kdo bo naslednik.pok. mg. Persoglia? Začasne posle pri vodstvu kočevskega rudnika je prevzel rudniški delovodja g. Scherian, ki bo vodil ravna-teljske posle do imenovanja novega ravnatelja. Naši rudarji si žele vernega naslednika pokojnemu inž. Persogliju, ki so ga ljubili in visoko spoštovali radi njegovega socialnega razumevanja za težnr delavstva.
Sv. birmo bo v nedeljo delil prevzv. ljubljansl knezoškof dr. Rožman dopoldne pri pontifikaln sv. maši, ki se bo vršila v mestni župni cerkvi Podrobni spored je nabit na cerkvenih vratjh.
Šahovski turnir. Prejšnji leden se je pričel v okvirju kočevskega šahovskega kluba šahovski turnir, h kateremu se je javilo deset znanih kočevskih šahistov. Dosedaj vodi g. Sartory.
Ljubljana
Dvojni jubilej v Ažmanovi trgovini
Ažmanova Malka praznuje štiridesetletnico, Ažraanova Rezika pa tridesetletnico, odkar je vstopila v Ažmanovo trgovino. Ravno 25. aprila 1893. leta je vstopila gospodična Amalija Verber kot prodajalka v Ažmanovo trgovino. Celih štirideset let služi kot prodajalka in voditeljica splošno priljubljene trgovine. Malo je trgovskih nastav-Ijenk, ki bi nepretrgoma služile isti gospodinji toliko desetletij. Občudovati moramo dobroto last-
Malka Verber
Završanova Rezika **
niče, občudovati pa tudi zvestobo gdč. Malke. Gospa pl. Kasti, lastnica te trgovine, tako zaupa gdč. Malki, da jo je postavila za voditeljico trgovine, in večina kupcev je prepričana, da je gdč. Malka prava in edina lastnica trgovine. Od 1. 1920. je namreč resnično solastnica podjetja.
Deset let pozneje 1. maja 1903 je vstopila v Ažmanovo trgovino za prodajalko gdč. Rezika Završanova. Kdo ne pozna Ažmanove Rezike! Podnevi v trgovini, vse večere in dostikrat pozne večere pa v stolnici, vedno zgovorna, vesela, vedno poje. Vsa je Završanova!
Brez gdč. Malke in gdč. Rezike si sploh ne moremo misliti Ažmanove trgovine. Do zadnjega mescca je bila ta trgovina nad 80 let v mestni hiši poleg I. C. Mayer-ja. Dasiravno je najemnino vedno redno plačevala, dasiravno je bila pripravljena še več plačati, ji je bilo vendarle odpovedano. Sreča pa je bila, da je dobila nov, zelo primeren prostor za trgovino v škofijski palači, zadaj, nasproti mlekaricam. Pred enim mesecem je tu uredila prodajo, in ljudje še v večjem številu prihajajo v trgovino. Saj Ažmanova trgovina je vedno napolnjena! Koliko novomašnikov je bilo v teku štirideset let tako srečnih, da jih je gdč. Malka obdarovala s perilom, z obleko in drugim! Kolikim deklicam je bila gdč. Malka krstna in birmanska botra! Koliko revežev je obdarila z oblekami! Gdč. Rezika pa obenem, ko skrbno prodaja, pridno napravlja raznovrstne zbirke za stolnico: za šmarnice, za Cecilijino društvo, za sveče, za dober tisk itd. itd. Nemogoče je vse našteti. Ako povemo, da so bile vse cvetlice, katere so v zadnjih petindvajsetih letih krasile oltarje v stolnici, skoro vse kupljene od gdč. Rezike in njenih zbirk, od nje negovane, z njenimi lastnimi rokami postavljene po oltarjih, smo povedali dosti.
Kjer gospodari dobrotljiva goepa Ažmanova, kjer sipa dobrote Ažmanova Ma!ka, kjer prepeva za božjo čast vneta Rezika, tam mora biti b'ago-slov božji.Da bi le čez 10 let praznovali 50'etnico gdč. Malke in 40 letnico gdč. Rezike. Bog Vaju živi!
Ka: ho danes?
Drama: - Izpreobrnitev Ferdiša Pišorer. Pre-mijera. Red B.
Opera: -.KoStanac. Na čast udeležencev Rdečega križa. Red D.
Kino Kodeljevo: Ob 8 »Pesem juga« (Laurence Tibbett).
Nočno službo imajo lekarno: mr. Leustek nn Resljevi cesti 1, mr. Bohinec ded. na Rimski cesti 24 in dr. Kmet na Dunajski cesti 41.
S hrepenenjem in veseljem, mola liubiiena ienička, danes k S/amiču te peljem na ocvrtega kozlička!
Kratek odgovor ,pod lipo4
Ljubljana, 28. aprila.
Gospod župan dr. Dinko Puc, ki polemizira s »Slovencem« v »jutru«, se je zelo potrudil, da je napisal fulniinantne pripombe k našim izvajanjem. Se.ve<k» vsa duhovitost, po kateri je naš g. župan znan. ne pomaga dosti, ker je pač težko tudi s eilogizmi in z obrnjenimi dokazi [jobijnti naše trditve. Vendar bi bilo boljše, če bi g. župan šel od točke do točke in naše trditve v resnici ovrgel, kakor pa da nnm očita laž, da utemeljuje nujnost dosedanje luksuzne mestne reprezentance, da vpleta prenejduševstvo, farizeje, Marijo Magdaleno in ministra g. Gosarjn v polemiko, posebno pn še ministra dr. Korošč«, o katerem g. župan dobro ve, da se ne more braniti, ki bi pn lahko g. županu dal pismeno IKitrdilo. dn ni bi! nikoli finančni minister in torej tudi ni mogel striči in odrejati občinskega proračuna.
G. župan je v ostalem nekoliko prehitro bral naše ugotovitve. Drugače bi moral vedeti, da nismo nikoli trdili, dn v mestnih hišah ni delavcev. V tem se je zmotil tudi g. Tavčar. Mi smo samo trdili, da so v stanovanjskih palačah gosposke družine in da prav stanovanjske palače mestno občino največ veljajo, med tem. ko je delavske naselbine ne stanejo toliko.
Zaradi najemnin v Mahrovi hiši in v Kre-siji in zaradi odkupa Lukmanove hiše smo bili že sami dovolj previdni — naj bo g. župan brez skrbi, čeprav razumemo njegove grožnje — da nismo nič trdili o kakšnem osebnem zaslužku, temveč smo grajali stvari take. kakor so, kakor jih navajajo mestni proračuni in računski zaključki.
Zahtevali smo in še zahtevamo, da mestna občina obdavči špekulacijo z zemljišči, ker je dosedanja prirnstknrina malenkostna. Vseeno nam je. kakšno ime naj ima ta nova davščina. G. župan pn je menda spoznal. do je tako davščino g. Tavčar nekoč obljubil in da je bil županov popra vek -Slovencu« v lem nekoliko prehitel'.
G. župan ni odgovoril na razne druge naše ugotovitve. Tako ni demantirnl porazne izjave uradne revizijske komisije iz leta 1930. ki smo jo citirali. Ni odgovoril tudi na naš očitek, da je občinski svet tako mirno prešel zadevo Mestne hranilnice in še na marsikaj drugega ni odgovoril.
Ponavljamo trditev, da je g. Tavčar, ko je kritizira! prejšnje občinske uprave, zadel v bistvu tudi razne gerente in komisarje in bivša župana dr. Tavčarja in Hribarja. Ni mogel pa zadeli županovanja dr. Periča. ki je bilo sicer kratko, vendar pa izredno blagodejno zn vso Ljubljano, česar se ljubljansko prebivalstvo dobro spominja in ima v svojih sreili nnjlenše zanisnnega pokojnega dr. Periča. Res je bilo tako, g. župan, kakor vi pravite: »Podjetja so bila mrtva, klavnica nerabna, elektrike ni bilo. Ljubljanica se ni regulirala, stanovanjska beda je bila neznosna...« Tn vprašanja je sprožil šele občinski svet. ki se konstituiral pod dr. Po-rifem in ki je začel z vso veliko inieiativo. Če bi ostal tedanji občinski svet nn svojem mestn. kar na proti svoji volji ni mogel bi biln f.a vprašanja že davno poprej rešena, knkor pa so bila. oziroma še niso. Šele pod dr. Peričem se je Ljubljana pričela razvijati in g. Tavčar, ki je poetično opisoval napredek Ljubi ione. bi se lahko spomni! tega zaslužnega župana vsaj z enim priznnfnim stavkom!
Na zgodovino se sklieuje g. župan. češ. da bo sodila. Seveda ho »odilo in vemo dn bo priznala tudi upravičenost kritike »Slovenca«. Izjavljamo pa. da niti uradni popravki, niti ton polemike g. župana naše kritike ne bo ubil. Žo zato ne. ker je stvarna in objektivna ter prav nič demngoška!
© Pevski zbor drž. učiteljske šole je nedvomno eden nnšib najboljših srednješolskih pevskih zborov. To mu je priznala kritika in občinstvo nn njegovih številnih nastopili v tekočem šolskem letu. Za pontdeljkov samostojni koncert se prav marljivo pripravlja. Mešani /bor 120 pevcev in pevk bo poleg narodnih izvajal tudi več umetnih zborov, predvsem Fer-jančiča, Adamiča, Pavčičn. Vodopiveo, Ocvirka in Mokranjc«. Prodprodnja vstopnic po 10. 6,
4 , 3 in 2 Din so v predprodaji v Matični knjigarni.
© Jnrjevo žegnanje na Gradu. V nedeljo, 30. t. m. bo na Gradu ob 9. uri sv. maša s pridigo v čast sv. Juriju. — K cerkvenemu zeg-nnnju so povabljeni stanovalci na Gradu in tudi prebivalci iz mesta.
O Služba božja na Rožniku. V ponedeljek, dne 1. maja bo na Rožniku ob 6 tiha sv. maša, — V nedeljo, dne 7. maja bo na Rožniku ob 9 služba božja, najprej pridiga potem sv. maša; med sveto mašo bo ljudsko petje. Pele se bodo preproste Marijine pesmi. Kdor ima Prcmrlovo ljudsko pesmarico, naj jo prinese s seboj, dobile se bodo tudi v ccrkvi; natančnejši program pesmi bo objavljen. Ker so pesmarice, ki se bodo dobile v cerkvi župnijska last, naj jih po maši vsak pusti na klopi. Popoldne bodo ob 5 pete litanijc z blagoslovom. Obakrat, dopoldne in popoldne, bo darovanje za cerkev. Pridite, da počastimo majniško Kraljico z njenimi najlepšimi pesmimi! Pojtc vsi!
0 Jurij Juger izpuščen. Že v četrtek zvečer je bil g. Jurij Jager, ki ga je policija za nekaj Časa pridržala v zaporu zaradi dogodka na Galjevici, izpuščen. Kakor smo že poročali, jo preiskava dokazala njegovo popolno nedolžnost in neprizadotost.
0 Naša srednješolska mladina bo jutri s pohodom po mestu manifestirala za R. križ, v ponedeljek zvečer pa bo pevski zbor in orkester drž. učiteljske šole zaključil kongres s samostojnim koncertom v Unionu. Omenjeni /bor ni samo eden najboljših naših srednješolskih pevskih zborov, temveč se že prav lahko kosa z marsikaterim poklicnim pevskim zborom. To je dokazal v. mnogimi nastopi v tekočem šolskem letu v Ljubljani in nn deželi. Njegova glasovna sestava in izvajanje stn presenetila kritike in občinstvo. Na ponedeljkovem koncertu bo mešani zbor. broječ okrog 120 svežih, :nlntlih grl. izvajal poleg narodnih tudi umetne zbore, predvsem Adamiča, Ferjnnčiča, Pavčiča, Ocvirka ter Vodopiveo in Mokranjca. Šolski godalni orkester pn bo zaigral R. Ipuvčevo »Se-rctindo« in Čajkoviskegn »Elegijo«, s katero je žel že na svetosovski proslavi obilo pohvale.
Želeli bi. da bi to dijaško pevsko družino v njenem plemenitem delovanju podprlo ljubljansko občinstvo in v ponedeljek napolnilo unionsko dvorano ter s tem pokazalo, «la zna ceniti tudi izvenšolsko delovanje naših bodočih prosvetnih pionirjev. — Čisti dobiček je namenjen revnim Podmlndknrjem nn zavodu. Vstopnina jc prav nizko. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni.
© Zahvala dalmatinskega brata. G. Zvoili-mir Fržop. bivši slušatelj ljubljanske univerze pošilja naslednje vrstice: »Zaradi svojes-n naglega odhoda iz Ljubljane se nisem mogel posloviti od svojih mnogoštevilnih prijateljev in znancev. Zato se na tn način od vseh na najbolj prisrčen način poslavljam. Zahvaljujem se obenem vsem svojim bratom in sestram v krasni Sloveniji, ker so me sprejeli v svojo sredo kakor brata, mi izkazali svojo ljubeznjivost in simpati je ter napravili moje bivanje v srcu Slovenije nadvse ugodno in nepoznbno. Zahvaljujem se vsem ter vas zagotavljam, dn goji Dal-motinec enako ljubezen do Vns, kakor vi do njega in da Vos bo sprejel nn svoji grudi z enako ljubeznivostjo, kakor je lastna vsem Slovencem. Bog Vn.s živi!
© Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani priredi v nedeljo 30. aprila v telovadnici na šoli pri Sv. Jakobu razstavo šolskih izdelkov iz dekorativnega in strokovnega risanja, kakor tudi oblek in perila. Razstav; bo odprta od 8. do 13. ure in bo nudila prijateljem našega obrtnega naraščaja pregledno sliko njegovih priprav za praktično življenje.
© Koncert Slovenskega učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani. Učiteliski pevski zbor — ženski zbor pod vodstvom svojega zborovodje g. Srečka Kumarja koncertira v Ljubljani v ponedeljek dne 8. majnika ob 8 zvečer v Unionski dvorani Na koncertu sodeluje znmienila koncertna pevka gospa Strc.zzijeva. ki zapoje Djevojačke popijevke za so-pran-sok> s spremljevanjem klavirja. Poleg tega poje š? sopran-solo v Dedolirah za ženski zbor in klavir. Obe deli je napisal njen sin skladatelj Pa-pandoppolo. Polf-R lega poje ženski zbor skladbe Adamiča, Matije Tomca. Bravničnrjn Matije. Oster-ca Slavka, dr. Š va ra in Ljadova. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjrgarni.
© Mestna obcr. n ljubljanska bo razobesila o priliki zborovanja Rdečega križa v Ljubliani v času od 29. aprila do vštetega 1. maja 193"' državne zastave na svojih poslopjih. Vabim vse hišne posestnike, da ra.tobesijo državne zastave v pozdrav gostom.
© Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani je izdal povodom kongresa v Ljubljani društvene znamke po 23 par komad. Dobe se v trafikah v centru mesta in v društveni pisarni Wolfova 12. Segajte pridno po njih in jih porabljajte pri korespondenci.
© Modne hlače — putnparcc dobite nnjce-neje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20.
Sobota, 29. aprila: IZPREOBRNITEV FERDIŠA
PIŠTORE. Prcmijcra. Red B. Nedelja, 30. aprila: Ob 20 IZPREOBRNITEV FERDIŠA PIŠTORE. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1. maja: DAME Z ZELENIMI KLOBUKI. Red C. Torek, 2. maja: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20.
Sobota, 29. aprila: MANON. Red D.
Nedelja, 30. aprila: ob 20 PRI BELEM KONJIČKU.
Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1. maja: Zaprto. Torek, 2. maja: Ob pol 19 PARSIFAL, Poslednja vprizoritev. Izven.
Kostanjevica
Blagoslovitev kapelice. Velik nočni ponedeljek je združil severno in južno stran Opatove gore v tihi samoti gozdov in sočnatih košenic v prisrčni blagoslovitvi prenovljene kapelice na Mir-čevem križu vrh ponosne Opatove gore. V lepem popoldnevu so ee zbrali romarji iz vseh bližnjih krajev; zlasti so se zbrali v lepem številu Hrvatje in delali slikovit izraz prastare domačnosti v nošah m običajih, posebno se je odlikoval njihov tamburaški zbor, ki je krepko udarjal ob strune pri praženju jancev ma ražnju. Sveto opravilo je opravil naš ljubljeni vodnik preč. gosp. Franc Golob, ob asistenci č. g. kaplana HafneTja. Vsem, ki so pripomogli do tako lepe slovesnosti in ki so na katerikoli način prispevali k obnovitvi tega lepega znamenja, Bog plačaj!
Prenavljanje. Tudi se prenavlja cerkev na Ržiščih, ki je posvečena sv. Mariji Magdaleni. Uničujoči vihar časov jo je kaj močno prizadejal; ni čuda saj je skoraj najstarejša podružnica kosta-njeviške fare. V listinah se zelo malo omenja. V zapisniku dragocenosti, ki so jih morale oddati cerkve za turški fond leta 1526, se omenja tudi ta cerkev. Bila je tisti čas že podružnica kostanje-viške župnije. Kdaj pa je zgrajena, je težko dognati. Presbiterij je podoben predoru brez oken; od zadaj ima malo gotsko odprtino, ki priča, da je svetišče silno staro. Ta del bomo seveda pustili popolnoma na miru, ker želimo ohraniti ta del kot znamenje pretekle dobe, v spoštovanje vekovitih vrednot, ki smo jih prejeli in ki smo jih dolžni izročiti bodočemu rodu neokrnjene v dragoceno izročilo in kot pomnik vernosti in požrtvovalnosti vernega našega naroda.
Poroke. ZaAnji čas so se poročili: Gosp. Gatsch Albert, posestnik in trgovec z g. Gatsch Marijo, oba iz Kostanjevice; Jorga Franc, vojni uradnik v Kragujevcu, z gdč. Škedelj Rozalijo iz Sajovic; Krapež Alojzij, poljedelec pri Ponikvar Pepi v Kostanjevici, z Dornik Marijo, služkinjo istotam; Ri-har Rafael, Žagar v Ljubljani, z Gregorč Vido, hčerko tukajšnjega posestnika in gostilničarja; Kavčič Štefanič Ivan, iz Orehovca, s Penco Joželo, iz Ore-hovca; dr. Belle Ivan, odvetniški pripravnik, z gdč. Božič Vlasto iz Celja; Zagorc Jože, kovaški mojster iz Orehovca, s Hodnik Uršulo, iz Orehovca. Vsem želimo obilo božjega blagoslova in zadovoljstva!
Radeče pri Zid. mostu
Novi zvon. V Št. Juriju pod Kumom so si nabavili kljub vsej krizi velik bronast zvon. Zvon je izgotovila ljubljanska livarna leta 1922 in tehta 1312 kg. K nabavi zvona je pripomogel največ Jurij Kaljope, prevžitkar v Št. Juriju, ki je daroval celih 15 jurjev in s tem plačal polovico zvona. — Zganimo se tudi Radečani, posnemajmo požrtvovalne Šentjurčane, da bomo dobili tudi pri nas nujno potrebne orgije.
Za nabiranje »Slovcnčevih« inseratov, oglasov, osmrtnic in drugega je pooblaščen v Radečah Polde Ulaga. Obračajte sc v podobnih slučajih samo nanj.
Slovaško hniiževno pismo
Leitošnji slovaški knjižni trg ima že marsikako dobro novost. Iz znanstvenih publikacij jih kar po vrsti navedem: dr. S. Osusky, ki preiskuje dobo Sturovcev je izdal že tretjo knjigo >0 filozofiji M. M. Hodžec. V vrsti učbenikov slovaške literature je zelo dobrodošel »Priročnik zgodovine slovaške literature« (izdal Dobroslav Chrobaik), ki vsebuje v prvem delu idejni pregled, v drugem pa Ieksi-kalično obravnavo pisateljev z najvažnejšo literaturo. Za dialektologijo je važno delo mladega slovaškega filologa dr. J. Stanislava »Liptovska narečja«, zaradi katerih se je vršilo živahno pismeno prerekanje v Slov. pogledih. Te dni je pa izšla prva knjiga mladega nadarjenega literar. kritika Jân. E. Bora (Ernest Žatko) »Povratek v preteklost« (Navrat k minulosti), v kateri avtor preiskuje in razbira duhovne vrednote tomizma in avgustinianizma; s sv. Avguštinom pa se bavi pred vsem z estetskega stališča; na koncu je dodal še razmišljanje o svetnikih in pesnikih. Ta knjiga je izšla v založbi »Pramen«, ki jo ima »Ustredie slov. katolickécho studenstva«, vodi jo pa znani publicist Konstantin Čulen, pisatelj obširne zgod. študije Leta slovaških nad in prevar«, kjer je opisana usoda treh slovaških gimnazij, ki jih je madžarska vlada v 70. letih zaprla. Da bo delavnost te mlade založbe še bolj znana, omenim še tisto, kar so že izdali ter kar še nameravajo. Pred Borovo knjigo -o založili zbirko slovaškega nacional. poeta Andr. Žarnova »Glas krvi«, novele Mila Urbana (S ti-chého frontu) »S tihe fronte«, od katerih je ena izšla v »Slovencu« (O človeku, ki je iskal srečo). Za bodočnost je pa pripravljeno: nova knjiga J. E. Bora iO poeziji povojne Slovaške«, Valentina Be-niaka »Kraljevska veriga«, Tida Gašparja (pisatelj jugoslovanskih motivov) »Knjiga črt in spominov«. Sodelovanje je obljubil za naprej tudi Milo Urban, ki piše eerlaj tretji de) svoje trilogijo in katerega Živi bič« (dobil nagrado pri češki akademiji znanosti)' izide kmalu Že v Б. slovaški izdaji ter se prevaja v hrvaščino (dr. Andrič) in madžarščino (rokopis). Preveden je žo torej v peit jezikov: v nemščino (tri izdaje), alovenžčina ruščino, hrvaščino in madžarščina
V knjižnici "Slovaških pogledov« so izšle J. C. { Hronskega Podpoljanske povesti", ki jih je posta- { vila dnevna kritika zaradi pisateljeve tvorne sile in življenjskega sloga v isto vrsto z M. Urbanom.
Na novo se je ustanovila knjižnica »Žetev«, ki bo izdajala pod uredništvom Tida Gašparja prevode iz svetovnih literatov kakor tudi originalna domača dela. Izšla je že prva serija, ki obsega Hane Gre-gorove roman >Valovi duše-, Tida Gašparja .-Mornarjem, roman G. Hauptmanua »Atlanfis«, G. Kel-lerja 'Romeo in Julija na vasi«, P. Lotija »Islandskega ribiča«, A. P. Cehova »Paviljon št. C*, Selme Lagerlof »Liliencronov doni", IL G. Wellsa »Borbo svetov« ter madžar. pisat. Z. Morlcza »Začarano zlato« (zanimivo je, da je začela madžar. literatura vplivati šele po prevratu).
Tudi »Družba sv. Vojteha« v Trnavi razvija živahno delavnost. Izdaja otroško literaturo v založbi ïOgenj«, kjer je med 10 pisatelji zastopan tudi naš Ksaver Meško s Hattalovim prevodom >Volka Spokornika« (Vik kajucnik), o katerem bom morda poročal v enem iz naslednjih pisem. Druga serija »Dobra knjiga«, bo prinesla prevode iz P. L'Ermita, P. Kellerja, Bensona, Moravskega, Radziewiczovne, orig. delo Hronskega »Tomčikov-ci«, J. Fischerja »Zgodovina godbe :, Antologijo mlade slovaške poezije« ter »Pribinovo spomenico*:. Poleg tega pa pripravljajo spominski zbornik »Katoliška Slovaška«, ki naj bi bil nekakšna revija slovaške katoliške delavnosti ob jubileju Pribino-vih slavnosti.
Zanimalo bo marsikoga, kakšen delež ima slovenska literatura pri slovaški. Do zdaj imajo razen nekaterih podlistkov v časopisju, šele dve knjižni izdaji, to je že omenjeni prevod iz Meška ter prevod Grivčevega »Sv. Cirila in Metoda«. Slovaška Matica pripravlja prevode Finžgarjevega romana >Pod svobodnim solncem« ter »Prerokovana«. Časopisi, dnevni in periodični, se prav tako od časa do časa pobavijo 7, našimi zadevami. Tako jo prispeval za 0. štev. literarno-informalivnega časopisa s>Elana< dr. Sitele članek »Slovenska povojna oblikujoča umetnost«, ki so ga ponazarjale reprodukcije Fr. Kralja (Deseti brat), avtorjev portret, L. Dolinarja »Spomenik kralja Petra I. v Ljublj.«, Fr. Tratnika »Pramati«, F. Kralja »Vihar na Gcneza-reškem jezeru«, Plečnikova »Cerkev v Šiški«, ljubljanski nebotičnik ter B. Jakca »Moja mati«.
Stalna poročila o jugoslovan. vprašanjih izhajajo v časopisu »Pero«. Aprilska Številka češke revije »Lumir« ima v oddelku »Ia tuiih literatur« se-
stavek R. Habrine »Problem bolesti in odkupa pri L Cankarju«, kjer pa pisatelj šele uvodno poroča o Cankarjevem življenju in delu. Revija »Archat XXI. 1. zv. je objavila Bablerjev prevod enega poglavja iz Sardcnkovega »Sv. Alojv.ija«, med opombami pa poročilo v slovenskem prevodu Durycho-vih Blodenj . Podobno zasleduje jugoslovanske kulturne pojave »ČeSko-slovaška-jugoslov. revija-. V ital. slavistični reviji -Rivila di Lelterature Slave: V. VI. zv. je zastopana slovenistika s člankom Renate Steccati Slovenske narodne pesmi v Fur-laniji« (Carrti popolari sloveni in Friuli). L. Uršič.
Pred premijero v drami
František Langer, avtor komedije »Izpreobrnitev Ferdiša Pištore«, katere premiera bo drevi v drami, je našemu gledališkemu občinstvu znan že po uprizoritvah »Perilerije« in »Kamele skozi uho šivanke«. Njegova »Izpreobrnitev Ferdiša Pištore« je bila izmed vseh njegovih del doslej deležna v svetu najbolj hrupnega uspeha.
Zgodba o vlomilcu Ferdišu, ki se po čudnem naključju izpreobrne najprej v vnetega pristaša »Armade spasa«, ter svojevrstne človekoljubne organizacije, ki je razširjena zlasti po protestantov-skili deželah ter si mimo vere prizadeva na svojo pest izpreobračati grešnike, in ki se nazadnje poboljša samo v povprečnega državljana, nagnjenega napol k dobremu, napol k zlemu, ta zgodba je razgibana in napeta kakor kakšna kriminalna povest. Fcrdiš je v vili bančnika Rozenštoka pravkar vrtal blagajno, ko so tla v pravem pomenu besede začela pod njim goreti: bankirjeva vila jc v plamenih. Na begu pred grozečo smrtjo se vlomilcu zapletata med noge dva zapuščena bankirjeva otroka, ki sta sama ostala v goreči hiši. Trdi Ferdiševi duši ni nič bolj tujega, kakor delati dobro, a ko se ju žc ne more otresti, ju vzame na roke in ju reši iz požara. Proti svoji volji, s kriminalno nakano v svoji duši postane Ferdiš v očeh strmečega občinstva, ki se je zbralo pred hišo, nenadoma junak in rešenik. Fcrdiš, zločinec s težko vestjo, se pomalem vda v igro, v katero ga pehajo ljudje. Kapitan od »Armado spasa« in sestra Terezija, ki se prideta klanjat njegovemu junaštvu, ga »izpreobrneta«. Bankir izkaže rešitelju svojih otrok vso hvaležnost: nakloni mu službo sluge v svoji mcnjalnici. Ferdiš polagoma rase v
poštenega človeka in v propovednika »Armade spasa«; brani svojemu očetu, odsluženemu fijakar-ju, do bi preveč pil, brani svojim bivšim pajdašem — tatovom, da bi počeli kriminal, brani ves svet pred grehom in zločinom. — Na koncu se tako daleč zamotajo stvari, da manjka samo še za las, pa bi Ferdiš padel v svoje staro življenje; poneve-riti hoče torbo tisočakov, da bi sestro Terezijo rešil pred kaznijo za namišljen zločin. Potem se vse razjasni, Ferdiš in sestra Terezija gresta v življenje, nc sicer prav po sledeh »Armade spasa«, toda v življenje, kakršno je: trdo in prijetno, malo padcev, malo vstajenj.
Langerjcva komedija jc vzeta prav za prav iz podzemskega življenja sodobne družbe. Tatovi in propali kočijaži, izgubljeni ruski knezi in policijski komisarji, to jc svet, ki se v njem vrši »Izpreobrnitev Ferdiša Pištore«. — Delo je življenjsko in dramalsko v vsakem oziru zanimivo.
Tenorist Marši Šimenc
je v preteklih dneh zopet obiskal Ljubljano in gostoval dvakrat v opernem gledališču: v »Nižavi« in »Židinji«.
Sloves njegovega glasu in pa pozornost, ki smo jo vajeni posvečati rojakom, ki se po večjih uspehih v tujini tu in tam vračajo, je tudi sedaj storila svoje, tako da jc bilo gledališče obakrat dosti polno.
Šimenčev glas še vedno prevzema predvsem po svoji naravni vrednosti, ki je nedvomno redka Zlasti v visokih legah doni glas še vedno polno in leskovito, dočim jc nižina že malce krhka. Vse to menda pevec dobro ve in s takimi učinki zastira ostale nedostatke. — Obe omenjeni vlogi spadati med njegove najbolj posrečene kreacije, ker so mu po vseh okolnostih najbližje in v njih tudi dosega zavzetne uspehe. V njegovi igri sc odraža skrbna izrežiranost, kar vtis nedvomno dviga. Njegov Pedro v »Nižavi« je zajet skrajno naturalistično in v nekaterih razživetjih že celo prestopa hlastajoč >0 zunanjih, neglobokih efektih, one meje, ki jih stavi estetska tankočutnost. V »Židinji« pa radi umerjenosti igre, ki jo zahteva vloga, zapušča iskrenejše vtise.
Občinstvo mu je obakrat izražalo svoje simpatije in ga nagrajalo z aplavzom.	V. U.
Dnevna kronika
res Rdečega križa v Ljubljani
Ljubljana, 28. aprila.
V nedeljo ob 9 bo v zbornici ljubljanske univerze redna letošnja skupščina Rdečega križa vse države. Predkonfercnce pa so se pričele že danes popoldne in bodo trajale tudi jutri.
Iz letnega poročila o delu Rdečega križa v državi posnemamo, da je Rdeči križ zadela huda izguba, ker je umrl njegov predsednik dr. Marko T. Leko, ugledni belgrajski iilantrop.
Iz ostalega poročila jc razvidno, da je število članstva narastlo od leta 1924, ko je štelo 18.697 članov, na 53.174 Članov, kolikor jih je že imelo leta 1932. Glavni odbor društva je izdal za razne podpore lani 1,604.000 Din. Oblastni odbori pa so izdali skupno 1,027.000 Din. Ljubljanski oblastni odbor je s krajevnimi odbori vred razdelil lani skupno 155.000 Din. V akciji za prehrano prebivalstva v pasivnih krajih je bilo zbranih sku-
paj 3,236.000 Din, 135 vagonov ljudske in 21 vagonov živinske hrane. Ljubljanski odbor je iz lastnih nabranih sredstev razdelil v ta namen 37.000 Din. Osrednji odbor pa je dodelil ljubljanskemu odboru še vagon krompirja ln pomoč države.
Rdeči križ je imel lani skupno 123 nižjih sama-ritanskih tečajev ln 10 višjih, skupno 4105 poslušalci. Od teh jih je odpadlo na ljubljanski odbor 17 nižjih in 3 višji tečaji s skupno 552 poslušalci. Do sedaj je Rdeči križ v 12 letih vzdrževal 4664 bolnikov, samo lani pa 349. Rdeči križ ima sedaj skupno 1195 organizacij, od teh v Sloveniji 74. V pomladku je organiziranih 206.000 plačujočih šolskih otrok, od teh v Sloveniji 27.587 na 347 šolali. Lani je imel Rdeči križ 12,000.000 pasiv in toliko aktiv. Skupni promet pa jc znašal 126 milijonov dinarjev.
Ze iz teh podatkov je razvidno, kako velik obseg je ta važna organizacija zavzela v Sloveniji.
Kaj pravite?
Pri nas v Bulalah smo potrebovali oblinskega pastirja. Razpisali smo sluibo s prav dobro plačo. Kuga brezposelnosti se je zanesla ludi k nam v Butale in dosti jih je bilo, ki bi radi od te kuge okrevali, čeprav s sluibo občinskega pastirja. Dva manj ko 8to prosilcev se je potegovalo za čast nositi občinski bič na gmajno. Ampak sluibe ni dobil niti eden od teh 98 lih, temveč devetindevetdeseti. To je bil Mateviek, brihtni sinko uglednega občinskega moia Matevieta, po poklicu kravjega meše-tarja. Matevie je vedno zabavljal čez občinski gnoj, Ici je bil naloien lik pred njegovo raztrgano bajto; zadnjič pa, ko je bila soseska zbrana v gostilni . Pod hrastom», je Matevie previdno molčal. Nihče ni vedel, zakaj, šele pozneje je prišlo na dan, da bi njegov Mateviek rad postal občinski pastir. — Maleviku še ni bilo 14 let in je moral biti še dva meseca v šoli. Do tedaj so pa občinski moijc počakali. In ko je Mateviek s teiavo sprejel v svojo bulico vso potrebno abecednrsko učenost, je tako poslal občinski pastir. Drugih 08 prosilcev, med temi so bili tudi možje že v letih, pa sc je lepo obrisalo pod nosom. Pravijo, da bo zgovorni kravji mešetar Matevž še v bodoče molčal pri vseli soseskah v Bulalah.
Pouk iz te izmišljene ter kar iz trte zvite kmečke povesti je pa la-le: Golk je sicer srebro, zato pa je molk zlato!
f Župnik Janez Firkovič
Včeraj, dne 28. aprila, jc umrl v Osilnici pri Kočevju ondotni g. 5 .pnik Janez P i r k o v i č. Pokojni jc bil rojen v Št. Jerneju dne 12. januarja 1894 in bil v mašnika posvečen 8. junija 1917. — Kot kaplan je služboval v Kočevju, v Ribnici in Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1929 jcprišel kot upravitelj v Osilnico, kjer je bil I. 1930 umeščen kot župnik na to župnijo. — Naj počiva v miru!
Ош predrzna nabiralca
Ljubljana, 28. aprila.
Dva južna sodržavljana, ugledna gospodina Jo-vo Jovanovič in Milan Petrovič sta se danes zagovarjala na ljubljanski policiji. Oba južnjaka. doma iz okraja Novi, sta bila namreč prijeta, ker sta s preveliko vnemo beračila po mestu, oziroma kakor se reče z lepšo besedo »nabirala prostovoljne prispevke«. Prav za prav nista bila prijeta zaradi beračenja, ker bi jima policija to prav težko dokazala, temveč sta bila aretirana zaradi hazardi-ranja, ko sta kvartala za priberačeni denar. Pri aretaciji je šele prišlo vse njuno početje na dan.
Oba gospod ina sta že dalj časa prav lepo živela v Ljubljani. Iz svojih krajev sta prinesla neke dokumente, češ, da sta pogorelca, invalida, poplav-ljenca in sploh uboga siromaka, nad katera se je zbral ves kup nesreč ter da sta vredna pod|>orc. Pri tukajšnji banski upravi sta si dala te dokumente vidirati in potrditi ter sta s tem beračila pri raznih uglednih, pa tudi revnih družinah. Seveda nista nabirala po dinarjih, najmanj, kar si jima mogel dati, da si se ju odkrižal, je bil kovač. Včasih sta nastopila kot invalida, včasih kot pogorelca, včasih kot poplavljenca. Oba sta dobro živela v Ljubljani, jedla in pila sta dobro in še domov sta pošiljala denar. Pri njiju so našli na policiji potrdila, da sta pošiljala domov svojim družinam zneske do 700 Din, in sicer ne samo enkrat. Vse seveda iz denarja, ki sla ga nabrala pri »neumnih Kranjcih«.
Policiji se je sedaj vse skupaj zdelo prene-umno in je oba izročila najprej sodišču, da ju pošteno kaznuje zaradi hazardiranja in zaradi beračenja, potem pa je odločena izgnati oba domov. Ampak to eta samo dva, koliko takih nepotrebnih in predrznih beračev je — vpričo resnične revščine — v Ljubljani iu le malokaterim more policija do živegal
Koledar
Sobota, 29. aprila: Peter, muč.; Robert, opat.
Osebne vesli
—	Dve premestitvi. S 1. drž. realne gimnazije v Ljubljani je premeščen po službeni potrebi na klasično gimnazijo v Mariboru g. Ba.juk Božidar; s klasične gimnazije v Mariboru pn jc premeščena na 1. drž. realno gimnazijo y Ljubljani gdč. Tominec Mara, tudi po službeni potrebi.
= Izpit za pooblaščenega inženirja sta napravila pri ministrstvu za zgradbe v Belgradu z odličnim uspehom ing. ar h. Lado Kham in ing. arli. Herman H u s, Častitamol
Os laie vesti
—Družba sv. Vinccncija Pavelskega v Ljubljani. Ljubljanske in okoliške konference bodo praznovale svoj običajni družbeni praznik (pre-no« relikvij sv. Vinccncija Pavelskega) prihodnjo nedeljo, t. j. 30. t. m. v Marijanišču v Ljubljani. Ob K na 7 zjutraj bo prepoved in sv. maša, ob 8 zborovanje v zborovalni dvorani. Vsi delavni člani in tudi dobrotniki sc iskreno vabijo, da se praznovanja polnoštevilno udeleže.
—	»Red in pravilo sv. maše«. Da omogoči tesno sodelovanje vernikov pri daritvi sv. maše v obliki »miesae recitatne« tudi na deželi, je Misijonska pisarna v Ljubljani dala vezati »Red in pravilo sv. niašr< z vlogami za vse nedelje in praznike v letu v lično brošuro »Red in pravilo maše z vlogami« (cena 20 Din). Ta knjižica dobro služi zlasti prvemu bralcu, ki v slovenskem jeziku bere molitve tega dne, dočim ostali
verniki uporabljajo »Rod in pravilo«, v katerem so stalne molitve sv. mašo (10 izv. 15 Din). — čč. duhovščino ljublj. in marib. škofijo ojio-zurjamo na to ugodno priliko, da čimpreje naroči knjižico »Red in pravilo sv. maše z vlogami«. ker je število brošur omejeno. — Na razpolago so še vedno tudi posamezne vloge (5 izv. 1 Din).
Naroča ee v Misijonski pisarni, Ljubljana, Semeniška ul. 2.
—	Urejena prebava in zdrava kri se
doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josef«-vodo, ker pospešuje delovanje želo J' ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Iz zapuščine rajnkega g. župnika Cuder-
' mana je na prodaj več zanimivih knjig. Tako Her-derjev leksikon, izdaja 1905, Illustrierte Geschichte der Kirche, 3 zvezki, Pleteršnikov slovar, 2 zvezka, razna homiletična dela, leposlovna dela, danes že razprodana dela slovenskih pesnikov itd. Ponudbe prosimo na župni urad Smlednik, ki posreduje.
—	Fototrgovina Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani ee je preselila na Miklošičevo cesto 5 — v Radio paviljon — poleg hotela Union. Na razpolago ima fotoaparate vseh svetovnih znamk od najcenejših do najdražjih, vsakovrstne fotopotrebšči-nc, razvija in kopira po zmernih cenah. Oglejte
I si zalogol
— Rastlinska hrana. Časovne is žrrljeneke razmere, kakor bogate izkušnje nas silijo, da ee čimbolj obračamo od mesne hrane k rastlinski. Marsikatera bolezen ali smrt gre na rovaS napačne
prehrane. Pričujoča knjiga pod naslovom »Prehrana
fo novih zdravstverah načelih«, ki jo jo priredila tefanija Humek, predstavlja prvi poskus seznanitve našega ljudstva s sodobnimi načeli prehrane. Nudi 323 receptov, kako pripravljamo okusna jedila odgovarjajoča zdravi človeški prehrani. O uku-hani sadni ln zelenjadnl brani, razpravlja knjiga v posebnem poglavju. — Ta velepomembna knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni in velja broš. 30 Din, vez. 40 Din.
—	Ali ste že opazili rnzliko med raznimi vrstami plavili las? Sami ste gotovo že ojwizill, da bledi sivoplavi lasje, ki jih danes tak« pogosto vidimo, niso samo nepriktipljivi, ampak kažejo tudi na pretil a lo negovanja. S takimi lasmi tudi najlepši obraz nc more priti do pravega izraza. Nasprotno pa svileno mehki, svitlosi-jajni prosojni plavi lasje učinkujejo očaru-joče in store, da tudi manj lep obraz ohrani polno prikupljivost. Vse je torej odvisno od nege las. u negi plavili las se mora posvečati prav koeebna pažnja, kajti plavi lasje so prav posebno občutljivi zn kemijske in vremenske vplive. S-Y-S specialni šarnpon zajamči lasem pri redni negi svetli ton. svileni sijaj in prosojno mehkobo. S-Y-S ne vsebuje nikakih škodljivih snovi in vas reši cnnogih skrbi z u ohranjevanje občutljivo plavili las. S-Y-S jo radi tega obče priljubljen in uživa prednost povsod.
—	U. F. nogavice stalno v veliki izberi na drobno in debelo pri tvrdki Karel Prolog, Ljubljana.
—	Pri slabosti je naravna »Franz Joselova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki zflatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk ima svoj redni občni zbor dne 5. niajn ob 20 v restav- 1 raciji Mrak (sedaj Tratnik) na Rimski cesti. Člani ! društva in ljubitelji ptic vljudno vabljeni.
Francoski institut v Ljubljani opozarja, da bo j predaval v jionedeljek 1. maja ob 2Ј v društvenih ; prostorih francoski predavatelj g. Jean Ilumbert in I sicer o Francozih v Sloveniji in drugih jugoslovanskih deželah v zafelku XIX. stoletja. Vabimo.
Krajevna protituberkulozna liga v Kranju ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 30. aprila ob pol 10 dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma.
STAREJŠIM OSEBAM ZAGRENJUJEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.	i
Vsem, ki trpite na revmatizmu, protinu, zba-danju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža. Za masažo je »ALGA«. Masaža z »ALGO« Vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.— 3*3
Mariborske vesti s
Mozge, ki ji m gre hvaležnost
Mariborski samaritani praznujejo 3. maja pomembno obletnico. 25 let dela v službi za dobrobit bližnjega leži za njimi, četrt stoletja naporov, pa tudi uspehov, kakor jih zamorc pokazati le redko-katera organizacija. V tem razdobju si je mariborska rešilna postaja pridobila ncvenljive zasluge ne samo za prebivalstvo iz področja mesta, temveč tudi iz cclega širnega zaledja. — Skromni so bili začetki samaritanskega dela v Mariboru. Pred ustanovitvijo reševalnega oddelka so opravljali reševalno službo policisti, ki so imeli nosila na kolesih kar na stražnicah. Dne 3. maja 1908 pa se je sestala skupina članov mariborske prostovoljne požarne brambe pod vodstvom takratnega poveljnika Jožefa Raceka, mestnega sanitetnega svetnika dr. Urbaczcka in tajnika požarnega društva Leyreja ter razmotrivala, kako bi se po vzorcu drugih večjih mest osnoval tudi pri mariborski požarni brambi poseben reševalni oddelek. V javnosti in pri vodstvu mestne občine jc naletel načrt na veliko razumevanje. Na sledečem izrednem občnem zboru požarnikov se je društvo ustanovilo. Ustanovni člani so bili: Vincenc Borstner, Henrik Egger, Martin Ertcl, Friderik Filapič, Viljem Grô-ger, Fric Gunthcr, Jožef Hardinka, Jožef Hotzl, Jožef Klaudc, Dominik Kokol, Kari Pircli. Blaž Podgoršek, Jožef Rcichenberger, Avgust Reisp, Jože Vočič in Venci Vanek. — Od imenovanih so še živi: Jožef Raček, Vinccv Borstner, Dominik Kokol, Kari Pirch; v Avstriji žive Friderik Filapič, Fric Giinther in Jožef Klauda. Aktivno pa se še udejstvujeta bivši šef-zdravnik sanitetni svetnik dr. Jožef Urbaczek, ki kljub svojim 92 letom še s čilim duhom pazno zasleduje razvoj društva in pa požarni mojster Henrik Egger, ki je tudi dosegel žc 61 leto.
Društvo si jc nabavilo najprej ročna nosila na kolesih z gumijevimi obroči, v gasilskem domu pa se jc osnovala rešilna postaja s priključeno spalno sobo za nočno stražo. Toda nosila niso zadoščala, že leta 1908 si je nabavilo društvo prvi rešilni voz, ki so ga vozili konji. Kmalu je tudi okolica začutila blagodat mariborske samaritanske postaje. Voz je bil opetovano pozvan po ranjence in bolnike v Št. Lenart v SI. gor., v Sv. Lovrenc na Poh., v Ptuj in druge oddaljene kraje. Pod poveljnikom Heyjem si je nabavilo društvo še drugi rešilni voz. Rešilno moštvo jc izvež'oal šef-zdravnik dr. Urbaczek; za njim jc prevzel vodstvo njegov sin dr. Urbaczek jun., leta 1919 pa je bil iz-j voljen za vodjo postaje in zdravniškega šefa dr.
Kari Ipavic, ki je vodil postajo do svoje smrti dne ! 13. avgusta 1932. — Prvi reševalni avto si jc nabavilo društvo med vojno leta 1915. Avto jc prestal hudo preizkušnjo v vojnem času, kaiti med letom 1914—19 so izvršili reševalci 100.023 prevozov vojaških ranjcncev in bolnikov. Avto se jc čisto izrabil in po prevratu je moral v generalno popravilo. Mariborski meščani so darovali 100.000 kron v ta namen, ki sta jih zbrala Ivan Voiler in Gustav Siege.
Leta 1924 jc pokrcnil poveljnik požarne hrambe Ivan Voiler nabiralno aklcijo za nabavo drugega reševalnega avtomobila; takrat se je izkazala tudi občina, ki jc pod županom dr. Juvanom da-j rovala v ta namen 25.000 Din. Takrat se jc tudi ; avtomobil št. 1 vnovič generalno popravil v lastni i delavnici. Leta 1928 se jc nabavil tretji rešilni avto. — Radi obolelosti vodje dr. Ipavica jc bilo poverjeno vodstvo tečajev in po njegovi smrti tudi nekaj časa vodstvo oddelka dr. Ivanšekit. Dne 30. januarja 1933 pa jc bil na občnem zboru soglasno izvoljen za zdravniškega šefa in vodjo reševalnega oddelka višji mestni zdravnik dr. Alfonz Wankmiillcr. V njem jc dobil rešilni oddelek po-
žrtvovalnega, dalekovidnega in rtrokovno izvrstno naobraženega šefa, ki je takoj ob nastopu svoje nove odgovorne in težke dolžnosti pokazal, da bo zavel v organizaciji svež in še bolj delaven duh. Pokrenil je prenovitev apibulančnih prostorov, spalnice za moštvo, izpopolnitev instrumentarija itd. Delo v društvu neprestano narašča, čas stavlja nove zahteve. Potrebe društva so vedno večje: olje, bencin, obvezni material — vse to stane ogromnega denarja. Toda mariborsko prebivalstvo se ludi sedaj izkaže ter kljub krizi podpira svoje samaritane Tudi občina vrši v vsakem oziru svojo dolžnost.
Ne smemo pozabiti še onih, ki so si prostovoljno naložili ogromno in odgovorno delo ter prinašajo dan in noč vedno nove žrtve za dobrobit bližnjega. V 25 letih so napravili preko 10Г10 voženj v reševalni službi ustanovni člani: Henrik Egger, Kari Pirch. Vincenc Borstner; od aktivnih članov pa so izvršili Henrik Egger 1851, Wernhard 2482, Ivan Rohl 1588. I. Heričko 1518, Anton Bcnedičič 1287, Armin Tutta 1197, Alojz Strumpf 1162, Franc Schell 1016 in Anton Borovič 2000 rešilnih voženj. Poleg vojaštva so pomagali reševalci v 25 letih 29.241 civilnim osebam; od teh so prepeljali v bolnišnico 19 961, prvo pomoč pa so nudili v ambu-lanci 9460 ljudem. Te številke govore dovolj; možje, ki so izvršili lo delo za svojega bližnjega, si zaslužijo trajen spomenik hvaležnosti našega mesta.
□	Smrt ugledne blage žene. Včeraj dopoldne je izdihnila svojo blago dušo ga. Ana Tavčar; dosegla jc visoko starost 84 let. Bila je vzorna mati in gospodinja, spoštovana in priljubljena v vseh krogih. Ga. Tavčarjeva je zapustila 8 skrbno vzgojenih in na uglednih položajih nahajajočih se otrok Sin Janko jc občinski svetnik mariborske občine, Anton je lastnik znane mariborske meene industrije in tudi ostali sinovi so ugledni slovenski podjetniki. Od hčerk je ga Neža soproga dr. Frko-viča. Lina pa je samostanska sestra. Blagopo-kojnico polože k večnemu počitku v nedeljo, 30. aprila ob pol 17 iz mrtvašnice mestnega jiokopališča na Pobrežjti. Bodi ohranjen vzorni in blagi ženi trajen spomini Žalujočim naše iskreno in globoko sožalje!
□	Desetletnica angleškega krožka v Mariboru. Какот smo že poročali, obhaja tukajšnji di-lavni angleški krožek desetletnico, odkar je nekaj navdušenih prijateljev angleškega jezika in kulture ustanovilo v Mariboru »Društvo prijateljev angleškega jezika in proevete v Mariboru«. Društvo si je stavilo za nalogo, da s pomočjo jezikovnih tečajev Siri med članstvom poznavanje angleškega jezika in kulture, da s predavanji poglobi stike Jugoslovanov z anglosaškim svetom, da vzdržuje čitalnico in knjižnico ter da z družabnimi prireditvami poveže ljubitelje anglo-ameriške književnosti. Društvo je vsa ta leta delovalo z vztrajno pridnostjo, neumorno vršilo svoje poslanstvo in želo lepe uspehe. Njegov ponos je lepo urejena knjižnica, ki šteje nad 500 izbranih vezanih knjig iz klasične in moderne anglo-ameriške književnosti. Prvi predsednik in vneti mecen društva je bil odvetnik dr. Josip Rapoc, ki je danes edini društveni častni
.član. Na čelu društva stoji danes odbor, kateremu načeluje zdravnik dr. Fran Toplak in v katerem so še prof. dr. Janko Kotnik kot podpredsednik, ; prof. Ivan Kos in učitelj Anton Osterc kot tajnika, prof. Ivan Bogovič blagajnik, žel. uradnik Fdo J Gniušck knjižničar in odvetnik dr, Vinko Rnpotec i odbornik. Od ustanovitve društva pn do svoje itpo- j kojitve je požrtvovalno vršil blagajniške posle biv- 1
V. z.: „JUGEFA" k. d., Zagreb, Gajsva 32.
Ojlas |e renlstr. god S. lir. 1031 od 13. I. 1933.
ši ravnatelj državne realne gimnazije v Mariboru Jakob Zupančič. Da proslavi desetletnico obstoja, priredi društvo dne 10. maja ob 8 zvečer v Narodnem gledališču akademijo, na katero se javnost že sedaj opozarja. Angleške točke sporeda se bodo sproti pojasnjevale v slovenščini. Na sporedu bodo izbrane muzikalne in recitacijske točke, večinoma iz angleške in ameriške muzikalne in leposlovne literature ter prizor iz Sliakespearjevega »Julija Cezarja«. Pri akademiji sodelujejo člani kluba, pa tudi odlični naši umetniki-solisti, pevski zbori in orkestri. Upati je, da bo ta prireditev dostojna manifestacija jtigoslovansko-anglo-rmeriškega prijateljstva. Podprimo klub v njegovih vzvišenih prizadevanjih.
□	V Grajski kapeli bodo meseca maja in junija sv. maša ob petkih ob pol sedmih in ne ob sobotah, kakor smo prvotno poročali.
□	Pri Sv. Jožeiu 'v Studencih ima jutri ob 6 Krščanska ženska zveza svojo cerkveno pobož-nost s skupnim sv. obhajilom. Odbor vabi članstvo, da se udeleži pobožnosti v obilnem številu.
□	Jutri pričetek šahovskega boja. Jutri v nedeljo dopoldne ob 9 se prične v kavarni »Jadran« turnir za šahovsko prvenstvo Maribora. Dosedaj se je prijavilo za turnir 11 tekmovalcev. Prijave pa se sprejemajo še do pričetka turnirja.
□	Ponovno. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da se vrši porfovna razglasitev razporeda obveznikom na travniku vojaškega vežbališča na Teznu v nedeljo dne 30. aprila 1933 ob vsakem vremenu z začetkom ob 7 zjutra; ter traja nepretrgoma do 6 zvečer. Mestni avtobus bo vozil tudi v nedeljo od pol 7 do 18 iz Glavnega trga na lezen-sko vežbališče in nazaj.
Q SSK Maraton, kolesarska sekcija priredi v nedeljo dne 30. aprila ob 10 dopoldne svojo prvo kolesarsko tlirko in sicer na progi Maribor—Pol-skava—Maribor 30 km. Start in cilj na Tržaški cesti pri gostilni Tržaški dvor, obratna točka pri km 120 pred Polskavo Pozivajo se vsi dirkači, da so točno ob pol 10 na štartu. Prijatelji športa vabljeni.
□	Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 30. aprila do 7. maja Magdalen-ka lekarna mag. ph. Savosta na Kralja Petra trgu.
□	Avtomobilska nesreča pred sadiSčem. Pred sodnikom tukajšnjega okrožnega sodišča se je vršila včeraj razprava o avtomotilski nesreči, ki se je pripetila dne 18. oecembra lanskega leta v Zgornjem Radvanju. Osebni avlomobil, ki ga je šofirai Mihael Zorenč, je zadel pri prehitevanju v kočijo izvoščeka Copettija, na kateri se je nahajalo 7 oseb. Sunek ie Copcttijevo vozilo prevrnil, pri čemer so zadobili nekateri potniki resne poškodbe. Sofcr pa se ni zmenil za ponesrečence, ampak je odbrzel s svo iin vozilom v temo. Pred sodnikom se je zagovarjal šofer Aorenč, da je zakrivil nesrečo izvošček, ker se baje ni brigal za znamenja s hupo. — Obsojen je bil na 14 dni zapora pogojno za dobo 2 let. Sodil je višji sodni svetnik dr. Tombak, obtožbo pa je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan
□	Ribe na trgu. Včerajšnji ribji trg je bil srednje založen in sicer samo z morskimi ribami. Bilo je 15 kg škombrov po 26 Din, 20 kg molov po 26 Din, 50 kg sardelic po 12 do 14 Din, 5 kg aciala (morski pes) po 24 Din in 15 kg sveže pole-novke po 16 Din za kg.
□	Nadsvetnik Hinterlechner: Mestna občina. •V četrtek se je vršila v Ljubljani pred tamošnjim
višjim deželnim sodiščem kot drugo instanco razprava o odškodninski tožbi mestnega tržnega nadzornika nadsvetnika Hinterlechnerja proti mariborski mestni občini. Razprava je bila v četrtek zaključena, sodbo pa izreče sodišče pismeno.
□	Tablice... Vhodna vrata tukajšnjega policijskega komisarijala so že nekaj dni zabarikadi-rana s kolesi. Kolesarji so dobili na policiji evidenčne tablice, ki so jih sami montirali na kolo sedaj pa prihajajo na komisarijat še po svinčeno plombo. V treh dneh je plombiral sluga komisar -jata skoro tisoč koles.
□	Pomladanska vzrejna tekma psov ptičarjev. Podružnica Maribor društva »Ljubiteljev ptičarjev« v Ljubljani priredi jutri v nedeljo ob vsakem vremenu svojo mednarodno priznano pomladansko vzrejno tekmo za pse ptičarje vseh pasem, ki so bili povrženi v letu 1932 in so že vpisani v kaki priznani rodovni ^njigi ali pa da so si pridobili pred tekmo pravico za vpis po obstoječih vpisnih določilih. Vodja tekme je predsednik podružnice gosp. ravnatelj Dragotin Klobučar. Sodniki dospejo iz Ljubljane. Sestanek udeležencev v nedeljo 30. t. m. ob 8 na žel. postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Prijavljenih je že veliko število prvovrstnih ptičarjev, tako da je uspeli le prireditve v prid naši domači psoreji že zagotovljen.
□	V oglas Fettich-Frankhcim: Pozor frizerji! z dne 27. t. m. sc je vrinila pomota. Pravilno se glasi za pomočniške in mojstrske izpite.
(Slovo mesto
Glasbena Matica, podružnica Novo mesto, je
žal iznova prisiljena, za nedeljo 30. t. ni ob 15 razglašeno prireditev prcklicati; lokalne razmere bi sicer omogočile predstavo v soboto 29. t. m., toda ta dan je zadržana službeno ga. Golob-Berno-tova, take da je odbor prisiljen ponovitev predstave, ki bi po kritju velikih stroškov bržkone prinesla nekaj dohodkov glasbeni šoli, na nedoločen čas odložiti. Odbor prosi p. n. občinstvo, da razglas blagohotno upošteva ter neugodne posledice nastale zmede z opozoritvijo svojih znancev na to izpremembo prepreči. Kupljene vstopnice obdrže svojo veljavo; ako pa ponovitev v dogledni dobi nc bi bila mogoča, se bo to razglasilo ter sc bodo zneski za kupljene vslopnicc nri društveni blagajni vrnili. — Odbor,
Krasotica na čela roparske tolpe
Ameriški „Dreyfus"
D - avshi vod teli 17 let po nedolžnem v ieči
Pred 17 leti je bil v San Francisco delavski agitator Tomaž J. Mooney obsojen na smrt, nazadnje pomiloščen na dosmrtno ječo. Zdaj se ameriška javnost pripravlja na obnovitev procesa, ker se je nekaj glavnih obtežilnih prič skesalo in izjavilo, da je pričalo po krivem proti obsojencu.
Bilo je poleti 1. 1916, ko je sprevod na dan narodnega praznika prekinila strahotna eksplozija, ki je zahtevala 10 smrtnih žrtev in 40 lahko ranjenih. Oblastva so razpisala visoke nagrade za tistega, ki bi mogel najti krivce. Policija je aretirala omenjenega delavskega voditelja Mooneya, njegovo ženo in tri drnge delavske agitatorje, med njimi K. Billingsa. Mooney in Billing sta bila že prej osumljena, da sta v boju zoper policijo uporabila dinamit. Zato je padel nanje sum. Proces se je proti njima vršil ločeno. Billings je bil obsojen na dosmrtno ječo. Mooney pa štiri mesece za njim na smrt. Mooneyu so pozneje spremenili kazen v dosmrtno ječo.
Tedaj je vstala velikopotezna agitacija ne samo v Ameriki, temveč tudi po vsem svetu, češ, da je Mooney nedolžen. Minilo je od tedaj že 17 let. Frank Oxmann, konjski hlapec, ki je pričal proti Mooneyu, je takoj po procesu izjavil, da ni pred sodiščem govoril resnice. 1'udi natakar Frank Mac- I
Donald je podal podobno izjavo. Glavna priča, to je Oxmann je kmalu po procesu umrla. MacDonald pa je pripravljen sedaj pričati za Mooneya. Javilo se je drugih 100 prič, ki bodo pričale zanj.
V Mooneyev prilog govori tudi slika, ki je prišla sedaj na dan in ki kaže sprevod, kakor ga je fotograf zajel z neke strehe. Aparat je tudi zajel Mooneyev zakonski par, ki je prav s te strehe prisostvoval sprevodu, in sicer dober kilometer daleč od mesta, kjer je nastala eksplozija. Za preiskovalnega sodnika je tudi važna okolnost, da je na sliki tudi ura z bližnjega stolpa, ki kaže točno čas, ko je bila slika posneta.
84 letna mati upa.
Prihodnje dni se prične obravnava za revizijo prve razsodbe Razpisa nove obravnave se ne veselita samo Mooney in njegova žena, temveč tudi njegova 84 letna mati, ki ni nehala upati v pravico od trenutka obsodbe njenega eina do danes. Tako po obsodbi je organizirala protestne shode ne samo v Združenih državah, temveč tudi v Franciji, v Angliji, Nemčiji in Rusiji. Tudi Billing upa, da bo revizija prinesla Mooneyu. kakor tudi njemu ! zlato svobodo.
Pred praznikom dela
moštvo. Ling Hoh-sung je z revolverjem stala ob strani krmarja in mu pokazala na zemljevidu zaliv, kamor je moral zapeljati ladjo. Tu se je tolpa izkrcala in odnesla s seboj vse dragocenosti, kakor denar in zlaitmino, ki jih je ugrabila na ladji. V zalivu so takoj prijavili oblastvom dogodek. Tu so pričeli zasledovati tolpo tudi angleški mornarji, toda skrivnostna ženska je zginila in z njo tudi tolovaji.
V Nemčiji bodo proslavili dan 1. maja z velikanskim pompom, s katerim hočejo nemški fašisti prekositi italijanske, ki so znani po paradah. Pomp naj bo pesek v oči priprostemu ljudstvu. V Tem-pelhofu pri Berlinu se bo vršilo zborovanje, katerega se bo udeležilo okoli mi'ijon ljudi. Po Hitlerjevem govoru bodo pričeli delovati umetni ognji. Po dosedanjem načrtu bodo izstrelili 60.000 raket. Hitlerjevci so najeli vse berlinske izdelovalce umetnih ognjev, ki jih je okoli 50, da jim pripravljajo rakete. Na sliki vidimo pirotehnika, ki pripravlja umetne ognje.
Prvi človek
Na severu bivše Nemšlke Vzhodne Afrike se razprostira neskončno travnato morje Serengeti. Ob njegovem vzhodnem robu se odpira oldowayska skalna globel. Tja je bila lani odšla posebna nennško-angleška raziskovalna eksjiedicija in jo po svojih odkritjih poimenovala: »Oldoway — globel pračlovekac.
E!kšpedicija je odkrila v oldowayslri globeli »geološki profik petih zaporednih plasti, druga vrh druge. V vseh so n,"šli znamenite priče iz sivïh davnin, tako da je to najpopolnejši prerez mnogo tisočev let človeškega razvoja. Ekspedicija je zbrn)»-na tisoče kamenitih kijev iz vseh časov kamenite dobe. Našla je ostanke orjaškega povodnega konja ta ogromne slonove čekane.
V vrhnji, najmlajši plasti je ležalo jako dovršeno izdelano orodje mlajše kamenite dobe. Pod njo eo našli kije iz starejše dobe in pod le-to orodje, ki je bilo že zelo preprosto, komaj obdelano. In v predzadnji plaeti so odkrili najznamenitejše — najstarejše človeško okostje, ki je dozdai znano. Najprej so menili, da izvira oldoway ski človek, ki se je nahajal v čepečem položaju, iz novejšega časa. Potem so pa ugotovili, da je to priča morda stotisoč let stare človeške kulture Lobanja je visoko razvita in ne kaže glava niti sledi nižjega (živalskega) izvora. In to je uaista-rejSi Шс pračlovek*.
B. Skaw soSrudnik komunistične ,Svobodne misli*
Angleški odsek Internacionale proletarekih svobodomislecev razvija v zadnjem času izredno delavnost. Napovedal je boj verski misli, ki posredno ali neposredno |>odpira meščanstvo in ovira osvoboditev delavskega razreda.'; napovedal je boj tudi proti vsaki karitativni akciji, ker ponižuje delavski razred, nadalje boj proti delovanju misi-jonov, češ, da so v službi imperializma, ter boj proti poizkusu, da bi se socializem pokristjanil. Potreben je študij zgodovinskega inaterializma in Marxovih ter Leninovih naukov. Podpreti je treba rusko protiversko gonjo, zahtevati ločitev cerkve j od države. Komunisti so pričeli sistematično širiti j glasilo angleških brezbožnikov »Svobodna misel«. I Med sotmdniki tega lista je tudi znani Bernard Sha\v.
V ponedeljek obhajamo praznik dela. Prva slika vlevem kotu rudar v rudniškem rovu; poleg te prizor iz železniške delavnice; spodaj na levi orjejo kmetje visoko v planinah; na desnem šiva pridna gospodinja v poznih urah, ko v družini že vsi spijo.
1. maja poteče 60 let, kar je umrl David Livingstone, znani raziskovalec Afrike. Livingstone je odkril vodopade Victoria in jezero Niasa. L. 1871 so mislili, da se je v Afriki zgubil in raziskovalec Stanley ga je šel iskat. Našla ®ta se končno v afriškem pragozdu. Livingstone je umrl leta 1873, ko je skužal odkriti Nilove izvirke.
Tragična smrt poljskega dijaka
Minister Seldte. duhovni vodju »jeklenih čelade, je na Hitlerjev pritisk prisilil polkovnika Dii-sterberga (na sliki), da jc odložil mesio -predsednika /veze jeklenih čelad. Diisterberg je zahteval, naj organizacija jeklenih čelad ohrani svojo neodvisnost. Hitler pa hoče biti poveljnik vseh nezakonitih oboroženih čet in bi rad polagoma likvidiral tudi jeklene čelade. Zmagal je seveda on in jeklene čelade so se mu podredile. Diisterberg je poleg vsega židovske krvi
Dobro naložen denar
Francoski finančni tisk prinaša letno poročilo »Delniškega društva za morska kopališča ;n klube v Monacu«. Na čelu tega mogočnega podjetja stoji znani milijonar sir Basile Zaharov. ki je pravi lastnik vsega Monte Caria. Številke dokazujejo, da ni treba delničarjem tožili o krizi! V petletju 1926—1930 so n. pr. zaslužili 352 milj. francoskih frankov. Samo lansko leto izkazuje manjše dohodke, a to je posledica velikih gradbenih izdatkov. Monte Carlo je dosti naredil, da bi prekosil ostala bližnja kopališča v Italiji in na Francoskem. Stavbe na novi obali »Palme-Beachu«, zimski in poletni športna kluba, kinematograf, novi hotel itd. so stale nad 84 milijonov frankov. A kljub temu je krila igralnica vse izdatke in še razdelila nekoliko dobička med delničarje. Edina posledica krize je varčevanje, ki ga je morala na zahtevo sveta delničarjev uvesiti uprava. V ta namen je znižala število vratarjev, vrtnarjev in drugih slug. Prištedila je v enem letu 6 milj. frankov.
»Gori!«
Sovjetski „parlament"
»Izvestja« objavljajo osebne podatke o članih sovjetske Osrednje izvrševalne vlade o priliki njenega pomladanskega zborovanja. Parlament šteje 611 oseb. Od teh zastopa ruske okraje 260, ukrajinske 62, beloruske 18 in armenske 16 poslancev. Ostali narodni drobci malo spremenijo skupno sliko, ki kaže, da prevladujejo ruski in ukrajinski poslanci. Vendar pride na 500 tisoč ukrajinskega prebivalstva po en poslanec, medtem ko vsakih 300.000 Rusov izvoli po enega ruskega poslanca. Zato pa pride baje po en poslanec na vsakih 47.000 Židov. Po značaju je med 611 poslanci samo 286 delavcev in 98 kmetov. Vsi ostali so komunistični poklicni politiki ali državni uradniki.
„American girl" strah velikih lad'j
Ob kitajski obali gospodari tolpa pomorskih tolovajev, ki ogroža tudi velike parniike, ki plovejo tam mimo. Podobne tolovajske čete niso na Kitajskem in na Daljnem vzhodu nič posebnega. Toda ta tolpa se posebno odlikuje po svoji predrznosti. Kar je najbolj značilnega zanjo, je to, da jo vodi skrivnostna ženska, stara okoli 26 let, ki ima ime Ling Hoh-sung. Čeprav nosi kitajsko ime, sodijo, da je belokožka, in sicer bržkone iz Amerike. Govori gladko angleško, kakor tudi kitajska Ta nenavadna ženska je tudi izredno lepa. Verjetno je, da gre za akademko, ki je študirala na ameriškem vseučilišču in se je taim zaljubila v kakega Kitajca. To je bil prvi korak na poti v čudno življenje.
Kitajska oblast va se na vso moč trudijo, da bi izsledila to tolpo, toda njihov trud je zaman. Ling Hoh-sung tako spretno vodi svojo tolpo, da ji ne morejo do živega. Oblečena je navadno v črno svileno obleko in strastno kadi. Ta tolpa ropa po natančnem načrtu. Navadno se roparji vkrcajo kot običajni potniki, l ing Hoh-sung kupi vselej 1'stek za kabino I. razreda in potuje kakor odlična ameriška dama.
Nedavno je pod vodstvom te krasotice kitajska tolpa oropala japonski parnik ki je plul iz Svatova v Hongkong. Posadko parn,''ka je tvorilo ll japonskih čnsrtnikov, moštvo je bilo japonsko. Na njem se je vozilo 120 potnikov. Ker so častniki slutili, da se pripravlja napad na njihovo ladjo, so za-ukazali. naj straži,jo parnik stalne straže. Ko se je menjavala straža, je nenadoma planila iz kab'ne I. razreda odlična dama v črni obleki in z revolverjem v rokah tekla proti povelinemu mostu. V tistem hipu se je že zbrala množica »potnikov«, to je kitajskih roparjev. Vrata v poveljniško kabino je stražila straža, toda v trenutku, ko je hotela potegniti revolver, se je že zrušila pod smrtonosnim strelom, ki ga ie oddala dama. V najkrajšem času so roparji ustrahovali vse častnike in
»Grehi staršev se maščujejo nad otroki... Kdo- ve povedati kak primer?«
-Ako mi oče pomaga pri nalogi, gospod učit Ij!«
»Gospod doktor, strašno me boli v trebuhu, zdaj na levi, zdaj na desni, zdaj na sredi.« »In kje vas je pa začelo najprej boleti?« »V Prešernovi ulici.«
17 letni gimnazijec Alfred Koniec si je na Dunaju pognal kroglo v glavo, ker je pni izpitu iz kemije dobil »nezadostno«. Imel je »nezadostno« že iz dveh drugih predmetov in po najnovejših predpisih prosvetnega ministra morajo zapustiti šolske zavode tisti dijaki, ki so bili klasificirani v treh predmetih z >nezadoetnim<. Dijaikovi starši živijo na Poljskem. Njegov oče je zdravnik- Dijak je bil sicer veselega značaja, zato je njegov korak toliko bolj presenetil vse njegove tovariše in profesorje.
V Oaklandu v Kaliforniji sta brata William llevo) in Jurij Besler zgradila letalo na parni pogon. Vijaka torej ne bo gnal bencinski motor, temveč motor na paro, kakor pri železniških strojih. Letalo
«e >e pa poizkusih obneslo.
Dr. Josip Dermastia:
Zavarovanje proti toči
V »Slovencu« z dne 14. t. m. St. 87 smo si
ogledali požarno zavarovanje in smo videli, da je naše privatno zavarovalstvo v zavarovanju kmet-skih domov izvršilo v polni meri svojo narodno gospodarsko nalogo in dolžnost ter da si je « svojim solidnim in koristnim delom pridobilo ined narodom tak ugled in zaupanje, da ljudstvo do danes še ni občutilo potrebe in tudi ni izreklo želje, da naj banovina uredi zavarovanja.
II.
Zavarovanje p.roti toči je povsem svojevrstno
in se loči od ostalih panog elementarnega zavarovanja zlaati v tem, da na nastop zavarovanega slučaja t. j. padanje toče nima zavarovanec nikakega vpliva. Zavarovanec more po;:ar namirno ali pa s svojo malomarnostjo povzročiti, toča in nje ja-ltost pa je od volje zavarovanca popolnoma neodvisna. Med tem ko so vsa poslopja po požaru ogrožena in je velikost požarne škode odvisna od subjektivnih in objektivnih momentov rizika, nam kaže izkustvo, da nekateri kraji toče sploh ne poznajo, v drugih pada zelo poredko in šibko, v nekaterih pa udarja zelo pogosto in s tako jakostjo, da so škode običajno zelo velike, celo katastrofalne, ker toča zadene velike komplekse zemljišč.
Naravno je, da posestniki zemljišč v onih krajih, Ici toče ne poznajo ali v katerih jo toča zelo redek pojav, nimajo interesa na zavarovanju.
Potrebo po zavarovanju občutijo le gospodarji v onih krajih, v katerih toča vsled pogostega in jakega udara povzroča velike škode, toda tudi ti gospodarji se po večini ne poslužujejo zavarovanja, ker se jim zde premije previsoke.
Dejansko premije niso previsoke in niso samo primerne, temveč že minimaline in včasih celo prenizke, kar dokazuje dejstvo, da so naše zavarovalnice izplačale v letu 1931 za škode po toči 11% od celokupne ubrane premije. Nič boljše ni drugje. V Nemčiji je »Severonemška zavarovalna družba proti toči« (Norddeutsche Hagelversicherung A. G.), ki krije eno tretjino vsega rizika, imela lansko leto 256% škod. Švicarska zavarova'na družba proti toči »Paragrele« je morala po 63. letih delovanja vsled slabih uspehov likvidirati. V letu 1929 so imele češke zavarovalnice vsled toče 233.3% škod; na okroglo 57 milij. Kč premij so izplačale 132 milij. Kč odškodnin. Zavarovanje proti toči poteka po celem svetu slabo.
Pri takem položaju je neutemeljen očitek, da zaračunava privatno zavarovalstvo previsoke premije, in za demagoško se mora smatrati zahtevo, da mora kmet v vsakem slučaju dobiti ceneje zavarovanje, ker je gospodarsko slabejši faktor, ne da bi se navedlo, kdo da naj krije primanjkljaje. Večjih izgub zasebno zavarovalstvo ne prenese, ako noče propasti.
Privatno zavarovalstvo zahteva od ^ zavarovanca pravično premijo. Čim večja je pričakovana škoda glede gotovih zavarovanih parcel, tem višji je premijski stavek. Škoda je tem večja, koder toča pogosteje in z večjo jakostjo pada ter so po toči prizadete rastline proti njej manj odporne odn. "bolj občutljive, Privatne zavarovalnice pravično dilerencirajo premije po topografičnem ali krajevnem riziku in po specifičnem riziku glede občutljivosti in odpornosti prizadetih rastlin proti toči. Opasnost po toči in občutljivost rastlin proti njej sta glavna činitelja za pravično izračunavanje premije. ^
0 taki pravični diferencijaciji premije se nikakor ne da govoriti pri uredbi, s katero naj se uvede obvezno in javno zavarovanje proti toči v naši banovini. Po navedbah pozna uredba neko diferenciacijo premije po katastralnem donosu zemljišč. Ta diferenciacija za pravično izračunavanje premije nikakor ni zadostna in o pravičnosti premije na podlagi take diferencijacije ne more biti govora.
Po uredbi se plačuje po katastralnem donosu zemljišč diferencirano premijo. Premijo bodo torej plačevali tudi lastniki zemljišč v krajih, ki toče sploh ne poznajo odnosno so škode po toči naravnost malenkostne. Plačevati bodo morali po boniteti zemljišča, ki je iz katastra razvidna, v isti višini odmerjeno premijo kot lastniki zemljišč v oaih krajih, v katerih toča pogosto udarja ter povzroča zelo velike in celo katastrofalne škode. Plačevati bodo morali premijo lastniki neobdelanih zemljišč in lakih parcei, na katerih rastejo kulture, ki so za točo sploh neobčutljive ali zelo malo občutljive kot so n, pr. gozdovi, pašniki itd. Diferencijacija premije samo iz vidika kataslral-nega donosa je težka krivica, ki bo velikemu delu lastnikov zemljišč v naši banovini prizadjala občutno škodo.
Na tak način niso nikdar postopale privatne zavarovalnice, ki se predvsem strogo drže načela pravičnosti in obravnavajo kmeta tako, da do sedaj še ni izgubil vere v privatno zavarovalstvo. Zasebnemu zavarovalstvu se mora priznati, da je v danih razmerah v zavarovanju proti toči pošteno in pravično vršilo svojo narodnogospodarsko nalogo.
Zavarovanje proti toči ne spada med najtežje ln najbolj komplicirane veje zavarovanja, pač pa je brez dvoma najnevarnejša vrsta zavarovanja in je nevarnosti odgovarjajoče tudi premija visoka. Iskalo se je potov, po katerih bf se prišlo do po-cenjenja. Mnoge države in veliko narodnih gospo-darnikov se je pečalo z vprašanjem podržavljenja tega zavarovanja, a vsi so to misel opustili, čim so se v ta problem vsestransko poglobilfî Prišli so do zaključka, da nižjih premij kot do sedaj nobetia zavarovalnica ne more zaračunavati, ker drugače z. ubranimi premijami ni mogoče kriti nastalih ideod in izdatkov ter je propad neizogiben. Poccnjenje je mogoče s subvencijami odnosno s pokrivanjem primanjkljajev iz javnih fondov ali pa s krivičnim načinom zavarovanja, da se z uvedbo obveznosti pritegne k zavarovanju tudi last.iike zemljišč, ki so po toči sploh neogrožena ali na katerih Skoda po toči ne more nastati, ker so neobdelana ali so kulture na njih proti toči neobčutljive. Tako pocenjenje je pa samo navidezno, ker ustvarja novo obremenitev kmeta v obliki novih davkov odnosno nepravičnih premij.
V tem pogledu je zelo poučna zgodovina delovanja za podržavljenje zavarovanja proti toči v ČSR, v kateri ne moremo odrekati naprednosti. Težnja po kmečko-gospodarskem zavarovanju se je pojavila v ČSR že v 90. letih. Po velikih elementarnih katastrofah se je vedno ojačiln. Tako n. pr. leta 1S03 po toči na južnem Češkem. Po prevratu je misel o podržavljenju zavarovanja proti toči intenzivneje zrastla v glavnem radi tega, ker jo je izredno podpiral sekcijski šef v poljedelskem ministrstvu dr. Kolaf. Prvotni načrt še iz časov revolncijonarne narodne skupščine je imel v mislih državno zavarovalnico z monopolskim stališčem in obveznostjo zavarovancev ter bi morala država k upravi prispevati z ogromnim posojilom. Poljedelsko ministrstvo je prišlo do zaključka, da pri ob-etoječih razmerah monopolno in obvezno zavarovanje ni prikladno. Pozneje «c jc izdelal načrt in predlagalo, da ee ustanovi privatna zavarovalnica s prostovoljnim pristopom brez monopola, ki naj
bi bila Ie konkurenčen zavod, h katerega upravi bi država ne samo prispevala s kreditom, ampak morala darovati 42 milij. Kč ter poleg tega dati
še vsako leto subvencijo približno 10 milij. Kč in dovoliti oprostitev od kolkov in pristojbin. Ta zakonski načrt leži že od leta 1928 v parlamentu in tam spi spanje pravičnega iz umljivih razlogov.
Tako v napredni ČSR. Pri nas gre zakono- ! daja hitreje in brez premisleka. Leta 1923 je izšel ! zakcit o zavarovanju proti toči, ki je bil z zakonom o pospeševanju kmetijstva ukinjen. Leta 1931 je izšel okvirni zakon o zavarovanju plodov in posevkov, ki izvedbo zavarovanja prepušča posameznim banovinam.
Zakon iz leta 1923 daje posameznim bivšim oblastem možnost ureditve zavarovanja proti toči in jim dovoljuje, da morejo izvršitev zavarovanja s posebnim dogovorom prepustiti tudi privatnim zavarovalnicam. To je bila edino zdrava misel, ker bi se eta ta način izkoristilo v administrativnem in organizatornein pogledu preizkušeno in dovršeno delo privatnega zavarovalstva.
Na podlagi zakona iz leta 1923 je uvedla zavarovanje proti toči edino le Primorsko-krajiška oblast in sicer v lastni režiji. Tozadevna uredba je zgrajena na sličnih načelih kot nameravana uredba za našo banovino. Zavarovanje je doživelo neuspeh ter je vzbudilo pri ljudstvu veliko nezadovoljnost in nezaupanje, kar mora biti svareč vzgled vsakemu, ki hoče pristopiti k uvedbi obveznega zavarovanja v javni upravi.
Na podlagi zakona iz leta 1931 zavarovanje proti toči do danes še v nobeni banovini ne posluje, da si je že večina banovin izdala predpisane lastne uredbe. Ljudstvo o zavarovanju noče ničesar slišali in je v Dunavski banovini ogromno število občin proti uvedbi zavarovanja celo naj-energičneje protestiralo.
Vse to zagovornikom obveznega zavarovanja ne da misliti. Je pač smelost posebne vrste, ko ee pripoveduje, da je bila pri nas uredba o zavarovanju proti toči izdelana brez praktičnih izkušenj in brez matematične osnove. Lahko si napravimo jasno sliko o tem, kako da bo uredba izgledala in kakšen da bo gospodarski uspeh takega podjetja. Mirno moremo reči, da bo kljub prisil-nosti zavarovanja in nepravičnega zaračunavanja premij vsekako slabeji kot pri obveznem in v javni upravi stoječem bolniškem zavarovanju, če ne bo celo — polom.
★
LJUBLJANSKA BORZA ZA BLAGO IN
VREDNOTE	f
ima občni zbor 23. maja ob 15 v borznih prostorih. Dnevni red občnega zbora je naslednji:
Pozdrav predsednika, določitev treh overova-teljev zapisnika "in dveh zapisnikarjev, poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1932, poročilo finančnega odbora, odobritev bilance in razrešnica borznemu svetu, volitve S članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 15 članov borznega razsodišča.
VELESEJEM — GOSPODARSKA PRIREDITEV
Minister trg. in i ml. je izdal odlok, da se mednarodnemu vzorčnemu velesejmu, ki se bo vršil od 3. do 12. junija t. 1. v Ljubljani, prizna čisto gospodarski značaj. Na podlagi tega odloka se smatra XIII. ljubljanski velesejem kot službeno priznana razstava v smislu § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine od 1. maja 1928. Po tem so še uepatenlirani predmeti industrijske svojine, razstavljeni na tem velesejmu, zavarovani s pravico prvenstva od dneva razstavljanja.
★
Podružnica Ljubljanske Kreditne banke v Va-raždinu je izbrisana iz trgov, registra, ker je prenesla posle na zagrebško podružnico in prenehala poslovati.
Borza
Dne 28. aprila 1933.
Denar
V	našem deviznem prometu je važno, da je z današnjim dnem Narodna banka zopet začela sprejemati dolarje, kar je 20. t. m. ukinila. Med tečaji so danes narasli Berlin, Bruselj in Newyork, neiz-premenjeni so ostali Amsterdam, Curih, Pariz in Praga, dočim sta London in Trst j>opustila.
Avstrijski šiling je bil v Ljubljani zaključen po 8.30—8.40, v Zagrebu po 8.35, v Belgradu je notiral 8.30- 8.375.
Ljubljana. Amsterdam 2308.18—2319.54, Berlin 1314.03—1324.83, Bruselj 802.13-800.07, Curih 1108.35—1113.S5, London 194.30—1&5.90, Newyork 5208.26—5236 52, Pariz 225.85 —220.97, Praga Ј70.П —171.76, Trst 297.68- 300.08.
Promet na zagrebški borzi jo znašal brez kompenzacij 54.522 Din.
Curih. Pariz 20.375, London 17.54. Newyork 471.12, Bruselj 72.325, Milan 26.875, Madrid 44.40, Amsterdam 208.25, Berlin 118.75, Dunaj 73 (56.20), Stockholm 91. Oslo 89.70, Kopenhagen 78.35. Sofija 15.42, Praga 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Med državnimi papirji je danes najbolj oslabela vojna škoda na belgrajski borzi. V Blerovih papirjih ni notic, kar je najbrže v zvezi s kui>onom, ki zapade 1. maja t. 1. Promet je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom in 7% invest. pos. 50.000.
Ljubljana. 7% inv. pos. 42.50—43, vojna škoda 190 den.. begi. obv. 31.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 42 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 41.50— 42 (41.50), agrarji 23-25, vojna škoda 190—191 (189, 190). 5. 187—191, 6% begi. obv. 31.75—32.50, 7% pos. DHB 42—44. — Delnice: Priv. agrar. banka 190-192 (191), Šečerana Osjek 110, Impex 50 den., I sis 30 lil., Trboveljska 110—150.
Belgrad. Narodna banka 3650—3700, Priv. agr. banka 195-190 (193, 195), 7% inv. pos. 42.75--13.25 (43.25, 43), agrarji 23 .len., vojna škoda 186 -188 (187, 185). 6% begi. obv. 31.50-32 (32. 31.76), T'/» pos. DHB 13—44.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 59.26, Aussiger Chemiscke 166. Alpine 11.75, Trboveljska 15.05, Rima Murany 21.
Žitni trs
V	pšenici se ponudba ni bistveno izpremenila. Koruza je v ceni neizpremenjena. Mlini so pripravljeni nekoliko znižali cene.
Živina
Mariborski svinjski sejem dne 28. aprila. Na današnji svinjski sejein jo bilo pripeljanih 288 svinj. Cene so bilo sledeče: mladi prašiči 5 do 6
tednov stari 100—150 Din. 7 do 9 tednov 200—300, 3 do t mesece 260—350, 5 do 7 mesecev 450—550, S do 10 mesecev 600—750. 1 leto 750—9(10 Din. Kilogram žive teže 7.50—8 Din, mrtvo 10.50—12 Din. Prodanih je bilo 198 komadov. Kupčija je bila izredno živahna.
Celle
Gr Osebna vest iz državne službe. Gdč. Dam-janič Draga, učiteljica srbohrvaščine je prccne-ščena iz Maribora na okoliško deško šolo v Celju
Gr Umrln sta: V tukajšnji javni bolnišnici ! Kolbl Terezija, 64 letnn vdova po strokovnem j učitelju iz Mozirja. V Zavodni je umrl Tomašcv ' Matija, narednik.
Gr Pevska vaja cerkvenega pevskega zbora. Danes ob 8 zvečer kratka pevska vaja. Pevci in pevke priidte točno in zanesljivo vsi!
Gr Hišni posestniki so zJiorovnli v četrtek v Narodnem domu. Občnega zbora, ki ga je vodil namesto umrlega predsednika odvetnika g. dr. A. Božiča, podpredsednik g. Gregorlč Kari, se je udeležilo od 284 članov le 25 do 30. znamenje, da sc hišni |x>sestniki zelo malo zanimajo za svojo organizacijo. O društvenem delovanju v preteklem letu .so poročali g. podpredsednik, ki se je spominjal umrlega predsednika g. dr. A. Božiču, katerega spomin je organizacija počastila na ta način, dn je darovala petim dobrodelnim društvom v Celju vsakemu po 200 Din. Nadalje je g. podpredsednik poročal o notranjem društvenem delovanju, v koliko jc društvo storilo z raznimi intervencijami in dopisi za svoje članstvo. Pred vsem je treba poudariti tukaj dva sklepa: L društvo hišnih posestnikov v Celju predlaga naj sc k dosedanjim občinskim dokladam na direktne davke doda 1 odstotek za požarno brambo, 2. Krajevna proti-tuberkulozna liga je poslala društvu dopis, nnj bi hišni posestniki pomagali zbirati med seboj in od najemnikov prispevke za protituberku-lozni azil. Prvi predlog je bil sprejet soglasno, drugi predlog je bil pa soglasno odklonjen. Občni zbor je naklonil Gasilnemu društvu v Celju 1000 Din, onemu v Gaberju pa 500 Din podpore. Končno je g. predsednik apeliral nn člane, naj se trdno oklenejo svoje organizacije, ki bo znala vedno zagovarjati interese članstva. Iz kratkega blagajniškega poročila posnemamo. <la ima društvo 7839.30 Din čistega premoženja. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika g. Gregorič Kari, odbor je ostal v večini dosedanji. Nato je govoril predsednik Pokrajinske zveze hišnih posestnikov g. Frelili iz Ljubljane, ki je priporočal hišnim posestnikom. naj znižajo kolikor mogoče najemnine.
Gr Izsledeno kolo, V sredo zvečer ob 9 je 21 letni rudar Drago R. iz Trbovelj odpeljal brivcu Weissu v Trbovljah 1200 Din vredno kolo. Policija v Celju jc takoj v četrtek zjutraj po naključju aretirala v Celju omenjenega rudarja. m ti odvzela kolo in bo izročen v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
Gr Tatvina cementnih cevi. V noči od 27. no 28. t. in. so neznani zlikovci odnesli z dvorišča stavbenika g. Jezernika Karla. Mariborska cesta 22, 11 cementnih cevi. dolgih po 75 cm in s premerom 10 cm. G. Jezernik ima škode 126.50 Din. Policija je tatovom že na sledu.
Gr Redni letni občni zbor SK Olimp sc bo vršil jutri, v nedeljo, ob pol 10 dopoldne v gostilni pri Jugoslovanu v Gaberju z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti, se bo vršil drugI občni zbor ob vsaki udeležbi članstva pol ure pozneje.
Phtt
Razpis studijskih podpor. Okr. kmetijski odbor v Ptuju razpisuje studijsko podpore za učence in učenke nn kmetijskih in kmetijsko-gospodinjskih šolali. V poštev pride 12 učencev in 4 učenke. Skupim podpora za 12 učencev znaša 13.200 Din, za učenke pa 5.600 Din. Pouk traja 11 mesecev. Učenci (učenke), kateri nameravajo vstopiti v navedene šole, naj vložijo pri okr. kmetijskem odboru svoje z zadnjim šolskim spričevalom ter s priporočitvijo pristojne občine opremljene prošnje do najduljc t. julija 1933.
Učni tečaj zn avtogensko varjenje. V Ptuju so otvorili učni tečaj za avtogensko varjenje. Do sedaj se je prijavilo 23 tečajnikov.
Iz zdravniške službe. Banovinski zdravnik dr. Bela Stuhec ne bo radi odsotnosti od I. do 25. maja t. 1. ordiniral. Za ta čas ga 1к> nado-mrstova! banovinski zdravnik dr. Matej Mrgole. Nadomestitev se nanaša na zdravstvene združene občine Ptuj okolica in polovico občine Muretinci
Združenje kovinarjev in kolarjev. Bonska uprava v Ljubljani je razrešila člane uprave Združenja kovinarjev in kolarjev svojih dolžnosti. Do izvolitve nove uprave je imenovan za komisarja mehanik Vinko Simonič iz Ptuja.
Smrtna kosu. Umrla jc Karolina Koradn, vlugalka, v 32. letu starosti. Blag ji spomin!
Nočno lekarniško službo od 29. t. in. do 6. maja t. I. vrši lekarna pri »Zlatem jelenu«, magister Behrbalk.
B?oke
Cerkvcnik v Velikih Blokah, g. Anton Hiti j, obhaja letos štiridesetletnico. odkar je za cerkvenika pri podružnici Matere božje. Zvestemu naročniku naših časnikov in vernemu, odločnemu možu naše odkritosrčne čest tke1
Na Hudem vrhu so imeli pred kratkim požar. PogoreJa je ena hiša z vso opravo vred. Malo je manjkalo, da se niso vsi domači zadušili v dimu. ! - Škoda je poravnana z zavarovalnino.
Zima nam še zmerom nagaja. Maj je pred I durmi, »Že slavčki žvrgolijo« se bo pelo v cerkvi, i a zunaj nje vse belo od snega. Sredi zime je pre-j vladoval veter, zdaj pa neprenehoma razsaja burja čez sneg, ki ga je v štirih dneh padlo za pol metra.
Iz $r©s63pe5fske$a kotien ■
Letošnji semenj na sv. Marka je še dosti dobro ! uspel. Ljudi je bilo precej, ker je bila krasno vreme. Kupčij ni bilo ravno dosti, ker se zelo pozna kriza, ki se je do sedaj še vedno stopnjevala od leta do leta: kmet ne more dobili nikjer denarja niti za najmanjše potrebe. Edino z mladimi prašiči je bila precej dobra kupčija; cena zanje je letos povprečno precej večja od lanskega leta. Po gostilnah, kjer je bilo druga leta ves dan in že pozno v noč polno ljudi, je bilo letos precej , prazno.
Tukajšnja in okoliška društva so precej ži-I vahna. Naše gasilno društvo je zopet vprizorilo i burko »Trije tički«, ki je menda žc tretjič na sporedu; nekaj vlog so sedaj, igrali nekateri novi igralci. Igra je prav dobro uspela. — V Št. Juriju ■ je Marijina družba vprizorila na Vel. ponedeljek [ in potem na belo nedeljo Nestroyeva »Utopljenca«. Igralci so se potrudili, da bi svoje vloge čim bolje rešili; seveda je kmečkemu človeku malo težko dobro igrati zlasti gosposke ossbe. Vsekakor je treba pohvaliti Bučo; tudi Matilda in Smola sta bila precej dobra. — Gas. društvo v Sma ju je preteklo nedeljo vprizorilo Vombergarjevo -Vrnitev«. Vsa čast igralcem in režiserju, ki so se «pravili nad tako težko delo. Skoraj vsi igralci sn bili za naše razmere v evoiih vlogah prav dobri. Le tako □ aprejl
Sport
Zanimiv nedeljski nogomet v Ljubljani za prvenstvo LNP
ILIRIJA : RAPID (Maribor)
Jutri sc vrši izredno važnu tekmu za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze med Ilirijo iu mariborskim Hnpidom in to tembolj, ker je to tekmovanje tik pred zaključkom in ker trenotni vrstni red v prvenstveni tabeli zu Ilirijo ni ravno ugoden; Ilirija se nahaja nu tretjem mestu, odigrati pa ima še 2 tekmi, in siccr z Rapidom in Železničarji. Rapid je z zmago nad Železničarji prehitel Ilirijo za dve točki, se pa v nedeljo suide z. Ilirijo, ki bo hotela ta minus dohiteti. Imela bo v primeru zunago enako število točk, odločila pa bi boljša razlika golov Ilirije, če hoče Ilirija poseči v finalno borbo, mora brezpogojno premagati oba svoja nasprotnika in ji je potem najmanj drugo mesto zagotovljeno. V primeru, da ztnugu Železničar nad Mariborom, je lahko Ilirija prva, čc bi pa tekma končala neodločeno, bi imeli Ilirija in Maribor enako število točk in bi odlo-čala boljša razlika golov. Prvenstvo visi torej nu lasu in bo odločeval vsak gol za ali proti. Po najnovejšem predlogu nekaterih pocfzvez, dn tekmujeta za prestop v nacionalno ligo po dve prvoplasirani moštvi vsake podzveze, bo tudi 2. mesto odločilne važnosti. Nedeljska borba bo tem zanimivejša, ker imata tako llapid kakor Ilirija enake šnnsc in bo eno kot drugo moštvo dalo vse iz sebe, da doseže zmago. Belo-zeleni imajo prednost, ker igrajo obe tekmi" na svojem igrišču. Vsekakor se bo prijateljem nogometa v nedeljo nudila izredno napeta in borbena tekma, ki bo gotovo privabila na igrišče Ilirije obilo ljubljanske športne publike.
SVETOVNA OLIMPIJADA ZA BRIDGE 1933
Dne I. шаја t. I. sc prične 11. svetovna olim-pijada za bridge v 46 državah, kjer se ta duhovita igra goji. Interes za to prireditev ;c velikanski, zlasti v Ameriki, kjer so nekatera mesta prijavila do 1000 igralcev. S tem bo omogočeno vsakemu igralcu, da se v 16 igrah, sestavljenih od prvih svetovnih kapacitet' za bridge, pod vodstvom g. Ely Gulberlsonn pomeri z vsemi igralci vseh držav. Po olimpijndi s.j bo točno analizirala vsaka licitacija, vsako igranje in vsaka obramba. V Jugoslaviji bo sietov-na olimpijnda za bridge dne I. maja t. I. ob 21 pod vodstvom znanega mojstra gosp. V. pl. Marsana v zagrebškem krožku zn liri ige, v novih prostorih Trgovskega doma, palača Vrn-nicany, Ulica kraljice Marije št. 3/1. Tudi pri nas je veliko zanimanje za to prireditev 1er so se poleg Zagrebčanov prijavili tudi Belgraj-čani in razni igralci iz province, tako dn bo tu turnir v Jugoslaviji prvovrsten dogodek. Ne šteti turnirji v tekočem letu so precej pripomogli, da so se naši igralci izvežbali, tuko da je upanje, dn bodo poleg štirih navadnih nagrad dobili še druge, ki so razpisane. Interesenti, ki se doselj še niso prijavili, naj pošljejo svojo prijavo v parili tia naslov omenjenega krožka. Prijavnina znaša 1 Din zn osebo. Rezultati se bodo svoječasno objavili.
Nurmi se jc v Helsingforsu udeležil gozdnega teka na štiri km, pri katerem so sodelovali najboljši tekači Finske. Nurmi je sigurno zmagal s precejšnjim naskokom v času 13:05. dočim jc potreboval drugoplasirani Tuominon 13:30 minut.
Grki nn Mnsnrykovih igrali. Grki pošljejo na letošnje češkoslovaške Masarykovc igre naslednje lahke atlete: Sprinterja Frangudis-a, tekača čez zapreke Manticas-a in skakača s palico Andreopulos-a. Domov grede se bodo ustavili v Madjarski in v naši državi, kjer sc bodo pomerili šc z madjarskimi ozir. našimi atleti.
Fifa jo v svojem zadnjem znsedonju, ki ga je naš list z dne 27. t. m. že omenil, sklenila sc tole: S preiskavo položaja Urugvaja je poverjen dr. Bucro, urugvnjski poslanik v Berlinu. Dal je so pripoznali novo nogometno zvezo Meksike, ki je stopila na mesto dosedanje organizacije. Ugotovili so tudi. <la veljajo pravila Fife od 13. avgusta 1932 dalje. Prihodnja sejo izvršilnega odbora se bo vršila meseca junija t. I., prihodnji kongres Fife pa ho zboroval meseca maja prihodnjega leta, o priliki tekem za svetovno prvenstvo, ki se vrše v Rimu. Končno sta sc sprejela dva predloga Avstrije v zadevi tekom, odnosno prireditev ter glede igralcev, oziroma trenerjev nogometnih zvez. včlanjenih y Fi fi. Tudi reprezentančna tekma med zapadno m vzhodno Evropo, ki jo je imela v načrtu l'ifa, sc je radi velikega odporu Avstrijcev in Macljarov preložila za dve leti.
Krodffjml Harlio-Lltibllnnm
Petek, 28. aprila: 11.15 Šolska ura 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, poročila, plošče 17.30 Salonski kvintet 18.30 Zabavno čtivo (Narte Veli-konja) 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Delovanje vulkanov (G. Peterlin) 20.15 Prenos iz Varšave: Koncert varšavske filharmonije 22.00 Čas, poročila.
Nedelja, 30. aprila. 7.43 Gimnastiko (M. Dobovšek) — 8.15 Poročila — 8.30 Stanje našega kmetijstva (dipl. agr. A. Jnmnik) — 9.00 Božja postava (dr. R. Tominec) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10.00 Živalska etika (dr. Volile) — 10.30 Čudežne dogo-dovščirie strica Gašperja (v idrij. dialektu), recitira g. Valo Bratina — 11.00 Samospevi g. Antona Dermotc s spremijevanjem salonskega kvinteta — 11.30 Salonski kvintet — 15.00 Pomen društva za varstvo deklet (gdč. Lebnrjcvn)
—	15.30 Magistrov šramel kvartet — 16.30 Gospod senator, komedija, igra št. Jak. gled. oder
—	20.00 Pevski solistični konccrt ge. Pavle-Lov-
šetovc — 20.43 Kupleti, poje g. Bajde__21.30
Salonski kvintet — 22.00 čas, poročila.
Dragi program i »
Nedelja. 30. aprila
Zagreb: 21.15 Koncert radio orkestra — Milano: 21.00 Operni prenos — Brno: 20.00 Konccrt ru ski Ii hnfnlajk — Barcelona: 21.00 Operni prenos, plošče — London: 22.05 Nedeljski orkr strni ni koncert — Suisse Romande: 19.00 Orgel ski konccrt — 21.00 Koncert radio orkestra -Berlin: 21.20 NVni&n operna glasba — Belgrad 20.10 Violinski koncert — 21.10 Prsmi, .poji operni kvartet — Rim: 20.43 Pester koncert -Lnngenherg: 20.10 »NoCni tabor v Grnnndi«, r< mnntično opera — Praga: 19.00 Večerni koncer
—	20.00 Pesmi trninpov — 20.00 Poljudne peenP in koncert radio orkestra - Dunaj: 20.00 »Mati z gore«, igra — 2t.40 Večerni koncert orkestra
—	Milnchen: 20.00 Brahmsov konccrt — 20.2(1 Boccacio, opereta
V malih oglasih velja vsaka beseda Din I'—; ienitovanjskt oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltna vrstice po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službeiicejo
Prodajalka
in poslovodkinja z zadružno prakso, želi pre-meniti službo. Zmožna kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4758. (a)
Gospodična,
vajena meščanske kuhe in pospravljanja boljših sob, želi službo kjerkoli. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 4735. (a)
Trgovski pomočnik
manufakturne stroke, vojaščine prost, zmožen deloma tudi nemškega jezika — išče nameščenja. Gre event. tudi na deželo v trgovino z meš. blagom. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prodajalec« št. 4451.	(a)
ilužbodobe
Hotelsko kuharico
mlajšo, išče Grand Hotel Toplice, Bled. Oferte s prepisi spričeval direkt-
Pouk
Dame, pozor!
Priporoča se modni atelje Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/1 — za točno izvršitev dam-skih oblek, plaščev, kostumov itd. po najnovejših modelnih krojih in zmerni ceni. Dobijo se vsakovrstni kroji po meri. Istotam se vrši redni pouk v krojenju damskih oblek.	(u)
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola J. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 52.	(u)
Strojepisni pouki
Novi večerni tečaj za začetnike in izvežbance. — Vpisovanje 1. in 2. maja od 6 do 8 zvečer. Začetek 3. maja Šolnina znižana. — Christolov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (nova vila).	(u)
Brezposelni
lahko zasluži dnevno Din 1 50 do 100 Potrebna kavcija Din 100. — Priložite znamko za odgovor. Zadruga Ljubljana, poštni predal št. 329.	(b)
Strojnika
samostojnega in zanesljivega, veščega popravil, rabimo Že prej zaposleni pri žagi ima prednost. Nastop t. maia Parna žaga Loče pri Poljčanah.
Pletilje
rprejme tovarna nogavic Vidmar, Ljubljana, Pred Škofijo 19	(b)
4000 Din posojila
iščem za dva meseca. Plačam zahtevane obresti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Jamstvo vknjižbe« 4763. (d)
IŠČEJO: Dvosobno stanovanje
v centru ali blizu, išče dvočlanska družina. Plača točno. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4634. (c)
Stanovanje
štirih sob in pritiklin — išče mirna stranka za 1 avgust. Ponudbe na poštni predal štev. 231, Ljubljana.	(c)
ODDAJO Opremljena soba
se odda	gospodu s prvim
maiem.	Poljanski nasip
št. 1011	desno stopnišče
(Požar).	(č)
Trisobno stanovanje
s kabinetom in pritiklinami brez kopalnice, se odda za avgustov termin. Poizve se: Rimska cesta 18'I.	(č)
Trisobno stanovanje
oddam s 1. junijem. Ljubljana VII, Knezova 37. (č)
LOKAL
v centru mesta, zelo prostoren, s pritiklinami in velikimi izložbenim1 okni se odda takoj v najem. Naslov pove uprava lista pod številko 4775.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo nroti kurjim očesom |e mast GLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnosl iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrniak lekarnar. Sisak Varujte ee potvorbl
Zaščitni znak
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, solnčno, lepo, se takoj odda. Pojasnila: Erjavčeva štev. 21/III._(č)
Stanovanje
dveh sob, kopalnice m pritiklin se odda takoj v centru mesta. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4789.
Dvosobno stanovanje
oddam z majem v Št. Jo-Icobskem okraju, Rožna ulica 27, pritličje, za mesečno Din 600.	(č)
Štirisobno stanovanje
se odda v sredini mesta v novi hiši. Etažna kurjava, solnčne terase. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4803.	(č)
Svetla in zračna soba
z električno razsvetljavo, se ceno odda Poljanska cesta 31 I.	(č)
Sobo
udobno opremljeno oddam takoj nasproti kavarne Evropa. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4799. (č
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v poslopju kavarne »Evropa« oddam stalnemu gospodu. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 4807. (č)
Mesečna soba
se odda solidnemu gospodu event. gdčni na Tvr-ševi cesti. Več se poizve v slaščičarni Novotnv- (č
Avto Essex
limusina Okland, limu-sina Loncia, odprt, 7 sedežni: menjam za les. Informacije Lucich, gostilna Kajfež, Floriianska 4 — Ljubljana.	(f)
Dvosedežni avto
dobro ohranjen Ford, model 1930, 973 kg prodam Naslov v upr Slovenca« pod št. 4806. (f)
IŠČEJO: Lokal
prostoren, in skladišča, v I sredini mesta — se išče j za 1. november. Ponud-' be na poštni predal štev. '-iT Liubliana.	(r)
ODDAJO: Lep svetel lokal
za trgovino ali tiho obrt, r oddam takoj v centru mesta. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj« št. 4804.	(r)
ZELO UGODNI LOKALI
za vsaktero obrt in skladišča, v središču velein-dust'ij, v bližini postaje, 1 se oddajo v najem Naslov v upravi »Slovenca« ! pod št. 4685.	(n)
Kmečko posestvo
z njivami in travniki, v Sp. Zadobrovi naprodaj Poizve se: I. Oražem — Moste	(p)
Dva gozda
v velikosti po tri orale, v bližini kolodvora in v , najlepiš rasti, prodam iz proste roke — po zelo ugodni ceni. Franc Močnik, posestnik, Žiganja vas 1, p. Križe-Golnik. p
Nova hiša
s sadnim in zelenjadnim vrtom ter njivo, na prometni točki — naprodaj. Vprašati: Rodica 14 — Domžale.	(p)
Prehodna dobo dehlice
te med 12 in 11 letom,
to /e doba, ko mora vsaka deklica imeti zdrauo kri, zdraoe in močne žiuce ter izorsten apetil.
TO DA:
zo krepitev Krvi. živcev in opellta.
»ENERGIN« se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/, '"rt Din 35—, Po pošti pošlje LABORATORIJ ->ALGA< - SUŠAK 3 velike steklenice Din 110'—. 6 velikih steklenic Din 22u — in 1 gratis. 12 velikih ste klenic Din 440 — in 2 eratis.
Odobreno po Min. eoo. politik« i narod, zdravila S. Br. 8787 od M. marca 1»82.
».
Tricikelj
za prevoz paketov, kupi — tovarna Vidmar, Pred Škofijo 19.	(k)
I I
ljudsko posojilnico
v Celju
registrovana zadruga т neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denai ie pri niei naložen popolnoma varno, ker jamči zoni poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov г vsem svojim premoženjem.
Ce avto svoi stari prodajaš аГ motorja bi znebit st rad hri kuncev ti тпчцо oriiem Slovencev na/manjš' inséra!

V odstrel petelina
oddam ali pa v podna-jem za dve leti. Zglasiti st je pri: Jože Sitar — Križe, Gorenjsko. (r)
Konfekcija — moda
najboljši nakup - Antop Presker Sv Petra c 14 Liubliana	III
Volna, svila, bombaž
stalno » bogati izbtri t vseb vrstah ta strojno pletenje u> ročna dela po nainižiih jenab pri tvrdk' Kari Prelog Liubliana Židovska ul ш Stari tr«
Sladkega sena
1 prodam 100 metrskih sto-tov. Postavim ga na kolodvor. Cena po dogovoru. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4757. (1)
Pred nakupom si oglej nova chrom-poniklana
PUCH-koiesa!
Ugodne cene in plačilni pogoji.
Igu. lfota, УоШјама
Tavčarjeva ulica štev 7
Droben oglu s v * Slo vencu* posestvo ti hitro proda, če ie ne z gotovim iienar/em pač kupca ti s krtiižico da.
10 stavbnih parcel
po 600- 1000 m2 aapro-dai in se spreimeio tudi hranilne knjižice Poizve se Vižmarie št 100 in 59 _____ (p)
Malo posestvo
ugodno naprodai za Din 39.000 Primerno za upo-I kojenca ali rokodelca. -Potrebna samo polovica kapitala. Pojasnila daje Kumerc Franc Maribor, Taborska 10.	(p)
Najcenejša kurjava
so suhi odpadki od žage. Vedno na zalogi pri: Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4 — telefon 22-44.	(1)
Moško kolo
dobro ohranjeno, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4441. (1)
Ш
ftnrn?*» krm«>
oddala naiceneie «Helrenvinn Me in moKe
A VOLK LJUBLJANA
Resi jeva -este <t*

LJUDSKA POSOJILNICA f LJUBLJANI
registrovana zadr. z neomejeno zavezo
riihiošicevo cesto stev 6
Iv lastni palači)
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačute posojilnica sama.
I Hranilne vloge нш$а*о noa 160 milltonov »in.
1 1
N
a 15
.u «j c'a
£1« £3 ..
3 Ul «
jj S
» £ Ë СШ 0) -
«i ...
E11-rt
5 =Ou
i
o
2 H
■s.a
»Q
s»
Ï8 ИЛ •'2f £ CL_0 C0
OT
M u
► >
O o »o a
S '
5 s
.Si.
и s
Ф в
ca a
1 i . ■ S a -S OSO
o m o o
тгМЧ1
N « N (у 4) i)
>-5 >
> .5 Jr v K O O o
rSoS^!
-s >- ^ ^ •>
J -C
* .» I
—' O P и z i: . « -o a
- I--«5
S« i - Ï » 1.2 o g
S S O ° N
= A - K n m . j a >
i«!! J
■S o °
.5 . a ■ 8
4 J c
i rr t .21 K«
.i-o a e o j o -o »
£L O 41 -O
Samuel Lover:
RORY O'MORE 6
Irski ljudski roman.
»Ne kaže ravno dosti po tem,« je odgovoril potnik.
»Pa poglejte, kaj imam za vas,« je dejal Rory.
»Oh, tisto slamo bo dež kmalu premočil in potem bova tam, kjer sva bila.«
»Saj ni slama, o čemer govorim,« je rekel Rory. »To poglejte, to,« in pokazal je enega svojih ražnjev.
»Da so ustavili plimo z vilami, sem slišal praviti,« je dejal potnik, smehljaje se, »da se pa dežja ubraniš z ražnjem, tega pa nisem vedel.«
»Vam bom pokazal pa jaz, kako se to naredi,« je odvrnil Rory. »Tu sem sedite, denite raženj podse in ne boste več v vodi. Stojte, gospod, čakajte trenutek, ne sedite kar na golo železo in ne delajte iz samega sebe bifsteka! Tu imate nekaj slame. Položite jo medse in mrzlo železo in ne bo ga bolj suhega sedeža na Irskem kakor ta raženj.«
Mladi potnik je ubogal in občudoval Rorijevo bistroumnost, ni pa mogel za to, da se ne bi smejal njegovi muhavosti in iznajdbi.
»Vidite, drugega imam pa zase,« je dejal Rory in sedel na drugi raženj, postlan s slamo. »Zdaj pa zaradi naju lahko dežuje do sodnega dne.«
Kočija je šla naprej in mladi potnik je nekaj časa mislil na ta čuden dogodek. Premišljeval in primerjal je razne narode in prišel do zaključka, da je Irec edini mož pod soncem, ki si izmisli v sili tako čudno sredstvo. Ni se čudil samo originalnemu načrtu in točnosti, s katero ga je Rory izvršil, ampak tudi dobrovoljnosti svojega tovariša. Ko je prišel do vseh teh sklepov, se je obrnil k Roriju in povzel:
»Kako je to, da ste prišli na tako misel, in da ste kupili raženj?«
»Povedal vam bom,« je dejal Rory. »Obljubil sem namreč svoji materi, da prinesem iz Dublina darilo za našega prečastitega gospoda. Ves čas, ko sem bil tam, se pa nisem mogel odločiti, kaj naj izberem. Mislil sem na škornje, zakaj njegove škornji res niso več dobri, in samo če veš, da so kdaj škornji bili, jih še spoznaš za I škornje, ker so dobili druge podplate in prednike že tolikokrat, da so vrhnji deli že popolnoma doslužili. In I tako sem šel v trgovino v Dublinu in izbral najlepši par škornjev, kar sem jih videl. Ce pravim najlepši, ne mislim okrašen, gizdav par škornjev, ampak tak, ki se spodobi za duhovnika, soliden par škornjev. In prav ; takrat, ko sem vzel svoj pošten denar iz denarnice, da ■ bi plačal, sem se pa spomnil mestne sle(*arije, pa sem I zato rekel prodajalcu:
»Mislim, da bodo pravi.« »Lahko jih pomerite,« je dejal on. »Kako naj jih pomerim?« sem dejal. »Obujte jih,« je odgovoril.
»Kako bi mogel biti tako predrzen,« sem dejal. »Zakaj, ali jih ne boste nosili?« se je začudil. »Kdo, jaz? Jaz da bi nosil škornje?« sem dejal. »Ali mislite, da sem znorel?«
»Cemu jih pa potem kupujete?« je vprašal. »Za prečastitega gospoda Kinshela,« sem odgovoril. »Ali bodo zanj dobri?«
»Kako pa naj to veni? Vi ste pravi čevljar, da ne veste, kakšen škorenj je za duhovnika!«
»Kako pa naj vem za njegovo mero?« je dejal. »Oh, ni se treba s tem izgovarjati,« sem dejal »Ali je razlika med duhovnikom in posvetnim možem tako velika?«
»Mislim, da ste mu povedali prav,« ga je prekinil mladi potnik.
»To je bil samo izgovor za njegovo nevednost,« je pristavil Rory.
»Povejte mi njegovo mero, pa bom izbral pravi škorenj zanj.«
»Pet do šest čevljev,« sem odgovoril trgovcu.
»To mero ima večina mož,« se mi je smejal. To ti je bil neroden ta človek!
»Me ne briga, kako je velik, ali pet ali šest čevljev, ampak mero njegovih nog hočem vedeti!« je dejal. In takoj sem videl, da me hoče vleči in zato sem mu zabrusil:
»Ti nesramne?., ti lopov, ti dublinski norec, ali hočeš reči, da je prečastiti gospod Kinshela kdaj v svojem življenju hodil bos, da bi jaz moral vedeti za mero njegovih nog!« In nato sem mu vrgel škornje v glavo. »Na, tu jih imaš, ti umazani tat, ti neroden lopov, ti neveden meščan sveta!« in nato sem šel iz trgovine.
Mladi potnik, ki je poslušal storijo nakupovanja škornjev, se je na vso moč smejal naivnemu Roriju, ki je bil prepričan, da dobiš dobro prilegajoče se škornje za vsakogar, za kogar jih kupuješ, kar po opisu.
»Pri moji veri, mislil sem, da vam bo prav, kakor sem ravnal «
»Vi sle ga osupnili, če mi ne zamerite.«
»Mislim, da sem ga! Ali meni, da me bo vlekel, mar misli, da sem zelen, ker prihajam s kmetov?!«
»Ne vem, dragi moj,« je rekel mladi gospod. »V mestu običajno jemljejo mero od nog tistega, ki kupuje čevlje.«
»Ali je res?«
»Da, res je.«
»Vi mislite,« je dejal Rory zmagoslavno. »Vi mislite, da so v mestu bolj pametni kakor smo mi na kmetih No. saj bi prav za prav morali biti. Ce pa premislite vse to, kar sem vam povedal, potem vidite, da smo mi pred njimi.«
»Kako to?« se je začudil potnik.
Sa »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan RuKovec
Llredoxk: Franc Kremžar.