Ljubljana, torek, 24. junija 1947
Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII., štev. 146 — Posamezna številka 2 din
UREDNIŠTVO ZN UPRAVAl LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. • TELEFON 55-22 DO 55-26
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
INSERA1 NI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32	38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 60 1045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA naročnina 45 DIN
G
O
o s
o
O D
N E
N
E N
ZVEZNI FIZKULTURNI ZLET V BEOGRADU
iiliastii manifestaciia zdravsa In mali
naša imadine
Maä l§.33o B&kitltimsik«v ]e v nedeljo med ovacijami nepregtednili množic manllesllfalo pred maršalom Titom in drugim! voditelji naše države svojo pripravljenost, da zastavijo vse svoje sile za napredek domovine
Naši obiski in pot po Jugoslaviji so bili
v znamenji pogodbe o medsebojni pomoti
Izjava češkoslovaškega ministra za narodno obrambo generala Ludvika Svobode
Beograd, 23. junija. Zvezni zlet fizkulturnikov Jugoslavije v Beogradu je končan. Mogočna manifestacija mladosti, zdravja in lepote bo z velikimi in neiz-irisnimi črkami ostala zapisana v kroniki naše ustvarjalne delavnosti. Prvič v zgodovini so jugoslovanski narodi sproščeno pokazali svoj delovni polet, ki je zanesljiv porok lepše bodočnosti našega ljudstva- Zvezni zlet ni bil le manifestacija fizkulturnikov, temveč tudi zagotovilo za izpolnitev petletnega plana, ki je sedaj naša glavna naloga. Nujna posledica v vsakem oziru odlične prireditve bo, da se bodo v telesno-vzgojnih organizacijah še številneje začeli udejstvovati novi in novi pripadniki fizkultu-re, s čemer se bosta dvignila polet in telesna zmogljivost ljudstva,. Udeleženci zleta iz vseh poedinih republik bodo po vrnitvi domov, v tovarne, v vasi in v šole s pripovedovanjem o veličastnem prazniku fizkuiture navdušili tisoče in tisoče, da se bodo priključili močni armadi fizkulturnikov. Še učinkovitejšo propagando za telesno vzgojno udejstvovanje pa bo, ko bodo ljudje na svoje oči videli na platnu reproducirane dogodke 22. junija v Beogradu.
Velik uspeh in zmaga naše fizkuiture
Naša fizkmltura pa z zveznim zletom ni bila le najboljše priporočilo delovnemu ljudstvu za prihod na športna igrišča in v telovadnice, ampak je tudi potrdila pravilnost nove vzgojne smeri in utrdila svoj sloves v tujini- Vsi delegati na zletu zastopanih držav so izjavili, da so presenečeni nad uspehom, ki sta jih fizkultura in sport dosegla pri nas po vojni.
Vodja delegacije Svetovne sindikalne federacije je v svoji izjavi med drugim dejal: »Nastop fizkulturnikov, ki smo mu danes prisostvovali, je napravil na nas velik vtis. Srečni smo. ko vidimo, da je mladina Jugoslavije v tako kratkem času toliko storila za razvoj fizkuiture.«
Vaša velika fizkulturna manifestacija me je očarala,
je med drugim dejal Georgij Pavlov, sekretar centralnega sveta za fiz-kulturo in sport v Bolgariji. Namestnica načelnika češkoslovaškega Sokola Jaroslava Bokačeva je izjavila: »Izredna organizacija kaže velik napredek vaše fizkuiture. Nastopi so bili originalni in hitri ter so me navdušili.«
Profesor GUewicz, predsednik poljskega sveta za telesno vzgojo, je med drugim dejal: »V tej manifestaciji smo videli cilje mladine Jugoslavije s svojimi idejami in poletom k boljši bodočnosti.« Član Izvršnega komiteja Delavske športne zveze Francije polkovnik Sidon je dejal: »Prelepi mimohod je pokazal edinstvo in moč jugoslovanskih narodov. Velik vtis sta napravila name navdušenje in ljubezen do maršala Tita. Popoldanski nastop je bil izreden.« Generalni sekretar romunske organizacije narodnega sporta Likiardopol je med drugim dejal: »Rečem vam, da sem od zleta mnogo pričakoval, toda stvarnost je presegla pričakovanje. Sijajen nastop kaže pot, po kateri stopa vaša mladina z gigantskimi koraki pod vodstvom maršala Tita.« Generalni sekretar albanske športne federacije Kristo Papajani je dejal, da je bil zlet občudovanja vreden in da je njihova delegacija dobila mnogo dragocenih izkušeni za organiziranje podobnih manifestacij v Albaniji.
Samozavest naj bo vodilo za nadaljnjo pot
Vse te izjave dokazujejo, da je popolnoma pravilna ugotovitev, da se sami nismo docela zavedali, kaj lahko ustvarimo s svojimi rokami. Ob pogledu na parado in popoldanski nastop se nam je zdelo, da doslej nismo videli ogromnih in neprecenljivih sil v naši državi, da nismo prišlo do prepričanja, da je vsakdo izmed nas postal nov človek z novimi močmi in sposobnostmi. Z jasnim pogledom lahko stopimo pred svet in pokažemo na razvijajočo se kulturo in boljše življenje, ki ga gradijo narodi Jugoslavije. Svetovna javnost naj vidi, kaj lahko do-- seže sposobnost bratskih narodov, ki sami odločajo o svoji usodi. Zvezni zlet fizkulturnikov je to v vsakem pogledu potrdil.
Sončno jutro je pozdravilo prestolnico
Upanje, da bo prazniku mladosti naklonjeno tudi vreme, se je ures-
Maršal Tito s člani Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, s člani zvezne vlade, z zastopniki JA in z gosti iz inozemskih držav na častni tribuni
ničilo. Po dežju v soboto popoldne in zvečer se je ponoči razjasnilo.
V	nedeljskih jutranjih urah je prestolnica nenavadno zgodaj oživela-
V	mesto so prihajali okoličani, ki so hoteli videti uspehe fizkulturnikov in ob tej priložnosti pozdraviva svojega voditelja maršala Tita. Na pločnikih od Slavije do Kalemegda-na so dve uri pred pričetkom sprevoda zasedli prva mesta ob cestiščih, da so potem lahko sledili paradi. Med petjem narodnih in par {ižanskih pesmi so nestrpno čakali na pričetek parade. Pogled na slavnostno okrašeni prostor z nepreglednimi množicami gledalcev je bi! pester. Poleg ljudi v meščanskih oblekah so stali mladeniči in dekleta delovnih brigad, vmes pa si videl deželane v narodnih nošah.
Navdušen
sprejem maršala Tita
Malo pred osmo zjutraj se je na Terazije pripeljal maršal Tito, ki ga je zbrana množica sprejela z navdušenimi vzkliki in viharnim ploskanjem. Na slavnostni tribuni so bili poleg predsednika vlade
predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLPiJ dr. Ivan Ribar, podpredsednika vlade FLRJ Edvard Kardelj in Jaša Prodanovič ter člani zvezne vlade, predsedniki ljudskih skupščin in vlad ljudskih republik, generali z načelnikom generalnega štaba generallajtnanlom Kočo Popovičem na čelu in ostali predstavniki ljudske oblasti. Nadalje so na časini tribuni prisostvovali mimohodu predstavniki tujih držav, člani povabljenih fizkultur-nih delegacij, zastopniki množičnih organizacij in raznih ustanov. (Pred tribuno so prikorakali generalmajor Pavle Jakšič, predsednik Komiteja za fizkulturo Slavko Komar, predsednik Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije in preds-sednik fizkulturne zveze Jugoslavije Rato Dugonjič ter podpredsednik Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Vojo Lekovič. Generalmajor Pavle Jakšič je izročil maršalu Titu raport, nakar se je pričel mimohod fizkulturnikov.
Ob zvokih fanfar je množica za-valovila. Pričela se je
revija mladastf, moči 1st zdravja
V	naši državi, zlasti v njeni prestolnici Beogradu, je bilo že nešteto vsakovrstnih parad, vendar pa tako pestre in učinkovite revije, kakor se je razvila v nedeljo, še nismo doživeli. Fizkulturniki iz vse države so z lepoto svojih zdravih od sonca ožganih teles med slikovito prelivajočimi se barvami neštetih praporov in zastav prekosili vse pričakovanje gledalcev.
Na čelu kolone so korakali major Jože Švigelj, sekretar Komiteja za fizkulturo pri vladi FLRJ Mile Cu-brič in predsednik Športnega odbora in gimnastičnega odbora pri Fizkulturni zvezi Jugoslavije dr. Ivko Pustišek.
V	belih oblačilih in narodnih nošah so fizkulturniki in fizkulturnice nosili državni grb, obdan z zastavami ljudskih republik, nato pa slike maršala Tita, generalisima Stalina in predsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr- Ivana Ribarja. Za njim je stopal Centralni odbor Fizkulturne zveze Jugoslavije, nato pa so se razvrstili fizkulturni udarniki z velikim fizkulturnim znakom in napisom: »Vse sile za izpolnitev petletnega plana«.
Sledile so skupine beograjskih fizkulturnih društev, letalcev, beograjske srednješolske mladine in pionirjev, druga skupina beograjskih fizkulturnih drušlev in gojenci Državnega instituta za fizkulturo in Zavoda za fizkulturo Srbije, obrtni naraščaj in brigade z mladinske proge Samac—Sarajevo.
Navdušeni pozdravi Tržačanom
Zatem so zavihrale zastave Tržačanov: Hrvatska, italijanska in slovenska zastava, za njo pa zastava demokratične športne organizacije Trsta so vodile veliko skupino naprednih fizkulturnikov iz Trsta, k so prišli kljub težkočam na skupno slavlje fizkulturnikov Jugoslavije ter pokazali na ta način solidarnost in odločnost, da vztrajajo svoji borbi do kraja. Za zlet so se tržaški fizkulturniki pripravljali v skritih ulicah tržaških predmestij ker so jim tržaške oblasti onemogočile skupen nastop na športnih stadionih. Kljub temu so včeraj Tržačani pokazali enako kakor 1. maja v Trstu vse vrline dobrih fizkulturnikov. Tržaška skupina je korakala v lepem redu, oblečena v bele in modre športne drese. Množice so jo povsod živahno pozdravljale. Ko je korakala mimo častne tribune, so tržaški mladinci ob čvrstem koraku vprli pogled proti maršalu Titu, ki jim je prisrčno odzdravlja], »Živela
junaška mladina Trsta, živeli napredni tržaški delavci!« so klicali ljudje na pločniku ves čas, ko je skupina defilirala mimo tribune.
Sledile so skupine fizkulturnikov iz Crne gore, Bosne in Hercegovine, iz Makedonije.
Slovenci se drsajo in smučajo sredi Terazij
Po uspelem nastopu makedonskih fizkulturnikov se je pojavila skupina fizkulturnikov Sloveniije, ki je napra-ila globok vtis. Slovenci so predvajali najbolj priljubljene sporte v svoji republiki, planinstvo, smučanje in drsanje. V zraku so vihrale bele zastave z gorskim cvetjem. Planinci, ki so nastopili v polni opremi so zbudili mnogo odobravanja, najbolj pa so učinkovali mučarji, ki so s sklanim korakom v
štiristopih defilirali mimo na smučkah s kolesi. Novo presenečenje so gledalcem pripravili drsalci z državno prvakinjo Silvo Palme na čelu, ki so_ izvajali izredno uspele figure pred častno tribuno. V snežnobelih oblekah so lahkotno in čilo pohiteli zatem v koloni, da so dosegli prednjo skupino. To 60 bile najbolj uspele točke slovenskih fizkulturnikov .
Še dolgo za tem so defilirali v strnjenih vrstah slovenski fizkulturniki, ki so kazati s svojim zadržanjem, da imajo Slovenci veliko število odličnih športnikov.
Nato so se razvrstile skupine iz Hrvatske, Srbije. Jugoslovanske armade in mornarice. Sprevod so zaključili konjeniki in motoristi.
Poldrugo uro se je sprevod 15.000 fizkulturnikov pomikali mimo gledalcev. Med oddelki strumno korakajočih fizkulturnikov so vihrali tisoči praporov in zastav. Posamezne skupine so izvajale vaje. eno bolj zanimivo od druge.
Celoten popis sprevoda bi bil pre. obširen, zato omenjamo najbolj značilne prizore. Telovadci so na premikajočih telovadiščih izvajali proste vaje ter vaje na konju in bradlji. Boksarji in rokoborci so nastopili v ringu, pionirji so med drugim nazorno pokazali taborenje. Veliko pozornost je zbudil nastop fizkulturnikov z mladinske proge. Slika ribarjenja na morju je bila ena izmed najučinkovitejših. Prav tako sta bila dobro ponazorjena gozdni tek in Titova štafeta.
Posebno je treba poudariti, da so gledalci navdušeno pozdravljali naše vojake in mornarje, prav tako planince. smučarje in drsalce. Odobravanje občinstva so prejele vse skupine, saj ie biio v vsaki nekaj samoniklega, prirodnega in toplega.
Ko je bil sprevod končan, se je množica strnila okoli častne tribune. Vsakdo je hotel videti svojega ljubljenega maršala Tita in ga pozdraviti. Po Teraziiah so se razlegali vzkliki: »Živel maršal Tito!«, ki so jih prekinjali klici za izpolnitev petletke. Maršal Tito se je zahvaljeval navdušeni množici in zapustil tribuno.
Pozdravna brzojavka komiteja za fizkulturo ZSSR Fizkulturni zvezi Jugoslavije
Beograd, 21. jun. Fizkulturna zveza Jugoslavije je prejela od komiteja za fizično kulturo in sport pri Sveiu ministrov ZSSR za svoj zlet tole brzojavko:
»Zvezni komite za fizično kulturo in sport pri Svetu ministrov ZSSR prisrčno pozdravlja v imenu milijonov sovjetskih fizkulturnikov FZJ in po njej vse jugoslovanske fiz-kulturnike in športnike na dan velikega praznika mladosti, sile in zdravja, na dan fizkulturnikov Jugoslavije.
Zvezni komite pošilja vsem udeležencem prvega zveznega zleta fizkulturnikov v Beogradu prisrčni
bratski pozdrav fizkulturnikov SZ in želje, da bi imeli največje uspehe pri delu v fizkulturi in sportu.
Naj živi demokratična fizkulturna mladina Jugoslavije!
Naj žive. se krepe in razvijajo tradicionalni športni stiki med jugoslovanskimi in sovjetskimi fiz-k uit umiki!
Živela velika in neločljiva skupnost bratskih narodov Jugoslavije in SZ!
Predsednik vsezveznega komite ja za fizično kulturo in sport pri Svetu ministrov SZ Nikolaj Romanov.«
Zastopniki sovjetskih sindikatov na obisku v Jugoslaviji
Beograd. 22. jun. Včeraj je prispela letalom iz Moskve v Beograd delegacija Vsezveznega centralnega sveta sindikatov Sovjetske zveze. Na čelu delegacije je član Vsezveznega centralnega sveta sindikatov Berezin. Člani delegacije so: Cariev, Polokin. Basova in Ahlepkova.
Delegacijo sovjetskih sindikalnih funkcionarjev so na zemunskem letališču sprejeli veleposlanik Sovjetske
zveze v Beogradu Anatolij Lavrentije s člani veleposlaništva, podpredsednik glavnega odbora Enotnih sindikatov Voja Lekovič. sekretar glavnega od-bora Enotnih siddikatov Jugoslavije Josip Gazi in drugi.
Predstavniki sovjetskih sindikatov so prišli v Beograd na povabilo glav. nega odbora Enotnih sindikatov Jugo. slavije. Delegacija bo med svojim bi vanjem obiskala posamezne kraje.
Zahvala Dimitrova maršalu Titu
Sofija, 22. junija. (Tanjug) Zahvaljujoč se za čestitke ob 65. rojstnem dnevu, je poslal predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu tole brzojavko:
»Iskreno se zahvaljujem za vaše bratske pozdrave in želje ob mojem I poverilna pisma.
65. .rojstnem dnevu. Krepko vam sti skam roko.«
Novi brazilski poslanik v Jugoslaviji
Beograd, 22. jun. Novi brazilski po slanik in pooblaščeni minister v Beo gradu g. Roy Ribeiro Cout. ie včeraj izročil predsedniku Prezidija Ljudske kupščine FLRJ dr. Ivanu Ribarju
Beograd, 21. junij. Minister za narodno obrambo Ce-R armadni general Ludvik Svoboda je pred odhodom iz Beograda sprejel sodelavca TANJUG-a in dopisnika CTK ter jima podal 6voje vtise med bivanjem v Jugoslaviji. Minister g. Svoboda je dejai:
»Zelo prisrčen in iskren je bil sprejem v Beogradu in v vseh drugih mestih. ki smo jih obiskali. Ni bilo težko opaziti, da je češkoslovaško-juguslovan-sko prijateljstvo globoko zasidrapo med najširšimi sloji jugoslovanskih narodov. Razen Beograda sem obiskal tudi Srbijo Črno goro. Dalmacijo. Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Povsod sem opazil, da je nova Jugoslavija v vseh ozirih napravila velik korak naprej, tako v gospodarskem kakor tudi glede enotnosti v državi. Ideja bratstva in enotnosti slovanskih narodov je v Jugoslaviji izredno močna in dokazuje, da vidijo narodi Jugoslavije po velikih preizkušnjah v tej ojni svojo svobodo in nadaljnje gospodarsko. politično in kulturno izgraje-anje zagotovljeno v najtesnejšem sodelovanju s slovanskimi narodi z ZSSR na čelu.
Jasno je, da vsi narodi Jugoslavije bratsko zastopajo idejo enotne, svobodne in neodvisne Jugoslavije. Ta ideja enotne slovanske državnosti je našla najboljši izraz v mladini in v JA. Mladina ima za Jugoslavijo prav poseben pomen. Videl sem, kako Ljudsko mladino Jugoslavije cenijo in spoštujejo. videl pa sem tudi, da je mladina Jugoslavije prišla do svojega sedanjega položaja s konkretnim delom in s svojim delom za svobodo narodov. V niladni je najlepše utelešena ideja Ljudske fronte, to pa je poroštvo za napredek države. Obiskal sem mladino Jugoslavije na progi Samac—Sarajevo, govoril sem z njo in videl, da jemlje svojo nalogo povsem konkretno in stvarno. Želi sodelovati tudi z mladino drugih narodov, predvsem pa z mladina slovanskih uarodov, obenem pa želi utreti pot novi enotnosti slovan-kih narodov, ki bo napredna in bo imela socialni značaj. Naša mladina se mora med seboj čim bolj seznaniti, da bi se slovanski narodi lahko približali drug drugemu. Zato je prišla brigada naše mladine lani na progo Brčko— Banoviči in zato bo tudi letos prišla naša mladina na progo Samac—Sarajevo prav tako, kakor bo tudi vaša mladina udeležena pri naših delih.
Med svojim bivanjem v Jugoslaviji sem opazil velik gospodarski napredek Jugoslavije, za katerega je imela na razpolago zelo skromna gmotna sredstva, takorekoč prav nič. Tu grade na vsakem koraku; grade nova stanovanjska in tovarniška poslopja, grade proge in ceste. Delovni polet ie izredno visok. Prepričan sem, da v takih okoliščinah Jugoslavija svojega petletnega plana razvoja narodnega gospodarstva ne bo samo izpolnila, ampak ga bo tudi prekoračila, in da bo postala napredna industrijska država z visoko življenjsko stopnjo svojega prebivalstva. Slovanski narodi so po vojni sploh začeli načrtno gospodariti. Ni težko opaziti, da so v prvih vrstah Jugoslaviji ljudje, ki so prišli do svojega položaja z bojem. To so ljudje iz ljudstva, ki uživajo njegovo zaupanje in vodijo svoj narod k boljši bodočnosti. Maršal Josip Broz Tito, čigar genij je bil glavna gibalna sila med osvobodilno vojno in ki tudi danes s svojo energijo vodi narode Jugoslavije pri izgrajevanju njihove države, napravi izredno močan vtis na vsakogar, kdor pride z njim v dotiko. Prepričal sem se tudi, da Jugoslovani v nobenem primeru ne bodo zapustili p-ot-i,, po kateri «o krenili, pa naj to drugim ugaja ali ne.
Odhajam iz Jugoslavije zelo pomirjen in vesel in s prepričanjem, da imata ČSR in slovanstvo sploh v Jugoslaviji močnega in zvestega zaveznika in brata. Naš obisk v Jugoslaviji, s katerim smo vrnili obiske najvišjim jugoslovanskim vojaškim voditeljem, in vsa naša pot po Jugoslaviji sta bila v znamenju naše pogodbe o vzajemni pomoči.«
tič, Pero Popivoda, Petar Stanko in Miloš Šumonja, podpolkovniki Milan Atlagie, Branko Borojevič, Dju-ro Ludie, Nikola Gazevič, Aleksander Jovanovič, Kiril Mihajlovski, Vukota Radovič, Tomiča Perevič in Milan Abramovič;
s kolajno Za hrabrost podpolkovniki Male Breka. Danilo Damnjano-vič, Radojica Nemezič, Momčilo Novkovič, Momčilo Peleksič, Zeko Simovič, Dukljan Vukotič, Mirko Ščepanovič, Pero Radovič, Stanko Naletilič in Mirko Matkovič, starejši vodniki Milan Dragič, Mijo Rajič. Milorad Kovačevič. Nikola Mi-haljevič, Mane Adžič Ln Nikola Malič;
s kolajno Za zasluge I- stopnje
podpolkovniki Vašo Boškovič. Halil Hadžimurtežič. Simo Ivaš. Vlado Koljenšič, Milivoje Kovačevič. Marko Srdič, Danilo žorovič. Dušan Vladisavljevič, Milan Borič in Ivan Gače, majorji Veljko Ivkovič. Pero Kasapovič in Dranko Karac, starejši vodniki Joso Bekunovič, Branko Šipka, Dušan Zobenica in Djuro Živanovič.
Odhod češkoslovaške vojaške delegacije
Beograd, 22. jun. Češkoslovaška vojaška delegacija z ministrom za narodno obrambo armadnim generalom g. Ludvikom Svobodo na čelu je včeraj odpotovala iz nase države.
Na zemunskem letališču, ki je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami, sta sprejela češkoslovaško vojaško delegacijo pomočnik ministra za narodno obrambo FLRJ generallajtnant Ivan Gošnjak in načelnik generalnega štaba JA ge-neraliajtnant Koča Popovič.
Minister g. Svoboda je pregledal častno četo, ki je nato defilirala pred gosti.
Od zastopnikov češkoslovaške armade so se poslovili podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Dimitar Vlahov, minister zvezne vlade Frane Frol. podpredsednik vlade LR Srbije Života Diermanovič, pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ dr. Aleš Bebler, minister v vladi LR Srbije in podpredsednik kulturnega društva Jugoslavija-Češkoslo-vaške Miloš Carevič, poveljnik Beograda generalni major Miloje Miloje-vič, predsednik NO Ninko Petrovič in večje število generalov in oficirjev JA. Na letališču je bil tudi češkoslovaški veleposlanik g. dr. Josef Kerbel z osebjem veleposlaništva ter inozemskimi vojaškimi odposlanci.
Vrnitev češkoslovaške vojaške delegacije v Prago Praga, 22. junija. (CTK). Češkoslovaška vojaška delegacija z ministrom za narodno obrambo generalom Ludovikom Svobodo in šef. generalnega štaba generalom Bohumüom Bočkom na čelu se je po desetdnevnem obisku v Jugoslaviji vrnila danes v Prago.
Preselitev Slovakov iz Jugoslavije
Praga. 22. jun. (CTK). Predstavniki Slovakov v Jugoslaviji so obiskali v Bratislavi sestanek pod vodstvom Kardelisa, predsednika slovaškega narodnega sveta dr. Josefa Letricha in predsednika sveta poverjenikov za Slovaško dr. Gustava Husaka. Posvetovali so se z njimi o vprašanju preselitve Slovakov iz Jugoslavije.
Izročitev češkoslovaških odlikovanj našim oficirjem
Beograd, 22. jun. V starem dvoru na Dedinju so bila snoči slovesno izročena visoka odlikovanja, s katerimi je predsednik ČSR odlikoval večje število generalov in oficirjev JA.
Odlikovanja je izročil minister za narodno obrambo ČSR armadni general g. Ludvik Svoboda.
Za zasluge v skupnem boju zoper nemški fašizem in za osvoboditev države so bili odlikovani: z redom Belega leva 2. stopnje generalni majorji Bogdan Orešča-nin, Ratko Scfijanič in Savo Bu-rič;
z zlato zvezdo 1. stopnje generalna majorja Milan Kuprešanin in Radovan Vukanovič;
s križem Belega leva polkovniki Vukašin Mičunovič, Jefko Sasič, Rajko Tanaskovič in Žarko Vidovič;
z Vojnim križem 1939 generalni
majorji Vlado Ambrožič. Božidar Kraut, Djoko Miraševič, Karel Ma-ričič, polkovniki Nikola Ljubibra-
Romunski poslanik je obiskal mladinsko progo
Sarajevo, 21. junija. Rumunski veleposlanik v Beogradu g. Tudor Vianu je po obisku na mladinski progi prispel v Sarajevo, kjer je včeraj popoldne obiskal predsednika Prezidija Ljudske skupščine LR Bosne in Hercegovine Djura Pucara.
Madžarski poslanik na obisku v Vojvodini
Subotica, 21. jun. Madžarski poslanik g. Zoltan Szanto ie včeraj obiskal kmečko-delbvno zadrugo »Ravnopravnost« v Supljaku pri Subotici. Nato si je ogledal opekarno in zdravilno kopališče v Kaniž-, popoldne pa obiskal Sento.
Madžarski gospodarski ukrepi
Budimpešta. 22. jun. (Tanjug). Madžarski vrhovni gospodarski svet je sprejel na svoji včerajšnji seji naslednje sklepe:
Zemljiška posestva izpod 15 oralov so oproščena obvezne oddaje žita državi. Za žito eo bile določene naslednje cene: za stot žita, ki se odkupi s posestev nad 15 oralov — 60 forintov, za drugo žito pa bo plačala država 80 forintov. (Doslej je bila cena žitu 30 forintov.) Cene kruha in moke ostanejo nespremenjene. Obroki kruha bodo znatno povečani s 1. avgustom. Povišanje cen žita brez istočasnega povišanja cen kruhu gre na breme države na podlagi posebnega kreditnega aranžmaja.
Durma misija v Jugoslaviji je Končala svote delo *
Odlikovanje šefa Unrine misije za Jugoslavijo g. Mihaila Sergejčika
Beograd. 22. jun. Predsednik Planske- komisije vlade FLRJ Andrija liebrang je priredil snoei večerjo na čast šefu Unrine misije v Jugoslaviji g. Mihaiiu Sergejčiku, ki odhaja po končanem delu Unrine misije iz Jugoslavije. Med večerjo je Andrija Kebrang izročil g. Mihaiiu Sergejčiku red Zaslug za narod I. stopnje, s katerim ga je na predlog predsednika vlade FLRJ maršala Josipa Broza Tita odlikoval Prezidij Ljudske skupščine FLRJ.
Pri izročitvi visokega odlikovanja g. Sergejčiku je Andrija Hebrang med drugim dejal:
»Prezidij Ljudske skupščine FLRJ Tam je podelil ta red v znamenje priznanja in hvaležnosti za vse. kar ste storili za našo državo. Prepričani smo. da Unrina misija ne bi tako uspešno in plodovito opravila v Jugoslaviji nalog, ki so ji bile naložene, če ji ne bi bili vi načelovali.
Misija je pri svojem delu zadevala na neštete težave. Mnogi ljudje v inozemstvu, ki z zavistjo gledajo na novo Jugoslavijo, so si na vso moč prjzadeTaii. da bi se delo Uure v naši državi omejilo, da bi se njena pomoč zmanjšala, ali pa da bi sploh prenehala. Po zaslugi vaših zmožnosti, vaše vztrajnosti in vašega prizadevanja so bili uspešno odbiti vsj napadi na delo misije, tako da je lahko pravilno potekalo.
Uspešno delo Unrine misije v Jugoslaviji je znatno pripomoglo k temu. da smo prebrodil) prve težke povojne dneve in je tudi podprla našo obnovo.«
G. Sergejčik je po zahvali za odli kovanje med drugim dejal:
»K« smo prišli v Jugoslavijo, smo videli, da Jugoslavija potrebuje IJnri no pomoč. Vedeli smo. da so.jugoslovanski narodi mnogo pretrpeli v boju z nemškimi fašisti. Zato smo se tudi trudili, da bi Jugoslavija dobila od Unre pomoč, ki jo je zaslužila s svojim bojem In žrtvami, da bi mogla ebnmiti svoje gospodarstvo, ki je bilo med vojno razdejano.
Maše delo ne bi bilo tako uspešno, če nam n© bi bili povsod in hitro pomagali pri reševanju problemov, ki so se pojavil] med delom Unre.
Ko sprejemam to visoko odlikovanje. mislim, da je s tem izkazano priznanje tudi vsem, ki so delali z menoj.
i Prepričan sem, da bodo jugoslovanski narodi, ki ljubijo svojo domovino. storili vse, da se bo gospodarski plan uspešno izpolnil. S tem bodo pokazali vsem drugim narodom, kako se podpira utrjevanje svetovnega miru.
Na koncu bi želel poudariti, da je bila Urina pomoč, ki je prihajala skozi roke njene misije v Jugoslaviji, uporabljena po načelih, ki so bili podlaga za Unrino ustanovitev.«
izjava g. Mšhaiia Sergejčika
Šef Unrine misije v naši državi g. Mihael Sergejčik je sprejel sodelavca Tanjuga in mu izjavil:
»Unrina misija je dokončala svoje delo v Jugoslaviji 20. t. m. Med svojim dveletnim delom ie Unra dobavila Jugoslaviji 2 in pol milijona ton raznega blaga.
Dobave blaga so potekale t redu in jih je jugoslovanska vlada racionalno izkoristila. Strogo se je drža la načel Unre pri razdeljevanju blaga med prebivalstvo. Misija ne bi mogla reči. da je jugoslovanska vlada v Jugoslaviji nepravilno de! Unri-nega blaga delala kakršno koli razliko jz političnih, rasnih ali verskih motivov. Vsak jugoslovanski državljan je dobil, kar mu je pripadalo. Jugoslovanska vlada je racionalno izkoristila razne stroje, avtomobile, traktorje in druge naprave, ki jih le dobila od Unre.
Nekateri inozemski krogi so trdili, da Jugoslaviji nepravilno dele Unri-no blago. Kadar koli je prišel kak tak ugovor, je Unrina misija skupno z zastopniki jugoslovanskih oblastev na kraju samem izvedla preiskavo. Morem reči, da ob nobeni priliki ni smo ugotovili dejstev, ki bi potrdila. da je jugoslovanska vlada prekršila Unrina načela o delitvi blaga. Jugoslovanska vlada je storila vse. da bi misija v celoti izvedla svojo nalogo. Veliko število uradnikov Unrine misije v Jugoslaviji je potovalo v razne '—oje države. Obiskali so tovarne, rt:	e in razna podjetja
Govorili so s . »ogorči, Makedonci, Bosanci. Slovenci. Hrvati in Srbi. Vsak uradnik Unre je lahko prosto potoval povsod, kamor je hotel, in je lahko neovirano izpolnil vsako svojo nalogo.
i Ob zaključku delovanja v Jugosla-Iviji moram izraziti svoje obžalovanje, ker je morala Unra prenehati svoje delovanje, ker je tudi Jugoslavija prav tako kakor vse druge države, ki jim je bila med vojno prizadejana veiika škoda, zaslužila še večjo pomoč. Ta pomoč ji je bila prej in ji je tudi sedaj nujno potrebna, da bi se čim hitreje in najpopolneje ob-novjio narodno gospodarstvo, ki je bilo uničeno med vojno.
Jugoslovanski narodi že dve„ leti in pol z največjim navdušenjem obnavljajo svojo razdejano državo. Doslej so dosegli velike uspehe pri tem ustvarjalnem delu. Obnovljenih je bilo na desettisoče poslopij, stotine in tisoči mostov, tisoč in tisoč kilometrov železniških prog in cest, veliko šievilo pristanišč in razni drugi objekti po zaslugi vztrajnega truda in dela najširjšib ljudskih množic. Pri tem delu so se morali jugoslovanski narodi boriti z velikimi težavami vsake vrste. Obnovo so začeli z golimi rokami in brez potrebnih sodobnih tehničnih sredstev, ker so se zavedali, da morajo sami obnoviti svoje gospodarstvo. Ta zavest je prinesla velike uspehe, ki so omogočili, da se obnova države postavi na načrtni temelj. Da so jugoslovanski narodi zmožni izvesti petletni plan razvoja narodnega gospodarstva, kažejo primeri, kakor so mladinska proga Brčko—Banoviči in Šamac— Sarajevo, prekopavanje prekopov itd.. kjer je bila organizacija dela na zelo visoki stopnji.
Ob zaključku svojega dela v Jugoslaviji bi rad izrazil globoko hvaležnost jugoslovanski vladi, predvsem pa njenemu predsedniku maršalu Titu za stalno pomoč in zanimanje, ki ga je bila deležna misija Unre. Vlada je ustvarila dober aparat, ki je iskreno sodeloval z misijo. Delovne uspehe misije je treba v znatni meri pripisati tej okolnosti. Obenem bi rad izrazil globoko priznanje vsem narodom Jugoslavije za gostoljubnost. ki jo je uživala Unrina misija pri svojih delih.
Ko zapuščam Jugoslavijo in se vračam v svojo domovino, v Sovjetsko zvezo, odnašam prepričanje, da bodo jugoslovanski narodi tudi še nadalje z isto energijo delali za nadaljnji razvoj in izgrajevanje države.«
Petletni plan Ljudske skupščine LR Srbije odebren
Beograd, 21. jun. Ljudska skupščina LR Srbije je sprejela na včerajšnji popoldanski seji predlog zakona o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva LR Srbije v letih 1947 do 1951.
Predsednik vlade LR Srbije dr. Bla-goje Neškovič je v razpravi poudaril med drugim:
22. Sen zveznega zakona o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva FLRJ postavlja določene naloge planu LR Srbije.
Naš plan zajema vse te naloge in jih v posameznih panogah tudi presega. To je popolnoma v skladu tudi z možnostmi LR Srbije.
Ta plan določa tako izgraditev industrije in električnega gospodarstva, ki zagotavlja: 1. racionalizacijo v vseh industrijskih panogah in vzpostavitev vrste novih podjetij; 2. mehanizacijo rudarstva, poljedelstva, gozdarstva in gradbeništva: 3. postavitev solidnih temeljev, za razvoj kemične industrije.
S tem se harmonično dopolnjuje zvezni plan na ozemlju LR Srbije.
Leta 1951 bo znašala proizvodnja električne energije na ozemlju LR Srbije okrog četrt vse jugoslovanske proizvodnje, kar pomeni za ozemlje LR Srbije 3.8 kratno povečanje v primeri z letom 1939.
Proizvodnja premoga v rudnikih republiškega pomena se mora povečati petkrat.
Naša kovinarska industrija mora med drugim povečati proizvodnjo poljedelskega orodja za preko šestkrat v primeri z lelom 1946. proizvodnjo predmetov široke potrošnje pa preko
7,5	krat.
V predlaganem polletnem planu so določene velike naloge glede obrtništva. Obrtnikom bo treba dobaviti stroje in orodje, nuditi kredit in surovine, tako da se bo leta 1951 kupna vrednost obrtne proizvodnje in uslug povečala za 221 % v primeri z letom 1946.
Naš plan postavlja določene naloge našim strokovnim šolam in znanstvenim ustanovam. Kako so te naloge obsežne, je razvidno iz tega. da mora dati naša republika do leta 1951 45.0CO dovršenih dijakov srednjih strokovnih šol.
Posebne naloge postavlja zakon o planu glede na Beograd. Plan določa regulacijo in izgraditev sedanjega Beograda, kakor tudi njegovo povečanje glede na število prebivalcev. Posebna pozornost se v zveznem planu
Po umiku okupatorja iz naše dr- i žave, ki je pustil za seboj samo raz- I dejanje, se avtomobilski promet po naših cestah zopet normalizira. Naša ljudska oblast se dobro zaveda velike važnosti motorizacije ter stremi za tem, da se avtomobilski promet organizira povsem na sodobni osnovi, tako da se zajamči potrebno varnost in skrči prometne nezgode. Z organizacijo avtomobilske službe in njene izpopolnitve v prvi petletki pa stopamo pred nove naloge, ki jih moramo brezpogojno rešiti. Modeme avtostrade bodo prepletale našo državo od vzhoda na zapad in od severa na jug. V naših tovarnah izdelani avtomobili bodo zbližali današnje odaljenosti in nam' kazali lepote in bogastva kra-
izkazuje zgraditvi Beograda na levi obali Save in Donave.
Našemu poljedelstvu so postavljene velike naloge: pomemben korak od žitaric k industrijskim kulturam, prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarjenju na vseh področjih, prekoračenje predvojnega donosa in količine žitaric in pomembno "povečanje v ostalih panogah.
Zavezujemo se, da bomo prekoračili povprečni donos v primeri s povprečni:	predvojnim donosom v teku 10
let. pri pšenici za 20°/o, pri ječmenu za 18 % odstotkov, pri ovsu za 48 °/o, pri koruzi za 36°/o. pri sladkorni pesi za 39 °/o itd.
Posebno poglavje v našem planu je zgraditev prekopa Donava—Tisa, ki bo s pomožnim sistemom namakal in izsuševal Bačko ter Banat.
Predlog petletnega plana popolnoma ustreza možr.ostim in silam LR Srbije, srbskega naroda in ostalih narodov v LR Srbiji. Razen tega je plan tudi v skladu z občedržavnim petletnim planom.
Od dela sindikalnih organizacij, od njihovega vsestranskega prizadevanja za izpolnitev nalog, ki jih postavlja petletni plan. v marsičem zavisi izvedba petletnega piana. Prepričani smo lahko, da si bodo sindikalne organizacije še vztrajneje prizadevale za izvedbo plana.
Za izvedbo državnega petletnega plana so izredno važni plani organizacij Ljudske fronte. V teh planih so prav tako določene važne obveznosti organizacij Ljudske fronte do izvedbe nalog petletnega plana. Važno je tudi
m.	da posebni plani organizacij Ljudske fronte dopolnjujejo državne petletne plane, in sicer prav na onih področjih, kamor državni plani neposredno slabo segajo, to pa so deia po vaseh, trgih in naseljih, ki so samo na videz manj pomembna.
Tako se je Ljudska fronta neposredno vključila v izgraditev naše dežele, v izgraditev socializma.
Odslej je usoda naših narodov, življenje vsakega državljana in naše dežele najkrepkeie povezano z izvedbo petletnega plana.
Pod vodstvom tovariša Tita, organizatorja vseh naših zmag, pobudnika petletke, bomo uresničili prvi petletni plan kljub vsem zaprekam, Ea katere bi zadeli.
Konec govora predsednika vlade LR Srbije dr. Neškoviča so navzoči pozdravili z burnim in dolgotrajnim ploskanjem.
ijev, ki so nam bili do danes zaradi I pomanjkanja cestnega omrežja odmaknjeni in pozabljeni.
Že od nekdaj je bil promet važen činitelj v življenju vsakega naroda. Za dober promet je treba predvsem dobre organizacije, sposobnih ljudi in dobrih prometnih sredstev-Dobro organiziran promet na kateri koli prometni panogi pa ne sloni samo na disciplini prometnih uslužbencev, temveč tudi na vseh onih, ki potujejo in onih, ki se na isti prometni žili srečujejo.
Priznati moramo, da do danes naši ljudje niso imeli zadostne prometne vzgoje. Niti šola niti naše množične organizacije še niso propagirale važnosti cestno-prometne-ga reda, ki zahteva, da se mora
vsak poedinec podrediti splošni prometni disciplini.
V	naši državi je treba hoditi nova pota: najprej primerna vzgoja tudi o cestno prometni disciplini, nato šele kazen za onega, ki vedoma in namenoma krši cestni red.
Pri izvajanju cestno-prometnih predpisov je precejšnja nedisciplina vozačev in pešcev, ki je zahtevala že številne žrtve. Zato je ljud ska oblast, čuvar reda in zakonito sti v državi, med prvimi uredbami izdala tudi uredbo o cestnem prometu, ki predpisuje, kje in kako moraš hoditi in voziti, da bo v interesu vsega prometa ter v interesu skupnosti.
Predvsem je potrebna prometna vzgoja najširših plasti ljudstva. Nujno potrebna je prepričevalna vzgoja s poukom v šolL v društvih in množičnih organizacijah. Vsakomur je treba pojasniti koristi, ki jih imamo od prometa in vseh nje govih naprav, predočiti pa je treba tudi nevarnosti in škode, ki nastanejo zaradi kršitve cestno-promet nega reda.
Danes imajo otroci še vedno tarče v prometnih znakih, kažipotih itd., to predvsem zato, ker niso po učeni o važnosti takih prometnih naprav. To so predvsem ostanki naše preteklosti.
V	našem času, ko je avtomobilizem stopil v službo ljudstva, je rreba prekiniti nenaklonjeni odnos ljudstva do prometnih sredstev Učitelj bo pri pouku zemljepisja učence seznanil z važnostjo prometnih sredstev, prometnih znakov ter vsaj z osnovnimi navodili iz cest no-prometnega reda. Pojasniti je treba otrokom nevarnosti obešanja za avtobuse, metanje kamenja na vozila.
Kakor v šoli mladini, tako morajo tudi fizkulturna društva in množične organizacije primerno poučiti odrasle. Koliko nesreč se je že pripetilo in koliko škode je bilo povzročene, ker vozniki z živinsko vprego ne vozijo na pravi strani ceste. Težko je prelomiti s tem, ko so vozniki vozili na levi strani ceste. Nekateri predeli Dolenjske in Notranjske so v tem pogledu stalna prometna ovira.
Mnogo nesreč se je tud; pripetilo vsled tega, ker puščajo vozniki plašljivo živino brez nadzorstva na cesti.
Zavedati se moramo, da se bomo s poznavanjem cestno-prometnih predpisov lahko izognili vsem nezgodam. Zato mora vzgoja o prometni disciplini postati naša naloga, da bo prometna milica v resnici samo usmerjevalec cestnega prometa in ne bo- samo izrekala kazni in zasledovala nedisciplinirane kršilce cestno-prome.nih predpisov.
Angleško delavstvo zahteva razpust fašističnih organizacij
London. 22. jun. (Tass). Udeleženci letne konference sindikata delavcev železarske, jeklarske in podobnih industrijskih panog so soglasno sklenili zahtevati od kongresa Trade-Unionov da načne pri Svetovni sindikalni federaciji vprašan ie ameriške protidelav. ske zakonodaje.
Z velikansko večino so tudi sklenili zahtevati od vlade, da takoj sprejme zakone, ki postavljajo fašistične organizacije izven zakona in določajo are.
taciio njihovih voditeljev, ako bi na. daljeviali s svojim fašističnim delovanjem. '
»Tedafi premeta«
© prsmstfil vzgoji
Plenarni sestanek OF za Slovensko Koroško
Koroški Slovenci bodo še odločneje nadaljevan borbo za priključitev k Jugoslaviji
Celovec, 21. junija
V beljaškem okraju je bil v sredo plenarni sestanek članov Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Navzoči so bili delegati iz vseh občin beljaškega okraja. Po govoru predsednika okrajnega odbora Jake Rajhmana, je govoril dr. Mirt Zwitter, politični referent Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, o borbi koroških Slovencev za svobodo in je med drugim izjavil:
»Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte je obvestil v imenu vseh koroških Slovencev komisijo za avstrijsko mirovno pogodbo na Dunaju o zahtevi, da naj se dovoli predstavnikom koroških Slovencev, da predložijo zahteve slovenskega naroda na Koroškem komisiji na Dunaju. Koroški Slovenci so se edini v Avstriji borili z orožjem v roki proti nacizmu in smatrajo, da imajo pravico povedati predstavnikom velikih zaveznikov, zakaj so prelivali svojo kri. zakaj so trpeli v taboriščih in v izgnanstvu, in zakaj še danes, dve leti po končani vojni, ne uživajo svobode. Dosedaj so v imenu Koroške govorili ljudje kot sta Hans Picsch ing. Schununi, šovinistična renegata. Sedaj se mora slišati tudi glas protifašistov Slovenske Koroške, ki imajo legitimacije borcev za svobodo in demokracijo«.
Navzoči so z velikim odobravanjem poslušali govor dr. Zwitterja in se strinjali s tem, da se pošlje komisiji na Dunaju resolucija z zahtevo, da se dovoli predstavnikom osvobodilnega pokreta koroških Slovencev, da izrazijo zahteve prebivalstva Slovenske Koroške za priključitev k matični državi Jugoslaviji.
Nato se je razvila razprava, v kateri je bil poudarjen težak položaj Slovencev na Koroškem. Predsednik razpuščenega združenja Slo
vencev, ki so jih Nemci v času vojne izselili, Greblacher, je navedel primere nestrpnosti avstrijskih ob lastev proti Slovencem glede vpra šanja vrnitve njihove imovine. Pri tožba slovenskih izseljencev proti prepovedi njihovega združenja je ostala nerešena pri oblasti in avstrijskih organih več kot leto dni, čeprav so neprestano obljubljali, da bodo »kmalu« rešili to vprašanje. Sedaj, po tolikem času, se je dognalo, da se je spis »nekje izgubil«. To je nov poizkus izigrati jugoslovanske izseljence. Imovina družin izseljencev je zapisana še sedaj v zemljiških knjigah kot imovina nemškega rajha in ne morejo pravi lastniki razpolagati z njo. Razen tega je škoda ocenjena samo na polovico stvarne vrednosti slovenske imovine.
Navzoči so navedli tudi druge krivice, ki se gode Koroškim Slovencem, poudarjajoč med drugim, da spuščajo oblasti na svobodo bivše funkcionarje Hitlerjeve stranke.
S sestanka je bila tudi poslana resolucija avstrijskim in okupacij skim oblastem z zahtevo, da se vojni zločinec Maver Kaibitsch in njegovi sokrivci izročijo sodišču.
Na koncu konference so sklenili, da bodo koroški Slovenci še odločneje nadaljevali borbo za priključitev k FLR Jugoslaviji.
»Slavjanje« o Slovenski Koroški
Moskva, 21. jun. (Tass), časopis »Stavljanje« prinaša članek Jurija Ustinova z naslovom »Koroška je slovenska dežela«, kjer pravi med drugim:
»Slovenska Koroška do danes ni samo ohranila svoje nacionalne samobitnosti, ampak je tudi odigrala veli. ko vlogo v kulturnem preporodu vsega slovenskega naroda. Z zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške, v kateri je med 200.000 prebivalci 120.000
Slovencev, ščiti Jugoslavija pravico narodov do samoodločbe. Pravilna re. šitev koroškega vprašanja je velikega mednarodnega pomena. Gre za to, da se enkrat za vselej onemogoči nemški imperializem in da se mu odvzame možnost, da bi spremenil Koroško v oporišče za napad na narode Jugoslavije.
P-ovod za tako bojazen daje nasto. panje avstrijskih krogov v zadnjem času. Nedavno so v kuloarjih dunajskega parlamenta širili brošuro, ki je bila natisnjena v državni tiskarni in v kateri ne zahtevajo samo ohranitve enotne in nedeljive Koroške v okviru Avstrije, ampak zahtevajo tudi priključitev precejšnjega dela Slovenije prav do reke Save! Glejte, kakšen tek imajo naduti reakcionarji, ki jih ni ta vojna ničesar naučila!
Avstrijski reakcionarji uporabljajo tudi gospodarske argumente. Trdijo, da je gospodarstvo Južne Korcške tesno navezano na gospodarstvo ostalega dela Koroške in da te pokrajine ne bi mogle živeti druga brez druge. Toda Slovenska Koroška je bila več stoletij gospodarsko krepko povezana z Južno in Vzhodno Evropo in je bila razpotje, ki v-edi iz Srednje Evrope v Panonsko nižino in proti Trstu, v avstrijskem gospodarstvu pa ni imela nikake bistvene vloge.
Slovenska Koroška se mora priključiti k enotni Sloveniji v okviru Jugoslavije.«
Delovna brigada koroških Slovencev za progo šamac—Sarajevo
Celovec, 22. jun. (Tanjug). Mladina Slovenske Koroške sestavlja svojo delovno brigado, ki pojde na mladinsko progo Samac—Sarajevo, da bi dokazala svojo solidarnost z demokratično mladino sveta in bratsko skupnost z napredno mladino Jugoslavije.
Vsebina dogovora med SIMI in CIT o minimalnem delovnem programa začasne vlade Svobodnega tržaškega ožemita
Predlog Izvršnega odbora SSAU za nadaljevanje pogajanj z bivšimi strankami CLN
Predstavniki S1AU in predstavniki Tržaškega odbora za neodvisnost (Co-mitato indipendentista triestino) so se na sestanku dne 18. junija sporazumeli glede programa začasne vlade Svobodnega tržaškega ozemlja. 0 sporazumu ie bila objavljena naslednja izjava:
»Podpisani predstavniki Tržaškega odbora za neodvisnost gg. prof. Bra-dicieh Manlio, dr. Coffieri Giovanni, Costantini Eugenio, dr. Mario Gian-piceoli. Sporer Teodoro, Ziani Guido in predstavniki Komunistične partije Julijske Krajine in S1AU gg. De-stradi Alessandro, Gasparini Leopol-do. dr. Kukanja Angel in Uršič Rudi so na sestanku dne 18. junija 1947 po proučitvi načrta o minimalnem delovnem programu začasnega vladnega sveta Svobodnega tržaškega ozemlja soglasno sprejeli vseh 14 točk in se zavezali, da bodo delovni program spoštovali in se v svojem političnem udejstvovanju tudi ravnali po njem. Morebitne izpremembe načrta bodo izvedene vedno sporazumno.
Minimalni delovni program začasnega vladnega sveta Svobodnega tržaškega ozemlja se glasi:
»Upoštevajoč, da morajo imeti demokratične sile kakršne koli politične smeri, ne glede na borbo v zvezi z ureditvijo teritorialnega tržaškega vprašanja v glavnih potezah skupen temelj za delovanje; upoštevajoč nadalje, da mora začasni vladni svet, ako hoče biti dejansko sposoben za delo, opirati svoje delovanje na minimalni program, smo se sporazumeli glede naslednjih točk programa:
1.	Priznanje odločitve mirovne pogodbe glede vzpostavitve STO; obveznost konstruktivnega sodelovanja glede vseh vprašanj, ki spadajo v delokrog začasnega vladnega sveta STO.
2.	Ustanovitev začasne posvetovalne skupščine, sestavljene iz 60 do 90 članov, ki bo imela nalogo, pomagati začasnemu vladnemu svetu pri delu.
3.	Sestava zakonskega načrta o votivnem zakonu in pravilnika za volitve v ustavodajno skupščino Svobodnega tržaškega ozemlja na temelju načel vseh demokratičnih držav.
4.	Obveznost učinkovitega delovanja, da bi se Svobodno tržaško ozemlje vrnilo v normalno stanje za pomiritev duhov in spravo med obema tu živečima narodnostima z zaščito človečanskih pravic v spoštovanju svobode in enakosti pravic in dolžnosti vseb državljanov katerega koli jezika, veroizpovedi in političnega prepričanja, toda ne fašističnega, obsojajoč vsako nasilje, terorizem in narodnostno nestrpnost.
5.	Priznanje dejanskega izvrševanja nacionalnih pravic na Svobodnem tržaškem ozemlju živečih narodnostnih skupin v skladu z načelom enakopravnosti, ki ga določa stalni statut
6.	Dejanska neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja; potreba sodelovanja vseh gospodarskih in1 političnih sil za uravnovešenje plačilne bilance in za aktivni proračun upravnih stroškov.
7.	Sestava začasnega programa nvo-za in izvoza, ki naj teži za uravno-vešen.iem plačilne bilance že v začasnem režimu; sestava finančnega proračuna, ki naj upošteva življenjske potrebe prebivalstva in potrebe po zdravi socialni politiki v korist delovnega ljudstva: ohranitev in utrditev socialnih pridobitev (delavski zaupniki, agrarna reforma itd.).
8.	Sestava minimalnega ‘plana za začetek in izvedbo obnov p.
9.	Reorganizacija obstoječega upravnega aparata v soglasju z zahtevami novega položaja; ukinite? ustanov, uradov in instituacij pokrajinskega, medprovinejalnega in provincialnega značaja, kakor tudi zmanjšanje aparata v okviru novega državnega ustroja. tako da bi občutno znižali upravne stroške.
10.	Popolna reorganizacija policije, katere številčno stanje naj se skrči na stvarne potrebe Svobodnega tržaškega ozemlja; absolutna prednost turodcem pri sestavi novega policijskega zbora.
11.	Revizija vseh procesov in epu-racijskih postopkov proti vsem krivcem kolaboracionizma. fašističnega delovanja. članom političnih policij in vojnim zločincem.
12.	Sestava predlogov za ukinitev in spremembo nekaterih sedaj veljavnih zakonov in ukazov v zvezi z obstoječo pravico izvrševanja takšnih sprememb in ukinitev.
13.	Člani vlade se zavezujejo spoštovati prevzete obveznosti v zvezi z gornjimi točkami.
14.	Po sklepu podpisnikov se bo ta sporazum lahko razširil tudi na druge politične skupine v obliki, ki bo sporazumno sestavljena.«
Izvršni odbor SIAU je imel v soboto sejo, na kateri so razpravljali o pogajanjih z bivšimi strankami CLN, ki so bila prekinjena. Voditelji SIAU so prepričani, da bo prišlo do sporazuma tudi z drugimi skupinami. Izvršni odbor SIAU je skier.il poslati formalni predlog za takojšnje nadaljevanje prekinjenih pogajanj in je sprejel naslednjo resolucijo:
»Pokrajinski izvršni odbor SIAU ugotavlja, da so predstavniki SIAU pri pogajanjih z raznimi strankami bivšega CLN uspešno delovali po navodilih izvršnega odbora. Nadalje ugotavlja, da je treba voditi pogajanja v demokratičnem in protifašističnem duhu. Svojim predstavnikom pri pogajanjih izreka soiidarost in priznanje ter vabi ostale stranke in politične skupine, da naj takoj obnovijo prekinjena pogajanja na način, ki bo najbolj primeren za njihovo pospešeno zaključitev.«
Bombni napad fašističnih termstnv
na kultnml krožek v Trstu Ranjenih je bilo 20 ljudi, med njimi ženske in otroci
Trst, 21. junija.
Sinoči so imeli člani kulturnega krožka »Perossa« v ulici San Vito svojo običajno konferenco. Okrog 22.20 po končani ■ konferenci so ljudje začeli odhajati domov. Tedaj ie prišla mimo skupina kanih 15 do 20 fašističnih razbijačev, ki so vrgli v množico na vrtu pred krožkom tri ročne bombe tipa »Balilla«.
Vse tri bombe so eksplodirale in ranile okrog 20 ljudi. Med ranjenimi je mnogo žensk in otrok, med katerimi je eden star tri leta, drugi pa štiri. Ranjena je tudi najstarejša članica tega kulturnega krožka Roza Cen-tassi, ki ima 73 let. Drobci bombe so io ranili na levi rami in po obrazu. Kakih dvanajst ranjencev so prepeljali z avtomobilom Rdečega križa in s policijskim avtobomobilom v glavno bolnišnico, kjer so iim nudili prvo pomoč. Trije ranjenci so bili sprejeti v prvi kirurški oddelek, in sicer Gina Bressan, ki ima več ran. posebno po nogah. Bianca Sabbadin, ki ima približno enake poškodbe, in Erminio Loredan. ki ima zlomljeno nogo v gležnju.
Med ostalimi ranjenci je bil v bolnišnici tudi Romeo Siocchi s svojo ženo Angelo in enajstletnim sinom Romanom, ki so bili vsi trije laže ranjeni. Tudi Erminio Bizzotto in njegov šestletni sin Enio sta imela več ran po rokah. Na vratu in na nogi je bil ranjen sedemletni Giulano Coloni, ki ga ie oče prinesel v naročju v bolnišnico.
Medtem ko so fašistični zločinci metali bombe, so se prikazali v hiši ulica
San Vito 4 in tudi v nekaterih drugih bližnjih hišah na oknih ljudje, ki so začeli ploskati napadalcem, ko so pobijali žene in otroke. Nekateri člani krožka zatrjujejo, da so videli v skupini napadalcev tudi sestri Etio in Ireno Pausche iz via Crocefisso 3, ki sta v tem kraju na glasu kot znani izzivalki.
Policije precej časa ni bilo na spregled. Ko je končno vendarle prišla, so ii ljudje izročili enega izmed napadalcev. ki so ga prijeli. Njegovo ime ie Fama Claudio, rojen leta 1930 v Aleksandriji v Egiptu, sedaj »uradnik« v Trstu, stanujoč v ulici Maccnia-velli 14. Zanimivo je. da so v njegovi denarnici poleg njegovih dokumentov našli tudi tramvajsko izkaznico in druge dokumente Iginija Moncalvo. ki stanuje v ulici Giulia 61 in ki je član izvršnega odbora italijanske liberalne stranke v Trstu.
še en bornimi atentat
Trst, 23. jun. Snoči ob 23. je v slovenski gostilni Gospodarskega društva v Rojanu v Trstu eksplodirala bomba, ki je povzročila precejšnjo škodo. Preden je poslovodja zaprl lokal, je opazil pod neko mizo bombo in se zatekel na ulico. V naslednjem trenutku je bomba eksplodirala. K sreči nj bilo v lokalu nikogar. Kakor po navadi so bombo postavili »neznani »elementi, ki »slučajno« izgubljajo podobne stvari prav v slovenskih lokalih ali pa jih mečejo tja, kjer se zbirajo slovanski in italijanski antifašisti.
Laži avstrijske poročevalske agencije
Beograd. 21. jun. Avstrijska poročevalska agencija APA je objavila vest o neki aferi s ponarejenimi lirami v Italiji; po svoji klevetniški praksi si ni mogla kaj, da ne bi poizkušala v to afero zaplesti tudi Jugoslavijo. V tei »vesti« ie med drugim rečeno, da so bile po »zavezniških obvestilih« lire ponarejene v Jugoslaviji in od tam po-šiljane v Italijo.
Oni del vesti, v katerem je rečeno, da eo se lire delale v Jugoslaviji, pomeni najnavadnejšo izmišljotino agencije APA, kj ji je s takim delom uspelo, da si je v kratkem času svojega obstoja pridobila neslaven sloves nepo-
pravljivega obrekovalca in ustvarjalca laži.
V svesti si svojega žalostnega slovesa ie APA poizkušala podkrepiti swjjo »vest« s sklicevanjem na neke »zavezniške vire«, vendar pa so se taka in podobna zavezniška »obvestila« že davno razkrinkala v očeh poštene mednarodne javnosti in iim danes ne more več nibče nasesti. Zato tudi ta izmišljotina agencije APA in njena obvestila iz »zavezniških virov« ne morejo nid malo škodovati ugledu Jugoslavije.
rPRlSRlTmARrKUČI^ GASILCE NA TELEFON 55-55
Zvezni fizkulturni zlet v Beogradu
Nastop fizkulturnikov v nedeljo popoldne na stadionu Doma JA je pokazal vso raznovrstnost nove telesne vzgoje v Jugoslaviji
Reorganizacija nabavno-prudajnega zadružništva v Slovenili
Naše zadruge morajo postati prave množične gospodarske ustanove, da bodo mcgie v polni meri izpolnjevati svoje naloge v skladu z gospodarskim planom
Nastop beograjskih pionirjev
Def'le fizkulturnikov Jugoslovanske armade so otvorili motoristi
z zastavami
Beograd, 23. junija
Včerajšnji popoldanski nastop fizkulturnikov je bi! na stadionu Centralnega doma JA. ki je bil slavnostno okrašen. Na velikih slikah okoli stadiona so bili prikazani prizori iz raznih panog fizkuiiure. Vmes so vihrale državne zastave ier zastave ljudskih republik in Trsta. Okoli 40.000 ljudi je prišlo gledat doslej najlepšo fizkulturno prireditev .Občinstva niso zmotile niti debele deževne kaplje, ki so se vsule takoj ob pričetku sporeda. Gledalci so vztrajali na svojih mestih, globoko zatopljeni v izvajanja na stadionu. Od prihoda maršala Tita, ki ga je občinstvo pozdravilo stoje s ploskanjem, do konca tri ure trajajočega programa, ni hotelo ponehati odobravanje. Brez odmora je sledila točka za točko. Od vseh strani so prihajali na stadion nove skupine fizkulturnikov in pretvarjale igrišče v pisano preprogo.
Ko se je točno ob 15.30 pojavil v glavni loži maršal Tito, ga je ogromna množica navdušeno pozdravila. V loži so bili tu ii predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar s podpredsedniki, podpredsednika vlade FLRJ Edvard Kardelj in Jaša Prodanovič s člani zvezne vlade, generaliteta. člani vlade LR -Srbije, voditelji Ljudske mladine Jugoslavije, Enotnih sindikatov Jugoslavije in Fizkulturno zveze Jugoslavije. Zveznemu zletu so prisostvovali tudi inozemski delegati.
Osem trobentačev je v sredi stadiona s fanfarami napovedalo pričetek telova ino-sportnega nastopa.
Najprej so nastopili najmlajši fizkul-tnrniki. pionirji, dečki v skupinah po 16, deklice v skupinah po 4 s pisanimi rutami. Med tem, ko so pionirke predvajale veliko kolo veselja, so pionirji izvajali telovadno igro. V teku so sestavili strnjeno kolono, ki se je naenkrat preosnovala v zeleno livado, prekrito z morjem cvetja.
Za pionirji so se pojavili fizkultur-niki iz Rasne in Hercegovine, ki so prepevali pesem: »Ide Tito preko Ro-manije«. Krepko in skladao so vzklikali: Za uresničenje plana, za srečno bodočnost, za Tita, hura, hura! V velikem četverokutu so predvajali med petjem delo drvarjev in rudarjev.
Rudarji so s svojimi vajami pokazali delo s kompresorji in plugi, prevažanje vagonov,•■’'kosci in žanjice pa so nastopili levo in desno od njih in prepevali »Naša zemlja sad je cijela, da nam živi, živi rad.« Med tem, ko so se rudarji in drvarji nanovo razvrščali,
so kosci in žanjice predvajali vaje, ki kažejo delo na polju. Ob koncu so se vsi združili v veliko kozaračko kolo.
Med tem so rudarji napravili v ozadju živ most. Vaja se je končala z učinkovito sliko dela in veselja.
Nastopilo je 1100 beograjskih srednješolcev in srednješolk, oblečenih v rdeče-belo obleke. Moški so predvajali z motikami, dekleta pa z obroči razne telesne vaje, ki so jih zaključili skupaj z veliko učinkovito skupino.
Vaje fizkulturnikov in fizkulturnic iz Črne gore so med .prepevanjem simbolično pokazale boje črnogorskega naroda za svobodo. Moška in ženska mladina je strnjeno v goste vrste korakala naprej z visoko vzdignjenimi glavami kakor v boju proti sovražniku. Vajo so končali z živahnim narodnim kolom in s piramido fi;zkul-turnih zastav.
Burno ploskanje je pozdravilo fiz-kultiiriiike iz Trsta, ki so nastopili v formaciji desetih četverokotnikov. Ob godbi, ki je svirala partizanske pesmi. Garibaldijevo himno in Chopinov valček, so tržaški fizkulturniki izvedli svoj nastop z bogatimi izpre-membami.
Nastop fizkulturnikov Jugoslovanske vojne mornarice je bil pozdrav-ijen s silnim navdušenjem. Po stadionu se je razlegala partizanska mornariška pesem »Ko sunce na moru«, dokler se niso mornarji razvrstili. Nastop mornarjev je bil eden izmed najbolj simboličnih. Pokazal je, kako valovi morje, mornarji pa plavajoč in veslajoč obvladujejo valove. S svojih ladij pozivajo ljudstvo in mu signalizirajo k vstaji. Mornarji so vesla zamenjali z bombami, z osvobojenimi ladjami plovejo po Jadranu, ritmične vaje kažejo mornarje na ladje med plovbo. Morje se je pomirilo, z močnimi zamahljaji zaplovejo mornarji v svoje luke. Vaja se je končala z živo sliko velikega sidra s peterokrako zvezdo in črkami »Tito«
Fizkulturniki i» Srbije so nastopili v oblekah z motivi narodne noše. Predvajali so suženjstvo, vstajo in hoje ljudstva za svobodo, kakor tudi več narodnih običajev. S posebnimi vajami so predstavljali bratstvo Šiftarjev in Srbov. Zlasti učinkovit je bil trenutek, ko so fizkull.imiee v ritmičnem koraku predvajale odstranitev feredže in osvoboditev iz m raka.
Zelo učinkovita je bila vaja sku-nine Vojvodincev, ki je pokazala vse vrste poljskega dela.
Nato so nastopili gojenci Državnega instituta za fizkulturo v Beogradu s telovadnimi točkami in z vatami na orodju.
Največji je bil nastop fizkulturnih društev iz Beograda na stadionu. 2200 fizkulturnikov je popolnoma napolnilo veliki prostor na stadionu. Gimnastične vaje, ki so jih izvajali oblečeni v modro, so bile zelo pestre.
Fizkulturniki iz Makedonije so v prvem delu svojega nastopa predvajali suženjstvo makedonskega ljudstva. Godba je pričarala trpljenje makedonskega ljudstva v času suženjstva, toda upognjeni hrbti in glave se naglo zravnajo, ljudstvo se dvigne k vstaji v boju za svobodo,
Fizkulturniki iz nrvatske so predvajali razne panoge športa, tenis, plavanje, vvaterpoolo, lahko atletiko, gimnastiko, boks, veslanje itd Ob po^ slednjih taktih godbe so se skupine ločile in pričele v vrstah po 12 plesati hrvatska narodna kola.
830 fizkulturnikov z mladinske proge Šamac—Sarajevo je s svojimi vajami pokazalo življenje v taborišču na progi. Najprej so postavili šotore, okoli katerih se razvije jutranje življenje v taborišču. Trobentač je zatrobil zbor. V hipu so bili vsi zbrani, podan je bil raport: »Mladinska proga bo izročena Titu in narodu 29. novembra, hura!« Vaja se je končala z veselim kolom po končanem delu.
Zatem so na stadionu nastopili fizkulturniki iz Slovenije. Silva Palme in Marko Lajovic sta ob zvokih godbe predvajala umetno drsanje. Za njima so nastopili fizkulturniki v formaciji, ki je predstavljala Triglav.
V lahkem koraku so prikorakali na stadion fizkulturniki Jugoslovanske armade s puškami, ki so z ritmičnimi vežbami pokazali odhod naših borcev na mejo za obrambo domovine. Vaja ob »Pesmi o j>esti« Vladimirja Nazorja je pokazala borbenost in moč naše armade. Vajo so končali s kozaraSkim kolom.
Po končani poslednji točki so prikorakali z zahodne in zapadne strani na stadion fizkulturniki Jugoslovanske armade z mornarji na čelu. Nosili so nekaj sto raznobarvnih fizkulturnih zastav, ki so napolnile ves stadion. Tisoči gledalcev so očarani od živahne slike barv burno ploskali. Med tem, ko so zastave defilirale po lahkoatletski stezi, se je v sredini sestavila zaključna živa slika. Iz peterokrake zvezde se je dvignila piramida ljudi, na čigar vrhu je zapla-oolala državna zastava. V trenutku, ko so se vse druge zastave obrnile k piramidi, je godba zasvirala državno himno.
Homarji Jugoslovanske vojne mornarice simbolično prikazujejo
vlečenje vrvi
Slovenski fizkulturniki in fizkulturnice v belokranjskih nošah izvajajo narodne plese
Vaje telovadcev zveznega razreda na drogu
Ljubljana, 23. junija.
Pod vodstvom Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo je bila v soboto v Mladinski dvorani v Ljubljani konferenca vseh nabavno-prodaj-nih zadrug (Naproz) LR Slovenije in Slov. Primorja. Tokrat so se prvič sesti na skupno posvetovanje predstavniki vseh nabavno-prodajnih zadrug Slovenije. Prisostvovala sta tudi pomočnika ministra za trgovino in preskrbo Tone Zupančič iu dr. Žiga Vodušek, ki sta v svojih govorih nakazala nekatere smernice za reorganizacijo nahavno-prodajnega zadružništva. Na osnovi referatov, ki so jih podali elani Iniciativnega odbora, in podrobne razprave so bila poslovljena načela in glavne smernice za reorganizacijo. Nabavno-prodajno zadružništvo se bo kot važen del zadružnega sektorja šele s svojo temeljito reorganizacijo živo in pravilno vključilo v izpolnjevanje našega petletnega gospodarskega plana.
Nove zadruge bodo kot množične organizacije važen činitelj v pravilnem in nemotenem razdeljevanju dobrin
Uvedba petletnega gospodarskega plana je postavila tudi zadružni sektor pred povsem nove naloge. Zahteva I» enotni trgovini in pravilni organizaciji distribucijskega (razdeljevalnega in oskrbovalnega) aparata nujno narekuje tudi nabavno-prodajnemu zadružništvu. da krene iz dosedanje prakse na novo pot. Kot doslej, tako bo tudi poslej organizacija trgovskega in distribucijskega aparata razdeljena na državni, zadružni in zasebni sektor. Nezdrave odnose, ki so doslej ponekod nastatali, bo treba takoj odstraniti in vzpostaviti pravilno sodelovanje. Zaradi stare miselnosti, nepravilnega pojmovanja trgovske in distribucijske politike v novih razmerah ter zaradi nezdravih in napačno usmerjenih ambicij nekaterih posameznikov se je pričel pojavljati v naši trgovini in distribuciji skrajno škodljivi monopolizem. Ta pojav ie ustvarjal na terenu nezdrave razmere, zaradi katerih je trpela nabava, odkup in oskrba potrošnikov. Nova način::, ki se pravkar postavljajo, pa bodo dala naši trgovski in distribucijski politiki v okviru petletnega plana novo smer. Nejasnosti in motnje, kaj spada v državni, kaj v zadružni in kaj v zasebni seklor, bo-bo odstranjene. Organizacija distribucije bo izvedena po načelu, koliko ima kdo potrošnikov. Zadruge bodo odslej dobivale vse, kar njihovi člani potrebujejo v vsakdanjem življenju. Spričo tega je omrežje nabavno-prodajnih zadrug zadolženo z mnogo večjimi ter odgovornejšimi nalogami. Dosedanje izkušnje nujno kažejo, da bo treba za te naloge nabavno-prodajno zadružništvo primerno preusmeriti, mu dati trden in širok množični značaj, ga medsebojno povezati, izdelati gospodarske nakupne in prodajne načrte ter za vse to vzgojiti močan in sposoben kader zadružnih funkcionarjev.
Okrajne poslovne zveze nabavno-prodajnih zadrug
Dosedanje Naproze so bile na terenu več ali manj prepuščene same sebi. Raztresene po okrajnem terenu so deloma pravilno deloma nepravilno reševale problematiko svojega okoliša. Manjkala jim je trdna opora, manjkal jim je gospodarski načrt za nakupne in prodajne akcije, manjkala jim je enotnost, ki bi jih povezovala v pravilno smer. Zadružne centrale, ki so bile po bivših okrožjih, niso bile oni organi, ki bi bili sposobni reševati vsa vprašanja in naloge nabavno-prodaj-nega zadružništva. Zato bodo poslej v okviru celotne reorganizacije ustanovljene v vseh okrajih Okrajne poslovne zveze nal*avTjalno-prodajnih zadrug. Te Zveze, ki tfodo po svojem notranjem ustroju enake zadrugi, bodo v vsakem okraju združevale v celoto vse zadruge ter jih uvajale v načrtno gospodarstvo in načrtno trgovino. Navzlic temu, da bodo nastopale v vlogi grosista, ne bodo grosisti v starem smislu, ki samo nabavljajo v proizvodnji blago in ga s primernim zaslužkom potem razdeljujejo med drobne distribucijske organe, ampak bodo po svojem značaju žive matice gospodarskega življenja v dotičnem okraju. Za svoje zadruge-člauice bodo okrajne Zveze izdelovale v sodelovanju s svojimi članicami nabavne, odkupne in finančne načrte. Četrtletno bodo v skladu s potrebami svojih članic sklepale z industrijo nabavne pogodbe ter s svojim koncentriranim parkom prometnih sredstev neposredno iz proizvodnje dostavljate zadrugam blago. Najvažnejši organ Okrajnih poslovnih zvez bo načrtni odsek s statistiko in računovodstvom. Ta bo izdeloval na podlagi podatkov posameznih zadrug skupne gospodarske načrte ter skrbel za pravilne odnose do državnega in zasebnega sektorja. Kader inštruktorjev, ki ga bo imela vsaka Zveza, bo slalno hodil po okraju, pomagal zadrugam, dajal navodila, vodil kontrolo, urejeval računovodstvo, kritično spremljal vse delo zadrug ter stalno dvigal in izpopolnjeval vzgojo in sposobnost zadružnih funkcionarjev v posameznih zadrugah. Zveze bodo omogočile s koncentracijo prevoznih sredstev nemoteno in naglo dobavo blaga, na drugi strani pa pomagale vsem zadrugam pravilno izpolnjevati vse odkupne akcije. Na svojem okrajnem področju bodo skrbele za enotne cene. za vprašanje vskladiščevanja in pravilno distribucijo. V vse zadruge bodo vpeljale tako knjigovodstvo, da bodo mogle dajati zadruge vsak čas dnevna poročila o svojem stanju. To ie posebno važno za odkupne akcije, krer je nujno potrebna dnevna evidenca o izpolnjevanju odkupnih načrtov.
Decentralizacija nabavno prodajnega zadružništva
Vzporedno z ustanavljanjem Okrajnih poslovnih zvez bo z reorganiza-
Pisrno z mladinske p roge šamac—Sarajevo
Dne 28. maja sta iz Divače odpotovali I. in II. četa mladinske delovne brigade »Rudija Mahniča-Br-kinca«, v kateri je 124 mladincev in mladink iz cone »B« in cone »A« našega okraja. Pred nai dnevi je mladina iz Herpelj-Kozine prejela od njih tole pismo:
»2e nekaj dni je minilo, odkar je prispela naša IV. primorska brigada v Samac. Prej zapuščena in mrtva ravnina reke Bosne je oživela, kajti na tisoče mladincev in mladink vihti tu svoje krampe in lopate, delajo in gradijo. Srečni smo, ker smo tudi mi med to mladino in ker se bomo po dveh mesecih vrnili domov z zavestjo, da smo tudi mi gradili mladinsko progo, ki je ponos in čast vse mladine Jugo slavije.
Mladina hoče zgraditi domovino, ki bo bogata in slavna; zato nam ni žal naših mladih moči, ne žuljev in potu. Delo naših brigad je ena izmed največjih manifestacij proti vsem fašističnim elementom, raz-
Borimo se
Jetika razsaja najhuje tam, kjer so prehranjevalne razmere najtežje in kjer so prilike za okužbo največje in sicer v večjih mestih in industrijskih središčih.
To velja v prvi vrsti za Jesenice, ki so stalno zavite v dim in cestni prah. Jesenice so pomembno železniško in cestno križišče. Skozi Jesenice voz; vsak dan nešteto vlakov v vse smeri, tovornih in osebnih avtomo. bilov, motociklov in na stotine avtobusov. Pogled na jeseniški železarski revir v poletnih vročih dneh v resnici ni prijeten. Avtomobili puščajo za seboj goste oblake prahu, ki zagrinjajo mesto. Neznosni prah ima hude posledice za zdravje delovnih ljudi, 3aj približno četrtina vsega prebivalstva boleha za bronhialnim katarjem. V revirju so se močno razpasle bolezni na pljučih, v nosu i grlu. Vedno več
nim »Čerinom« in angleškim imperialistom, ki nam še vedno ne dopuste, da bi bili svobodni in priključeni k FLRJ. Prav z našim delom na mladinski progi pa jim jasno dokazujemo, da smo Slovenci in da hočemo živeti v svobodni domovini, kjer bomo še naprej delali in gradili za boljšo bodočnost nas vseh.
Na progi se bomo prekalili v mladince in mladinke, ki bodo vestni, disciplinirani m vsestransko razgledani vredni imenovvali se Titova mladina. Zato se na progi poleg ostalega dela tudi učimo in učimo.
Tudi vi dragi mladinci in mladinke. ki ste še ostali doma, se zavedajte. da je tudi vaša prva naloga učiti se in izobraževati. V ta namen čitajte čim reč in udeiežuj-te se študijskih krožkov. V skupnem delu si kujmo boljšo bodočnost!
Prejmite naše borbene pozdrave!
Mladinka Jolanda
proti jetiki
je bolnikov, ki imajo huda očesna vnetja.
Jesenice so danes velika fronta dela. Zato bi morala biti skrb krajevnih oblasti za zdravje delovnih ljudi čim bolj učinkovita. Cestni prah najbolj širi bolezni dihalnih organov, najbolj učinkovita naprava profi cestnemu prahu pa bi bila motorna cestna škro-pilnica. Za nabavo škropilnice moramo takoj dobiti primerna sredstva, čeprav bi se morale odložiti druge naprave, ki so manj potrebne.
Če pa ne moremo dobiti zaradi izrednih razmer motorne cestne škropilnice od drugod, jo bomo pač mo. rali napraviti sami. Imamo dovolj strokovnjakov, stroje za obdelavo, pogonske sile m dobre vozače. De-nar bomo že na kak način spravili skupaj, saj smo ga tudi za druge namene.	Sušnik M.
S konference nabavreo-prodajnega zadružništva Slovenije in Slov. Primorja. Zgoraj: med referatom predsednika Iniciativnega zadružnega odbora za, Slovenijo tov. Maksa Krmelja. Spodaj: delegati vseh Naproz in okrajev na konferenci v Mladinski dvorani v Ljubljani
cijo izvedena decentralizacija nabavno-prodajnih zadrug (Naproz). Dosedanje izkušnje so pokazale, da so mnoge Naproze kljub svojim številnim krajevnim poslovalnicam zajele na svojem sicer velikem področju le majhen odstotek prebivalstva. Nasprotno pa so se one zadruge, ki so se decentralizirale, takoj približale ljudstvu in zajele v svojo organizacijo do 00°/o prebivalstva. Pri decentralizaciji morajo odpasti vsi pomisleki, vsakršno ljubosumje upravnih vodstev pri onih Na-prozah, ki imajo veliko področje, kjer bi lahko uspevalo zaradi krajevno zaključenih pogojev več zadrug. Mnoge dosedanje zadruge so bile vse preveč samo trgovci v starem smislu, okorele in birokratične ter niso bile zmožne mobilizirati vsega delovnega ljudstva in v širino zajeti vseh potrošnikov iti pridelovalcev.. Pri distribuciji in pri odkupnih akcijah so gledale vse preveč samo trgovsko, premalo pa politično, državljansko in na dviganje zavednosti med proizvajalci in potrošniki. Vse obstoječe zadruge in one. ki bodo ustanovljene zaradi decentralizacije, morajo nostati organi, ki bodo živo zajemali vso gospodarsko problematiko svojega okoliša. Svoje delo morajo poslei zastaviti tako. da bodo poleg redne, pravilne in nemotene preskrbe imele z načrtnostjo odkupa kmetijskih pridelkov neposredni vpliv na proizvodnjo v svojem območju. Skratka, nove nabavno-prodaine zadruge morajo poslati na podeželju nabavni in prodaini organ vsega delovnega ljudstva. Po načelu, da je treba trgovino čjin bolj približati ljudstvu, bodo lahko člani zadrug ne le družinski poglavarji, ampak tudi posamezni člani družin. Na ta način bo pritegnjena v zadruge zlasti mladina, ki bo ob neposrednem sodelovanju v zadružnem živlieniu dai3la bodoče kadre za naše ljudsko zadružništvo.
Pri decentralizaciji je treba že vnaprej izključiti vsako šablonsko postopanje. Zadruge naj se ustanavljajo samo tam. kjer bodo imele na gospodarsko zaključenem področni vse pogoje uspešnega dela in obstoja. Kje naj se sedanje poslovalnice Naproz osamosvojijo in postanejo samostojne zadruge. kje naj se poslovalnice ukinejo in kje nai se na velikem področju decentralizira sedanjo veliko Naprozo ter ustanovi več zadrug, to ni stvar pravil in naglice, ampak vprašanje, ki terja temeljitega premisleka. Povsod bo treba z vseh strani proučiti teren, kje je
potreba po zadrugi resnična in kje bo zadruga zares tako postavljena, da bo obsegala enotno področje.
Zaradi pravilnega odnosa med vsemi sektorji v trgovini in distribuciji bodo poslei nabavno-prodajne zadruge poslovale izključno samo s svojimi člani. Potrošnike in prebivalstvo, ki bo ostalo izven zadruge, bosta poslej zajela državni in z.asebni sektor. Za državni sektor bodo v ta namen ustanovljeni v industrijskih podjetjih posebni magacini. ki bodo neposredno oskrbovali delovne kolektive. Po okrajih pa bodo ustanovljeni okrajni magacini kot preskrbovalni organi za oni del prebivalstva, ki ne bo zajet v zadrugah. Tudi ta dejstva ie treba pri reorganizaciji nabavno-prodajnega zadružništva v celoti, upoštevati. Saj bi bilo na priliko nesmiselno ustanavljati zadrugo tam. kier že drugi distribucijski organ v celoti zajema vse prebivalstvo.
Nabavno-prodajno zadružništvo je imelo doslej le en tip zadrug — na-bavno-prodaine zadruge. Decentralizacija prinaša dva tipa. Na podeželju bodo poslei kmetijske nabavno-pro-daine zadruge, po mestih in večjih centrih pa bodo delavsko-naineščenske potrošniške zadruge. Že samo ime obeh tipov zadrug pove bistveno razliko. Obe vrsti zadrug bosta imeli nova pravila, ki se v marsičem bistveno razlikujejo od dosedanjih. Obe pa bosta morali delati po vnaprej p ostavljene m načrtu, ki bo moral biti v okviru našega splošnega gospodarskega plana. Z reorganizacijo nabavno-prodajnega zadružništva bo v bodoče zares ustvarjena najkrajša pot od proizvodnje do potrošnje. Zadruge na podeželju bodo imele poleg svojega distribucijskega značaja svoj velik pomen v tem, da bodo postale sčasoma odločilen činitelj in usmerjevalec v kmetijski proizvodnji. Ko bodo zastavile svoje poslovanje tako. da bodo s svojo podrobno evidenco obvladale ne le svoj ožji okoliš, ampak v sodelovanju z Okrajno poslovno zvezo poznale tudi potrebe najširšega potresnega tržišča, bodo z lahkoto usmerile v svojem okolišu vso kmetijsko proizvodnjo, kmečkemu prebivalstvu pa zajamčile zanesljivo tržišče. Vse to pa bodo seveda lahko napravile le. če bo vse njih delo načrtno ter bodo znale k temu delu pritegniti množice delovnega ljudstva.
Poteg naštetih vprašanj je konferenca razpravljala tudi o organizaciji odkupa ier odkupnih akcijah, ki jih bodo na terenu vodile nabavno-prodaine zadruge v sodelovanju z državnim sektorjem in forumi ljudske oblasti. Ob zaključku konference je bila v obliki pisem predsedniku gospodarskega sveta in zveznemu ministru industrije Borisu Kidriču ter predsedniku vlade LRS Mihi Marinku sprejeta resolucija o reorganizaciji nabavno-prodajnega zadružništva 6 konkretno navedenimi ualogami, ki jih zadružniki sprejemajo kot svoio delovno obveznost.
.srnam me« Ameriko m Sovjetsko zvezo simo mogoče, ampak šutii zaželeno
Govor sovjetskega veleposlanika Novikova v Chicagu oh šesti obletnici zahrbtnega napada fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo
Us
Chicago. 22. jun. (Tass) Chieaški Svet ameriškc-sovjetckega prijateljstva jtj priredil ob G. obletnici za hrbtnega napada fašist.ene Nemčije na Sovjetsko zvezo kosilo, ki se ca ie udeležilo 400 gostov, med njimi Uidi sovjetski veleposlanik Novikov.
Predsednik društva Kard in predstavnik chicaškega župana podpolkovnik Fcss sta v svojih govorih no-zivala k tesnejšemu prijaieiiskemu sodelovanju med Ameriko m Sovjetsko zvezo, nakar je spregovoril sovjetski veleposlanik Novikov, ki je po omenitvi veiikifa zaslug Rdeče armade za poraz fašističnih zavojevalcev izjavil:
»Prizadevanja naTih diplomatskih predstavnikov na vseh področjih mednarodnega življenja, zlasti pa aa zasedanjih Sveta ministrov za zunanje zadeve In pariški konferenci, kjer so branili načela demokratičnega pravičnega miru z bivšimi sateliti Nemčije, so izraz resnične volje Sovjetske zveze, da zagotovi splošen mir in varnost.
Stalno prizadevanje Sovjetske zveze za ohranitev miru in varnosti se ie pokazalo tudi v vsestranski aktivnosti sovjetske delegacije na Generalni skupščini OZN v jeseni 1946. še posebej pa v njenih predlogih za zmanjšanje oborožitve in prepoved atomskega orcija. Ti sovjetski predlogi se izražajo v skiepih Generalne skupščine in so sedaj izredao važni pogoji za okrepitev miru in varnosti.
Sovjetski predstavniki v Varnostnem svetu se aktivno borijo za de-iansko izvajanje sklepov Gensraine sku' šeino tn za zmanjšanje oborožitve.
Sile. ki se borijo za trajen in stalen mir. zadevajo na svoji poti na resne zapreke v obliki vplivnih m močnih skupin v posameznih državah, ki se vztrajno trudijo, da bi onemogočile mirno življenje narodov. Aktivnost hujskačev na ovo vojno ocraža narodne interese vsake države. kajti ni naroda, ki bi si žeiel novega pokolja milijonov ljudi. Ne moremo dvomiti v dejstvo, da so vsi nar li življenjsko zainteresirani na miru in prijateljskem sodelovanju.
Druga svetovna vojna vedno bolj pripada preteklosti, vendar borba za trajen mir in mednarodno sodelovanje še ni končana. Ni redek slučaj, da se vedno iz istih krogov, ki se barijo s podžiganietn vojnih strasti,
slišijo glasovi, da je baje nemogoče sodelovanj© med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, in sicer zaradi razlik v obiiki uprave in gospodarskih sistemov obeh držav. Kar se tiče Sovjetske zveze, '* ni nikoli odrekala možnosti vzporednega mirnega obstoja in sodelovanja ekonomskih sistemov ZSSR in ZDA. V zgodovini je dovolj primerov, da so izbruhnile vojne med državami, kj so imele enake ekonomske sisteme. Hkrati pozna zgodovina tudi primere. ko so države z raznimi ekonomskimi sistemi sodelovale med vojno. Dovolj je, če se spomnimo pretekle vojne, med katero sta se ZDA in Sovjetska zveza — dve drža- j vi z različnima gospodarskima sistemoma — združili za vojno »roti skupnemu sovražniku in ga premagali. Ako sta lahko naši dve državi sodelovali med vojno, je toliko manj razlogov za trditev, da ne bi mogli sodelovati tudi v povojnem razdobju in da ovirajo sodelovanje razlike v gospodarskih sistemih. Vendar ie nasprotno popolnoma jasno, da ne zadostuje samo možnost sodelovanja med obema državama — potrebna je še tudi obojestranska žeija po sodelovanju.
V	razgovoru s članom epuhlik?tiske stranke g. Stassenum ie pre-Ued-nik sovjetske vlade Josip Visariouo-vič Stalin dejal: »Delati je trena razliko med možnostjo za sodelovanje in željo, da se sodeluje. Možnost za sodelovanje je vedno, ni pa vedno želje, da se sodeluje.« Sovjetska zve za smatra, da je sodelovanj» med ZDA in Sovjetsko zvezo ne samo mogoče, ampak tudi zažeijeno. Narodi Sovjetske zveze žele sodelovanje. Ni dvoma, da je sodelovanje tudi v interesu ameriškega ljudstva.
V	zadnjih dveh letih od uničenja Nemčije in Japonske se Sovjetska zveza dosledno drži zgoraj omenjenega načela in se zavzema za «ode lovanje z drugimi državami na podlagi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja suverenosti vsake strani. Sovjetska zveza krepi sodelovanje z drugimi državami in bo pozdravila prijateljstvo in mirno sodelovanje z drugimi narodi, zlasti še z ameriškim
i ljudstvom.
I V zvezi s tein bi rad z zadovolj stvom ugotovil, da tako preteklo kot sedanje delovanje Sveta ameriško-sovjetskega prijateljstva, ziasti se
Sveta v Chicagu, velikj prispeva h krepitvi prijateljstva med našimi velikimi narodi. Kot predstavnik Sovjetske zveze bi rad poudaril, da Tisoko cenim plodno delovanje Sveta v Chicagu v tej smeri.
Dovolite mi. da v imenu uarodov Sovjetske zveze, ki jo zastopam v vaši državi, izrazim varn in po vas vsem prijateljem Sovjetske zveze, kakor tudi vsem pristašem sodelovanja med našimi narodi, željo, da bi se dosegli vsestranski uspehi v nadaljnji borbi za prijateljstvo in sodelovanje med ZDA iu Sovjetsko zvezo.«
Laski o Marshallovem načrtu
London, 22. jun. (Un Pr.) Univerzitetni profesor Harold Laski, bivši predsednik britanske laburistične stranke, je objavil v »Reynolds News« članek o Marshallovem načrtu za ameriško »pomoč« za gospodarsko ob novo Evrope.
V začetku izraža Laski bojazen, da bo vprašanje gospodarske pomoči poslalo nekega dne političen nogomet za bodoče predsedniške volitve v ZDA. nakar poudarja, da svel ne more dopustiti, da bi postala usoda Evrope predmet igre ameriške politike.
Laski se nato doiika morebitnega sprejetja Marshallovega načrta s sira ni posameznih evropskih držav in zahteva, da se Marsh aiiov načrt posebno podrobno prouči, ker prihaja od vlade, kj meni, da je v Peronovi Argentini)! resnična demokracija.
Marshallov načrt ne bi smel poslati finančna trdnjava, na kateri naj b.i se zgradila zaoad.no-evropska federacija gospoda Churchilla.
Gibanje za povišanje mezd v Ameriki
New York, 22. jun. (Tanjug). Gibanje ameriških delavcev za povišanje mezd se vedno bolj siri. Kot javlja »New York Times« iz Chicaga, so predstavniki petih sindikalnih zvez železničarjev, ki pripadaju Kongresu industrijskih organizacij in štejejo preko 850.000 članov, zahtevali povišanje delavskih mezd in spremembo kolektivnih pogodb, predlaganih od delodajalcev.
Razen tega tudi predstavniki sindikate nosačev in ostalih 17 sindikalnih zvez. ki pripadajo Kongresu industrijskih organizacij, prav tako zahtevajo ppvišanie mezd.
IM@ anketna komisije m Palestino
Danes je komisija znova zasedala na
Jeruzalem, 22. jun. (Tanjug). Dne
16.	junija je pričela v Jeruzalemu z delom anketna komisija za Palestino, ki jt je dala Generalna skupščina OZN po svojem zadnjem izrednem sestanku naloge, da preišče položaj v Palestini, ugotovi dejanski položaj in predloži točne predloge za rešitev palestinskega vprašanja. V komisiji ep predstavniki 11 držav . članic Združenih narodov: švedske. Nizozemske. Jugoslavije. Češkoslovaške. Urugvaja, Guatemale, Indije. Irana. Peruja. Avstralije in Kanade. Na prvin seiah ie komisija poslušala poročila predstavnikov manda-torske vlade za Palestino in predstavnikov Židovske agencije Moše Sertoka.
Po pisanju »Palestine Post« je ko-trrsiia med drugim razpravljala na svojih tajnih sejah tudi o prošnjah sorodnikov treh na smrt obsojenih židovskih teroristov, v katerih prosijo, naj komisija prepreči izvedbo smrtne kazni. 0 tem vprašanju ni bile objavljeno nobeno uradno poročilo.
Eim. 22 jun. (Un. Pr.) Po odkritju fašistične organizacije »Snopi revo-lucioame akcije« so skoraj v vseh italijanskih mestih odkrili tajne faši-st'lčpe štabe, kjer so zaplenili velike množine orožja in streliva, štabe sc. odkrili v Rimu. Milanu. Padovi. Benetkah. Brescii. Parmi. Sieni. V ce-n-7\. Veroni, Neaplju. Bariju in Mantovi. Aretiral: so mnogo članov organizacije, pri katerih so naši' fašistične legitimacije. Med aretiranci je tudi Mussolinijev poveljnik Rima Giuseppe Piccin;. ki je imel stike z bivšima sekretarjema fašlstlč. stran-
tajni seji.
Da bi se seznanila z razmerami v deželi, je komisija do sedaj obiskala Haifo, Jeriho, Gazo in še nekatere druge manjše kraje. Komisija bo v torek obiskala tudi Jafo in Tel Aviv. Glede na to, da izvršni arabski komite še nadalje bojkotira delo komisije. bo komisija zatem nadaljevala s svojim delom.
Skrajni rok za predložitev prijav za zaslišanje predstavnikov strank, organizacij in posameznikov ie določen na
30.	julij. Komisija bo morala najpozneje do 1. septembra zaključiti anketo in predložiti poročilo generalnemu sekretarju OZN.
Marša! Montgomery v Jeruzalemu
Jeruzalem. 22. jun. (AFP) Šef imperialnega generalnega štaba feldmaršal Montgomery je prispel v Palestino, kjer bo nadziral britanske čete.
ke Karlom Scorzo in Augustom Tu-rattijem, ki ju še vedno n’.so prijeli. Obenem s Piccinijem so prijeli tudi 10 fašističnih oficirjev, pri katerih -o našli večje število orožja.
Organizacija je izdajala svoj časopis »Revoluzione« in razne brošure z naslovi »Mussolini«. »Credere« itd. Prijeti člani organizacije so imeli v nrogramu teroristične akcije, fašistično propagando, zbiranje denarja in orožja za preobrat, pred vsem pa nalogo. prirejati protikomunistične akcije.
Zastopniki italijanskih oblastev
pravijo, da se je fašistično gibanje v Italiji rasno razširilo in da so fašisti že med vojno zbrali orožje, sedaj pa li zopet radi prišli na oblast o
»Republiea« piše, da dobivajo fašisti v Italiji navodila od begunske vlade v Argentiniji in navaja izjave voditeljev organizacije, da bodo prišli italijanski fašisti na oblast, kakor hitro se bo začela vojna med Ameriko in Sovjetsko zvezo.
Zaupnica De Gasparijev! vlad!
Rim. 22. jun. (Un. Pr.) Ustavodajna skupščina je v soboto izrazila De Gasperijevi vladi s 43 glasovi večine zaupnico. Za zaupnico ie glasovalo 274 demokristjanov, liberalcev in kvalunkvistov, proti 231 komunistov, socialistov. Saragatovcev, republikancev in akcionistov, 4 poslane* pa so se vzdržali glasovanja.
Po poročilih agencije France Presse je zaupnica, ki jo je dooila z glasovi desnice z neznatno večino De Gasperijeva vlada v ustavodajni skupščini, vzbudila pri desničarskem časopisju odkrito zadovoljstvo, napredni časopisi pa zavzemajo kritično stališče. »Avanti« piše. da ie sedanja vlada nevarnost za 'judstvo in demokracijo in da bi bila lahko usodna za državo. »Unita« poudarja, da je novi italijanski »kancler« dobil zaupnico, ki jo je iskal pri monarhistih, neofašistih in konservativcih.
Aretacije tolpe ponarejevalcev nemške marke Eerlin. 22. jun. (AFP). V ameriškem sektorju Berlina so prijeli voditelje ponarejevalcev bankovcev, ki so hoteli preplaviti sovjetsko okupacijsko cono s ponarejenimi markami. Zaplenili so za več milijonov ponarejenih bankovcev.
¥ IMiff m eslkrlli mm$ Sašlsfaett^ organizacijo
Fred razprave o poročilu anketne
komisije Varnostnega sveta za Grčijo
New York. 22. jun. (Tanjug). V petek je stalni delegat FLRJ pri OZN obvestil generalnega sekretarja, da bo pri razpravi o poročilu anketne komisije za Grčijo zastopal pred Varnostnim svetom Jugoslavijo pooblaščeni minister dr. Josip Vilfan, njegov namestnik pa bo Josip Djerdja. Razprava se bo začela v kratkem. Doslej ie bilo objavljeno samo poročilo anketne komisije. Priloge, med katerimi je tudi jugoslovansko poročilo, niso bile objavljene, čeprav je bilo v Ženevi sklenjeno, da jih ie treba objaviti pred začetkom razprave v Varnostnem svetu.
Na tajni seji Varnostnega sveta 20. junija so razpravljali o vprašanju izvolitve tržaškega guvernerja. Ameriški kandidat • — švicarski general Guisan se je odpovedal kandidaturi.
Sovjetski delegat Gromiko je zahteval, da se postavi na seznam kandidatov tudi francoski veleposlanik v Pragi Maurice Desant. (Po statutu svobodnega ozemlja Trsta ne morejo hiti kandidati državljani Italije in FLRJ.)
Uspehi partizanske armade
London, 22. jun. (Tanjug) »Rizo-spastis« piše. da so če!e demokratične armade 15. junija vkorakale v Kukuš. kjer so napadle postajo in vojašnice. Demokratična armada je znova napadla Morfi pri Kožanih, druge enote pa so napadle vladne oddelke pri Ardoji. Bitka je trajala 3 ure. Čete demokratične armade so že tretjič pretrgale telefonsko zvezo med Lerinom in Solunom. Razdejale so tudi del železniške proge Arga— Lerin.
Šele včeraj je grška vlada uradno objavila, da so se začele čistilne operacije v območju Olimpa, Pierija in Vernija. Boji so bili tudi pri Nigriti. V Rumeliji se je udeležilo bojev tudi letalstva
Streljanje borcev za svobodo grškega naroda
London, 22. junija. Po poročilih^ iz Grčije nadaljujejo manarhofašistične oblasti s streljanjem in obsodbami demokratičnih državljanov. V Ksanti ie bilo 18. junija ustreljenih 9 demokratičnih državljanov, v Kukusu
3.	v Lerinu 3 in v Solunu 8, med njimi 1 ženska. V Atenah so objavili uraden seznam 17 udeležencev odporniškega gibanja proti okupatorju. ki so bili ustreljeni na otoku Egina. To so po večini delavci iz atenskih in pirejskih predmestij, ki so vodili in sodelovali v slavnih diverzantskih skupinah proti Nemcem, kakor tudi kot borci Elasa.
Grška izzivata ob albanski meji
Tirana, 22. jun. (ATS) V prvih 18 dneh meseca junija so monarhofaši-
Mednarodna akcija
New York, 22. jun. Mednarodni odbor za pomoč otrokom, ki je bil sestavljen na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v jeseni 1946, je začel z delom. V odboru je zastopanih 25 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Predsednik dr. Reman (predstavnik Poljske) se je zahvalil Združenim državam Amerike za prispevek 15 milijonov dolarjev. Francoski predstavnik profesor De-pret je sporočil, da bo Francija prispevala v sklad 6% ameriškega prispevka, predstavnik Avstralije pa je izjavil, da bo od vsote 13 trilijonov dolarjev, ki jo je določil avstralski proračun za mednarodno pomoč, del odstopljen skladu za pomoč otrokom.
Generalni sekretar OZN Trjgve Lie je znova opozoril na poziv, ki je bil poslan državam-članieam OZN. da podarijo enodevno plačo vsakega posameznega državljana mednarodnemu fondu za otroke.
Dr. Marta Eliott ie poročala o 6-tedenskem potovanji) po Poljski, Češkoslovaški, Avstriji Jugoslaviji, Italiji. Grčiji m Franciji ter izjavila, da otroci sicer res ne umirajo za lakoto, da pa je več stotisočcT otrok, ki niso zadosti hranjeni, zaradi česar je nujno potrebno, da se nadaljuje do sedanja Unrina pomoč za otroke.
Izvršilni odbor js sklenil, da bo začel razdeljevati pomoč 3,260.000 otrokom v Evropa in Aziji V tem številu je 240.000 avstrijskih, po
250.000	albanskih, češkoslovaških, fin-
ed izvedli 21 izzivanj na kopnem, na morju in v zraku proti LR Albaniji.
Dne 10. junija okrog 3. zjutraj je neka grška ladja zaplula v albanske teritorialne vode pri Valoni med otokom Saseno in ustjem reke Vojuše. Ko se je približevala albanski obali, je začela dajati svetlobne signale, nato pa odplula v smeri, odkoder je orišla. Albanski obalni stražniki niso odgovorili na to izzivanje.
Dne 17. junija je neko letalo z grškimi znaki preletelo albansko ozemlje pri mejniku št. 11 na sektorju Koloni. Letalo, ki je letelo v višini 1000 m, 6e je nato oddaljilo proti =everozapadu.
Dne 18. junija ob 10. so prispel* ored grško obmejno stražnico Kaka-via 4 oklopni avtomobili. 3 kamioni in 7 potniških avtomobilov s 30 vojaki in 10 orožniki. Vojaki in orožniki so bili oboroženi. Z njimi sta bila dva grška višja oficirja in dva britanska generala. Vsi so z daljnogledi opazovali albansko ozemlje, nakar so se umaknili proti Janini.
Istega dne sta se dve grški letali, prihajajoč z morske strank pojavili nad mestom Kavaja in preleteli predor Rogozina, kjer delajo albanski mladinci prvo železniško progo Albanije. Ko sta letali prispeli nad predor, se je eno izmed njih začelo spuščati, dočim se je z drugega zaslišala močna eksplozija. Letali sta nato leteli preko vasi Begin in Biškem ter se oddaljili proti Dumri.
Grčija — slepo orodje ameriške politike
Atene, 22. junija. Associated Press komentira vtis ameriško-grškega sporazuma o pomoči v grški javnosti in piše, da vsi časopisi, ki podpirajo vlado, hvalijo program posojila, pri čemer se samo za las dotikajo pogojev. ki se nanašajo na izvajanje nadzorstva.
»Elefteria« poudarja, da se s tem sporazumom dejansko ukinja vlada, stvarna oblast pa prenaša na upravnike ameriškega posojila.
Gaidaris je poudaril, da ti pogoji ne bodo veljali samo za sedanjo, ampak za vsako vlado.
»Rizospastis« piše, da postaja »Grčija elepo orodje ameriške politike«.
Prisilna izselitev Bolgarov
Sofija. 22. jun. (Tanjug) Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da so grške oblasti v Zapadni Tiakiji ukazale vsemu bolgarskemu prebivalstvu neke vasL oddaljene 70 km od Dimotike itn 20 km od bolgarske meje. naj se v treh dneh izseli v Bolgarijo. V vasi je 70 družin. Bolgarska vlada je včeraj poslala protestno brzojavko OZN v zvezi s tem dogodkom.
m pomoč otrokom
skih in madžarskih otrok. 700.000 ki tajskih. S40.000 grških, 360.000 italijanskih, 700.000 poljskih in 6O6.000 jugoslovanskih strok
Odbor je sprejel osnutek pogodbe med mednarod-im Iondom in državami. ki bodo dobivale pomoč. V načrtu ie ustanovitev majhnih misij fonda.
Jugoslovanski predstavnik Krašovec se je zahvalil dr. Marti Eliott za njeno vestno in objektivno poročilo. Izjavil je, da smatra za primerno, da bi ee po začasnem načr.u izkazovanja pomoči začela pomoč s pošiljanjem mleka, pri čemer je dodal, da je vprašanje postopka onemogočile podrobno razpravljanje, tako da sedaj ne vitraja na pravičnejši poraz-deltvi, vendar si pridržuje pravico, da bo to vprašanje načel na prihodnji seji. ko bo na razpolago več podatkov o potrebah za pomoč.
Važni sklepi romunske vlade
Bukarešta, 22. jun. (Tanjug). Na včerajšnji seji ministrskega sveta so sprejeli zakon o organiziranju gospodarske kontrole, o ustanovitvi državnih delniških družb in o amnestiji za nekatere napake gospodarskega značaja. Ministrski svet ie sprejel tudi nekatere zakonske določbe v zvezi z ustanovitvijo kasacijskega sodišča in načrt zakona o sojenju vojnih zločincev, ki so odgovorni za propast države in zločine proti človečanstvu.
e*;
žiuSf-smfe in delo v Sovjetski zvezi
hmrhmmmsks, falska industrija
Iz razgovora z ministrom za ske S8B H
Lahka industrija azerbejdžanske
republike se je pričela intenzivneje razvijati zadnjih 20 let. V Bakuju, glavnem mestu republike, je sedaj 13 podjetij lahke industrije, ki proizvajajo obutev, obleko, posodo, po hišivo in drugo.
V Bakuju so tovarne pletenin in konfekcije. Tovarna konfekcije »Vo-lodarski« je izdelala lani 100.000 pa rov obleke ir. skoraj prav toliko plaščev ter oblek. Največji kombinat v ZSSR. Eakinski kombinat za perilo, izdeluje velike količine perila, nogavic in drugega. Tovarne za predelavo kcž dajejo rta leto nad 21 milijonov kvadratnih decimetrov kože.
Zlasti močno se razvija lahka industrija v povojni petletki. Že letos bo proizvodnja poldrugokrat prekoračila lanko. V letu 1950 bo v primeri z lansko potrojena proizvodnja obutve in sukna,_ preko šest-! '*! se bo povečala proizvodnja obleke. petkrat pa se bo povečala proizvodnja pletenin. Razvoj industrije predmetov širok potrošnje v Azerbejdžanu ne upliva negativno na obrt, ki se tudi še razvija.
aftko Industrijo äzerbsjälan-
Arjriiipvlsn
«sil
Če se upošteva, da proizvodnja obutve v manjših delavnicah izdela petino izdelkov, Ki jih dajejo državne tovarne, se takoj vidi, kakšen napredek je napravil sovjetski ! Azerbejdžan v primeri s sosednimi državami, kjer še nadalje prevladu-je obrtna proizvodnja (Turčija. Iran).
Velike so perspektive. V želji, da se oddolžijo sovjetski vladi za njeno vztrajno prizadevanje, streme delavci podjetja za obutev in oble ko v Azerbejdžanu, da zboljšajo ! proizvodnjo teh predmetov. Uporabljajo način dela najboljših tovarn Sovjetske zveze. Sedaj so moj siri tovarne obutve v Azerbejdžanu sprejeli pobudo naprednega mojstra moskovske tovarne obutve »Pari- | ška komuna« V. Matrosova, da se ! -stanje proizvodnje dvigne, kolikor je možno. Ko sta Azerbejdžanki A ga jeva in Alijeva sprejeli način dela Matrosova, , sta povečali svoje norme za trikrat do štirikrat. Mojstri tovarne »Mikojan« so povečali proizvodnjo obutve za poldrugo-
krat. Takih primerov je na stotine. Veliko prizadevanje delavcev in neprestana pomoč države so jamstvo,
da bo Azerbejdžan v novi petletki proizvajal veliko količino predmetov široke potrošnje.
Veličan avtetane industrije Ukrajine
Čez leto ali dve bodo pričeli na avtomobilskih cestah Sovjetske zveze voziti silni kamioni Dnjeprope-trovske tovarne kamionov.
Med povojno petletko bo Dne-
propetrovsk, mesto jekla in litega železa, ki je znano po svojih ogromnih metalurgičnih tovarnah, postalo pomembno središče industrije kamionov in avtomobilov.
V m-cskovskl avtomobilski tovarni »Stalin« Izdelujejo poleg: drugih motornih osebnih ln tovornih vozil tudi posebni tip tovornega avtomobila »ZIS-5«, hi se odlikuje po veliki nosilnosti in majhni uporabi goriva
Pred 20 meseci, takoj po kapitulaciji fašistične Nemčije, so se na stepi v južnozapadnem delu Dnje-propetrovska pojavili prvi šotori graditeljev nove velike tovarne. Iz vseh krajev države so semkaj pošiljali gradivo, stroje, orodje in druge potrebščine. Iz raznih mest Ukrajine, Sibirije, Urala in iz Leningrada je prispelo več tisoč zidarjev, pleskarjev, ključavničarjev in monterjev. Med njimi so bili tudi izkušeni graditelji tovarn avtomobilov in mladinci, ki so že končali obrtne šole, ter demobilizirani borci Sovjetske armade.
Prispelo je tudi več tisoč kmetov iz okoliških vasi. Ti niso pripadali nobeni stroki. Zanje so odprli tečaje, šole, dajali so jim strokovne nasvete, tako da so v kratkem času mnogi poljedelski delavci postali kvalificirani delavci.
Na površini 400 ha gradijo tovarniške zgradbe. Neprestano prispevajo pošiljke z opeko, cementom, z lesom, železom, cevmi itd. Delajo neprestano eskavatorji, stroji za mletje kamenja, premikajo se lokomotive, grme pnevmatična kladiva.
To novo gradnjo vodi bivši dela vec, sedai inženir Mihail Prihožan. ki je gradil velika industrijska podjetja v raznih krajih ZSSR.
V novi tovarni bodo morali mon tirati 30.000 ton železnih konstruk-cij.^več sto kilometrov cevi, pozidati 130 milijonov kosov opeke, 60)000 ton cementa, 300.000 m* lesa.
Varnostni svet razpravlja o Imenovanju tržaškega guvernerja
New York. 21. iun. (Tanjug). Varnostni svet ie imei v petek javno sejo, aa kateri je brikioski delegat Cadogan predlagal. naj pride na dnevni red volitev tržaškega guvernerja. Sovjetski delegat Gromiko ie ugovarja! britanskemu predlogu, češ da je bilo na mirovni konferenci v Parizu sklenjeno, de bo tržaški guverner izvoljen šele tedaj, ko bo uveljavljena mirovna pogodba z Italijo dobila veljavo in ker se morajo o izvolitvi guvernerja najprej sporazumeti štiri velesil«.
Britanski delegat je kljub temu vztrajal pri zahtevi po določitvi tržaškega guvernerja, ki pa naj bi prevzel svoje posle šele po popolni ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo.
Francoski doiegat Parodi je <ot predsednik Varnostnega sveta izjavil, da bo imela izvolitev guvernerja samo začasen pomen. Za britanski predlog je glasovalo 9 delegacij, delegacija Francije se je vzdržala glasovanja. ZSSR pa ie glasovala proti.
Na popoldanski tajni seji je Varnostni svet začel razpravljati o izva. litvi guvernerja.
Odgeditev Velikega sobranja
Sofija, 22. jun. (Tanjug). Po izglasovanju načrta Ustave v načelu in večjega števila zakonov, ki urejajo delo posameznih ustanov- in so pomembni za pospešitev izvedbe dvoletnega gospodarskega načrta, je predsednik Dimitrov v imenu vlade predlagal, naj Veliko sobranje odloži svoje seje do dne
15.	septembra. Predlog je bi! sprejet z velikansko večino giasov. Prihodnja seja bo 16. septembra.
Albanska nota Angliji in Ameriki
Tirana, 22. jun. (ATS). Izredni poslanik in pooblaščeni minister LR Albanije v Beogradu Tuk Jakova je po navodilih svoje vlade izročil veleposlaniku Velike Britanije v Beogradu Charlesu Peaku in odpravniku poslov ZDA Johnu Cobotu noto, v kateri zahteva albanska vlada od britanske in ameriške vlade izročitev albanskih vojnih zločincev, ki žive v conah pod upravo ameriških in britanskih oblaste v.
Izmišljotine o usmrtitvi Ante Paveliča
New York, 22. jun. (Tanjug). »New York Times« je 20. junija objavil vest, datirano baje iz Beograda, da je bil v Zagrebu skupno s Kvaternikom in ostalimi ustaškimi zločinci obsojen na smrt in usmrčen bivši ustaški poglavnik Ante Pavelič. Jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Sava Ko-sanovič je dal včeraj naslednji demanti: »Vest »New York Timesa« o usmrtitvi Ante Paveliča, poglavnika kvizlinške vlade NDH med nacistično okupacijo, je netočna. Pavelič je pobegnil iz Jugoslavije skupno z nemško vojsko in sploh ni v jugoslovanskih rokah.«
»New York Times« je objavil ta demanti.
Tass demantira ameriške Izmišljotine
Moskva, 21. junija. (Tass) Glasilo ameriških okupacijskih oblastev na Japonskem »Stars and Stripes« je objavilo te dni vest agencije Associated Press in kitajske agencije »Central News«, da Sovjetska zveza pripravlja ofenzivo komunistične armade v Kitajski in Mandžuriji, ki io bo podprla s 30.000 vojnimi ujetniki — Japonci in 90 tanki.
Tass je pooblaščen izjaviti, da je to sporočilo ameriške in kitajske agencije grobo obrekovanje z umazanimi cilji.
Stavke v Francij!
Pariz, 21. jun. (Reuter) Stavke v Franciji nočejo prenehati. Sekretar federacije bančnih nameščencev- je danes pozval člane sindikata, naj stavkajo še tri dni, ker delodajalci še niso privolili v povečanje mezd.
Razen tega še vedno traja stavka 8000 nameščencev v velikih pariških magacinih. V La Rochellu stavka 1200 delavcev v ladjedelnicah vojne mornarice. Delavci tobačne industrije bodo začeli stavkati 1. julija, če re bodo izpolnili njihovih zahtev po povečanju mezd. V Marseilieu so tiskarski delavci več tednov zavlačevali delo, nato pa začeli stavkati in zahtevajo zvišanje mezd za 17%.
Na ozemlju ntjve tovarne bodo zgradili nad 40 km železniške proge in 15 km tlakovanih cest.
Tovarna se gradi po najnovejših načelih. Proizvodnja bo mehanizirana. Na leto bo tovarna izdelala
60.000	velikih kamionov, ki bodo imeli močne motorje z malo potrošnjo goriva. Stroji in avtomati bodo zamenjali težko fizično delo.
V tovarni bo delalo 300.000 delavcev, inženirjev, tehnikov in nameščencev. Zanje gradijo naselbine s hofeli, dom kulture, klube in zabavišča, 7 šol in tehniške šole, polikliniko, bolnišnico in druge komunalne ustanove- V velikem mestnem •parku grade jezero. Tovarno in naselje grade naglo. Gotov je že oddelek za montiranje delov, Ki zavzema površino 29.000 kvadr. m« trov- V delavski naselbini so se v prvih 50 hiš že vselili stanovalcu delujejo poliklinika, klub, šola. napeljana sta vodovod in elektrika. Od Dnjepropetrovska do tovarn- vozi tramvaj, zgrajena je avtomobilska cesta.
Nekaj desetin podjetij Sovjetske zveze izdeluje dobave za novo tovarno. V bližini novega velikana gradijo tovarno za proizvode iz azbesta, gumija, bakelita itd., ki so potrebni za industrijo avtomobilov. Kolektiv^ Dnjeprdpetrovske tovarne je sklenil, da bo izdelal več tiso-čev kamionov kol dar domovini do 30 obletnice oktobrske socialistične revolucije.	a. Komenke
iradnja velikega prekopa Donava-Tisa-Donava	Slfl:
Zakon o petletnem pianu LR Srbije določa izvršitev ogromnega projekta za meiiora- cpeX0ifvpnalk|ravdijoVMdaTi'
cijo Vojvodine, za zboljšanje plovbe in elektrifikacijo	moku, tako da bo izkoriščena vod-
na sila te reke. Z gradnjo obeh cen-predvideva gradnjo 284 km prekopov tral Ibo omogočena tudi popolna za veliko plovbo, 415 km prekopov elektrifikacija premogovnikov Zve
Ljudska skupščina Srbije je pretekli petek sprejela zakon o republiškem petletnem planu, ki vsebuje med drugim grandiozni načrt gradnje 2S0 km dolgega in 60 m širokega plovnega prekopa Donava—Tisa—Donava, ki ne bo služil zgolj plovbi, temveč prvenstveno odvajanju vode iz najbolj plodnih polj naše države kakor tudi namakanju teh polj. Gradnja tega velikega prekopa z mrežo zveznih prekopov in melioracijskih kanalov ter s številnimi hidrocentralama predstavlja — kakor je to poudaril predsednik planske komisije LR Srbije Me-lentaje Popovič — največje gradbeno delo v zgodovini naše države. Glavni prekop bo zgrajen že do konca prve petletke, ostala dela pa bodo dovršena v naslednji petletki. Celotni sistem pa bo po končani graditvi omogočil melioracijo področja, ki obsega nič manj kakor 500.000 ha. Kubatura zemeljskih del za gradnjo glavnega prekopa in ostalih zveznih prekopov bo znašala okrog 75 milijonov m!
Nekdaj zamočvirjena panonska nižina je bila šele v zadnjem stoletju a velikimi žrtvami naših prednikov «piremenjena v najplodnejšo ravnino Srednje Evrope. Poplave na tem področju pa povzročajo še vedno ogromno škodo, zlasti spomladi,k bo skopni sneg in se voda ne more odteči. Ogromne površine so vsako leto pod vodo. Zato na ogroženih področjih ni mogoče sejati oz tmine, spomladi pa je treba pogosto čakati s setvenimi deli do maja, ko je mogoča le še saditev koruze. Tudi letos so bile po končanih setvenih delih v Banatu še velike površine pod vodo, ker je preteklo zimo zapadlo mnogo snega in se spomladi voda ni mogla odteči. V sušnih letih pa se pojavlja nujna potreba namakanja teh polj. Tako nam poplave in sušna leta ogražajo telino na naši najbolj plodni zemlji, kar predstavlja vsako leto ogromno škodo.
Pred prvo svetovno vojno je bil prekopan med Donavo in Tiso prekop Bezdan—Stari Bečej skupaj z drugim manjšim prekopom. Stapar— Novi Sad. Ta prekop odvaja lahko na sekundo naj več 20 m’ vode, ob poplavah pa bi bilo potrebno odvajati na sekundo vsaj 100 m3. Omenjena dva prekopa predstavljata torej le delno rešitev. V Banatu pa povzročajo poplave tudi reke, ki prinašajo vode iz hribovitih predelov sosedne Romunije. Tudi tu je problem z manj šimi prekopi le deloma rešen. Zaradi vode, ki se zliva iz romunskih rek v banatsko ravnino, je bilo n. pr. spomladi 1942, pod vodo pol milijona oralov.
Prejšnja Jugoslavija problemu odvajanja vode ni nikoli posvečala potrebne pozornosti, še manj seveda vprašanju namakanja. Številne vodne zadruge pa svoji nalogi niso bile kos.
Naša zvezna vlada je ogromno nalogo melioracije Bačke in Banata v zveznem petletnem gospodarskem pla-
nu poverila Ljudski republiki Srbiji, ki je celotni načrt vnesla v svoj petletni plan kot centralni problem gospodarstva Vojvodine. Za temeljito melioracijo Vojvodine je potrebna popolna reorganizacija vsega vodnega gospodarstva Vojvodine, in sicer z načrtno izgraditvijo sistema velikih in manjših prekopov za odvajanje vode in za namakanje.
Glavni prekop Donava—Tisa—Donava bo po planu tekel od Bezdana ob Donavi najprej po liniji že obstoječega majhnega prekopa, k,i bo rekonstruiran in razširjen na 60 m, tako da bo lahko odvajal petkrat več vode kakor sedaj. Pri Stairem Beeeju bo glavni prekop presekal Tiso in prešel na področje Banata. Tu bo speljan mimo Zrenjanina (prej Pe-irovgrada) do Vršca, kjer bo zavil proti jugu in se bo stekal v Donavo pri Banatski Paianki^flam, kjer bo veliki prekop presekaTriTiso, bodo Ti-’ so zajezili, kar bo omogočilo reguliranje vodnega stanja Tise severno od Starega Bečeja zaradi namakanja. Ob enem pa bo tu zgrajena velika hidro-oentrala,k i bo izkoristila z zajezitvijo nastali vodni padec. Tudi na drugih mestih bodo zaradi reguliranja vodnega stanja zgrajeni jezovi in drugi objekti za plovbo z manjšimi hidro-centralami. Višinska razlika od Bezdana do Banat. Paianke znaša 16 m. kar omogoča zgraditev več bidrocen-tral. Dve hidrocentrali bosta zgrajeni tik pred izlivom prekopa v Donavo. Tako bo Vojvodina dobila po zgraditvi celotnega sistema deset večjih in manjših hidrocentral. Pridobljena električna energija pa ne bo služila samo za črpanje vode zaradi namakanja, temveč tudi za ostale potrebe Vojvodine.
Glavni prekop z zveznim prekopom do Novega Sada bo urejen za veliko rečno plovbo in bo omogočil skrajšanje vodne poti od Bezdana do Banatske Paianke za 90 km. Celotni načrt
za srednjo plovbo in 82 km prekopov zdan-Ivanovo in otvoritev novih
za majhno plovbo.
Med ostalimi prekopi, ki so predvideni v celotnem načrtu bo za plovbo zlasti važna gradnja 50 km dolgega prekopa Vukovar—Šamac. Ta prekop bo skrajšal vodno pot od Vukovarja do Šamca (.pri dovozu žila in
električno
jaškov.
Preskrba Beograda z energijo
Obsežna so tudi dela za preskrbo področja Beograda, Smedereva južnega ”	*
Banata z električno drugih pridelkov iz Backe za potrebe energijo. Sedaj se Beograd preskr-Bcsne) za 450 km, saj morajo sedaj huje predvsem iz električne centra-ladje voziti od Vukovarja po Donavi le v Makišu ob Savi zapadno od
Beograda. Premog za to centralo dovažajo iz lignitnega rudnika pri Kostolcu, predvsem po Donavi, kar povzroča precejšnje stroške. Na področju velikega bazena lignitnega premoga Kostolac - Klenovnik, vzhodno od Smedereva ob Donavi,
navzdol do Beograda in potem po Savi navzgor.
Z melioracijo najplodnejših predelov Bačke in Banata bomo za vedno preprečili ogromno škodo zaradi vsakoletnih poplav, obenem pa bomo obvladali sušo, kar bo omogo-
čilo znatno povečanje pridelka žita gradijo sedaj 2 veliki kalorični cen-in ostalih kultur v Vojvodini, pred- trali, ki bosta izkoriščali odpadne vsem pa povečanje hektarskega do- vrste premoga in premogovni prah. nosa.	Ko bosta ti dve centrali zgrajeni,
Na onih površinah, ki jih ne bo bo kostolaški rudnik dobavljal Beo-mogcče trajno osušiti, določa plan gradu namesto premoga kar elek-zgraditev velikih ribnikov v skupni trično energijo po daljnovodu, tako površini 55.000 ha. Po zgraditvi teh da bodo odpadli sedanji stroški za ribnikov se bo naša država glede prevoz in manipulacijo s premo-sladkovodnega ribarstva uvrstila med gom. To bo omogočilo znatno po-orve države Evrope. Leta 1939. je cenitev električne energije v samem imela Nemčija 62.000 ha ribnikov in Beogradu. Daljnovod od Beograda Češkoslovaška 40.000 ha, ostale dr- do Kostolca so zgradili že lani-žave pa mnogo manj.	Sedaj dobavlja beograjska kalorie-
Velik pomen ima celotni načrt tudi na centrala po tem daljnovodu rud-za razvoj industrije v Bački in Ba- uiku Kostolac manjkajočo električ-natu. saj bodo vsa večja mesta, ra- 1,0 energijo, pozneje pa bo po istem zen Subotice, povezana s sistemom daljnovodu Kostolac preskrboval^ z plovnih rek in prekopov, kar bo in- električno energijo široko področje dustriji omogočilo cenen dovoz pre- Beograda, čigar potrošnja se z raz-moga in drugih surovin ter prevoz vojem industrije naglo dviga. Od izdelkov.	Kostolca bodo zgradili še drug dalj-
Za izvršitev načrta bo ustanovljen novod skozi dolino Mia ve do rud-poseben projektivni biro, ki bo izvr- nika bakrene rude v Boru, ki mu bo šil vse meritve in izdelal podrobne potem zagotovljena zadostna^ koli-projekte. Gradbeni stroški bodo sicer čina električne energije- Tretji dalj-veliki, vendar se bodo v kratkem iz- novod pa bodo zgradili v smer! plačali že samo z znatno povečanim proti severu za oskrbo Banata. Pr pridelkom žita in drugih kultur v Vo-j j va manjša kalorična centrala v Ko
V Vojvodini in Slavoniji zaključujejo priprave za žetev in mlačev
vođini.
stolcu bo pričela obratovati že letos ob koncu oktobra. Pričeli so že montirati stroje ter druge električne naprave. Druga centrala pa bo do konca leta v glavnem zgrajena.
Tako bomo v nekaj letih v vsej Jugoslaviji dobili vrsto velikih hi-: drocentral, ki jih bodo izpopolnjevale kalorične centrale pri premogovnikih. Tako bomo odpravili veliko tehnično zaostalost na tem področju, zakaj, prejšnja Jugoslavija v 22 letih ni zgradila niti ene velike hidrocentrale.
V mmdrisvi gnäitn® velike električne hidrocentrale
Gradnja električnih central je ena osnovnih nalog našega petletnega gospodarskega plana, zakaj brez zadostne preskrbe z električno energijo ni mogoča industrializacija. Ker zahteva gradnja električnih hidrocentral dolgo gradbeno dobo. smo že pred pričetkom petletke začeli graditi prve velike hidrocentrale. Naš petletni plan določa, da bomo do konca 1951 zgradili nove električne centrale v skupni jakosti 1.55 milijona kilovatov, ki bodo omogočale povečanje proizvodn je električne energije na 4 kratno predvojno višino. Izpolnitev te naloge zahteva gradnjo številnih električnih hi-drocentral kakor tudi dopolnilnih kaloričnih central v vseh področjih naše države. V Sloveniji smo že lani v velikem obsegu razvili dela za gradnjo novih električnih hidrocentral. Tako gradimo sedaj tri velike hidrocentrale na Mariborskem otoku, v Mostah pri Žirovnici in v Medvodah. Pa tudi v ostali državi so se na številnih mestih pričela dela za gradnjo hidrocentral.
Centrala v Triblju bo ena največjih podzemeljskih hidrocentral na Balkanu
Na Hrvatskom so se takoj po osvoboditvi lotili dela pri gradnji mogočne vinodolske ali tribeljske centrale, ki bo izkoriščala vodno silo treh potokov v Gorskem Kotaru, katerih voda bo preko treh umetnih iezer speljana v strmem padcu v 600 m nižje ležečo centralo v Triblju. nedaleč od morske obale, severno od Crikvenice. Navzlic sorazmerno majhni količini vode bo imela ta centrala spričo velikega padca ogromno zmogljivost.
Visoko v Gorskem Kotaru se bo zbirala voda Lokvarke v jezeru, ki bo dolg 3 in pol km. Voda Križ-poto-ka se bo zbirala v umetnem jezera, dolgem 2 in pol km. voda Ličanke pa v umetnem jezeru v dolini Bajera, ki bo dolgo 2 km. Ker bo Bajersko jezero ležalo niže. se bo vodni padec najprej izkoristil v manjši centrali pri Fužinah. Ostali padec okrog 600 m pa bo izkoriščala glavna centrala v Trib Mu. ki bo zgrajena v celoti pod zemljo v hribu. V hribu pri Triblju je skoraj zgratona ogromna dvorana stroinice. ki obsega nič mani kakor 12.000 kub. mptrov V tej podzemelj ski dvorani, ki ie vsa zbetenirana. bedo postavili 3 vodne turbine ustrezajočimi generatorji. Voda s» bo dovajala k turbinam iz visoko ležečih umetnih jezer po večini skozi vodne predore, ki so v glavnem že zgrajeni. Pri gradnji podzemeljske dvorane ter 50 m doi^e ra z det,! le e komore za dovajanje vode do turbin, kakor tudi odvodnega kanala nreko katerega se bo rd ''kola voda v p tok. ki se izliva v morje pri Crikvenici, je doslej delalo 1490 delavec. Ta dela so se-
in južni del Bosne. Letos pa so na področju te ljudske republike pričeli graditi še tretjo hidrocentralo
za zapadni del Bosne, in sicer na ,	1;, ,	.
reki Sani, nedaleč od Ključa. Ta z”a!±,1]Sal°
Elektrifikacija Slovenskega Primorja
Za elektrifikacijo Slovenskega Primorja je predvidenih 270 milijonov Ur. V sežanskem okraju bodo letos zgradili 3 daljnovode po 10.000 voltov za elektritikacijo številnih vasi, v goriškem okraju pa bodo zgradili 5 km dolg daljnovod Col—Podkraj z napetostjo 26.000 voltov in transformatorsko postajo v Podkraju. Tudi v tolminskem in idrijskem okraju bodo elektrificirali številne vasi. Od Žirov bo podaljšan daljnovod do Idrije, kar bo
daj v glavnem zaključena. Težišče del se bo sedaj preneslo visoko v Gorski Kotar, kjeir bodo začeli graditi velike betonske jezove za umetna jezera. Glede na velik obseg gradbenih del bodo vse naprave te velike bidrocen-rale zgrajene šele ob koncu petletke. pač pa bo leta 1949 pričela obratovati manjša centrala v Fužinah, ki bo izkoriščala prvo stopnjo vodnega padca.
Nova tribeljska centrala bo oskrbo-ala z električno energijo obsežno področje Hrvatekega Primorja d-o Zagreba in tudi sam Zagreb; poleg tega bo dajala električno energijo vzhodnemu delu Istre in energijo za elektrifikacijo železnice od Sušaka do Srbskih Moravic, kjer je obratovanje s parnim pogonom zaradi večjih vzponov težavno.
Tudi Dalmacija dobi dve novi hidrocentrali
Dalmatinski del Hrvatske je imel že pred vojno tri večje hidrocentrale in sicer veliko hidrocentralo na Cetini pri vodopadu Gubavica (severnovzhodno od Splita) ter dve hidrocentrali na Krki pri Šibeniku. Vse tri centrale so oskrbovale z električno energijo predvsem elektrokemično industrijo Dalmacije. Ker bo s povečanjem proizvodnje dušikovih umetnih gnojil, ferolegur in aluminija še znatno narasla po-reba električne energije, bo potrebna še ena velika hidrocentrala. Zato so te dni na Krki pri Šibeniku pričeli s pripravami za gradnjo tretje velike hidrocentrale na. tej reki.
Za potrebe južnega dela Dalmacije zlasti okolica Dubrovnika pa že gradijo srednje veliko hidrocentralo na izvirih reke Zavrelje v Mlinih nad Dubrovnikom. Vodo te majhne toda strmo padajoče reke bodo zajezili obenem pa bo ta voda služila tudi za namakanje polj. Dogradili so že dovodni kanal, letos pa so pričeli z ostalimi gradbenimi deli.
V Bosni že obratuje nova hidrocentrala v Rogaticu, gradijo pa dve veliki hidrocentrali
Pri Rogaticu, južno od Sarajeva so že v juniju 1945. pričeli z deli za gradnjo hidrocentrale na reki Željeznici, kjer je sarajevska ‘Mestna hranilnica tik pred vojno pričela prva dela. Gradnjo te centrale so tako pospešili, da od junija že obratuje.
Lani v jeseni pa so pričeli graditi veliko 'hidrocentralo na Neretvi pri Jablanici, ki bo izkoriščala vodno silo Neretve in Rame, ki se tu steka v Neretvo. Zgradili so 2 kilometra dolg vodni tunel, ki bo dovajal vodo za pogon turbin. Ta centrala bo oskrbovala Hercegovino
hidrocentrala bo oskrbovala
pred- §a rucinika z vsem naš največji rudnik železne rude v Ljubiji južno od Prijedora, ^ « • kakor tudi rudnik boksita v Bosanski Krupi in področje Banjaluke.
Tudi v sosedni Črni gori gradijo pri Slapu na gornjem toku reke Zete hidrocentralo, ki bo izkoriščala vodni padec v dveh stopnjah. Ta centrala bo zgrajena že prihodnje leto. Za nadaljno izgraditev našega električnega gospodarstva pa pripravljajo sedaj načrte za velike hidrocentrale na Tari in Morači.
električno energijo, bodo tudi okolico
V Srbiji gradijo 4 močne hidrocentrale in 2 veliki kalorični centrali
Električno gospodarstvo Srbije je bilo pred vojno zelo zaostalo. Zato Srbija nima danes niti ene večje hidrocentrale. Že lani jeseni so pričeli graditi veliko hidrocentralo na Zapadni Moravi pri Ovčarski Banji, zapadno od čačka. Dela pri gradnji te centrale že lepo napredujejo. Letos v aprilu so prebili 103 m dolg in skorai 5 m širak vodni predor pod goro Kablar. skozi katerega bo speljana voda do turbin s padcem 18 m- Betonski jez bo zgrajen že letos, spomladi prihodnjega leta pa računajo, da bo centrala lahko pričela obratovati.
Nedavno pa so pričeli na zapadni Moravi pri Medjurečju graditi še drugo veliko hidrocentralo. Tu bodo postavili visok jez. v jezu samem pa bodo turbine, podobno kakor na Mariborskem otoku. Računajo, da bo ta centrala zgrajena do 1. julija
1949.	Tako bodo vodno silo zapadne Morave izkoriščali v 2 stopnjah Obe centrali bosta povezani s kaloričnimi centralami v čačku, Kralje-vem in Kragujevcu, s poznejšo zgraditvijo velike hidrocentrale na Drini pa bo izpopolnjen sistem oskrbe zapadne Srbije in vzhodne Bosne z električno energijo.
Tudi na področju Južne Morave so letos pričeli graditi sistem hidrocentral, ki bodo oskrbovale z električno energijo južni in vzhodni del Srbije. Izkoriščali bodo vodno silo Vlasine in Vrle, dveh pritokov Južne Morave, preko katerih odteka voda iz 1200 m nad morsko gladino ležečega Vlaseniškega blata. Padec Vlasine bodo izkoristili v 3 stopnjah, vodno silo Vrle pa z enkratnim padcem 400 m.
Za preskrbo severnovzhodnega dela Srbije bodo zgradili nedaleč od Zaječara dve električni centrali, ki bosta oskrbovali ne le premogovni bazen Zvezdan-Ivanovo (zapadno od Zaječara), temveč tudi širše področje, zlasti vdtiki rudnik bakrene rude v Boru, ki bo v zvezi s povečano proizvodnjo elektroli tičnega bakra potreboval velike količine električne energije. Obe cen-.
Po priključitvi Slovenskega Primorja bodo naprave Pokrajinskega električnega podjetja za Istro, Reko in Slovensko Primorje prevzele, kolikor bodo na ozemlju Slovenje Državne elektrarne Slovenije, v predelih Hrvatske in Istre pa bo te naprave prevzelo Električno podjet je Hrvatske. Državne elektrarne Slovenije bodo imele svoje podruž nice v Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani.
Poročilo štev. 11
REZULTATI DOSLEJ SKLE-NJENIH POGODB ZA PRO-STE PRESEŽKE ŽITA
Od predvidene količine so po. samezni žitorodnj okraji doslej sklenili pogodbe za proste presežke žita v naslednjih odstotkih (v oklepaju število sklenjenih pogodb):
žitorodni okraji
1.	Lendava 275% (1902),
2.	Radgona 182% (2345),
S. Ljutomer 139% (2135),
4.	Mur. Sobota 96% (3592),
5.	Ptuj 84% (3632). Nežitorodni okraji
1. Kranj 15% (184).
Ljubljana, 23. junija 1947.
(Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.)
Otvoritev nove tovarne kovinskih izdelkov v Zagrebu
V vasi Otok pri Zagrebu so na desni obali Save, nedaleč od nove avtomobilske ceste proti Karlovcu, zgradili novo tovarno kovinskih izdelkov »Motal«, ki je v torek pričela v polnem obratovati. Tovarna bo predelovala vse vrste kovin baker, aluminijeve zlitine, belo kovino, bron itd.. predvsem pa bo predelovala alumini jasto pločevino, izdelovala armature za vodovod, paro in centralne kurja ve, kovinsko okovje in galanterijske kovinske izdelke. V kratkem bo pričela izdelovati tudi armature za orodne stroje ter vlite dele motorjev. V tovarni je pričela obratovati tudi peč domače konstrukcije za vlivanje alu minija. ki predstavlja velik napredek ker omogoča pospešenje dela za 60% v primeri s pečmi starega tipa. V posebnem oddelku tovarne pa vrši profesor tehnične fakultete v Zagrebu Šahnazarov poslednje priprave za proizvodnjo takozvane »trde kovine« ki bo v veliki meri nadomestila specialne vrste jekla, uvažati.
Postaja v Belem Manastirju že sklepa pogodbe za žetev. Do 13. t. m. je imela samo ta postaja sklenjenih žetvenih pogodb za 4000 oralov. Istočasno je sklenila za isti obseg pogodbe za oranje. Postaja v Vukovarju je sklenila do istega roka žetvenih pogodb za 1500 oralov, medtem ko 4000 oralov že okopava.
V severni Bački popravljajo kmetijske stroje tudi zasebne delavnice in livarne državnih tovarn. Lastniki mlatilnic in kosilnic so na sestankih že dobili navodila za žetvena dela. Izdelan je bil načrt za razporeditev vseh mlatilnic, tako da bo vsaka svoji zmogljivosti primerno zaposlena in da bo vsaka imela svoje področje dela. Sklepanje pogodb za žetev in mlačev je v največji meri že končano. Kmetijsko strojne postaje v Subotici, Bački Topoli in Lov-čincu bodo požele okoli 12.000 oralov žita. Prvi snopi ozimnega ječmena so že padli.
Na letino bo poleg drugih faktorjev uplivalo tudi okopavanje, ki je eno najvažnejših del v negi posevkov. Kako so bila okopavanja v Vojvodini izvedena, kaže podroben pregled, ki so ga te dni objavili v Novem Sadu. Po vsej Vojvodini so prvič okopali koruze 95 odstotkov, drugič 62 in tretjič 16 odstotkov. Kmečke delovne zadruge so prvič okopale 97 odstotkov koruze, drugič 70 in tretjič 15 odstotkov. »Ogroženi sektor« je okopal prvič 70 odstotkov, drugič 23 in tretjič 3 od-stoke koruze. V vsej Vojvodini so okopali prvič 95 odstotkov sončnic, drugič 71 in tretjič 15 odstotkov. Najboljši uspeh so dosegli pri okopavanju sladkorne pese: prvič je bilo okopano sladkorne pese 99 odstotkov, drugič 90 in tretjič 65 odstotkov.
Kmetijsko strojne postaje so popravile že 82% vseh pokvarjenih strojev
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je izdalo drugo sporočilo o pripravi kosilnih in mia-tilnih strojev v kmetijsko-strojnih postajah. Po rezultatih, ki so bili doseženi do 10. junija, so priprave so med rastjo in zorenjem zelo skr- v zaključnem razdobju. V LR Hr-beli za posevek. Tako je na področju vatski in LR Srbiji je večina kme-
V	nekaterih okrajih Vojvodine se je že začela žetev ozimnega ječmena, dočim se bo žetev drugega žita začela prihodnje dni. Tako se začenja v naši žitnici najvažnejše delo, ki bo nagradilo ves trud naših kmetov, kmečkih zadrug in državnih posestev. Začenja se delo, ki bo pokazalo prvi sad naporov naših oblasti, da bi bila vsa zemlja čim bolje in po načrtu obdelana. Začenja se delo, ki bo z gotovilo dovolj kruha vsemu našemu delovnemu ljudstvu.
Na žetev in mlačev sta se Vojvodina in Slavonija pripravljali že od zaključka setve. Reorganizirane setvene komisije so skrbele tako za primerno obdelovanje in gojitev posevkov, kakor tudi za izvedbo vseh priprav za žetev in mlačev. V zadnjem času so se vedno bolj množila poročila o uspehih in težavah teh prizadevanj. Iz njih je bilo razvidno, da se je mreža priprav dejansko razpletla zelo na široko in globoko, da ni bilo pozabljeno niti eno sredstvo, ki bo služilo izvedbi žetve in mlačve, in da je tudi ljudstvo z vedno večjim sodelovanjem pripomoglo do uspehov, ki so bili doseženi.
V	južnem Banatu so se priprave na žetev in mlačev v zadnjem času še posebno razgibale. Kmetje, ki ne bodo mogli sami opraviti žetve, sklepajo pri kmetijskih oddelkih ljudskih odborov žetvene pogodbe z zasebnimi lastniki kosilnic. Vsak zasebni lastnik je dobil odkazano svoje področje, veliko približno 40 do 50 oralov, na katerem bo s svojo kosilnico kosil kmetom, ki bodo zahtevali njegovo pomoč. Pregled je ugotovil, da je mnogo teh zasebnih strojev pokvarjenih, tako na primer na ozemlju mestnega ljudskega odbora v Pančevu 60%. S sodelovanjem kmetijskega oddelka mestnega odbora v Pančevu, ki dobavlja ma terial in dele za popravila kmetijskih strojev, pa bo mogoče vse te stroje pravočasno popraviti in usposobiti za žetev. Posebno pozornost se posveča tako imenovanemu »ogroženemu sektorju«, to je zemljiščem iz agrarnega sklada, ki še ni razdeljen, in zemljiščem kmetov, ki nimajo dovolj delovne sile. Kmetje
Pančeva prvo okopavanje zajelo 73 odstotkov koruze, 80% sončnic in 100% sladkorne pese. Škropljenje vinogradov je bilo opravljeno stoodstotno.
Večje težave ima okrajni ljudski odbor v Pančevu, pod katerega pristojnost spada 22 ljudskih odborov, Kosilnih strojev je na njegovem področju pokvarjenih polovico. Od teh jih je 50% že popravil, dočim ima 20% pokvarjenih strojev večje in težje poškodbe. Te stroje bo mogoče popraviti, če bo odbor pravočasno dobil potrebne nadomestne dele, za kar je napel vse sile.
V Slavoniji in Baran ji bo popravilo mlatilnic končano do 25. t. m. Poleg mlatilnic popravljajo in usposabljajo tudi žetvene stroje, samo-veznice in traktorje. Postaje za kmetijsko orodje in stroje v Osijeku, Belem Manastirju, Vukovarju, Našicah, Valkovem in Iloku so popravile že 120 žetvenih garnitur. Strokovnih delavcev so si zagotovili dovolj, zbirajo pa sedaj kader vla-galcev pri mlatilnicah. Pomožna delovna sila za žetev in mlačev bo zagotovljena z najetjem večjega števila sezonskih poljskih delavcev.
tijsko strojnih postaj izpolnila 100 odstotno svoje naloge v zvezi s pripravami. V Vojvodini končujejo popravila kosilnic in mlatilnic, vendar je popravljenih samo 50 odstotkov traktorjev in lokomobil. LR Slovenija ima do sedaj okrog 90 odstotkov popravljenih kmetijskih strojev. LR Makedonija in LR Črna gora še nista poslali desetdnevnih poročil, a v poročilu Bosne in Hercegovine so nekatere računske napake. Opravki po planu potekajo precej počasi. Povprečni rezultat popravil žetvenih strojev se dviga na 82 odstotkov, medtem ko se popravila motorjev ne premaknejo naprej. Strojne postaje so najbolj uspešno izvedle popravila in usposabljanje kmetijskih strojev v Zaječar-ju, Kragujevcu, Leskovcu, Nišu, Slav. Brodu, Gospiču. Slav. Požegi in Mariboru, ki so izvršile 100 odstotno popravilo strojev. Strojne postaje v Požarevcu. Prokupiju, Bački Topoli, Valpovu, Iloku, Prnjavoru in Maglajici so 100 odstotno popravile samovezniee in skoraj vse traktorje. Zelo aktivno so delale postaje v Veliki Kikindi. Bi-jeljini in Prištini.
Okraji bivšega ljubljanskega okrožja bodo tekmovali pri odkupu žita in krompirja
Priprave za odkup žita in krom pirja so v okrajih bivšega ljubljan skega okrožja že v polnem teku. V kranjskem okraju so bili na številnih zborih kmetje poučeni o pomenu odkupa in o koristih za prodajalca in za skupnost. Ponekod so kmetje že sklenili prve pogodbe za oddajo prostih presežkov žita. Zavedajoč se važnosti letošnjega odkupa je okrajni ljudski odbor v Kranju pozval na tekmovanje. Okrajne ljudske odbore Jesenice, Kamnik, Škofja Loka in Ljubljana-okolica. Tekmovali bodo v naslednjih točkah: 1. kateri okraj bo dosegel najvišji odstotek prostih presežkov nasproti predvideni količini, in to do roka, ki ga bo postavilo trgovinsko ministrstvo; 2. kateri okraj bo sklenil največ pogodb za odkup v primeri s celotnim številom kmetov; 3. kateri okraj bo najhitreje izvršil odkup prostih presežkov in obvezne oddaje; 4. kateri okraj bo imel najbolje organizirano odkupno mrežo in 5. kateri okraj bo imel najbolje organizirano poročevalsko službo.
Poziv bivšim zavarovancem Pokojninskega zavoda za nameščence
Beograd, 22. jun. (Tanjug) Po predpisih 86. Sena uredbe o izvajanju predpisov zakona o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev lahko zavarovanci, ki so zaradi brezposelnosti v času od 1. aprila 1941 pa do 9. maja 1945 zahtevali vrnitev premij, vplačanih za pokojninsko zavarovanje, to pokojninsko zavarovanje obnovijo z vplačilom polovice zneska, ki bi jim v dinarski valuti pripadal na račun povračila v času prenehanja zavarovanja. Ta znesek se more plačati ali naenkrat ali v okrokih, vendar najpozneje v petih letih. Ako v tem roku vplačilo ne bo v celoti izvedeno, se vračuna za pokojninsko zavarovanje samo oni čas, ki ustreza vplačanemu znesku.
Navedene osebe, ki so bile ali bodo v letu 1947 obvezno pokojninsko zeki jih moramo | varovane pri Državnem zavodu za socialno zavarovanje, morajo podati svo-
jo zahtevo za obnovitev pokojninskega zavarovanja pristojni podružnici zavoda najpozneje do 31. decembra 1947 ob predložitvi potrdila pristojnega ljudskega odbora, da so bili v času, ko so zahtevali vrnitev premij, brezposelni zaradi posledic, ki so jih izzvali vojni, dogodki.
Uspešen petek odkupa volne na Hrvatskem
Po vesteh iz raznih krajev Hrvatske se odkup volne uspešno razvija in bo kmalu zaključen. V Dalmaciji so v mnogih krajih že oddali vso predpisano količino volne. V mnogih okrajih so odkupili nad polovico, le na otokih se je odkupna kampanja nekoliko zakasnila. Slabši so rezultati v okrajih Split, Zadar in Sinj.
Od okrajev Primorsko-goranske-ga okrožja sla dosegla najboljše rezultate okraja Sušak in Delnice, kjer so ovcerejci oddali že vse obvezne presežke in poleg tega še velike količine svobodnih presežkov. Tudi okraj Senj bo v kratkem izpolnil 100%, na Krku, Rabu in Pagu pa se je odkup šele začeL V Hrvatski Istri odkup ugodno poteka. V labinskem, pazinskem, poreškem, vodnjanskem, opatijskem in rovinjskem okraju so doslej odkupili 15.400 kg volne, to je približno 50% določene količine. Poleg tega pa so odkupili tudi precej prostih presežkov. Ugodni rezultati so bili doseženi tudi v Baranji in Slavoniju V Baranji bo do konca tega tedna odkup zaključen, v vukovarskem okraju pa so odkupili že 65% obveznih presežkov in večjo količino prostih presežkov.
Industrijska podjetja morajo prijaviti zaloge surovin in tehničnega materiala. Zaradi izvajanja predpisov o načrtni evidenci in statistiki, zlasti pa zaradi izvajanja določb zakona o petletnem planu v zvezi z evidenco in statistiko, ie zvezna vlada na predlog predsednika Gospodarskega sveta izdala uredbo, po kateri morajo vsa industrijska in rudarska podjetja splošnega državnega, republiškega in lokalnega nomena v enem mesecu (to ie do 6. iuliia) pri-iaviti vse zaloge surovin in tehničnega materiala (instalacijskega materiala, nadomestnih delov, kemikalij in podobno). Prijave morajo poslati preko operativno upravnega voditelja.
KULTUBN3 PREGLED
Ob stoletnici Vyk@v@ zmage
S polno pravico M lahko trdil, da je leto 18-17. sploh najplodnejše v srbski književnosti. Redki so narodi kakor srbski, ki bi lahko v eno samo leto, pa še tako oddaljeno, strnili toliko pomembnih dogodkov. Ce si človek v duhu predstavi uspehe, ki jih beleži srbska književnost vse do tega leta 1817., pa jih s stališča današnjega vrednotenja primerja s štirimi knjigami, ki so izšle tisto leto, z Njegoševim »Gorskim vencem«, s »Pesmimi« Branka Radičeviča, Vukovim prevodom »Nove zaveze« in Daničičevim delom »Rat za srpski jezik i pravopis«, ki pomenijo dokončno zmago nove, če hočete ljudske, realne smeri v srbski književnosi in kulturi sploh, potem šele lahko točno ugotovi, da je 1. 1S47. v srbskem javnem življenju in zlasti srbski kulturi in književnosti tako odločilen mejnik, kakršnega marsikateri drug narod ne pozna.
0 pomenu Njegoševega »Gorskega venca« in njegovi književni vrednosti je bilo ob nedavni proslavi dovolj povedano. O »Pesmih« prvega res talentiranega srbskega romantičnega lirika Radičeviča bom obširneje spregovoril pod konec leta, za stoletnico. Danes si bomo pa v nekaj potezah ogledali Vukov prevod Nove zaveze kakor tudi Da-ničičevo znanstveno delo, ki je do končno pripomoglo zmagi Vukovih idej-
Res je, da je Vuk definitivno službeno zmagal šele štiri leta po svoji smrti, 1. 1868., ko je bila njegova reforma srbskega književnega jezika tudi formalno sprejeta. Pra va, stvarna zmaga pa je bila do boievana 1. 1817., točno pred sto leti, ko se mu je posrečilo natisniti svoj prevod Nove zaveze, ki je trideset let čakal v rokopisu, in ko je mladi, pa učeni Daničič tudi znanstveno tako krepko podprl Vu kovo delo in izbil opoziciji, ki jo je vodil Hadžič-Svetič hkrati s cerkvenimi krogi, s tako neizprosno silo orožje iz rok.
Vuk je imel do takrat za seboj že čez tri desetletja krepkega, solidnega in plodnega dela r. dvigu srb skega jezika in književnosti, s katerim je začel 1. 1814., ko je zače! zbirati srbsko narodopisno gradi vo, zlasti srbske narodne pesmi, in ga izdajati. Na prevajanje Svete ga pisma je začel misliti že 1. 1815. in prevod Nove zaveze je nekaj let nato tudi dovršil- L. 1819 je napravil v Petrogradu pogodbo z Londonskim Svetopisemskim društvom, pa tudj z Ruskim Svetopisemskim društvom, da bo prevel Novo zavezo v srbščino. Odposlani rokopis je prišel v roke Atanasiju Stojkoviču, po rodu Srbu, ki je bi! na harkovski univerzi profesor fizike. On je pre vod odklonil, hkrati pa ga je sam predelal in ga ponudil istemu društvu.
Preden je prevod izdal, je Vuk poskušal pridobiti srbske cerkvene kroge v Vojvodini, da bi odobrili njegov prevod Zato se je pismeno obrnil na mitropolita Rajačiča v Karlovcih. Od začetka mu je mitropolit obljubljal, da bo dal svoj blagoslov Vukovemu delu, kasneje je
pa to odklonil. Tako je pošiljal Vuk posamezne pole, kakor so bile stavljene in prihajal.: iz tiska, Rajačiču. Zadnje tri pole s predgovorom mu je poslal skoraj točno pred sto leti,
5.	julija (po novem koledarju) 1847. Ko je tisti čas Raiačič osebno prišel na Dunaj, je Vuku tudi osebno spo -čil, da z njegovim blagoslovom prevoda Nove zaveze ne bo nič. Vuk je dal prevoc vezati in ga začel razpošiljati pod konec julija ali v začetku avgusta meseca. Ker cerkev novega prevoda ni odobrila, je čisto razumljivo, da je tudi knez Miloš v Srbiji prepovedal Vukov prevod. Pod jesen istega 1847. leta so »Srpske novine« prinesle celo vest, da Vukov prevod ni odobrila cerkvena cenzura, da ga ni dovoljeno prinašati v kneževino Srbijo in prodajati, pač pa da ga bo oblast konfiscirala, kjer koli bo naletela nanj.
Ta Vukov prevod lahko smatramo za krono njegovega književne ga dela. Vuk namreč ni bil samo slovničar, zapisovalec narodnih pesmi in pripovedk, ampak tud: originalni ustvarjalec. Kakšen moj ster srbskega narodnega, ljudske? jezika je bil, nam dokazuje prav ta prevod Nove zaveze- V tem prevodu je prišla definitivno do izraza nje gova zadnja, izčiščena varianta nje govega pravopisa. Vukova borba je vekah v prvi vrsti mrtvemu »sla venoserbskemu« jeziku, ki je pome nil čudno, neživo mešanico srbskega in cerkvenoslovanskega jezika na etimološki podla Da je bil ta je zik zelo daleč od ljudskega občutja :.n splošne rabe, ni treba govoriti. Vuk je postavil pravilo fonetične pisave, ki je temelj njegovih reform. Spremenil je tudi črkopis in zlasti repičasti »j« je zbudil strašno mnogo pohujšanja, zato ker ga je Vuk vzel iz latinice. Najhujši njegov nasprotnik v cerkvenih krogih Vojvodine je bil mitropolit Strati-mirovič, med neduhovniki pa že omenjeni Miloš Svetič (Jovan Had žič).
Razprava »Rat za srpski jezik pravopis«, ki jo je napisal mladi, komaj dva in dvajsetletni jeziko sloveč Djordje Popovič, je bila po slana dunajski cenzuri zaradi odo britve tiska. Toda na Dunaju nati ska niso dovolili. Vuk in Popovič sta spremenila knjigi naslov in ime pisca. Tako je Djordje Popovič po stal danes tako slavni Djuro Dani čič. Rokopis sta poslala v cenzuro v Peš to, kjer je bil za cenzorja srb skih del Vukov prijatelj Jovan Su botič. Tako je bilo mogoče, da je Daničičevo znanstveno - polemično delo tudi izšlo sredi julija 1847 leta.
Daničič je v tem svojem prvem strogo znanstvenem delu nastop’' najborbeneje za Vukove ideje in s tem nudil šestdesetletnemu Vuke sijajno strokovno obrambo zlash kar zadeva srbski književni jezik Sicer je res, da Vuk ni rabil tol mača svojih reform, ker jih je sam v preteklih desetletjih večkrat in te meljito pojasnil. Najmanj bi za kaj takega porabil lastnega učenca, ka kršen je bil Daničič. Zasluga Djure Daničiča je v prvi vrsti, da je do
konca potolkel in znanstveno onemogočil najbujšega nasprotnika Vukovih reformatorskih ukrepov, Hadžiča-Svetiča. Tako je mladi, kasneje najslavnejši južnoslovanski jezikoslovec Daničič v svojih še čisto mladih letih odločilno pripomogel do zmage tisti realni in realistični smeri v srbski književnosti, ki se je opirala na ljudsko izročilo in na jezik širokih narodnih slojev. In v tem tudi leži temeljna Daničičeva zasluga na samem začetku njegove znanstvene poti.
Vuk Karadžič je bil človek, ki so ga pol stoletja zmerjali z ruskim in avstrijskim prislušnikom, zato ker je zvečine živel izven svoje ožje domovine Srbije in delal za dobrobit srbskega naroda. Sodobniki se njegovih zaslug in pomebnosti njegovega dela zvečine niso zavedali. Vukova prednost in veličina ležita prav v tem, ker je odločno pripomogel jeziku širokih, ljudskih plasti do popolne zmage, do zmage na tako enostaven in jasen način, da še danes trdijo jezikoslovci, da ga ni jezika, razen srbskega, ki bi bil po pisavi in izgovorjavi tako enak.
Zato pomeni leto 1847. prelom v srbski književnosti in kulturi. Vuk, ki je delal desetletja, je prišel do poine veljave, ki mu jo je v precejšnji meri priboril Daničič, na drugi strani pa je nastopil mladi, nadarjeni pesnik Radičevič, ki se je oklenil njegovih reform in jih uvaja) v praktično življenje Med staro in novo književnostjo je nastal prepad. nekateri starejši književniki so ubrali Vukovo pot, kar je bilo pa zdravega in pomembnega med mladimi, je šlo odločno za Vukom, tako v prvi vrsti Jovan Subotič. Ljubomir Nenadovič, pa tudi romanopisca Bcgoboj Atanackovič in Takob Ignjatovič-
To je bila hkrati tudi notranja, moralna zmaga, ki jo je dosegel Vuk. Vse to se je seveda odigralo zdaleč mirneje, kakor se nam do zdeva danes. Niti odkriti pristaši Vukove smeri niso v vsej jasnosti videli tega velikega preloma, ki ga je v srbski književnosti in razvoju lezika povzročil Vuk. Danes, po sto letih, ko gledamo vse te dogodke v časovni oddaljenosti, šele vidimo v pravi in čisti luči vso elementar-nost in če hočete odločilno zgodo vinsko pomembnost Vukovega dela. Ce Vukovo reformo postavimo vzporedno z Njegoševim; idejami o narodu, njegovem poslanstvu in njegovi svobodi, šele lahko ugoto vimo. kako sorodna sta si bila ta dva velika duha na Balkanu in ka ko sta bili njuni stremljenji konec koncev usmerjeni v eno in čisto do ločeno smer: na podlagi sproščeno -ti in svobode, družabne, kulturne iezjkovne in narodn, zgraditi novo državno življenje na resničnih le rneljih. na podlagi pravic in zahtev najširših narodnih slojev. In ta re Mistična smer Vuka in Njegoša je še danes, po zadnji krvavi in odio čilni vojni, bolj živa kakor je bil» kdaj koli. Vukove ideje so zmagale nred sto leti, ob stoletnici pa doživ 1 ja jo samo še stokrat močnejše po trdilo nas vseh, ki smo žive priče teh velikih dni. Tone Potokar
Leninova	ekonomska politika**
Se pred Engelsovo knjigo »Izvor družine, privatne lastnine in drža ve«, o kateri smo že pisali, je izdala Cankarjeva zalozba slovenski prevod dela V. 1. Lenina »Nova eko nomska politika in socialistična graditev. V tej knjigi je vrsta član kov in referatov iz zadnjega ob dobja Leninovega znanstvenega Lu publicističnega dela, iz obdobja »Nepa« — nove ekonomske politike.'
V vseh letih državljanske vojne so bila v središču Leninovega zanimanja vojaška vprašanja. Vse nje govo tedanje delo je bilo posvečeno nalogam obrambe. Od zloma generala Wrangia, kar je pomenilo konec inozemske vojaške interven cije in državljanske vojne (novem bra 1920), pa je dal Lenin težišče svojega dela na gospodarsko politiko. Prav v zmagi sovjetske države nad intervencionisti in belogardisti je videl novo potrdilo o možnosti zmage socializma v sovjetski deželi.
To, kar je govoril in pisal Lenin v tem času, na prebodu od vojnega komunizma k N~epu in v obdobju Nove ekonomske politike (1920—2i), najdemo v naši knjigi. V prvem delu je Leninov govor »O sindika tih v sedanjem položaju in o napakah tov. Trockega«, ki ga je imel Lenin decembra 1920 na Vlil. Vseruskem kongresu Sovjetov. V tem govoru je Lenin obdolžil trockiste, da ne ločijo sindikatov od vojaških organizacij, razkrinkal je njihov poizkus, postaviti sindikate v nasprotje s Partijo in pokazal na nevarnosti, ki jo predstavljajo trockistične in druge antiparlijske platforme za diktaturo proletariata.
Januarja 1921 je Lenin nastopil proti opozicijskim skupinam s člankom »Kriza partije« in brošuro »Še enkrat o sindikatih«. Oba sestavka sta prevedena na naslednjih straneh naše knjige. V njih je Lenin ohranil in razvil marksistični nazor o sindikatih v dobi diktature proletariata kot rezervoarja državne oblasti. kot o šoli zedinjenja in solidarnosti, šoli vladanja in gospodarjenja, šoli komunizma. Razkril je an-timarksistični. teoretično in politično zgrešeni prijem trockistov glede vprašanja o sindikatih, prav tako pa tudi buharincev in šljapnikov-cev; pokazal je. da zamenjujejo dialektiko z eklekticizmom; Lenin Je v teh dveh člankih pozval Partijo, naj se odločno upre vsem protibolj-ševiškim skupinam. »Sovražniki partije so slaviti zmago zaman ;, je zapisal na koncu. »Niso in ne bodo mogli izkoristiti nesoglasij v Parti-
ji, ki so včasih neizogibna, v njeno škodo.. . škodo diktature proletark i ta v Rusiji«.
Težišče drugega dela knjige, ki ima naslov »Nova ekonomska politika« in nam daje Leninova deia iz ieta 1921, pa je na njegovih reiera tih z X. kongresa boljševiške partije- Ta kongres, ki ga je pripravi! in vodil Lenin sam. se je začel marca 1921. Lenin je govoril na njem o vseh temeljnih vprašanjih: o političnem delu Centralnega komiteja RKP(b), o davku v naturi, o enotnosti Partije in anarho-sindikali stičnem odkionu. Lenin je tudi pripravil osnutke najvažnejših resolu cij. V referatu in v diskusiji glede vprašanja o enotnosti boljševiške partije je Lenin kritiziral vse opozicijske skupine, njihove antimar-ksistične poglede in breznačelno politikantstvo ter odkril njihovo idej no zvezo z maloburžoazno kontrarevolucijo. Pokazal je, da je nujno potrebna najodločnejša borba za enotnost Partije. Na Leninov predlog je kongres sprejel resolucijo o enotnosti Partije in resolucijo o sindikalističnem in anarhističnem odklonu v naši partiji.
Glavno področje Leninovega dela po X. kongresu je bila nova ekonomska politika. Takoj po kongresu je končal eno temeljnih del naše knjige, svojo znano brošuro »O davku v naturi«. V njej je pokazal na zvezo med novo ekonomsko politiko iu načrtom za pristop k socialistični izgradnji ter je utemeljil nep kot politiko, ki zagotavlja izgradnjo socializma. Pokazal je, da ima sovjetska ekonomika v tej dobi prehoden značaj in da je osnovna naloga nepa:	izgradnja ekonomske
baze socializma, izgradnja temelja socialistične ekonomike in prevajanje malega blagovnega kmečkega gospodarstva na pot socialistične veieproizvodnje. Tem vprašanjem, ki jim je posvečal Lenin izredno skrb, so namenjeni še nekateri govori in referati iz tega obdobja, prevedeni na naslednjih straneh naše knjige.
Že 1919. leta je Lenin zapisal: »Paradnih članov Partije nam ni treba niti zastonj. Edina vladajoča partija na svetu, ki ne skrbi za povečanje števila svojih članov, temveč za dviganje njihove kvalitete. za to, da se iznebi »prislinjen-cev«, je naša partija — partija revolucionarnega delavskega razre-da«._ V zvezi s tem in s čistko, ki jo je napovedal Centralni komite 1921, leta, je Leninov članek »O
čistki partije«, objavljen septembra 1921.
Naslednji večji referat, ki ga je bral Lenin oktobra 1921, je »Nova ekonomska politika in naloge oddelkov za politično prosveto«. Ta »razgovor«, kot ga Lenin sam imenuje, je posvetil nalogam oddelkov za politično prosveto v zvezi z novo ekonomsko politiko in v njem jasno očrtal naloge političnih prosvetar-jev v tistem obdobju. Problemom nepa je bil namenjem tudi referat na VII. gubernijski partijski kon ferenci (oktobra 1921). Zadnji članek naše knjige pa govori o pomenu zlata sedaj (v dobi nepa) in po popolni zmagi socializma.
Knjiga »Nova ekonomska politika in socialistična graditev«, ki je izšla zdaj v skrbnem in dobrem prevodu (zakaj prevajalec ni nave den?), zbirka najpomembnejših Leninovih člankov, govorov in referatov iz obdobja nepa, je poleg Zgo dovine VKP(b) in Leninovega življenjepisa doslej najobsežnejša in ena izmed najpomembnejših publikacij Cankarjeve založbe s področ ja marksizma-leninizma. Bilo bi prav. ko bi založba poskrbela pri vseh takih izdajah za komentar v obliki opomb ali spremne besede in s tem pomagala širšemu krogu bralcev in študijskim krožkom k lažjemu razumevanju.
Poljski zapiski
Staropoljski slovar, ki bo poda! jezik do leta 1500, je pripravila za izdajo krakovska Akademija znanosti. Delo so pripravljali že 40 let. Med vojno je slučajno rokopis ostal, ker so ga Nemci že vrgli na smetišče.
PEN-club so obnovili poljski književniki. Predsednik je Jan Paradow-ski. podpredsednica Zofja Nalkow-ska. elani odbora pa Borovi, Dom-b rov ska, Iwaskiewicz, Rusinek in Zawiejski.
Univerzitetna knjižnica v Varšavi šteje danes 1.124.000 inventariziranib knjig, okoli 4000 več ko pred vojno. Vendar je požar med vojno uničil premnogo unikatov in dragocenosti, ki niso nadomestljive, tako tisk kot note in ujedenke iz časa Stanislava Avgusta itd. V lanskem letu je knjiž-niva dobila od ministrstva tri milijone za nakup novih knjig.
Stari del Varšave je tako porušen, da se ne da restavrirati. Zato Urad za obnovo prestolnice predlaga, da se tu zgradi četrt, ki bo središče varšavskega kulturnega življenja.
Na Primskovem in v Komani uspeino popisujejo zemlilška gospocšsrsiva
Popis zemljiških gospodarstev, ki naj omogoči plansko gospodarjenje v kmetijstvu, se je začei, To se pravi, nekateri ljudski odbori so se lotili dela z največjo vnemo in že popisujejo, drugi pa so počasnejši in se šele pripravljajo na popis. Kjer so ljudski odbori že v začetku razumeli veliko važnost popisa in so poslali na pri. pravljalne tečaje po okrajih dobre, sposobne aktiviste, ki so se prav ;ako zavedali pomena svoie naloge, tam popisovanje naglo in brez težav napreduje. Drugod morajo sedaj, naknadno popravljati zamujeno in se je začetek popisa zavlekel za nekaj dni. Ker je popisni rok dovolj dolg, pa ni nobene nevarnosti, da ne bi po. piša izvedli pravočasno, če bodo takoj odločno zagrabili za delo in pritegnili k sodelovanju vse krajevne organizacije.
O razvoju popisa že prihajajo prva poročila. Tako so si v nekateriii okrajih, kakor v Postojni, v Trebnjem in drugod napovedali ljudski odbori tekmovanje v izvajanju popisa. Taivo tekmovanje je napovedal tudi krajevni ljudski odbor v št. Vidu vsem rajonom m krajem v Ljubljani. Krajevni odbori in njihovi popisovalci tekmujejo, kdo bo najboljše organiziral popis, kdo bo organiziral največ popisovalcev in obveščevalcev pri popisu, kdo bo tehnično najboljše izvedel popis, kdo bo odkril največ lastnikov, ki so utajili orno površino, kje bodo množične organizacije nudile največ pomoči, kje bodo komisije najtesneje sodelovale pri popisu in kateri ljudski odbor bo pred rokom dovršil popis.
Na Primskovem bodo že ta teden končali popisovanje
Z vnemo in velikim uspehom so se takoj prve dni lotili popisovanja v KDO Komendi v kamniškem okraju m na Primskovem, ki je teren mest. nega ljudskega odbora v Kranju. Na Primskovem upajo, da bodo že ta teden popis zaključili. Tako bodo prehiteli ne samo vse druge terene Kranja, katerih nekateri se še niti lotih niso dela, temveč bodo končali popi. sovanje med prvimi v Sloveniji sploh.
S Pnmskovega se je udeležil prr pravljalnega tečaja na okraju šolski upravitelj tov. Maks Tvrdk Takoj po njegovem zaključku je priredil doma podoben tečaj, na katerem je razložil vsem popisovalcem, ki jih je mobiliziral za popisovanje iz vrst učiteljstva in upokojencev, postopek in vsa načela popisa. Popisovalci so imeli posebno vajo pn nekem domačem posestniku in so se praktično podrobno seznanili z vsem, kar morajo vedeti in upoštevati tako pri popisu, kakor pri kontroli. V nedeljo 15. t. m. so sklicali na Primskovem množični se. stanek, na katerem so prebivalstvu podrobno razložili pomen in namen popisa. Da je bil sestanek koristen ne samo zato, da so se ljudje mogli pripraviti na popis, temveč da so ga pravdno razumeli in da zato sodelu. jejo z večjo pripravljenostjo, so po-kazala vprašanja zborovalcev, na katera so vsi vpraševalci prejeli primerna pojasnila.
Na sestanku so obenem razdelili listke, na katerih je bilo napisano, kakšne podatke mora vsak lastnik oziroma zakupnik prijaviti. Ti listki so ljudem veliko pomagali, da so do. ma ne samo vse premerili, temveč tudi prešteii vse sadno drevje, pregledali svoje kulture, sploh premislili vse, kar je potrebno, da morejo pri popisu popisovalcev takoj pravilno odgovarjati.
Popis se je začel v ponedeljek dne
16.	t. m. in se izvaja dnevno. Popisovalci so razdelili vse posestnike v skupine po osem ljudi in vsak prejme obvestilo, 'kdaj se mora zglasiti v popisovalnem lokalu. Delo se odvija brez čakanja, in zamud ter je tako ustreženo prijavljajočim lastnikom kakor tudi popisovalcem, ki lahko v miru delajo, ker ni navala. Popis posameznega gospodarstva traja četrt do eno uro, kakor je pač veliko posestvo. Na Primskovem je okoli 250 prijaviteljev (lastnikov, najemnikov in zakupnikov). Do sobote so jih po. pisali že tri četrtine. V veliki večini gre za primere, ko imajo prijavitelji samo eno gospodarstvo. Veliko pa je
takih, ki imajo svojo zemljo v drugih, sosednih krajevnih ljudskih odborih (v Besnici, Naklem, Kokrici). Da bo preverjanje podatkov takih lastnikov hitreje rešeno, zbirajo te primere po. sebej, jih zaenkrat še ne pošiljajo tem odborom, temveč bo ob zaključku obveščevalka sama odnesla zadevna obvestila na te odbore, kjer bo tudi takoj poskrbela za odgovore.
Po dnevnem zaključku popisa se zvečer kontrolirajo podatki. Preveril pa bo ugotovitve popisa še terenski svet državljanov, ki bo preizkusil in pregledal vse morebitne sumljive primere. Tako bo Primskovo, ki je napol kmečko, napol delavsko naselje, med prvimi izpolnilo popisno dolžnost.
V Komendi imajo že polovico popisa za seboj
Z enakim uspehom so se lotili popisovanja v Komendi. Popis vodi učitelj tov. Ivan Jezeršek. V popisni lokal na krajevnem ljudskem odboru prihajajo od jutra do večera kmetje in kmetice, ki prinašajo s seboj posestne liste in razne na posebnih listkih spisane podatke.
Iz Komende sta se udeležila pripravljalnega tečaja dva tovariša. Ko sta se vrnila, sta predvsem poskrbela za pomožni kader popisovalcev. Pri popisu znatno pomaga učiteljstvo. Ta pomožni kader sta izvežbala tako, da sta takoj začela s popisovanjem, ki so mu pomožni popisovalci prisostvovali in se tako učili. Kmalu so že
toliko spoznali svojo nalogo, c*a so mogli samostojno pomagati.
Ljudje so bili obveščeni o začetku popisa in o vsem, kaj morajo pripraviti, z oklicem pred cerkvijo. Vsak večer raznese kurir obvestila tistim prijaviteljem, ki pridejo naslednjega dne na vrsto. Na masovnem sestanku v četrtek je vodstvo podrobno obrazložilo kmetom cilj popisa in tako razbilo vse tiste govorice, ki so jih raznašali namerno ali nenamerno neka~ ter; nezaupijiveži.
Vsi lastniki in zakupniki se odzivajo doslej v najlepšem redu. V Komen, dl so do sobote popisali že 40 % gospodarstev in so prepričani, da bodo končali delo še pred popisnim rokom. Vse prijavljene podatke bedo prekontrolirali na množičnem sestanku. Vendar najbrže ne bodo mogli ugotoviti kakšnih posebenih utaj, ker kažejo vsi kmetje željo, da se enkrat dokončno ugotovi dejansko stanje, kakor tudi stanje razmerja med posevki posameznih kultur. Ta želja ja očitna zlasti iz primerov, ko so po-edinci prijavili zemljo, ki je niso imeli vpisane v posestnih listih. Težave povzroča le nesoglasje med prijavami lastnikov, ki so dali zemljo v zakup, in prijavami zakupnikov. V večini primerov je bilo doslej tako, da so lastniki prijavljali večje površine v zakup dane zemlje, zakupniki pa manjše. Take primere bedo obravnavali v bodeč« posebej tako, da bodo povabili k popisu oba prizadeta istočasno.	G- Z*
Uspeh peskanja zemlje z apnenim peškem
IM|m
Slika nam kaže uspeh poskusa tov. Karla Vrenka, ki se bavi s proučevanjem načinov za izboljšanje kisle zemlje po zamisli inž. Beltrama. O njegovem delu smo že poročali dne 17. maja. Tov. Vrenk je napolnil dve posodi s črnico z Ljubljanskega barja, ki je izrazito kisla zemlja. V obe je nato posejal proso. V posedi, kjer je zemljo pomešal z apnenim peskom,
je proso zraslo štirikrat višje kakor v posodi brez peska. Tov. Vrenk je ža zainteresiral za svoje delo mnogo kmetov v Sloveniji in Slovenskem Primorju, ki so mu obljubili, da bodo po njegovem navodilu napravili podobne poskuse. Njegovo delo je velikega gospodarskega pomena, ker dviguje hektarske donose oziroma donosnost zemlje in kmečkega dela.
Naši izseljenci se da konca lanskega leta poslali v domovino 384 milijonov dinarjev
2e med vojno so naši izseljenci v mnogih državah, zlasti v Ameriki ustanovili številne odbore za pomoč svoji domovini in so v razmeroma kratkem času zbrali znatne denarne vsote z željo, da s tem denarjem pomagajo svoji domovini, ki je dala tako velike žrtve v borbi proti okupatorju. Navzlic prizadevanjem, da se denar pošlje na osvobojeno ozemlje že med vojno, je bilo našim izseljencem šele po osvoboditvi omogočeno poslati ta denar v domovino. Prve pošiljke iz Združenih držav Amerike so prispele v Jugoslavijo šele v septembru 1945. Iz Anglije je prispel prvi denar v januarju, iz Kanade v marcu lanskega leta.
Po podatkih Narodne banke je v letu 1945. prispelo v našo državo le 6278 nakazil v skupni vrednosti
449.000	dolarjev. Lani pa je prispelo že SS.075 nakazil za 5,914.000 ameriških dolarjev, 3903 nakazila za
226.000	kanadskih dolarjev in 7394 nakazil, glasečih se na 263.000 angleških funtov. Tako je do konca lanskega leta prispelo na našo državo 105.632 nakazil v skupni vrednosti 384 milijonov dinarjev.
Velik del teh nakazil je bil poslan
Zadruga Moravskega kola pisateljev
Pisatelji, rojeni ali delujoči na Moravskem, so združeni v Moravskem kolu pisateljev. To društvo ima svojo založbo, zadrugo, ki je zelo delovna jn pomeni umetniško in kullurno-politično velik delež podeželja češki kulturi. Kakor Kolo je tudi zadruga po vojni zopet začela delovati. Lani je založba izdala dvajset knjig. Zadruga, ki je last pisateljev, izdaja tudi mesečnik Ko-
lo.	Ta mesečnik prinaša odlomke iz pravkar izdanih knjig aii iz del, ki so v tisku, kritike o izišlik knjigah, poročila iz sveta, zapiske o slovanskih literaturah, tudi Jugoslovanskih itd. Z jugoslovanskimi kulturnimi zadevami seznanja v Kolu čitatelje predvsem dr. Jaroslav Ne-čas, pesnik in pisatelj, ki se je udeležil kot zastopnik Moravskega kola pisateljev tudi kongresa jugoslovanskih pisateljev in obiskal ob tej priliki Slovenijo. V 5- številki na primer govori prav o kongresu ter o svojih razgovorih z različnimi kulturnimi delavci v Ljubljani. V letu 1947 bodo člani dobili roman Veno-Dota pisatelja Josefa Knapa. Izmed lani izdanih knjig naj omenim zbirke poezij: zadnjo pesem Josefa Hore Pokušeni (Izkušnjava), dalje zbirke^ Nečasa, Listopada, Križa, Kropača, Jirka itd. Večinoma so to pesmi iz let okupacije, napisane iz doživetij doma pod okupacijo ali iz ječ in taborišč- Med romani je zbudil pozornost dvodelni roman Contra gentem Germanicam (Proti Nemcem) pisatelja Antonina
Kolebka, ki jemlje snov iz XVII. stoletja. Kaže boj ogrskega magnata Boökaya proti Nemcem in dokazuje, kako je tedaj češko plemstvo zamudilo priliko, da obračuna z nemško ekspanzivnostjo in stremljenjem po nadvladi. Vaclav Proku-pek v Izgubljeni zemlji govori o vprašanju češkega obmejnega prebivalstva (Hlučinsko). Olga Košu-tova je izdala spomine iz triletnega bivanja v taborišču Svatoborice (U Svatoboric). Sonja Špalova je izdala psihološki roman Polyxena, postavljen v praško buržoazno okolje-Kritiha roman hvali. Bohumil Po-pelar v knjigi Urbar brnskih povesti podaja slike iz brnske zgodovine od praveka do naših dni. Maria Majerova je izdala zbirko črt Iskanje doma (Hledani domova), kjer brez narejene patetike in liričnosti slika svoje doživljanje češke narave, vasi in zemlje in v njej zakoreninjenih ljudi. Predsednik Moravskega koia pisateljev je pisatelj, pesnik in literarni delavec Vojteh Martinek. ki je letos dopolnil 60 let. V Brnu so priredili razstavo njegovih del, 6. številka Kola pa je posvečena njegovemu delu Lahi je izdal obširen roman Trojna pot Blaža Potešila. Zelo veliko skrb posveča založba tudi mladinski knjigi. Tako rekoč vsi pisatelji in pesniki Moravskega kola skrbe tudi za dobre mladinske knjige. Knjige so bogato ilustrirane. Vsekakor je delo Moravskega kola velik prispevek češki kulturi.	S. V.
raznim ustanovam za gradnjo deč-jib domov, bolnišnic, kulturnih domov in podobnih objektov. Kolikšna je ljubezen naših izseljencev do nove Jugoslavije, ki ji hočejo pomagati pri izgraditvi, potrjuje tudi okolnost, da se ta denarna nakazila stalno dvigajo. Prav tako naraščajo hranilne vloge naših izseljencev v kreditnih zavodih Jugoslavije, kar je dokaz zaupanja naših izseljencev v novo državo. To je tembolj značilno, ker je znano, da so pred vojno precejšni zneski prihrankov naših izseljencev propadli v raznih bankah in drugih denarnih ustanovah.
V zvezi z denarnimi pošiljkami pa je treba upoštevati tudi veliko pomoč, ki jo nudijo naši izseljenci s pošiljkami v blagu, zlasti v obleki, obutvi, orodju in strojih. Tako so se izseljenci v Kanadi zavezali, da bodo zbrali 2 milijona dolarjev za nakup strojev in orodja, ki ga bodo potem poslali v domovino. Tudi razne naše ustanove in organizacije so prejele od izseljencev znatno pomoč v obliki materiala.
V sežanskem okraju pregledujejo krempirjeve nasade
Kmetje v našem okraju so akcijo za zatiranje koloradskega hrošča vzeli zelo resno in jo izvedli z veliko pozornostjo. Ker imamo v našem okraju po večini majhna posestva, odnosno majhne krompirjeve nasade, so pregled izvršili po večini posestniki sami, v večjih vaseh pa je mladinska organizacija pri delu precej pomagala. Po končanem pregledu smo z veseljem ugotovili, da se koloradski hrošč pri nas še ni pojavil.
Cepljenje prašičev v sežanskem okraju
V našem okraju smo cepili prašiče proti rdečici. Okrajni veterinar je obiskoval kraj za krajem ter to '"ažno delo v enem tednu opravil. S tem je odstranjena možnost razširjanja nevarne epidemije, ki bi lahko našemu kmetu prizadejala veliko škodo.
Prejeli smo tudi precejšnje število prašičev za rejo. ki jih bomo razdelili med najpotrebnejše kmetovalce. Prav tako smo dobili 32 brejih svinj, ki se bodo po zelo ugodnih cenah oddajale v živinorejski zadrugi v Divači. — Število prejetih prašičev bo v glavnem zadostilo potrebam našega okraja. Tako bo željam prebivalstva ustreženo.	Kobal Ciril
.»«.«©♦»»sc
Tovariš, tovarišica aii si že redni podpornik Socialnega fonda OF?
lisped ikigosMife y lefeioiaip za Balkanski pokal
Nogometna reprezentanca Jugoslavije je premagala Romunijo s 3:1 (2:1)
Predvčerajšnjim popoldne je bila v Bukarešti nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Romunije za Balkanski pokal. Že uro in Pol pred pričetkom je začeio deževali, lako da je bila vsa tekma odigrana med motnim deževjem, ki vseeno ni preprečilo, da se je na studu.cu Glutene zbralo 35.000 gledalcev, kolikor jih stadion lahko spreime. Moštvi sla nastopili v naslednjih postavah:
Jugoslavija:	l'ioasider, Brozovič,
Stankove, Čajkovski, Firm, Atanac-kovič. Malešič, jVzerkitv Bcfteü, Simono’, skl;
Romunija: Konrad, Marinescu. Farmar:!. RMter, Marin, Bocuz, Farkas, Siarian. Kovacs, Firüfflzer. Reuter; v drugem polčasu so Romuni zamenjali vratarja in desnega branilca.
Tekmo je dobro vodil madžarski sodnik Molnar iz Budimpešte.
JUGOSLOVANI TAKOJ PREVZAMEJO VODSTVO Že v prvih minutah igre Jugoslovani prevzamejo iniciativo in pogosto napadajo vrata domačinov, ter po lepi kombinaciji v ‘25. minuti dosežejo prvi pol. ki ga je z nekaj metrov razdalje dal Bobek z neubranljivim strelom. Romuni se šele sedaj počasi znaj-ti’-jo in prehajajo v protinapade, toda
naša odlična obramba, v kateri se posebno odlikujejo Brozovič, Čajkovski in Firm. rešuje vse nevarne napade domačinov. Najbolj nevaren med Romuni je Farkas, ki je zelo hiter igralec in najboljši član romunske reprezentance. Pet minut pred koncem prvega polčasa se Jezerkič znajde sam pred romunskim vratarjem, ki je zapustil vrata in hladnokrvno poleg njega posije žogo v mrežo ter doseže drugi gol za Jugoslavijo. Tukaj nato Romuni dosežejo kot, iz katerega dobi žogo Farkas in nepriča-kano zniža rezultat na 2:1 po krivdi našega vratarja, ki se mu je žoga odbila od roke.
V začetku drugega polčasa prevzamejo iniciativo zopet Jugoslovani, ki vrstijo nevarne napade na nasprotnikova vrata. Toda Romuni, ki jih bodri domače občinstvo, uspešno rešujejo nevarne situacije. V 10. minuti pa Bobek vseeno prodre med branilci pred vratarja in neubranljivo doseže tretji gol za Jugoslavijo. Po tem golu tekma ni več posebno zanimiva, ker so tako romunski kakor naši igralci izčrpani zaradi hitre igre in težkega terena.
Igra v celoti ni bila na tehnični višini, kar je posledica slabega terena. V prvem polčasu so bili naši igralei vseeno tehnično nekoliko bolj-
ši in so imeli več zrelih prilik, čeprav niso bili posebno premočni, razen od časa do časa, ig;;a pa je bila v glavnem ostra. V drugem polčasu je bila nasprotno naša reprezentanca stalno v premoči, ki pa jo napad ni znal izkoristiti, doeim je jugoslovanska obramba popolnoma zadovoljivo rešila vse naloge, posebno Stankovič, ki je odlično drža! najbolj nevarnega romunskega igralca Farkaša. Med našimi igralci sta bila najboljša Bobek in Simonovski, dober pa je bil tudi Jezerkič, posebno v prvem polčasu, doeim sta Mihailovič in Matošič, ki je bil počasen, delno odpovedala.
Zmaga Jugoslavije je prišla kot plod boljše, zrelejše in koristnejše igre.
Lestvica nogometnega tekmovanja
za Balkanski lekmi takole:	pokal		izgleda		po	tej
Bolgarija	1	1	0	0	2:0	2
Jugoslavija	1	1	0	0	3 :1	2
Romunija	2	1	0	1	5:3	2
Albanija	1	0	0	1	0:6	0
Madžarska	—		- -r	—	—	—
V nedeljo 29. junija bo na stadionu CD JA v Beogradu nadaljna tekma za Balkanski pokal, in sicer med nogometnima reprezentancama Jugoslavije in Madžarske.
Športna tekffiwasi]a na zveznem zlefts ilzknltnmUcev
V	okviru zveznega zleta fizkultumikov bo bila v neaeljD prpoldne ra stadionu CD J A v Beogradu tekmovanja naših najboljih lahkoatletov, telovadcev, kolesarjev in Jahačev ter nastop najboljših drsalcev.
V	lahki atletiki Je bilo tekmovanje v te ku na 100. 8'0 -n štafeti 4 X 400 m. Naj-zarr!inlvc-;še je bilo tekmovanje v štafeti 4 X 400 m, v kateri so mast o; ih najboljši lahkcatleti Partizj.ra.. Beograda. Ljubljane in Zagreba. Tehnični rezultati prša meznih <ii3ciplln so bili rasledaji:
100 m: l. Sabo’ovič 11.3: 2. A. Stefanovi (oba P) 11,4: 2. Varrč (Z) 11.5: 4 Pc-pov (B) 11.6: 5. Kolarič in 6. Pctauer (<■£>a Lj.); 800 m: 1. Ccraj (P) 1:57.0: 2. Mikuška (Subotica) in 3 Košuta (Z) 2:04: 4 Grabar (Lj.); 5. Doršič (Z.). 6. Srakar (Lj.): 4 X 400 m:	1. Partizan (Hanc,
Stefanovič, Radulovič. Sabolovič) 3:32.0;
2. Ljubija ra 3:34.0; 3. Beograd 3:40,5; 4. Zagreb 3:45.0 minute.
Takoj po končanem lahkoatletskem tek. moranju je prišla pred tribuno skupina telovadcev in telovadk zveznega razreda na čelu z mednarodnim in olimpijskem tekmovalcem Janezom Pristovom. Bočim so telovadci vadili na drogu in izvajali proste vaje, so najboljše telovadke prikazale učtrkovite vaje na dvovišinski bradlji. Moštvo telovadcev so sestavljali:	državni
•rirvsk Belčič, Kujucdžič. Boltižnr, Longy ka, Stergar. Prstov, Jeločnik, Hirtenstein in brata Jelič, ekipo telovadk pa Tanja Kebrova. Neferovičeva, Pcrhačeva, Gcvd. čeva. Kostanj a revi če va in Gl! var jeva. Istočasno s telovadnim nastopom je akrobat, ski par Savi e-Rus (Sloga. Novi Sad) pn kazal drzne in uspele akrobacije.
V kolesarski dirki p a 3000 m (osem krogov okrog stadiona) je startalo 19 kolesar-
jev. med njimi državni prvak Prosi n ek. Strain, šol man in mladi Zorič. Zaradi močne konkurence se je vodila težka in zanimiva borba do cilja. Presenečenje je priredil Radoslav Kozica (Beograd), ki je v finišu prehitel vodünsga Prosineka in pni šel skozi cilj v času 47.2; drugi je bil Prosi nek (Z) 48.0; 3. Mlčič (B) 50,0 minute.
Med telovadno točko slovenskih fizkui-turmikov in končno točko nastopnega sporeda. fizkultumikov JA so jahači preskakovali ovire.
Na koncu sta nastopila r.a 20 m dolgem lesenem platoju najboljša drsalca Jugoslavije Silva Palmetova in Marko Lajovic, ki sta na improviziranem drsališu s posebno pripravljenimi drsalkami na koleščkih izvajala valcer Čajkovskega s figurami umetnega drsanja na ledu ob spremljavi Marjana Lipovška na klavirju.
Fizkolttirnl dan ¥ Bonislah
Domžalski fizkulturniki &o v nedeljo
priredili telovadni nastop v okviru fiz-kuiturnega dne, ki pa ga je močno motil dež.
Ob 15.30 je izpred gimnazije krenil na igrišče sprevod fizkultumikov na čelu s tremi motoristi s fizkulturni in znakom in slovensko zastavo, za njimi pa so korakali ob zvokih godbe 309 fizkultur-nikov, nogometaši, fizkulturniki JA in modelarji, motoristi pa so zopet zaključili sprevod. Nato so jo pred 5(19 gledalci začel nastop na nogometnem igrišču pri gimnaziji. 69 pionirjev jo ob spremljavi harmonike krasno izvajalo proste vaje. SO pionirk pa je prikazalo v krogu simbolične vaje z narodnimi pic. Fizkulturniki in fizkulturnice iz Mekinj so izvajali ritmične proste vaje, ob koncu katerih so s svojimi telesi
formirali srp in kladivo, na njihovih ramah pa je stala z dvema zastavicama v rokah maia pionirka. Najlepši je bil nastop 51 mladink z venčki, ki so zelo lepo in skladno izvajale svoje vaje. Skupina članic je nastopila s prostimi vajami na pesem »Katjuša«. Nastop je zaključilo 159 dijakov in dijakinj, ki so pod vodstvom fizkulturnega^ učitelja Merharja prikazali delo v šoli. Nato so bili teki in preskoki čez prečke, zaradi velikega naliva pa je moral odpasti nastop v orodni telovadbi. Potem je bila še tekma med reprezentanco Domžal in enajstorioo JA iz Ljubljane, ki so zmagali s 14:1 (5:1).
S tem je bil zaključen fizkulturni dan v Domžalah, ki je v veliki meri doprinesel k populariziranju fizkulture v tem kraju.
izdelanim v »Iskri«. Zaključne tekme in razglasitev izidov ter razdelitev plaket v nedeljo 29. junija ob 20.
ŠAH
Jugcslsvavlja sveto vsi prvak v mevanju šahovskih problemov
šahovska centrala v Zagrebu je sprejela poročilo iz Nizozemske, da je Jugoslavija zmagala na turnirju za moštveno prvenstvo sveta v reševanju šahovskih problemov pred Madžarsko, ZDA, Indijo, Avstrijo, ČSR in mnogimi drugimi državami s celega s vera. Jugoslavija je dosegla od 2120 dosegljivih točk visoko Število 2091. Od naše desetorice je nabral največ točk svetovno znani problemski mojster lr.2. Nenad Petrovič in sicer 212. Jugoslavija bo kot zmagovalka drugo leto organizirala naslednji turnir.
Kava panoge tekmovanja v Stični
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Torek, 24. Junija: Janez Krstrtk.
Sreda. 25. junija: Viljem, Hinko.
SPOMINSKI DNEVI
24. VI. 1940. — Kapitulacija Francije.
24. VI. 1943. — Razbit železniški most v Baški grapi. Promet prekinjen za dva meseca.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Za VI. državno lekarno: V. drž. lekarna. Kongresni trg 12; lekarna Bohinc, R!mska 31.
VAŽNI TELEFONI
Oddelek za notranje zadeve -Uprava Narodne milice: dežurna
služba...................31-90.	21 00
Gasilska milica ln Reševal, postaja 44-44
Gasilska milica........... . •. 55-55
Ministrstvo za notranje zadeve 53-41—43
Bolnišnica . ................... 53 81
Kolodrvor. glavmđ ....... 27-68
Putnik............. .	. 24,72.	20.32
ruristhoteJ......................  2436
Gledališče. Narodno. uprava . . . 45.26
drama...........................34-02
opera....................34-01.	2.524
RAZSTAVE IN MUZEJI
Narodni, Etnografski m prirodoslovne muzej ha Muzejskem trgu so odprti: ob : edel J ah od 10. do 13. (vhod z Muzejskega trga), ob torkih in četrtkih «od 11. do 13 'vhod z Bleiwelsovc). Za šole sindikate n druge skupine Je muzej odprt dnevno čaželjene pa so predvsem ob torkih ir četrtkih po obvestilu.
Muzejska knjižn:ca Je odprta vsak de-ovnlk od 8. do 13.
Osrednji državni arhiv Slovenije poslu, 'e od 9 do 12.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	LJUBLJANI
Urama
Torek, 24. ob 20: Simonov: Rusko vprašanje. Red Torek.
Sreda, 25. ob 20: Simonov: Rusko vprašanje. Red Četrtek.
četrtek. 26. ob 20: Simonov: Rusko vprašanje. Izven.
Opera
Sreda. 25., ob 20.30: Dvofak:	Rusalka.
Redi::: Sreda, B, D, M, H. (V prodaji 370 sedežev).
četrtek 25.. ob 20.30: M. Polič: Mati Jugovičev. Redi četrtek. Torek. A. C, F, N. (V prodaji 130 sedežev).
Petek 27., ob 20.30: D. Švara: Veronika Deseniška. Red D, E. K. M. N. (V prodaji 460 sedežev.)
Sobota 28.. ob 20-30: Žižek: Miklova Zala Redi: četrtek, F, M. (V prodaji 820 se dežev.)
Nedelja 29.. o"o 20-30: Smetana: Prodana nevesta. Redi: H K, A. D, Sreda. (V prodaji 350 sedežev.)
Ponedeljek 30. ob 20.30: Dvofak: Rusalka. Redi: Torek, C, E, F, N. (V prodaji 430 sedežev.)
Opozorilo abonentom, ki bodo dobili od srede 25. t. m. dalje predstave na prastem. Abonenti zgoraj navedenih abonmajev raj dvignejo na podlagi svoje abonentske izkaznice za sedež na Pogačarievem trgu vstopnico, in sicer dva dnr pred predstavo od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v pisarni Uprave SNG, Gradišče 4-1. Zadnji termin za dvig vstopnic je en dan pred predstavo do 13. ure. Naslednji dan. to je na dan predstave, bodo preostale vstopnice za ncabonirano občinstvo v prodaji piri operni blagajni y običajnih poslovnih urah. in zvečer eno uro pred pričetkom predstave pri obeh vhodih na Pogačarjev trg (z Vodnikovega trga im s tromost ja).
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Torek, 24. Junija ob 20:	Moliere: »Sko-
puh«. Red B.
Sreda. 25. junija ob 20: Shaw: Izkoriščevalci«. Red C.
četrtek, 26. Junija oro 20: Puccini: »Tosca«. Premiera. Izven.
V nedeljo dcpolcne so bile v Stični v sklopu okrajnega pevskega festivala, ki ga je ; r.rsdil kulturni svet za okraj Grosuplje d >.=’ej pri nas neobičajne tekme.
Ko Je prispel ljubljanski vi a k se je razrila c-d. kolodvora povorka na čelu s konjeniki, za katerimi so šli vozovi y narod-rrl<m! nošami, sindikalisti in fizkulturniki, od katerih je skupina mladincev in mladi rk izvajala med korakanjem vaje z obroči. Po zboru v vasi je prof. Ciril Murnik v imenu kulturnega sveta okraj, nega fižkulturnfga odbora otvoril festival ter poudaril izrodn-i pomen tega slavja. Bivši državni rekorder v tekih na dvige preg? Ljudski poslanec okraja Grosuplje Ivo Kr-•••, po. je poudaril pomen sodelovanja fizkultumikov na tem festivalu, ki je dokaz, da se je začela baviti s flzkui-tur' tud; n-ša kmečka mlad*'na.
Po govorih so najprej tekmovali kolesar, ji ln kolesarke, vmes pa so tekmovali v svoji stroki zidarji in tesarji. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupne po dva zidarja. ki so morale zidati steber določene dolžine in širine. Zmagala j s skup : ra. ki je v določenrm času prsta vila. več vrst opeke. Tesarji so v nekaj minutah odsekali debla in postavila ogrodje za hišico. Nato je bila tekma v crossu. nakar so na bližnjem travniku tekmovali kosci. Od vsega začetka je vodil kosec v četrti progi, sledila p?, sta mu tekmovalca ra tretji im osmi progi, ki sta se mu proti koncu močno približala, vendar ga nista mogla dohiteti.
Te vrste tekmovanja so se izkazala kot zelo privlačne in priljubljene med kme. čk'm ljudstvom ter so mnogo pripomogle k .propagandi fizkulture na vasi.
Fizkulturnice v sprevodu na festivalu okraja Grosuplje v Stični
Lahkoatletski društveni
V soboto je lahkoatletska sekcija celjskega SFD Kladivarja znova pregledala svoje vrste pred lahkoatletskim prven-s* - m Slovenije, ki bo v Celju 5. in 6. julija. Razen nekaterih najboljših tekmovalcev, ki so sodelovali na zletu v Beogradu, so nastopili skoraj vsi boljši tekmovalci društva. Doseženih je bilo nekaj odličnih »rezultatov, od katerih moramo posebno omeniti uspeh 5.11 m Milke Majcnove pri skoku v daljino, ki je najboljši po osvoboditvi v Jugoslaviji. Razen tegu najdaljšega skoka je imela ta mlada nadarjena tekmovalka Še tri skoke preko pet metrov! Odličen je tudi rezultat Golca v metu diska 41,82 m. ki je najboljši v Sloveniji po osvoboditvi. Dosed a j nepoznanih Verdev je pre~enet:l pri metu bombe z mesta s 56.75 m. Z zmago nad Petauerjem v teku na 200 m je Šketa dokazal, da se bo razvil v odličnega srednjeprogaša. Reharjeva je z lahkoto zmagala na 100 metrov, čas 13,4 pa še zdaleč ni mera njenih zmožnosti.
Zadnji trije nastopi kažejo, da bodo
miting SFD Kladivarja
imeli tekmovalci in tekmovalke SFD Kladivarja odločilno vlogo na bližajočem se federalnem prvenstvu.
Tehnični rezultati mitinga so bili naslednji:
MOŠKI:
Met bombe (z mesta): 1. Verdev Jože 56,75, 2. Vončina Bojan 50,52. 3. Šketa Vlado 49,10 m; 190 m: 1. Petauer Franc 11,3, 2. Kopitar Marjan 11,7. 3. Vončina Bojan 11,8: met krogie: Golc Edi 11,64, 2. Uršič Dominko 10,25, 3. Jančič Jožo 9.91; 200 m: 1. Šketa Vlado 23,7, 2. Pe-tauer Franc 23,8. 3. Kopitar Marijan 24,4: met diska: 1. Golc Edi 41.32, 2. Stavbe Ivan 34.S2. 3. Uršič Dominko 34,10; 300 m, mladinci: 1. Prelog Vinko 41,7. 2. Debeljak Ciril 42,5, 3. Kopitar Jože 43.1.
ŽENSKE:
100 m: 1. Rehar Fani 13,4, 2. Majcen ?*Iilka 13.6, 3. Črepinšek Danica 14,2: met krogle: 1. Deržek Slava 10,17, 2. Medveš Silva 8,92, 3. Rehar Fan-i 7.SS; skok v daljino: 1. Majcen Milka 5.11, 2. Gradi-šer Dagmar 4.S5. 3. Deržek Slava 4,66-
Drobne zanimivosti
Enotnost : Naprijed 5:2 (2:0). Nogometno inošf.-o ljubljanske Enotnosti je predvčerajšnjim gostovalo v Sisku v prijateljski tekmi proti domačemu Naprijedu ter je v zelo lepi in nadmočni igri zmagalo z visokim rezultatom 5:2 (2:0).
Železničar : J. Gregorčič 6:3 (2:2). V prijateljski nogometni tekmi proti domačemu moštvu J. Gregorčiča j©^ v nedeljo na Jesenicah gostoval mariborski Železničar, ki jo v zelo hitri igri zasluženo zmagal z rezultatom 6:3 (2:2).
Železničar ml : Rudar ml. 5:2 (2:2). V polfinalni nogometni tekmi za mladinko prvenstvo Slovenije jo mariborski Železničar n° domačem igrišču premagal v r- •■!<■’••■» tri« •celjskega Rudarja z rezili ta: •"•m 5:2 -2:2». S to zmago so se iul.ndin i Železničarja plasirali v finale proti mladincem ljubljanske Enotnosti-
Polet : Armija 3:1 (2:0). Predvčerajšnjim je bila v Mariboru nogometna tekma med Poletom in moštvom Armije, v kateri je Polet s tehnično boljšo igro zasluženo premagal svoje nasprotnike, katerih obramba je bila precej nesigurna, in sicer z rezultatom 3:1 (2:0).
Spartak : CFR (Temišvar) 2:2- V nedeljo je bila v Subotici nogometna tekma med domačim Spartakom in CFR iz Temišvara- Rezultat je bil neodločen 2:2 (0:1). Sodil je Rakič iz Subotice.
TOVARNA »ISKRA« KRANJ VABI NA »FIZKULTURNI TEDEN«, ki bo od 22. do 29. junija. Spored zelo pester, v raznih panogah fizkulture sodelujejo tovarne, sindikati, delavstvo Kranja. Vsak dan turnirji fizknlturnih aktivov, pokalne tekme! V sredo 25. junija ob 21. na prostem premiera kino-predbtave »Koncert Rdeče armade* s prvim jugoslovanskim kinoprojektorjem,
Germek prvak JA
Končano je zadnjo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo JA za leto 1347. Po doseženih uspehih je vrstni red naslednji: 1. Germek 9 točk. 2. mojster Bilič S1/*. 3., 4. in 5. mojster Božič. Gruber in kap. Markovič po 8, 6. mojster Mihajlo Markovič TV*. 7. dr. Troiinan 5*/*. 8. S- Petrovič 5, 9. Benedičič 41/*, 10. Jovanovič 4. 11., 12. in 13. Jordan Petrovič, Damjanovič in dr. Ranisavlje-vić po 3V* točke.
Moštveno prvenstvo Slovenije. V nedeljo je v Celju v prvem kolu moštvenega
šahovskega prvenstva Slovenije FD Krim, aktiv Poštar s 5:3 premagal FD KlacLivar.
Petek, 27. junija ob 20: Moliere: »Skopuh«. Za sindikate. Vstopnice v prodaji tudi za ostalo občinstvo.
Sobota, 28. junija ob 20: Puccini: »Tosca«. Red A.
Nedelja, 29. junija ob 20: Moliere: »Skopuh«. Izven.
GOSTOVANJE V MEŽICI
V	soboto, 28. junija ob 20: NušiČ: »Dr«. Gostovanje v Mežici.
V	nedeljo, 29. junija ob 20: Nušič: »Dr«. Gostovanje v Mežici.
Štab VIII. LMDB — »Kajuh« v Puharjevi ulici 13 (Klasična gimnazija) obvešča vse brigadirje, naj se javijo z opremo.
Nave cene v državnih hotelih na Jairanu
Sporočilo Uprave za turizem in gostinstvo LhH
Dne 20. junija 1947 bodo uveljavljene nove cene za oskrbo v državnih hotelih na Jadranu na področju LRH.
Nove cene bodo veljale za naslednje hotele:
1.	Crikvenica:	»Miramare« (ka-
tegorija II-l), »Istra« (kategorija II-l, -Praha« (kategorija II-l), »Beograd* (kategorija 11-2), »Varšava« (kategorija il-2), »Zagreb« (kategorija 11-2).
2.	Novi Vinodottski: »Lišanj« (kategorija II-l).
3.	Rab: »Moskva« (kategorija II-l), »Istra« (kategorija II-l), »Park« (kategorija 11-2)-
4 Split. »Bellevue« (kategorija II-l)
5.	Omiš: »Dinara* (kategorija II-2).
6.	Makarska:	»Oscjava« (katego-
rija II-2), »Moskva« (kategorija 11-2), »Biokovo« (kategorija II-2).
7.	Hvar:	»Park« (kategorija II-l).
8.	Kaštel Stari:	»Kozjak« (ka-
tegorija II-2).
9.	Dubrovnik:	»Vila Argentina«
(specialna kategorija). »Imperial« (kategorija II-l), »Lopud« (kategorija II-l).
19. Mlini: »Mlini« (kategorija II-l).
11. Korčula:	»Korčula« (kategori-,
ja II-2).
Hoteli so razdeljeni v kategorije po komfortu, ki ga nudijo gostom. V vseh hotelih iste kategorije so določene enake cene oskrbi. Cene so določene kot minimalne in kot maksimalne in se razlikujejo samo po legi Ln udobju sobe, ki si jo gost izbere ali jo dobi, hrana pa je enaka. Do preklica veljajo naslednje cene:
specialna kategorija: od 189 do 250 din,
kategorija II-l:	od 135 do 160 din,
kategorija 11-2:	od 100 do 135 din.
V popolni oskrbi je vračunana postelja (ležišče), zajtrk, kosilo in večerja. Postrežba jo v vseh cenah vključena. Turistično oziroma kopališko takso in druge trošarine je treba plačati posebej. Tudi donos in odnos prtljage je treba plačati posebej.
Popust 25 9o na redno ceno za popolno oskrbo v državnih hotelih uživajo vsi člani sindikatov in njihovo ožje sorodstvo (zakonski tovariš in otroci), ko_ gredo na letni popust, če ostanejo v istem gostim-kem podjetju najmanj pet dni. Ta popust dobijo na podlagi potrdila sindikalne podružnice in ustanove ali podjetja, v katerem je član sindikata nameščen. Za ožje sorodstvo članov sindikata (ki lahko tudi ločeno potujejo ali prebivajo ob morju tudi sami) se izdajajo omenjena potrdila na enak način. Isto potrdilo velja tudi za popust na prometnih sredstvih (50 */o na železnici, la J j i ali avtobusu v državni eksploataciji) in v hotelih (25 %). Člani sindikatov in njihovo ožje sorodstvo so oproščeni turistične takse, pri kopališki taksi in drugih trošarinah pa uživajo 50% popust.
Za prehrano obiskovalcev turističnih krajev na Jadranu in v ostalih klimatskih in kopaliških krajih veljajo turistične potrošniške nakaznice. Te nakaznice izdajajo ljudski odbori omenjenih krajev. Za to je potrebno:
1. prinesti stalno (redno) potrošniško nakaznico z vsemi še neizkoriščenimi kuponi (torej ne glede na to, katera in do katerega meseca &o odrezki izkori-
ščeni). Zlasti je treba paziti, da so potrošniški nakaznici priključeni vsaj tekoči odrezki za kruh. Turisti morajo imeti ta odrezke, ker so izkoriščajo dnevno in ne vnaprej. Obiskovalci iz krajev, kjer niso uvedene potrošniške nakaznice za živež, morajo prinesti s seboj potrdilo svojega krajevnega ali mestnega (rajonskega) LO, da ne bodo oskrbovani za ustrezno število dni.
*2. Prijaviti bivanje v turističnem ali kopališkem kraju.
3.	S potrdilom omenjene prijave za bivanje in s stalno potrošniško nakaznico (in omenjenimi odrezki), ali s potrdilom, da ne bodo oskrbovani za ustrezno Število dni v svojem stalnem bivališču, zahtevati pri krajevnem ljudskem odboru turističnega, klimatičnega ali kopališkega kraja turistično potrošniško nakaznico.
4.	Omenjeni krajevni (mestni) LO bo v tem primeru:
a)	odrezal ustrezno število odrezkov za meso. sladkor, mast in kruh,
b)	če ne bo odrezkov za meso, mast in sladkor, bo odrezal samo ustrezno število odrezkov za kruh,
c)	če ni niti odrezkov za kruh ali potrdila o prenehanju oskrbovanja s kruhom. bo obvestil LO kraja stalnega bivališča o prenehanju oskrbovanja s kruhom za ustrezno število dni, za meso, mast in sladkor pa ne bo poslal takega sporočila.
5.	Vsekakor naj se v vseh zgornjih primerih izda turistično potrošniško nakaznico.
Obiskovalcem iz tujine bodo Izdane turistične potrošniške nakaznice na podlagi potnega vizuma za dobo njegove
veljavnosti.
Obiskovalci turističnih, klimatskih in kopaliških krajev prejemajo turistični obrok v javnih gostinskih podjetjih, ki jih določi krajevni (mestni) LO. Izjemoma lahko dobe delavci, uslužbenci, nameščenci. vojaške osebe, invalidi, upokojenci, člani njihovih rodbin, bolniki in člani Ljudske mladine turistični obrok v naravi v maloprodajalnicah ra-cioniranih živil, ki jih določi krajevni (mestni) LO. 'turistični obrok traja največ 30 dni.
Za vse o-ebe. ki se hranijo v javnih gostinskih podjetjih, dvigajo in izkoriščajo turistične karte uprave in podjetja.
Zgoraj omenjene cene v državnih hotelih na Jadranu veljajo tudi za naslednje kraje itn hotele v Istri:
1.	Opatija:	»Moskva« (specialna
kategorija), »Slavija« (specialna kategorija), »Praha« (kategorija II-l), Belvedere« (kategorija II-l), »Varšava« (kategorija II-l), »Zagreb« (kategorija II-l), »Sofija« (kategorija IT-1), »Slatina« (kategorija II-l). »Korzo* (kategorija II-2), »Učka« (kategorija II-2), »Galeb« (kategorija II-2). »Eva« (kategorija II-2).
2.	Lovran:	»Beograd« (kategorija
II-l).
3.	M o š 6 e n i c e : »Villa Biser« (kategorija II-l).
4.	Lošinj:	»Jadran« (kate*. II-l)
Uprava za turizem Ib gostinstvo LRH.
Sekretariat LŠM tehniške fakultete ob
vešča vse študente II. in višjih letnikov dek.tr »Geh raške ga, kemijskega, ru-darsko-metalurškega. in strojnega oddelka, ca bodo v torek, 24. t. m. ob 20. uri	vsak
oddelek v njegovem inštitutu mnežični .sestanki z& razdelitev’ dekretov za počitniško prakso.	2093-n
čebelarji! čebelarske družice naj do 10. julija predlože čebe]arrki zadrugi v Ljubljani — od-eku za zavarovanje In prevoz čebel seznam prevaževalcsv čebel na ajdovo pašo! To roporeditev bo zadrug» sama uredila v imenu M'nlstrstva za kme tijstvo in gozdarstvo LRS. Lanska dovoljenja näsr> več veljavna.. Kdor bo rok zamudil, ga n? bomo m^gli uprštsvati Več v okrožnici.
Slepa mladina by ra splošno željo pen o vila svojo akademijo v torek. 24. junija ob 17. uri v Mladinski dvorani — Franc-'-škartska ul ca. Vstopnice so v predaj: eri upravi Drž. zavoda, za slepo mladino v Marmonte vi 24 :n eno uro pred pričetkom akademije pri blagajni Mladinske d'o rane.	2091-n
Profesorji in učitelji, ki se bodo udrle žili počitniških tečajev! Vsa pojasnila glede voznih olajšav, prehrane in prenočišč, m tečajih smo s porebno okrožnico poslali podružnicam. — Republiški odbor ZPĐ.
Uprava trg. podjetja Narodni magazin obvešča, da bo prodajalna, 2. v Wcifovi ulici 1, v torek 24. t. m. popoldne zaprt?, zarod-' inventure.
Obvestilo! Vse člane Delavske knjižnice v Ljubljani, obveščamo, da bo knjižnica do preklica zaradi č'ščcrja in preureditve prostorov zaprta od 25 t. m. dalje.
Uprava Dijaškega doma v II. Bistrici se zahvaljuje okrajni obrtni zvezi v II. B:-strici. ki ji je darovala 2100 l!r v počastitev snomina, svojega preds.edr ika Kranj ca Ludvika.
Poljanska cesta v odseku med Ambro. ževhn trgom in Potočrtlkovo ulico bo za prta za ves vozni premet do 19. julija zaradi obnovitvenih del. Za ta čas bo usmerjen promet- iz mesta po cesti ob Ljubljanici na Potočnikovo ukco. v mesto pa po Hradeckega cesti ali Tomšičevi na Povšetovo.	2092 n
SLUŽBENE OBJAVE
IZDAJA DELOVNIH KNJIŽIC DELAVCEM IN NAMEŠČENCEM NA OBMOČJU MLO — MARIBOR - MESTO
Ponovno opozarjamo vse delavce, nameščence in delodajalce, da izdaja odsek za delo. Maribor, Orožnova 11 (vhod iz Strossinaje-rjeve 6) delovne knjižice po uredbi o delovnih knjižicah, objavljeni v Uradnem listu FLRJ št. 22/156 z dne 15. marca 1947. Izvzeti so vsi uslužbenci po Zakonu o državnih uslužbencih, Uradni lb-t FLRJ št. 62 z une 2. avgusta 1946. in nameščenci v drž-gospodarskih podjetjih po zakonu o gospodarskih podjetjih. Uradni list št. 62 z dne 2. avgusta 1946.
Delodajalci, ki zaposlujejo manj kot 199 delavcev ali nameščencev, naj pošljejo imenski seznam in vse potrebne dokumente (krstni list. šolska izpričevala, izpričevala o kvalifikaciji delavca ali nameščenca, potrdila o prejšnjih zaposlitvah, stare delavske knjižice ali pod., potrdila o raznih tečajih itd.) odseku z.a delo ali napotijo po dostavi imenskega seznama svoje delavce in nameščence s potrebnimi dokumenti k odseku za delo. ki izdaja delovne knjižice od 7. do 20. ure.
Podjetja, ki imajo nad 100 delavcev in nameščencev, naj telefonično javijo odseku za delo na št. 24-97, do katerega dne bo-d-o pripravljeni seznami in zbrani dokumenti, ker bodo izdajali delovne knjižice v teh podjetjih uslužbenci odseka.
Ponovno opozarjamo delavce in nameščence. da si predpisane delovne knjižice takoj nabavijo, ker bodo po pretečenem roku (15. julija 1947) prekrški kaznovani od din 100 do 5000 po uredbi. Delodajalce pa opozarjamo, da so odgovorni za izvedbo, ki ho po preteku roka v podjetjih kontrolirana.
Odsek za delo, Maribor-mesto.
OBJAVA
Pošta Ljubljana 9 r.a TyrŠevi cesti 62 od 24. do 26. Junija t. 1. zaradi čiščenja uradnih prostorov ne bo poslovala za stranke.
ItlATALOG-ADRESAR Zagrebškega velesejma
potreben vsem gospodarskim ustanovam in podjetjem, se lahko dobi pri upravi Zagrebškega velesejma, Zagreb, Savska 25 po pismenem ali listnem naročilu po 50 din, izven Zagreba pa po povzetju z doplačilom poštnine 15 din.
TE DNI BO IZŠLA U. IZDAJA
A. Kurskega
„Socijalističke planiranje naredne Privrede SSSR'6
v založbi
ZVEZNE PLANSKE KOMISIJE Beograd, Kneza Miloša 10.
Cena knjige je 17 din in se naroča neposredno pri založnici ali pri Založbi »Prosveti«.
Denar poslati na čekovni račun št. 1-800.180 pri Narodni banki FLRJ. Za 10 ali več knjig ni treba plačati poštnine. Prodajalci dobe običajni popust.
Pimv
vsem
tžSHSl&oass in defžtslkcsn!
Nacionalizirano podjetje tekstilna tovarna
„LAVA“, Laško
poziva vse upnike in dolžnike, da v enem mesecu od dneva objave poziva
prijavijo
vse terjatve in poravnajo svoje obveznosti iz trgovskih poslov pred 5. dec. 1946.
Pozivam®
vse upnike 1st dolžnike
nacionaliziranih pletiljsklh podjetij
BOHINC & VOGELNIK, F. NOVAK, Radovljica, A. JEGLIČ, Lesce in M. VRHUNC, Bled
da v enem mesecu od dneva objave poziva
prijavijo
svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti iz trgovskih poslov pred 5. decembrom 1946.
KONCERTI
Tretja j^vna produkcija Akad:m^.- za ;lasbo bo danes ob i8. v včlikj F..har-
mor.ičiM dvoran:. Iz idav.rskcgu razreda asst.p'jo: Bučar Ta tja." a in Suha.čo.ruk Jelka prof. Hilda D. m: scto.Lč), i^vetas Gabr.jel (prof. Tcc.e R.tvivk), Zidarič K~«cnja L prof. Trest). Iz r„^r;da za v:°-'ino: Skalar Sabina (prof. Pfeifer Leon). Iz solopevakega razreda: Zarn k Oskar in Draksler Senja (prof. Betetto Julij) Iz razreda za harfo:	Ino Ciglič Never&a
(prof. Prrtct-P. rtogrand Jelica). Kor.čao nastopi tno: Ozim. Poljanšek, Suhadolnik iz razreda za kememo glasbo prof. Karla Rupla. — Podrobni sporedi v Knjigarni Glasbere Matice. Nddaljna večer* busta v četrtek nn petek ob pol 21. v Filharmoniji.	2090-n
šolstvo
Sprejem v dijaški dom v Dirski Blstrmf.
Vsi gojenci ln gojerke, ki so bdi letos v dijaškem domu v II. Bistrici in žele bivati v njem tu-di prihodnje leto morajo izpolniti najkasneje do 25 t. m. .pirjavo, ki jo dobe v dijaškem domu. Od 26. t. zzu dalje io dobe samo novi gojenci. To prijavo izpolni šolski upravitelj za bodoče urer.ee I. razr. glmn. a1-! delegat sole, tero je obiskoval dijak v preteklem šol-~kcm letu. Prijave potrdi KLO in OLO. — Gojenci, k. bi ne mogli p'ačati celotne v “drže val nn e. naj napravijo prošnjo po XLO na svoj pristojni okrajni izvTŠzi ljudski odbor, ki bo podprl najboli na» iarjer.e učence. Izpolnjene prijave naj oddajo dijaki internatu, oni ki ne zmorejo vzidTŽevalnine. pa prilože še jamstvo KLO ?li OLO internatu za plačevanje vzdrževal nine.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA UNION: premiera sovjetskega filma »V okovih mržnje .. tcdniX Predstave ob 16.15, 13.15 in 20.15. MATICA:	jugoslovanski film ^Mladinska
proga — Brčko—Banoviči«. tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15.
SLOGA: «m^ri-sK- film »Ke*. hruli d'vjih kon1«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15.
KODELJEVO: češki film >J3ncšlkc, tednik. Predstava ob 20.
TIVOLI: sovjetski film »čakal me«, tednik. Predstavi ob 20.30 in 22.
\4AREBOR ESPLANADE sovjetski tlim »Sinova« tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Dvbrovskl«. tednik Prrdstave ob 16.30,	18.30 in 20 30 uri. LETNI:
sovjetski film »Neumrljiv čarovnik«, tednik.
CELJE METROPOL: francoski film »Dogodek ob obali«, tednik DOM: sovjetski film »Petnajstletni kapitan«, tednik. PTUJ: sovjetski film »V gorah JugoslSr vije«, tednik.
aaäio Ljubljana, Maribor la Slovensko Prlisorje
S69 m/449 09
SPORED ZA TOREK 6.00 Budnice. 615 Iz naših časopisov. Dnevni spored. 6-25 Jutranji koncert. 7.90 Lahka glasba. 7-15 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar- — 1X30 Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, maLi oglasi in objave-13.00 Iz Mozartovih oper. 13-30 Fizkul-Turni pregled. 13 40 Igra Mali orkester Radia Ljubljane pod vodstvom Rudolfa Stariča. 14.15 Napoved časa in poročila-— 1S-45 Oddaja Ministrstva za industrijo LRS. 19.00 Ra..Liski dnevnik. 19-10 Baletna glasba. 19.30 Napoved časa in poročila. 19-45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 20-00 Iz knjige »Čajka«.
20.15	Aleksander Skrjabin: Sanje. Modest Musorgski: Noč na Lisi gori. 13-30 Igra Vaški kvintet. 21.09 O črnih delavcih v ZDA. 21-10 Glasbena medigra^
21.15	Josef Suk: Klavirski kvintet. Izvaja Tržaški godalni kvartet in pianist Pavel Šivic. 21.45 Slovenske narodne pesmi poje baritonist Roman Petrovčič, na kitari spremlja Stanko Prek. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22-15 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. 22-30 Zabavna glasba.
MLO JESENICE
razpisuje izdelavo
nagrsk spomenika
padlim borcem
v naravni velikosti po osnutkih, ki se dobe osebno ali pismeno pri MLO Jesenice (gradnje). Vabimo upodabljajoče umetnike, da se vabilu odzovejo. Vse informacije daje gradbeni referent
MLO JESENICE
KUPIMO TAKOJ ISO patentnih Uterskih
steklenic
alt 300 pslUierskth
steklenic
za prevažanje gazirane slane vode. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka
ZASAVSKIM
PREMOGOVNIKOM
Trbovlje
Izšla je
TRETJA DVOJNA ŠTEVILKA
„BILTEN A“
strokovnega časopisa Vetseru-ma, kombinata za izdelavo, uvoz, izvoz in razdeljevanje veterinarskih cepiv in zdravih
časopis obravnava vsa važna vprašanja imunoprofilakse, nalezljivih bolezni živine in izdelovanja cepiva, terapije vseh obolenj in proizvodnje zdravil. Poleg tega prinaša strokovne praktične nasvete za praktične veterinarje.
Ta dvojna številka je posvečena predvsem durini, spolni nalezljivi bolezni konjev, ki se je pojavila 1. 1945. v severnovzhodnih področjih naše države in je povzročila mnogo škode našemu konjerejstvu. Ta številka prinaša poleg ostalega tudi nekoliko zanimivih znanstvenih člankov, je tehnično dobro opremljena, ima 120 strani in se dobi za 40 din v upravi »BILTENA«, Vetserum, Beograd, Francuska 27, in v sledečih knjigarnah: v Beogradu pri Državni poljedelski založbi, Terazije 1, v Zagrebu pri Poljedelski založbi, Strossmayer. jev trg 12, v Novem Sadu pri Mladinski knjižni založbi »Mladost«, Trg oslobodjenja 3, in v vseh prou dajalnah Vetseruma v državi.
SLUŽBO DOBE
RUDNIK CRNA KAOLIN PRI KAMNIKU potrebuje takoj več rudarjev in pom oz-nin delavcev, r.ad 13 let starih. Za stanovanje samcev ia hrano 1e preskrbljeno. Prijave v rudniku.	14770-2
TOVARNA KVASA, MENGEŠ, potrebuje za takoj — sposobno pisarniško moč. Nastop takoj.	14775-2
RADIO LJUBLJANA MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE nujno išče dva perfektna (debatna) stenografa. Zaposlitev je postranska, dnevno po eno uro (ob 13.00 in 21.45 uri) zaradi stenografskega sprejemanja poročil. Reflektant; naj se osebno zglasijo v tajništvu Radia Ljubljana. Maribor in Slovensko Primorje (Cankarjeva 4-II) kjer bodo dobili natančnejša pojasnila.	14870-2
FANT za vsa, hišna dela in pomoč v točilnici dobi službo. Začetna plača 15CÜ dinarjev in vs,i oskrba v hiši. — Nastop takoj. — Mrak — Ljubljana, Rimska cesta 4.	14915-2
ZA MESTNO RESTAVRACIJO IN KAVARNO v Postojni sprejmemo takoj; gostinskega poslovodjo. — F?nudbe z opisom dosedanjega službovanja Direkciji Gospodarskih podjetij MLO — Postojna.	14593 2
PERFEKTNEGA KNJIGOVODJO sprejme Direkcija mestnih podjetij v Postojni
14594-2
TVORNICA DUŠIKA RUŠE išče strežnega krovca. Ponudbe upravi tvornice.' 15010-2 MLADEGA ALI STAREJŠEGA MOŽA -zmožr.egs. gospodarskih del in opravila s parom konj na večjem gospodarstvu sprejme tale oj Lovre Peto var, Ivanjkovci pri Ormožu.	14973-2
BRIVSKI POMOČNIK, prost vojaščine — dobi službo pri Mihi Ziblar. brivcu v Tržiču - Nastop takoj.	14938-2
DEKLE za pomoč v kuhinji ta sobah — iščem pridno, pošteno. Plača po dogovoru. nastop takojšen. Gostilna Leerat. Lesce.	15033-2
GOSPODINJO ali samostojno gospodinjsko ncmcčnico z večletno prakso išče manjša družna. Plača- dobra. Zakonski predpisi glede delovnega odnosa strogo vpeštevam. Ardrin, Staničeva 31. 15032-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe, lahko tudi starejšo, išče 3članskn. družina Božič, Celovška 4. Ja/viti se cd 11—14.	15C81-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, z znanjem kuhe. sprejme: Jager, Kongresni trg 10,	15057-2
MATURANTI, ki bi se posvetili knjigotrški stroki, dobijo takoj službo pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani. Predstavijo naj se osebno v tajništvu SKZ. Pred škofijo št. 5-1. od 8. do
13.	ure.	15073-2
POSTREŽNICO. dva ali trikrat tedensko Za snaženje trgovine, išče Krivic. Frančiškanska 10.	15080-2
KROJAŠKO POMOČNICO sprejme takoj: Pcliča.r Marica. Masorykova štev. 14 — »Grafika«, m. nad.	15018-2
ZASLUŽEK
VSE VRSTE PLSTENIN hitro Izdela !z prinešenega materiala Bricelj, Ipavčeva št. 2.	14393 4
FANT, 15 let, išče zaposlitve čez počitnice. Ponudbe ogl. oddeliu pod: Cez počitnice.	15035-4
UČITELJICO ANGLEŠČINE iščem. Naslov V ogl. odd. SP.	15052-4
PRODAM
VAJENCI
FRIZERSKO VAJENKO, pridno in poste, no, sprejmem ped pogojem, da j c nadarjena in ima veselje do obrti. Franc Wildmann, Napoleonov trg.	15.C08-3
DVA VAJENCA V KNJIGARNO sprejme Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Pogoji: dovršena nižja gimnazija in veselje do dela v knjigami. Kandidati naj se osebno predstavijo v tajništvu SKZ. Pred škofijo 5-1. od 8. do 13.	15072-3
PRODAM 2 postelji, dva divana ln razno.
Naslov v podružnici Celje.	14755-5
NEKAJ PISARNIŠKEGA POHIŠTVA, rabljenega, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	14.859-5
OTROŠKI VOZIČKI naprodaj pr. »Prometu« — (Nasproti kržanske cerkve).
14686 5
PREDLE2JE ZA ŽAGO samico z vztra j nikom in jermenicam; ter obrezovalno žago z jermenicami proda šefman Daniel — Kranjska gora.	14753-5
AVTOMATSKI HLADILNIK (Frigida-.re) za večje gostinsko podjetje ali slično prodam. Ponudbe podružnici Maribor pod: Prvovrsten	14752-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtemo-del, proda, dobro ohranjen, Kregar Dolenjska, 23-a.	14295-5
SPALNICO, jedilnico, lestenec, kuhinjsko kredenco, mize. stole, blagajno, plahto za auto in drugo prodam. Tržaška c. št. 8-II. levo. zgornji zvonec. 15C-C4-5 NOVO SPALNICO iz trdega lesa, visoko poiitirano. prods Cvetko Filip. Kamna . girica 26.	14939-5
ŠIVALNI STROJ GRITZNER prodam. — Naslov v ogl. odd.	14338-5
RADIO, 4-cevni. proda krojač. Zaloška cesta št. 45.	15G07-5
BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO, dežni plašč in rnčno uro, ugodno proda Blatnik — Sv. Petra c. 46.	15009-5
PISARNIŠKI PISALNI STROJ, skoraj nov, proda Val and. Maribor. Meliska Št. 3-1.	15010-5
KLAVIR, kratek, 5m koncertni, z odličnim glasom, krasne konštrukcije. prodom. — Vzamem v račun frigidaire. p'salni stroj ali preprogo. Ponudbe na ogl. odd. i>od: Svetovna 2nemka. 15015-5 FRTGIDAIRE, večji k-rva miške stole — 100 m kavarniških naslonjačev in drugo preda. Petan, Maribor Slovenska ulica št. 2.	14974-5
PAR ČRN/H SALONARJE^ in par rjavih navadnih čevljev, prodam. — Naslov v podružnici Kranj.	14962-5
ŠKOPNIKE prod*. Ana Skodlar. Hraše 35.
p. Smlednik.	14057-5
MOTORNO KOLO, dobro ohranjeno, prodom. Naslov v podr. Kranj. 14959-5 ŠTEDILNIK za vzidavo na 2 in .po! plošči z bakrenim kotlom proda. — Lebar Rok. Stražišče 216, Kranj.	14953-5
KOMPLETNO POLoHRANO SPALNICO, divan, pisalne mfen, omare za spise, ■naslanjače. prodam. Napoleonov trg S-il, od 10. dp 12. In 14. do 16.	14914-5
ŠEST TEDNOV STARE PSIČKE volčjake prodam Naslov v podružnici Slov. por. v Mariboru.	14931-5
ČEVLJARSKI ČISTILNI STROJ k m, 15, kompleten z elektromotorjem proda: Bukovec Mirko, mehanik šivalaih strojev. črešnjevci pr; Radgoni. 14937-5 APARAT ZA TRAJNE KODRE .Nam«, rov s priborom preda: Šečerov. Meljska št. 63 Maribor.	14978-5
SLOVENSKI PRAVNIK, Plaitfnski Vestnik, več letnikov predam. Pražakova ulica št. 15-IV. i«vo.	15041-5
RAZNE SERVISE, tudi Jedilni prodam.
za 6 oseb. Goru po va 3 vrata T. 15043-5 SVILO ZA OBLEKO proda krojač. Tyr-ševa 35.	15044-5
ŽELEZNO BLAGAJNO WERTHEIM, bukovo pisalno mizo, starinsko pohištvo, slike, svetilke in drugo prodarsv. Zagreb. Trumhičeva 2-1.	15045-5
Mmimm petletni načrt!
iirifls Ib 6§ii ielosneia lliistnl
BLED: Svetovno ^najio letovišče ob idiličnem alpskem jezeru,
ROGAŠKA SLATINA: mednarodno sloveče zdravilišče. Indikacije: bolezni želodca, črev, zapeke, zlate žile, jeter, žolčnika, ledvic, sladkorna bolezen ta slično. Izvor zdravilnih slatin: Tempel, Styria Donat.
RAJ2I2NSKA SLATINA: zdraviliške naravnih ogljikovih kopeli. — Indikacije: bolezni srca in ožilja, ledvic, želodca, žlez z notranjo sekrecijo, rekonvalescenca in podobno.
D03SNSKE TCPLICE: (radioaktivna akratoterma 36.5üCj. Ter-malne zdravilišče za ženske bolezni, revmatizem, protin, živčna vnetja, bolezni krvotoka, mehurja ledvic in podobno.
CATSŠKE TOPLICE: (radioaktivna akratoterma 3t—54° C). Zdravilne kopeli za sklepni in mišični revmatizem, omejeno gibljivost sklepov po nezgodah, protin, nevralgiie, ishias, kronične eksudate, ženske bolezni in podobno.
ŠMARJEŠKE TOPLICE: (akratoterma 32—34<>C). Indikacije: žen* ske bolezni, poapnenje žil, zvišan krvni pritisk, nevraste. nija, revmatizem in podobno.
PLANICA: Krasno planinsko letovišče, ob stiku Julijskih Alp in Karavank — »Dom v Planici«.
JEZERSKO: (S06), v krasni visokoaipskj kotlini, najvišje slovensko letovišče. — »Dom na Jezerskem«.
BOHINJSKO JEZERO: romantično alpsko jezero gorskih grebenov Julijskih Alp. — Hotel »Zlatorog«.
Zahtevajte prospekt! — Informacije: ravnateljstva podjetij m vse. poslovalnice »Putnika«-
INLET prodam. — Naslov v ogL oddelku Slov. peroč.	15038-5
ŠIVALNI STROJ Sieger z okroglim čol-mftkom. prodam. — Naslov v ogl. odd.
Slov. poroč.	15039-5
ZLATO ZAPESTNICO prodam. Naslov v ogl. cdd.	15046-5
RADIO. 4 4-1, poceni proda Žitko, Lavri.
čeva št. 15. Ogled od 6.	15-043-5
NOVO MOŠKO KOLO. prodam. Obirska št. 24-11, šiška.	15049-5
RADIJSKI APARAT, 4-cevni — znamke »Siera«. male oblike, dobro ohranjen — prodam za 6500. Ogled vsak dan od 17. do 19. Rožna dolina. Cesta XIX. št. 6. Selič.	15039-5
PISALNI STROJ pisarniški. Radio Super proda Zagorski — Maribor — Meljska št. 3.	15030-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — poceni preda Božič, Celovška štev. 4, med 11. in 14. uro.	15082-O
KOKOŠI v.Rodejisr.dske« in druge prodam. Ogled od 15. naprej. Naslov v ogl odd. SP.	15G83-5
KROMIRAN PRIBOR za 6 oseb preda Bederle, Gledališka 10.	15.035 5
MOŠKO KOLO proda Pristovšek, Gradišče 11-I. nad.	15035-c
PREEOGO. 2X3, sobno kredenco, mizo & stoli, pribor za pisalno m«'zo, gramofonske plošče, razne slov. in nemške romane. predam. Naslov v ogl. odd. 15054-5 PRODAM: ogledalo, kredenco, nizka omare*. železno posteljo, uro, plinski reso, krasne zastore, predsobro steno. Predjamska 39-1.	15059-5
PSA OVČARJA, starega 6 tednov, .prodam.
Tržaška 09. Ljubljana. Vič. 15053-5 KOPALNA TRIKO OBLEKA rova »Goldfisch«. naprodaj. Ogled od 9.—12.. Snežnika 10.	.15919-5
PRODAM: črn žaket 2 vestji, črno mizo (p:salno z 1 predalom, pripadajoč lesen naslanjač). 2 potovalni košari, mala eta. žera za knjige ali radio. Gledališka 16. III. nadstr.. vrata 10.	15075-5
BARELE, težke po 700 in 100 1 prrdnm.
Naslov v ogl. odd.	15079-5
STENSKO URO. moderno, pripravno za pisarne ali trgovino, svetovna znamka. rTodam. Naslov v ogl odd. 15073-5 BELO MOŠKO OBLEKO in cblekco za 3 do 5-letnega prc-da. Terglav. Resljeva štev. 12.	15077-5
ZABO-JE. prazne, razne velikosti, dobro ohranjene, ugodno proda, papirnica Bahovec. Tromcstovje.	15076-5
STARINSKO SALONSKO GARNITURO prodam. Naslov v ogl. odd. 15017.5 BLAGO, volneno, predvojno, za žensko obleko, prodam. — Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	15063-5
PRSTAN, lep, slat, prodam. — Naslov v ogl. odd.	150S2-5
LEP. ŠPORTNI VOZIČEK tapeciran avto. model, prodam. — Poljanska cesta <7, priti. levo.	15035-5
KOTEL brzopariinik, nov, s» 60 1. prodam za 8000. Jeras Pavel, Zg. Gameljne — Št. V’d rad Ljubljano.	15069-5
KONCERTNI KLAVIR, kratek. Črn, šivalni stroj Singer s čolničkom, violino, violo, kitaro, citrej ugodno predam. — Naslov v ogl. odd. SP.	15068-5
JEDILNICO, preprogo Argosnan, 2iX3 m, pregrinjalo za otomano. odlično ohranjeno, prodam, šmartiiiska 10.	15067-5
"kupim"
lXlABft PIHALNI STROJ, po možnosti z dolgim VAljem. kupi To varna kvasa — Mengeš.	14774-6
MOŠKE £N ZENSKE OBLEKE, obutev, moško perilo, rjuhe, kapne itd. kupi: Alojzij* Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29.	14556-6
RaDIO - APARATE vseh vrst kupite najbolje in najpovoljneje pri »Valu«, trgovini z radijskimi aparati. Zagreb, Frau. kopanska 2a.	14567-6
AVTO. 4 ali 2 sedežni, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe podružnici Maribor pod: Gotovina.	15012-6
PISARNIŠKI PISALNI STROJ tu računski stroj kupim. Ponudbe podružnici Maribor pod: Dober plačnik.	15012-6
ŽENSKO KOLO, lahko tudi sam okvir, kupim ali dam protivrednost. — Naslov v ogl. odd.	14943-6
STROJ ZA ČESANJE VOLNE — pletilni stroj štev. 4—5, in stroj Es predenje volne kupi Okre-tal odbor WI Prevalje.	15036-6
VEČ KALUPOV za betonske eeVi — kup: Zemaljsko gradj e vinsko preduzeče »Via. šičx, Travnik, za razne velikosti. 15037-6 SOBNO POHIŠTVO kupim dobro ohranjeno. Ponudbe z opisom ta. na\*edbo cene podružnici Zagoni ped značko: čisto.	15050-6
PLAŠČ ZA KOLO, 26X1%, ia ©no- &Ii dvosedežni kajak kupim. Ponudbe ogl. odd. pod: K?jak.	150236
ŽREBIČKA do dveh mesečo? starega kupim takoj. Ponudbe Pavliču Francu. Ruc št. 3. Šmartno pri Kamniku. 15025-6 ZENSKO KOLO kupim, dobro ohranjeno.
Prnišek Ani. Gradec 58. Litija. 15C26-6 ŽIČNE PLAŠČE št. 26, kupi Majhenič — Domžale. Stob 1.	15055-6
ŽENSKO KROJAŠKO PUPO kuni: Zupanc.
Karlovška 20.	15055-6
4	m SVILE, bele, svetlo rofia *li modr.. kupim. — Ponudbe ogl. odd SP pod: birma.	.	15070-6
SVILO, belo krem za blar&o kupim.
Naslov v ogl. odd.	15074-6
DOBRO POVOŠČENO PLATNO kupim. — Ponudbe ogl. odd. pod: Platno. 15064-6
"zamenjam
STAVBNO PARCELO kupim v Vižmarjih, Tacnu ali Medvodah. — Naslov v ogl. odd. SP.	15084-8
SOBE — STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom, zelo sončno, na Kodeljevem zamenjam (po možnosti v centru ali bližini). Ponudbe na ogl. oddelek SP pod: Z balkonom.	14778-10
ZA DIJAKA petošolca iščem stanovanje z vso oskrbo, pri resni, redoljubni go spodinji. Ponudle oglas, oddelku pod »Ing.«	14.872-10
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO išče Lerch Marija. »Kartone, Wolfova ulica št. 12.	14992-10
SOEO. veliko, lepo, zračno, s souporabo kuhinje v centru, zamenjam za sobo in kuhinjo. Naslov v ogl. odd. 14895-10 SOBO. le.ro zračno, s posebnim vhodom, v centru ali bližini išče šef oddelka tovarne iz Zagreba. Ponudbe na ogl. odd. pod: BA.	15047-10
STANOVANJE soba in kabinet v Ljubljani center zamenjam za stanovanje v št. Vidu ali Medvodah. Naslov v ogl. odd. SP.	15066-10
RAZNO
SELITVE prevzame avtoprevoznik Jako. min, Ljubljana, Križna ulica 22 — pri Sv Kržu. Telefon 25-87	14.149-14
NAJDITELJ LEGITIMAACIJE MOŠKEGA KOLESA, znamke »Wanderer«, tov. štev. 645.550 na ime Božič Franc, Socka l — Ceije, naj jo vrne proti nagradi. 14967-14 IZJAVLJAM. DA NE BOM VEČ PLAČEVAL stroškov za tovarišico Ano Leskovšek, dijakinjo gimnazije v Zagorju. — Ivan Petrič., Jablana, Zagorje. 14965-14 PREKLIC. Podpisani Ceferin Franc, hlapec v Lipnici pri Podnartu, preklicujem neresnične govorice, ki sem jih iznašal o tov. Hrovat Katarini iz Sp. Lipnice št. 33. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od tožbe. Ceferin Franc. 14964-14 FROMETNO KNJIŽICO št. I. 1569 zs kolo proglaša za neveljavno. Oseli Kristina-. Perovo 10. Kamnik	14963-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO leg:tima. cijoi OF, 4 oblačilne nakaznice na ime Csrar Antonija,, Ljubljana, Nunska ul. št. 11.	14994-14
NAJDITELJA DENARNICE Z ZLATIM GRAVIRANIM PRSTANOM, izgubljene
18.	VI. 1947. v Celju od doma OF .proti Stanetovi ulici presim, da jo vrne prot: nagradi. Naslov v SP, Celje. 14.968-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNE: izgubljeno legitimacijo OF. osebno in živilsko nakaznico na ime Tušek Alojzija roj.
14.	V. 19C6. — Devica Marija. Brezje št. 85.	14976-14
PROGLAŠAM 2 A NEVELJAVNE: osebno izkaznico, prometno knjižico in železniško legitimacijo na ime Potočnik Franc, roj. 20. II. 1396. Devica Marija, Brezje št. 103.	14975-14
NAJDITELJ LEGITIMACIJE Vera Planinc naj jo vrne v ogl. odd. 14352-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNE oblačilne nakaznice na ime: Sivec Ivan št. 110603, Sivec Roza št. 11CS07, Sivec Alojz št. 048016. Sivec Ivanka št. 045459. Sivec Antonija, 048015, osebno legitimacijo na Ime Sivec Ivan št. 17402. Sivec Roza, št. 17401, Sivec Roza, Boč. KLO Sv. Duri na Ostrem vrhu.	14979-14
PODPISANA MARIJA HACE. začasno sta-nujoča Zrinjski trg 3, Maribor, izjavljam. da nisem plačnica dolgov, ki bi Jih naredil moj mož Stanko Hace, Maribor, Kopitarjeva 8.	14977-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNE izgubljene legitimacije na ime Sitar Karl. ta p etnik, Bled, osebna št. 305, OF in sindikalna. izdane na Bledu.	15042-14
GORENJSKA! Katera tovarišica bi vzela tovarišico v oskrbo za nekaj časa. Plačilo po dogovoru. Pogoj senca in mir. — Ponudbe ogl. odd. pod: Goren Iška .
15034-14
IZJAVTiJAM, DA SEM PO KRIVEM OBRE-j KOVALA tov. Novaka Karla. Podkraj št. 9, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Zupančič Mimi. Podkraj 9. Zagorje.	15051-14
DENARNICO Z DOKUMENTI na Ime Ja. nez Osredkar, Vodovodna, 39, sem izgubil v Dobu pri Domžalah. — Najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi občini Dob.	15022-14
OZEK ROŽNAT SVILEN PAS sem izgubila, naj najditelj izroči prot» nagradi * ogl. odd. v Ljubljani.	15024-14
NA KOPALIŠČU »ILIRIJA« ali do Frankopan ske ulice Je bila Izgubljena elata verižica z obeskom (angelček in datum 24, VI. 1936.). Ker je to drag spomin. naj najditelj vrne proti nagradi ogl. odd.	15031-14
V STOLNI CERKVI SEM POZ ASU A ra klopi čma očala. Najditelj naj jih proti dobri nagradi odda: Sv. Petra cesta št 5.	15060-14
Kttjig&v&dje-ke
po možnosti z znanjem
enotnega
knjigovodstva
išče za takoj
MESTNA KLAVNICA Maribor
Tvornica dušika RUŠE
išče za takoj
strešnega tovsa
Ponudbe poslati upravj
Tvovmee dušika RUŠE
Pasi?
v s e m
U£E33lfcSiHa I® SloSImkSS®! Nacionalizirano podjetje
KOCJANČIČ FEANS
tovarna vate in sanitetnega materiala, Vir pri Domžalah
poziva vse upnike in dolžnike, da v enem mesecu od dneva objave
prijavijo
svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti nastale iz trgovskih poslov pred 5. decembrom 1946.
Pusiv
KRASNO ZAKONSKO SPALNICO, hrastov furnir, zamenjam za dober radijski aparat.. — Ponudbe podružnici SP Novo mesto.	14971-7
SVILENO PLATNO, svetlomodro, 5 m, zamenjam za temnejšo drobnovzorčasto svilo. Naslov v 0gl. odd.	14990-7
NEPREMIČNINE
PARCELO, Št. Vid nad Ljubljano prodam za 110.000; hišo euostauovanjsho v okolici Maribora, gospodarsko poslopje, vrt, avtobusna postaja, prosto stanovanje — proda Zagorski — Maribor — Meljska št. 3.	15014-8
LEPO POSESTVO v bližin! Celja prodam.
Naslov v SP Celje.	15.023-8
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, velik vrt, njive, brajde za 160.000 v Moškar.jcih proda Zagorski — Meljska 3 — Maribor.	15023-8
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob izgubi dragega soproga, očeta, dedka, tasta, itd.
Meg©ve£iea Mirka
k nami sočustvovali ln ga spremili na zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo družini Cajnko in Pečnik, ki sta nam v najtežjih trenutkih požrtvovalno stali ob strani. Nadalje zahvala tov. Cajnku za iskrene poslovilne besede na grobu, ter tov. Klunu, ki se je v imenu Sromijanov ganljivo poslovil ob mrtvaškem odru, čč. duhovščini iz Brežic in Sromelj. vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, vsem prijateljem in znancem za vse ustne in pismene izraza sožalja!
Brežice, 22. junija 1947.
Žalujoči rodbini;
Negove tič, Dr. Strohal.

vsem
ujsaiiSssiö tss šsilmksssJ
Nacionalizirano podjetje
©ENIK & M1TK0VIČ
mehanična tkalnica, barvarna in apretura, Otišlu vrh, Dravograd,
poziva vse upnike in dolžnike, da v enem mesecu od dneva objave tega poziva
prijavijo
svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti, nastale iz trgovskih poslov pred 5. decembrom 1946.
ORNIK & MITROVIČ
V globoki žalosti javljamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, brat, svak ln stric.
Mirk® Fajfar
carinski uradnik
Dragega in nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne
24.	t. m. ob 17. uri z žal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 21. Junija 1947.
Žalujoče rodbine: FAJFAR, LUŠIN, BINDER.
Sefe©
lepo, zračno, s posebnim vhodom v centru ali bližini
išče
šef oddelka tovarne iz Zagreba. Ponudbe oglasn'emu oddelku pod: »BA«.
»ailBBISBBSZSGC3KIIBSI8a
Pezi?
UgS&l&StSSl I® SŠotŽmfcCSEfcf
Nacionalizirano podjetje
„S K A“
industrija pletenin in nogavic trikotaže v Kranju
poziva, da v enem mesecu od dneva tega poziva
prijavijo
vse terjatve in poravnajo svoje obveznosti iz trgovskih pislov pred 5» decembrom 1946.
UPRAVA PODJETJA.
IBSaaQIB<QaQS2BS£32abLJ£CCSBBS:Ciei:B4B
DRAGI TOVARIŠI-TOVARIŠICE!
Pridite čimprej na oddih
s k ©
v Mali
atah Krk
ki je svetovno znana po milem podnebju. Zveza iz reškega pristanišča vsak dan ob 14.30. Vožnja z luksuznim pamikem traja 2 uri. Poleg naravnih dobrot boste deležni izborne hrane. Tekoča voda. Par. ketirane sebe. čistoča zajamčena. Vsak gost, ki biva 10 dni v Malin-ski ima brezplačno vožnjo do izhod, ne postaje. Zadržite vozni listek. Celodnevna oskrba samo 140 din. Zaradi sigurnosti rezervirajte soba. Za cenjeni obisk se priporoča
PAVLETIČ,
lastnica pensions, vila »Zora«,
Mallnska.
•••••O**©**®*** •••
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nama sočustvovali ob izgubi najine ljubljene matere
BIJL&WEC
in jo spremili na njeni posled.. nji poti — iskrena hvala.
ŽALUJOČI HČERKI.
V 63. letu življenja nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama
Vegrlnes Marija
vdova po nadsprevodnika drž. železnic
K večnemu počitku jo spremimo v torek, 24. t. m., ob
17.	uri na Pobrežje.
Žalujoči sin, hčerka in ostalo sorodstvo.
Dotipeia je naša nad vse ljubljena žena, mati, hčerka, sestra in teta
Marka Eramasr
ROJ. ROGI učiteljica v pok.
Na zadnji poti jo spremimo v torek, 24. t. m. ob 15 uri iz bolnišnice na pokopališče v Slovenjgradcu.
Slovenjgradeo, Ljubljana, Zagreb, 22. junija 1947.
Žalujoči mož Jože, sinova Mirko in Janez, družini Rogi, tašča Marija Habjan in ostalo sorodstvo.
Zapustila nas je v cvetu mladosti naša nad vse ljubljena edinka
MAJDIČA
Pogreb nepozabne hčerkice bo v torek, 24. t. m., ob 16.30 iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maribor 23. junija 1947.
Žalujoči oče Viktor Murko, mama Anica Murko, roj. Obram, bratec Jakec in ostalo sorodstvo.

Martin Andersen Nexö-
‘25
S) fe®#|S deželi
Roman
Karen mu je bila naročila, naj gre h ključavnici in da znamenje, ko bodo vsi gostje za mizo. Med smehom, ki ga je bil povzročil deček, so se iz poselske sobe odprla vrata in vkorakale so tri dekleta v belih čepicah in prav takih predpasnikih, vsaka s skledo juhe, ki jo je previdno nesla pred seboj. Juha je napolnila zrak s paro in vonjem po začimbah, zajemalke in krožniki so zaropotali, gostje pa so sedeli nemirno napeti, primikali stole in v pričakovanju drsali z nogami. Vsi pogovori so v trenutku utihnili. Težko postavo pastorja Vraaja je kar privzdignilo na stolu, mož je nestrpno spremljal zajemalko na njeni poti od sklede do krožnika. Nato se je naslonil na mizo tako, da je tako rekoč zavaroval krožnik s obema laktema, se sklonil čisto nadenj in začel jesti z zaprtimi očmi Resnično, pravi Luther.
Ko je praznil tretji krožnik, si je srj trenutek oddahnil.
»Ham, dve vrsti cmokov,« je deja! le si brisal potno čelo. »Sijajna gospodinja ste, Marija Vorupova!« Njegova zlata očala so jo obsvetila kakor sonce; ob pohvali je zardela.
Pri četrtem krožniku je nenadoma odložil žlico: »Kdo jih je delal?« je vpraša! preko mize; bil je še vedno pri cmokih.
»Karen,« je odgovorila Marija Vorupova. »Dekle je mlado in ima veselje.«
»Izborno, izborno!« je prikimal župnik in spet jedci.
Ostali gostje, ki so po drugem krožniku nehali jesti, so zdaj kramljali in smehljaje pogledovali svojega dušnega pastirja. Človek se je moral nehote spomniti slike, ki jo je v eni izmed svojih drastičnih pridig župnik obrnil nase: mesena gora, nad katero plava Duh in se sem pa tja spusti na njen vrh. V ostalem bi pa nič ne škodovalo, če bi se končno že poslovil od juhe, da bi lahko prinesli pečenko na mizo.
Tudi Marija Vorupova je tako mislila. Sicer je bila vesela, da pastorju Vraaju, ki ie bil tako natančen glede jedi — njena juha tako izborno tekne, toda v pečici je bila pečenka, za katero se je bala, da se bo posušila, če bo predolgo čakala; poleg tega pa je bilo treba prinesti najpoprej še telečji oblizek na mizo. Kljub temu si kot dobro gospodinja ni mogla kaj, da ne bi župnika še malo silila: naj vendar še je, samo še krožniček — če mu diši, seveda? Že se je odločil, da se bo dal pregovoriti, ko mu je nenadoma žena pokvarila veselje.
»Pomisli, da pridejo še druge jedi, oče!« je proseče dejala. »In da ti je zdravnik zapovedal dieto.«
Župnik se je naslonil nazaj na zofo z izrazom človeka, ki se zaradi ljubega miru pri hiši uklanja neumni muhi manj razsodne zakonske polovice; Marija je torej lahko pomignila dekletu. naj pospravi mize za naslednjo jed.
Pri mizah so šumeli živahni glasovi; poslanec je pripovedoval smešne zgodbe s parlamentarnih razprav; Termansen, ki je imel iz strahu pred prepihom ovito ruto okrog glave, je z jokavim glasom pripovedoval o svojih sanjah. Neprestano se mu je sanjalo, da je ženska; često da je naravnost presenetljivo, kako
natančno se je v stanu v sanjah vživeti v žensko. Učitelj Holst se je nagibal daleč čez mizo in z roko na ušesu poslušal. Z levim očesom je mižal in bil od zadrževanega smeha sinje rdeč v obraz. Mala okrogla Loviza Holstova ga je vlekla nazaj za suknjič, ker se je bala, da ga bo spet napadel njegov krčeviti smeh. Termansen je hotel ravnokar popisati, kako je v sanjah rodil dvojčke. Njegova korenjaška žena se je bila pridružila drugi skupini, ki je pod vodstvom Jensa Vorupa razpravljala o prednostih umetnih gnojil pred naravnimi, in je sem pa tja zaničljivo poškilila na svojega moža; toda tega ni to nič motilo. Termansenovka je bila prav tako redkobesedna kakor je bil Termansen zgovoren in pripovedovali so, da kadi ona zvečer v postelji dolgo pipo, on pa leži poleg nje v spalni srajci in čipkasti čepici in pokašljujoč čaka, kdaj bo žena pokadila in bo smel zlezti v njen objem. Toda to zgodbo je bil raznesel učitelj Holst in je torej dvomljivo, če je točna. Resnica je, da je v glavnem ona gospodarila na kmetiji, medtem ko je on opravljal predvsem hišna dela.
Ko je pastor Vraa dvignil svoj. gladki, mesnati obraz z bleščečimi očali, so vse skupine pri mizah takoj utihnile in se vsi obrazi pričakujoče uprli vanj. Vsi so vedeli, da je prišel trenutek, ko hoče nekaj povedati Velikemu reformatorju je bil podoben tudi v tem, da so ga obhajale navdihnjenja najraje pri dobro obloženi mizi. Nekatere izmed svojih najboljših pridig je imel pri mizi — nekatere izmed svojih najdovtipnejših govorov pa s prižnice. Ravno to je bilo najmikavnejše pri njem, da človek nikoli ni vedel, kakšno presenečenje ima za bregom.
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/H. — Telefon uredništva in uprave št_ 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike št. 38-23. Tiskarna »Slov. poročevalca«.___Glavni urednik Lev Modi«