poštnine plefcm» » gotovini
LETO LÏX
V Ljubljani, т četrtek 5. marca 19*51
ŠTEV. 52
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo t20Din
Uredništvo je v Kopitar |evi ul b/Ill
Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 299b. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št 10.050 in 10.544 za inserate; aaraievo šiv 7^63, Zagreb štv 59.011, Praua-Duna i 24.797
U p r u v a : Kopitarjeva t), telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziuiraj, razen pondelika in dneva po prazniku
Dunajski razgovori
Nemški zunanji minister dr. Curtius se nahaja na Dunaju. Njegov sprejem je imel značaj isredne ljubeznjivoeti in prisrčnosti. Čisto naravno Je, da obstojajo kar najbolj intimne zveze med dvema državama, katere je sedanji avstrijski zvezni zunanji minister definiral, da predstavljata »en narod v dveh državah. Ravno tako je pa tudi ranim Ijivo, da se bo obisk na različnih krajih razr lično tolmačil in da se mu bodo pripisovale čisto določene naloge, ker so še vedno, kadarkoli so se medsebojno obiskovali zunanji ministri, politična vprašanja tvorila najvažnejši predmet razgovorov. Ce hočemo dati nemškemu obisku pri naši sosedni republiki vsaj približno pravilno vsebino, moramo , v prvi vrsti skušati razumeti zunanje-politična ] stremljenja avstrijske vlade. V tem okviru bo dr. Curtiusov prihod na Dunaj mnogo bolj značilen in jasen.
Avstrija se je zadnje mesece, ko se je po Evropi s takšno vnemo debatiralo o reviziji mirovnih fiogodb in o nemških reparacijah, hvalevredno izognila vsakemu vmešavanju. Govorili o reparacijah bi bilo kajpada brezpredmetno, ker je , lani haaška konferenca končnoveljavno izbrisala vse te vrste obveznosti, razpravljanje o reviziji mirovnih jKigodb pa tudi za enkrat ni aktualno za Avstrijo, ki najbrž ne bi mogla konkretno povedati, kje želi, da se izpremenijo državne meje. TI dve točki v avstrijski zunanji politiki ne igrata vodilne vloge, zato je tudi dovoljeno sklepati, da ne bosta tvorili poglavitnega predmeta avstro-nemških razgovorov na Dunaju.
V kolikor ee more sklepati iz izjav vodilnih •vstrijekih državnikov, predvsem zunanjega ministra dr. Schoberja — zvezni kancler dr. Enders je izredno tih — so vsa prizadevanja avstrijske zunanje politike osredotočena okrog ustvarjanja večje gosjiodarske skupnosti v srednji Evropi. To je svečano izjavil Schober 28. januarja, ko je deman-tiral vesti, ki so krožile o avstro-madjarski politični zvezi. Nasprotno je takrat dr. Schober dosti jasno povedal, da se bo Avstrija potrudila, predvsem v Ženevi, da ustvari gospodarsko sodelovanje z vzhodnimi državami na podlagi posebnih pogodb, ki bodo uredile izmenjavo poljedelskih pridelkov in industrijskega blaga. Saj so dunajski listi ob priliki bivanja grofa Bethlena v Avstriji izrecno poudarjali, da bi pogodba z Madjarsko ne Imela nlkakega pomena, ako bi ве ne dala izpo|>olniti še a enakovrednimi pogodbami z Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo. Ako sedaj ie ponovimo, da je lakro-tankten princip avstrijske zunanje politike, da ne vstopi v nobeno meddržavno zvezo, v kateri se ne hi nahajala tudi Nemčija, potem se zdi, dn ni več težko uganiti, o Čem se bodo nemški in avstrijski državniki v prvi vrsti razgovarjali.
Nemška vlada je zadnje tedne opetovano 'z-razila svojo pripravljenost pristati na posebne carinske ugednosti v prid vzhodnim državam, Če bi slednje hotele dovoliti enake ugodnosti nemški industriji. V tem pogledu se torej nemška in avstrijska gospodarska politika ujemala in dunajski razgovori bodo brez dvoma Izkristalizirali določen nnčrt za skupen nastop v tem pravcu, kadar pride Čas za trgovinska pogajanja z vzhodnimi državami. Nam se dozdeva, da vlada tudi v odgovornih jugoslovanskih krogih dosti krepko razpoloženje za ta nov pokret, zato dobiva dunajski sestanek za našo državo še posebno važnost. Seveda ne bo oportuno čakati predolgo z izjavo, da se ludi Jugoslavija t;e bo vezala z nobeno državno skupino brez svoje zaveznice Češkoslovaške, da bi sedanji pcgovjri med Avstrijo in med Nemčijo ne vzbudili neosno-vanih pričakovanj, češ da bi odgovarjalo iz političnega vidika smernicam nemške politike napram evropskemu vzhodu, da Jugoslavijo izloči iz Male «niante proti obljubam na gospodarskem polju, ki so za našo državo resnično ugodne in dobrodošle. Boljše je, da se tak vtis takoj prepreči. Češkoslovaška je srce srednje Evrope, brez nje si ni mogoče predstavljati stalne konsolidacije v Podo-navju, ona je naša zaveznica in se bo potrudila razumeti naš položaj in ceniti naše žrtve. Kakor so nam torej simpatična prizadevanja nemških državnikov obeh nemških držav za ustvaritev večje gospodarske enote, moramo a priori ugotoviti, da se ji bomo pridružili le, če bo obsegala tudi naše zaveznike na severu.
Drugo vprašanje kateremu avstrijska vlada posveča posebno pozornost ne da bi zato razvila preveč glasno agitacijo, je vprašanje »Anschlussa«. Tudi o tem bosta oba državnika razmotrivala in brez dvoma tudi po stari diplomalski formuli ugotovila »popolen sporazum med obema vladama«. Dr. Curtius bo z nemotenimi čuvstvi zadovoljno9ti listal po obširni zbirki 1,800.000 podpisov, katere je nabral »Deutscher Volksbund«, v zbirki podpisov vsen avstrijskih deželnih glavarjev, županov in avtonomnih ustanov, ki vsi brez izjeme zahtevajo združitev obeh držav v eno politično telo. To je seveda mednarodno vprašanje, pri rešitvi katerega bo tudi naša država sodelovala in sicer tako, da bo zasiguran narodni in kulturni obstoj koroških Slovencev, ki prej ko slej tvorijo zrno v razvoju naših odnošajev do Nemčije in konsekventno tudi do Velike Nemčije. Dr. Curtius je o manjšinskih vprašanjih boljše poučen, kakor njegov dunajski tovariš. Zato se sme pričakovati, da bo ob tej priliki resno prišlo v pretres vprašanje koroških Slovencev na eni strani, na drugi pa razmah bitlerjanstva, ki zadobiva v Avstriji lice pangerma-niznta. Slednji pa nI simpatičen prispevek k mirovnim prizadevanjem, niti ne more ustvariti v naši državi dobrohotnega razpoloženja za združitev Avstrije in Nemčije.
V tej luči se nam dozdeva dunajski sestanek koristen ln konstruktiven za ublnženje gospodarske krize in političnih nesoglasij v podonavski Evropi.
Britshi imperij se dovršuje
Sporazum med Gandhijem in indsktm podkraljem
London, 4 marca. Vlatla Njegovega Veličanstva kralja ima po srečnem posredništvu med Italijo in Francijo, ki je dovedlo do brotlovne in poli ične alitante treh evropskih velesil, beležiti lianes drug uspeh še Tefjega pomena za britski im-porij: sporazum med Gandijcm in indskim podkraljem lordom Irwinom.
Kakor je že znano, so se delegati indskih zmernih krogov po zaključku konference okrogle mize v I^ondonu, ki se je zedinila na ustavo bodočega federativnega indskega dominijona, po svojem povratku v domovino trudili, da pregovorijo indske narijonaliste oziroma člane vseindskega kongresa k spravi z Anglijo. Indski podkralj je kongresistom to olajšal s tem. da j« izpustil iz zapora <>a"dija brci pogojev. Gandi je po daljšem oklevanju pristal na to, da se sestane s podkraljem in z niim predebatira indski problem. Oklevanju je bilo virok neoiljenljivo stališče radikalnega krila kongresa, ki je pod vodstvom predsednika »Mladelndije«, Javarhal.il Nehruja To odklonilno e ališče je bi'o tudi vzrok, da konlerenee med Gandijeni in lordom' Irwinom, ki so se sačele pred nekako dvemn tednoma, odpožetka niso rodile nobene» rezultata. Nasprotje med obema «tališčema se je pretekli teden pnkn~a'o ie v tako ostri obliki, da so pesimisti govorili o najblitnjem prelomu, in Gandi je res svoje obiske pri podkralju prekinil. Toda med tem se «" posrečilo sir Rahadiirju Sapru. njesovima dvema kolegoma s konference okrogle mize in ind°kim knezom, da so kongres prep-ičali n škodljivosti nadaljnje borbe in o velikih perspektivah, ki se Indiji odpirajo. ako pristane na to. kar ji Aneliia danes s bremrimerno širekostjo nudi. Rndika'i so lako ostali v manjšini, tembolj ker se je oilloiil predsednik vsein'Nkera kongresa, Sastri, ki je bil na to mesto nedavno izvoljen po smrti Motilii| Neh-ruja. ra popolno nnravo z Anglijo.
Po Hol'em in temeljitem posvetu je neto koncrc« dal Gandiiu po'nomofje, l'a «Vlene s pod-kraliem sporazum, ki se je fermtt'iral na zoprtnem sestanku 3. t. m. Ta sporazum pomeni neke vrs e
premirje. Najprej se Je rešilo vprašanje, ki bi se »delo postranskega pomena, se pa od Gandija smatra za glavno vprašanje, radi katerega je tudi pred enim letom proglasil kampanjo državljanske neposlušnosti: to je solni monopol. Formula sporazuma je taka, da Irîavui monopol na sol v bistvu ostane, samo da dotljina klavzula dovoljuje prebivalstvu ob obrežju, da nabira, suši in prodaja sol. Torka, ki Anglijo najbolj zanima, bojkot angleškega blaga, se je rešila ba.ie tako, da se uvozu angleškega blaga ne bodo stavile več ovire, pač pa bo indska uprava zvišala nanj carino od 15 na 20%. I^aneaskirski trgovci, ki se bodo ob tej torki namrdnili, bodo vendarle veseli, da bodo lahko izpraznili svoja skladišča; ta zvišanje carine pa se bodo z lahkoto odškodovali. Tretja točka sporazuma določa, da se bo vsem, katerim je bilo zaradi neplačevanja davkov konliseirano imetje, imetje pod gotovimi pogoji vrnilo. Četrta točka odreja, da se izpuste vsi politični jetniki, ki niše zakrivili nobenih nasilnih dejanj. V končni točki, na kateri je nacionalni kongres doslej najbolj vi rajal, pa je stališče podkralja popolnoma obveljalo. Dočim je namreč Gandi do tarinjega lahte-val. da se ima uvesti preiskava proti postopanju policije tekom kampanje državljanske neposlušnosti, jc zdaj pristal na to da naj podkralj v tem pogledu ravna po svoji lastni inirijativi.
Sporazum med Gandijem in Irwinom bo imel za prvo posledico to, da bo strnnka kongresa imenoval zdaj svoje delegate la II. konferenco okrogle miie, ki se bo še ta mesec sklicala v novi indski prestoliei, Novem Delhiju. Lord Irwi- ie tak.ij po sporaiumu i Gandijem sklic al svoj kronski sve>, ki je sporazum vzel na inanje in poslušal nadaljnje poročilo podkralja o bodečih korakih la udej-stvenje indske federa ije in indsko federativne ustave, ki se ho skupaj i intfskimi na'ijonabsti prediskitlirala. Kakor stoje stvari sedaj, je velika večina koneresa opustila svoje dosedanje negativno stališč« in se je prepričala da bi bila nepopravljiva napaka, če bi se opustila iiredno ugodna zgodovinska prilika, da se ustanovi svoboden indski dominijon. Ni namreč nobenega dvoma, da bo de-
lavska vlada dovolila Indiji še večje koncesije, nego so bile začrtane na I. konferenci okrogle mize meseca januarja v Londonu.
Tako r Indiji kakor v Londona ee je vest o sporazumu med Gandijem in podkraljem radostno sprejela. Na ostro kritiko konservaiiveev, ki govore o kapitulaciji Anglije in vehementno napadajo zlasti ji ml kralja, nihče ničesar ne da. Vsi vedo, da je ta kritika čisto in zavestno neobjektiv-na in da večina konservativnih krogov sporasum sama odobrava, dočim nepomirljivi nasprotniki svobode Indije tvorijo le neznatno kliko nekaterih aristokratskih klubov, ki imajo svojega glasnika v Curchillu. Opozicija konserva iveev je gola demagogija, računajoča na bodoče volitve; meščanstvo in delavstvo pa dobro ve, da bo Indija pomenila zadnji člen v verigi onih svobodnih držav, ki so združene pod britsko krono v imperij, dočim Je v 20. stoletju pomenila samo element nemira in skrbi. Lordu Irwinu pa bo treba šteti v neumrjočo zaslugo, če se bo IrlaniTiji, Kanadi, Južni Afriki in Avstraliji priilruži'a kot svobodna država britsko svetovne moči še bogata ogromna Indija.
0 razlogih, ki so nagnili indske nacionaliste k spravi, se veliko urriba. Eden najmočnejših razlogov jo bil katas rofalni itr'ski lin diet kot izraz velike gospoi'a ske krize, ki jo je Gandijeva kampanja š« ojačila. Zelo jo vplival tndi sporazum ined Italiio in Francijo, ki je dokazal, da je glH-» ipak prva velesila na svetu. Jc pa Se en vz.„.t: velikansko tliferenee med kongresisti samimi in pa med Indci in Muslimani. Ti so se namreč začeli ob izvledu na bodočo svobodno Indijo v vprašanju razdelitve oblasti šc bolj inetl seboj prepirati, tako da so končno zn a/ali zmerni elementi, ki zastopajo stališče, ila t>o svoboda Indije dozorela šele pod skupnostjo bridkega imperija.
Interesantna podrobnost je ludi ta: Ko je bila seja izvršilnega odbora konsrresa, ki je sklepala o tem. ali naj se gre Gandi Se pogajat k podkralju ali ne, je predsednik Sastri tako ognjevito in strastno govoril za sporazum z Britanijo, da se je na konru onesvestil. Tak je indski temperament
Po pomorskem sporazuma
De bala v angleškem državnem zboru
London, 4. marca. kk. V poslanski zbornici je zunanji minister Iienderson na vprašanje o pomorskem dogovoru, sklenjenem v Parizu in Rimu, izjavil, da se je sedaj s pridržkom, da pristanejo na to tudi Združene države in Japonska, našla rešitev za probleme, ki so ostali nerešeni na londonski konferenci. V debati o mornariškem proračunu bo drugi teden mornariški minister Alexander objavil podrobnosti tega dogovora. Henderson je naglasih da je razen limitacije in gradnje novih ladijskih tipov pri tej pogodbi največjega pomena politična stran. Pogodba bo preprečila novo tekmovanje na morju. Če bi se ta pogajanja razbila, bi se s tem že vnaprej zastrupila atmosfera za svetovno razorožitveno konferenco. Iienderson upa, da bo sedaj mogoče, sestati se v Ženevi z boljšim upanjem na uspeh na vsej črti. Na vsak način pa je trdno prepričan, da bo nova pogodba utrdila prijateljstvo in sodelovanje ined vsemi državami, ki so podnisale londonsko pogodbo. Pristavil je še, da se bo pogodba objavila, ko dospe odgovDr iz Amerike in Janonske.
Takoj po Hendersonovem govoru, ki je bil bolj politične narave, je podal mornariški minister AWander kratko izjavo o angleški mornariški politiki. Izjavil je, da so imeli razgovori v Parizu in Rimu ta cilj, da podpirajo Francijo in Italijo pri poravnavi diferenc v mornariškem vprašanju. Ua angleško mornariško politiko je vplivalo upanje, da bo vendar prišlo do pomorskega dogovora med tema dvema državama. Angleški pomorski gradbeni program bo ostal v okvirju pogodbe in nikakor ne bo omejeval vprašanja razorožitve na bodoči svetovni razorožitveni konferenci.
Minister za indijo Benn je potem oficielno objavil, da so se uspešno zaključila pogajanja z
Gandhijem v Novem Delhiju. Podrobnosti o sporazumu pa še ni mogel navesti. Namerava se objaviti polni tekst dogovora v nekaterih dneh, istočasno v poslanski zbornici v Londonu in v Novem Delhiju.
Rim, 4. marra. kk. Iz zanesljivegn italijanskega vira se doznavajo še pred uradno objavo podrobnosti o italijansko-francoski pomorski pogodbi. Navajajo se sledeče številke: V razredu takozvanih Capital Sliipps sta se zedinili obe državi na maksimalno tonažo pri posameznih ladjah po 23.333 ton in se sporazumeli za oborožitev ne nad 30 cm kalibra. Nobena izmed obeh držav ne bo do 1. 1930 slavila več kakor dve ladji tega tipa v službo. Glede ladij-matic za letala se bosta obe državi držali maksimalne meje 43.000 Ion. Za hitre križarke 10000 že obstoja efektivna pariteta med obema državama in ostane nespremenjena. Vsaka država ima sedem takih ladij, deloma izgotovljenih, deloma v delu, in do 1. 1930 ne bosta gradili nobene take nove ladie. Glede lahkih križark z oborožitvijo do največ 15.5 cm in za visokomorske torpedovke se Je dogovorilo, da se bod gradile nove ladje samo, kolikor bodo odpadle stare ladje. L. 1936 bo nn ta način razpolagala Italija v tem tipu s tonažo 47 000, Francija pa 51.000 ton. V razredu podmornic se 1. 1931 ne bo gradila nobena nova ladja, do 1. 1930 pa se bodo izključno nadomestovale samo stare ladje. V tem razredu bo Italija razpolagala do 1. 1936 z 52.700 tonami, Francija pa z 81.900 tonami. Skupno bo Italija do 1. 1936 imela novih ladij za 130 000, Francija pa za 136.000 ton. Prvotno nn 40 000 ton predvideni letni program se je na ta način znižal v Italiji na 21000, v Franciji pa na 22 000 ton. Splošno stanje brodovja bo 1. 1986 za Italijo 441.000 ton, za Francijo pa 670.000 ton.
Premestit ve slovenskega učiteljstva
na Primorskem
Trst, 4. marca. Na ukaz prosvetnega ministra je tržaški šolski nadzornik odredil, da se kazensko premestijo tile slovenski učitelji, ozir. učiteljice v Italijo: Bizjak Anlonija s Slapa nad Idrijo na Beneško; Braz Anton iz Bovca na Beneško; Budili ja Josip i/. Gradišča pri Prvačini v Lombard i jo; Cimprič Roza iz Sela pri Kobaridu v Marke; Flores Irena iz Savodenj v Lacijo; Fon Marija iz Kobarida v Lombardijo; Gruden Amalija iz Cerknega na Beneško; Gruntar Josip iz Iderskega v Toskano; Jug Vilma z Vrhpolj pri Vipavi v Kam-panijo; Ivanšič Flma iz Kobarida na Beneško; Močnik Herla s Št. Viške gore v Emilijo; Močnik Marija iz Cerknega v Lombardijo; Muznik Albina iz Podbrda na Beneško; Novak Marija iz Biljane v Emilijo; Oniahen Ivanka iz Kobnrida v Lombardijo; Peršič Alojzija iz Prvačine v Abruzze; Ruc-na Amalija iz Deskel nn Beneško: Rucna Alojzija iz Iderskega na Beneško; Tavčar Nikolaj s Kala na Beneško; Hvala Pavla iz Košane v Emilijo; Ličar Pavla iz škocijanu v Liimrijo; Orel Marija iz Lo-
kve na Krasu v Ligurijo; Pupis Štefanija iz Košane v Toskano; Vilhar Frančiška iz ŠI. Petra na Krasu v Lombardijo; Vrh Karolitia iz Šmihela v Toskano in Žitko Ivana iz Lokve na Krasu v Emilijo.
Dr. Skok na parišhi univerzi
Pariz, 4. marca. AA. Snoči je imel na Sor-bonni profesor zagrebške univerze dr. Peter Skok prvo predavanje v vrsti napovedanih predavanj. Pozdravil ga je profesor Maçon, ki je naglasil, da dr. Skok, ki jc dopisni član francoske akademije, vrši svoj poklic na odličen način tudi s tem predavanjem. Taka prednvanja pospešujejo medsebojno s|>oznavanje francoske in jugoslovanske javnosti. Dr. Skok se je zahvalil za pozdravne besede prof. Maçonu ter predaval nato o Dubrovniku. Govoril je o najnovejših rezultatih toponomaslike in lingvi-stika.
Rudirjt v 8г!<гаЈ«
Belgrad, 4. marca. AA. Predstavniki druge rudarske skupine Dravske banovine in predstavniki narodne sindikalne organizacije pod vodstvom Jakoba Zruca in dr. J. Balinskega so posetili danes ministra za gozdove in rudnike, ministra za promet ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
Se a miiislrheria svela
Belg-ad, 4. marca. AA. Danes od U do 13 20 se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi gg. ministri razen zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča, ki je v inozemstvu in Stanka Šibenika, ki je bolan. Na seji so sklepali o tekočih zadevah.
Podpolk. SvnbSč - časlni meščan L:ubVane
Belg-ad, 4. marca. 1. Ljubljanski župan dr. Puc je danes popoldne izročil diplomo častnega meščanstva mesta Ljubljane gosp. Švabiču, polkovniku v p., tajniku aerokluba. Dr. Puc je imel pri tem pozdravni na'Jovor, v katc em ie g. Švabiču izrekel prisrčne zahvalne besede. Gosp. Švabič se mu je za ljubeznive besede zahvalil. Diplomo, ki jo je župan g. Puc izročil g. Švabiču, predstavlja Ljubljano s zasneženim Triglavom v ozadju, na katerem stoji proti Soči obrnjen jugoslovanski vojak s puško v roki. Napis se glasi: »Župan in občinski odbor ljubljanski sta na svoji seji dne 23. oktobra 1930 izvolila gospoda Štefana Švabiča, konjeniškega polkovnika, generalnega tajnika osrednje uprave aerokluba »Naša krila«, za svojega častnega meščana, kot nagrado za junaški nastop v novembru 1918, ko je v poslednjem trenutku s svojo intervencijo rešil naše me^to v Sloveniji navala tuje vojske in nedoglednih posledic take katastrofe.«
Proie si runcira v Sofi I
Sofi.'a, 4. marca. AA. »Pravda< poroča, da Jo papežev nuncij v Sofiji Roncale predal ministru za zunanje zadeve protest svete stolice radi tega, ker so člani »Rodne zaščite« v vasi Gundžaku prisilili neki katoliški par. da se poroči v pravoslavni cerkvi. Minister je odredil preiskavo.
Zogu I. zapušča Dunai
Dunaj, 4. marca. kk. Čuje se, da bo albanski kralj Zogu v najkrajšem času odpotoval z Dunaja. Njegova prtljaga jc že na kolodvoru. Prijateljica, baronica de Janko se je že pred par dnevi odpeljala v Trst, kamor bo pozneje prišel ludi kralj. Iz Trsta se bo odpeljal najprej v Benetke, od koder se bo odpeljal v Albanijo z italijanskim parni-kom. Danes so kralja še enkrat preiskali z Ront-genovimi žarki.
Bari, 4. marca. AA. Včeraj so se tu vršile pogrebne svečanosti za umorjenim albanskim majorjem Topolajem, ki je padel kot žrtev atentata na kralja Zoga. Udeležilo se jih je celokupno mestno prebivalstvo. Rakev, ki je bila ovita z albansko zastavo, so peljali na topniški lafeti. V sprevodu so bili zastopniki italijanskih oblasti, vojska in milica. Takoj za krsto je šel prvi tajnik albanske delegacije dr. Sktjela in drugi zastopniki ( Albanije. Krsto so preresli na painik »Olranto«, ki jo prepelje v Albanijo.
▲a.	ma
atev. o2
Fašist. tisk se razburja
„Piccolo" pričakuje, da bo nadškof dr. Bauer umaknil svojo okrožnico
Trst, 4. marca. Za okrožnico, s katero so jugoslovanski škofje odredili javne molitve za preganjane brate v Italiji, je tukajšnjo prebivalstvo izvedelo le iz polemike fašističnega tiska. Vtis, ki ga je napravil ta zgodovinski čin jugoslovanskega episkopata na vse sloje v mestu in na deželi, je res globok. Krajevna obiastva in fašistični krogi so kar zbegagni; Slovani pa so sprejeli glas, ki so ga dvignili jugoslovanski škofje za obrambo svobode katoliške cerkve na Primorskem, z nepopisnim zadoščenjem, ki se izliva v hvaležnost napram katoliški cerkvi. A tudi pravi katoličani, druge narodnost, pričakujejo, da bo iinel čin jugoslovanr n škofov za cerkev ugodne posledice in da bo vsaj razčistil položaj. Lojalno moramo namreč priznati, da se v zadnjem času čedalje množijo vrste onih italijanskih katoličanov, ki odločno obsojajo fašistično gonjo proti slovenski duhovščini in slovenskemu jeziku v cerkvi, gonjo, ki po svojih metodah res ne zaostaja mnogo za boljševiško. Zbeganost v odgovornih krogih je umevna. Mussolini je iskal krivce in marsikateremu oblastniku v Pulju, na Reki, v Trstu in posebno v Oorici se trese stolček. Tržaški tisk. ki je predvsem odgovoren za neznosen položaj cerkve, skuša pred rimskimi oblastniki prati sebe in svoje priganjače, in to z novimi napadi na slovensko duhovščino. Tako je »Popolo di Trieste« skušal v današnji izdaji spraviti slovenskegu duhovnika v zvezo z napadom na finančnega stražnika Rastellija pri Kanalu! S temi novimi izbruhi fašistični tisk nehote dokazuje, da je bila okrožnica jugoslovanskih škofov povsem na mestu.
Današnji Piccolo se zopet v dolgem članku Davi s tem vprašanjem. Po njegovem mnenju je fašistična Italija s sklenitvijo latcranskih pogodb pokazala, da je katoliška; sv. oče je upošteval njeno dobro voljo in podpisal pogodbo z njo. V Zagrebu menda ne bodo trdili, da so pričeli fašisti kratiti Slovanom svobodo v cerkvi po podpisu konkordata. Treba je poudariti, da so vladavina, stranka in Italijani, ki jim je grozilo sovražno zadržanje slovanske politikujoče duhovščine«, napovedali boj njenemu protidržavnemu zadržanju že davno pred podpisom konkordata. Sv. oče, ki je sicer skrben varuh svobodne katoliške cerkve, se vsled tega ni čutil prizadetega. Da zajezi državi nevarno propagando slovenske duhovščine, je 'i-šistična vlada zahtevala stroge določbe v konkor-datu, ki jih je sveta stolica smatrala za upravičene in ki se radi odpora slovenskih duhovnikov in popustljivosti italijanskih oblastev, še danes tiiso povsem uporabile. Po črki in duhu konkordata bi
morali biti vsi župniki Italijani, medtem, ko bi se moralo dušeskrbstvo vernikov, ki ne poznajo italijanskega jezika izročiti le kaplanom. (?) Položaj je sv. stolici znan, in »tudi primorski škofje bi se tr - i dvigniti proti okrožnici jugoslovanskih Škofov, kakor se dvigamo mi.« Sklep jugoslovanskega episkopata je neo:enljiv; drzno je primerjati fašistično Italijo z boljševiško Rusijo. Jugoslovanski škofje so tudi kršili cerkvene disciplino, v kolikor so se uprli konkordatu, ki je povsem verski čin svetega očeta in ki je postavil meje verski svobodi, katero smatrajo jugoslovanski škofje za nezadostno. Bauerjeva nesrečna okrožnica bo dvignila val neopravičenega sovraštva proti Italiji, ki onkraj Snežnika že itak ne uživa prevelikih simpatij, in odnošaji med državama se bodo poslabšali. Ta listina bo spodbudila slovansko duhovščino in slovensko ljudstvo, podvojila se bo njegova odpornost, ki je obiastva ne bodo trpela. Sledila bodo nova preganjanja, ki bodo rodila sovraštvo in zločine, in tem bodo sledile zopet težke obsodbe v škodo slovenskega prebivalstva, ki je dobro in mirno, ako ga nikdo ne ščuva. Okrožnico zagrebškega nadškofa je treba toliko bolj grajati, ker utegne imeti tudi politične posledice državnega in mednarodnega značaja. Vsled tega izraža »Piccolo« mnenje, da jo bo nadškof Bauer umaknil pred 19. marcem.
Gonia se nadaVa!e
Trst, 4. marca. Iz Pazina poročajo, da so orožniki naznanili sodniji radi prestopka o širjenju tiska č. g. Leopolda Jurco in cerkvenika Karla Mar-tinčiča iz Berma, ker sta širila med ljudstvom knjige s protidržavno vsebino. Prav tako so naznanili orožniki sodniji iz istega vzroka župnika Josipa Gojtana. Listi poročajo, da ne gre samo za nabožne knjige, temveč tudi za koledarje in romane, tiskane v Gorici, Zagrebu in Celju. »Piccolo« pripominja, da so to knjige žalibog dovol'ene v. Italiji. Vse kaže, da so to knjige, ki jih je izdala istrska Mohorjeva družba in ki so se tiskale v Go rici z oblastnim dovoljenjem. Župniki bodo morali plačati denarno kazen. Nedavno je bil izročen sodniji iz istega razloga župnik Šime Frulič, tudi iz pazinske okolice. Karabinerji so knjige zaplenili. Čudno, res čudno: prefekt vam natisk knjig dovoli, navaden orožnik pa vam jih lahko zapleni!
Rim, 4. marca. kk. .Pod predsedstvom poslanca Coselschija so se zbrali odbori vojnih prostovoljcev in zahtevali v zvezi s trajnimi terorističnimi akcijami inozemskih organizacij v obmejnih pokrajinah Italije pozvati italijanske prostovoljce, naj tem akcijam organizirajo discipliniran čvrst odpor. V demonstrativno svrho bodo imeli v kratkem v Gorici zborovanje vsi prostovoljci vzhodnih provinc.
Incident v francoskem parlamentu
Franklin Bouillon proli Briandoui politiki
širili tudi do klopi v sredini in prevpili viharne ovacije, katere je zbornica prirejala Briandu. Na skrajni desnici so bili najprej presenečeni. Prvi si je opomogel poslanec Ybarnegarey, ki je z visokim glasom stavil predsedniku zbornice vprašanje, ali more trpeti take manifestacije. Nastal je silen vihar ter je Franklin-Bouillon s silnim glasom zakričal Briandu v obraz: »Vaša politika je bankerot Francije, Locarno pa vzrok jutrišnje
Pariz, 4. marca. kk. V poslanski zbornici je včeraj zvečer proti koncu Briandovega govora prišlo do incidenta, ki ga jc treba zabeležiti. Ko je Briand končal svojo ostro repliko proti Frank-iinu-Bouillonu z ugotovitvijo, da je politika nacionalistične opozicije, ki stremi očividno po tem, da bi razbila s sekirami mirovno poslopje, ki se je s težavo zgradilo v Ženevi, negativna in uničevalna, kakor vojna sama, so se oglasili na levici številni glasovi: Doli vojna!«, ki so se hitro raz-
vojne
Kdo ima prav?
Dr. Schacht: „Napove^mo konkurz!"
Stockholm, 4. marca. d. Včeraj je govoril v fiemško-švedskem društvu bivši predsednik nen.ške Jržavne banke dr. Hjahnar Schacht o temi: »mo-ralična in gospodarska kriza. V svojih izvajanjih je bil znani nemški finančnik zelo pesimističen iu je večkrat zaporedoma poudaril, da je položaj Nem-tije Ink, (In je najboljše, da takoj napove konkurz.« Mi moramo svojim upnikom kratkomalo povedati: Go to Hell (naj vas zlodej vzame). Ko so ga nekateri zborovalci vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi Nemčija napovedala konkurz, je dr Schacht odgovoril: »Nič.c ffemčija bi zopet ozdravila, kakor navadno vsi, ki so napovedali konkurz. Pri tem misli predavatelj v prvi vrsti na reparacijske dolgove, ker teh se mora znebiti, druge bi polagoma že poravnala Neki tukajšnji novinar je nemškega finančnika vprašal, kaj bi on napravil, če bi postal diktator nemške republike. Dr. Schacht mu je brez odloga odgovoril, da bi prvi zakon, ki bf ga podpisal imel sledečo vsebino: »Od danes ob 8 zjutraj ne plačamo več nobenega dolga.« Ta zanimiva izjava izvajanja so vzbudila veliko senzacijo v švedskih gospodarskih krogih, ki imajo vsled stalnih gospodarskih zvez z Nemčijo vtis. da črnogledi Schacht kruto pretirava, češ, da položaj v Nemčiji ni nič slabši, kakor v ostalih državah..
Dr. Luther:
„Ostanimo pošteni!"
Berlin, 4. marca. Semkaj je prispel sedanji predsednik nemške državne banke dr. Luther (naslednik dr. Schachtov). Pri otvoritvi letošnjega vzoičilega velesejma je imel pomemben govor, v katerem je z poudarkom izjavil, da je nemška državna banka zadosti močna, da prepreči vsako padanje nemške valute. Kar se tiče nemških re-paracijskih obveznosti, se bo Nemčija držala načela starih Germanov, da je najboljše ostati pošten. Nemčija na čisto noben način ne misli - na to, da bi ustavila odplačevanje svojih dolgov, med katere spadata Dawesovo in Youngovo posojilo. Predavatelj tudi ne vidi nobene potrebe, da bi se Nemčija izognila tem obveznostim, ki so kajpada težke. Najboljša politika je politika poštenja. Samo na ta i način sme Nemčija pričakovati, da ji bodo prisko-! čile na pomoč tuje države s potrebnimi krediti, s katerimi bo v stanju premagati sedanjo gospodarsko krizo. On pričakuje, da si bo svetovni kapital podal roke, da reši človeško kulturo pogina.
Levičarska zmaga v nemškem
parlamentu
Berlin, 4. marca. Državni zbor je sprejel pred- , log socialnih demokratov, vsled katerega se prak- ! titno odpravlja krušni zakon in zopet dovoljuje i pečenje čistega pšeničnega kruha brez ovsne pri- i tnesi. Nato se je razvila razprava o drugem pred- 1 logu socialnih demokratov, ki zahtevajo, da se dovoli carine prost uvoz 50.000 ton zmrzlega mesa letno; predlog zahteva nadalje, da se za uboge zniža cena svežega mesa. Minister za narodno prehrano Schiele izjavi nato, da bi carine prost uvoz zmrzlega mesa težko prizadel nemške živinorejce. Radi tega vlada ne inorc sprejeti tega predloga. Ko bi se namreč s povratkom Hillerjancev parlament izpopolnil, bi gotovo izveljavil ta sklep. Minister radi tega prosi nujno, da se zakonski načrt socialnih demokratov zavrne. Kljub temu je parlant t z 218 oroti 152 clasovom sprejel 1. člen za-
Turneja učit pevskega zbora
Dunajska vremenska napoved. Slabo vreme. Najbrže nov sneg. V nižjih legah dež.
Zagrebška vremenska napoved: Povečini oblačno, dosti stalno, zmerno mrzlo, verjetno je, j da bo čez dan od časa do časa deževalo.
Belgrad, 4. marca. 1. Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane je danes na turneji dospel v Belgrad, kjer priredi dva koncerta. S pevskim zborom so v Belgrad prispeli tudi slovenski skladatelji Fmil Adamič, Slavko Osterc in dr. Dolinar. Slovencem so belgrajska pevska društva ter občinstvo na kolodvoru priredila prisrčen sprejem Ko je vlak pri-vozil, je godba zaigrala pozdravno koračnico. Bel-grajčani so jim priredili živahne manifestacije. Predsednik belgrajskega pevskega zbora »Marin-kovič« Dragoljub Ilič je pozdravil slovenske učitelje. V imenu prosvetnega ministrstva jih je pozdravil Damjanovič, ki je med drugim dejal, da je prosvetno ministrstvo pazljivo gledalo na delo našega učiteljstva. Naši učitelji so pokazali dobre uspehe na kulturnem in prosvetnem polju, zato bo
ministrstvo vedno podpiralo vsako njihovo akcijo. Iskreno pozdravlja slovenske učitelje in hvali njihovo požrtvovalno delo na prosvetnem polju. V imenu belgrajske občine je goste pozdravil Gju-rović. Ivan Vovk, učitelj v Ljubljani se je v kratkih besedah zahvalil za topel in prisrčen spre:em. Gostje so s kolodvora odšli v Učiteljski dom, kjer so gostje belgrajskih učiteljev. Popoldne so ob štirih priredili na belgrajski univerzi koncert za ljudskošolske učence. Koncert je bil izredno dobro obiskan od ostalega občinstva. Člani učiteljskega pevskega zbora so bili deležni dolgotra:nih in živahnih manifestacij. Za jutrišnji koncert, ki bo v narodnem gledališču, vlada v vseh belgrajskih krogih veliko zanimanje.
Zakon o zemljo-knjižnih razdelitvah
Belgrad, 4. marca. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o zemljiškoknjižnih razdelitvah, odpisih in pripisih.
Na podlagi tega zakona se zemljiškoknjižne razdelitve odpisi in prepisi izvrše samo na podlagi zemljiških načrtov, ki jih izdelajo katastralne oblasti v svojem podrofiu ali druge oblasti, ki imajo svoje gradbeno - tehnične, kulturno - tehnične, ali gozdarsko-tehnične uradnike. Po zaslišanju inženjerske zbornice se smejo tudi dela drugih strokovnjakov proglasiti kot primerna za zem-ljiško-kniižne razdelitve, če imajo take oblasti aH korporacije uradništvo, čigar tehnična izobrazba
daje jamstvo, da bodo načrti ustrezali predpisom tega zakona. Vsak delni načrt mora ustrezati temu zakonu, predpisom o katastru in posebnim predpisom o tej stvari. Delni načrti moraio biti vselej odobreni od pristojne katastralne oblasti. Ena kopija izvirnega razdelitvenega načrta mora biti vedno predložena arhivu, če pa načrt ni izdelan od katastralne oblasti, se morata predložiti v odobritev dve taki kopiji. Vse te kopi'e so proste taks. Če že ima sodna oblast, ki vrši razdelitev, en tak načrt, ki ga je izdelala katastralna oblast, stranka ni dolžna predložiti drugi načrt, nego se lahko sklicuje na že izdelani načrt.
RevizVa ustave na Poljskem
Varšava, 4. marca. AA. Pat poroča: Bivši pravosodni minister Czar, ki je tvorec načrta revizije poljske ustave, je danes spregovoril v toku parlamentarne debate o tem načrtu. Govoreč o potrebi revizije ustave je Czar naglasil, da je vlada izdelala načrt revizije na najširši demokratični osnovi. S tem načrtom je ljudstvu popolnoma osigurano sodelovanje pri državnih poslih. Z načrtom se uvede nov sistem volitve predsednika republike. Potom plebiscita se izbere eden od dveh kandidatov, katerih predlaga enega parlament in senat, drugega pa predsednik republike, ki začasa volitev zavzema to mesto. V primeru, da je predsednik republike oviran vršiti svoje dolžnosti, poverijo dolžnosti predsednika republike predsedniku ministrskega sveta. Dolžnosti predsednika ministrskega sveta pa opravlja en član kabineta. Predsednik republike ima izkl-učno pravico izbrati člane vlade. Politično je vlada odgovorna parlamentu. Za predlog izglasovanja nezaupnice vladi je potrebno, da stavi ta predlog četrtina parlamenta. Kar se tiče nadaljnjih delov načrta revizije ustave, se predvideva samo sprememba glede starosti volivcev. Parlament ima neomejeno pravico v pogledu zakonodaje in kontrole nad delom vlade. Czar je na koncu prinoročil parlamentu, da sprejme predlagano revizijo ustave.
Konec tasedania amer, hongre sa
Newyork, 4. marca. kk. Zadnja seja 71. kongresa Združenih držav je bila danes popoldne po I programu končana, ne da bi bil senat dobil priliko, I razpravljati o načrtu zakona za varstvo avtorstva ; in o omejtvi priseljevanja za 00 odstotkov. Oba ta dva zakonska načrta sta s tem propadla. Za Evropo je posledica ta, da ostane priseljevanje še naprej omejeno na upravno pot, dočim, dejstvo, da Amerika ni sprejela zakona o avtorskem varstvu, izključuje Ameriko iz avtorske unije. Evropski avtorji ostanejo v Am°riki nezaščiteni, če se posebej ne registrirajo v Washingtonu.
Novi davki v Nemčiji
Berlin, 4. marca. AA. Proračunski odbor poslanske zbornice je proučil niz komunističnih in socialističnih predlogov o novih davkih. Za premoženja nad 500.000 mark naj se uvede 20% obdavčitev. Podoben davek naj zadene dividende, tantjeme in sploh vse dohodke preko 50.000 mark. i Vrhu tega naj se preuredi lestvica dohodninskega I davka. Državni finančni minister Dietrich je sva-I ril pred temi davki in menil, da so prizadeti že sedaj tako obdavčeni, da bi nova bremena zadela ves dobiček. Tako ravnanje pa bi moglo imeti za državne finance škodljive posledice. Razen tega bi I bil omejen kredit. Predlogi so v nasprotju s po-! litiko državne vlade, ki želi gospodarsko življenje razbremeniti.
Csl -jugostov. trgovinska pogodba
Praga, 4. marca. kk. Jugoslovanski trgovin« ski minister Demetrovič pride v Prago 10.- marca, da podpiše čcškoslovašl.o-jugoslovansko trgovinsko pogodbo.
Belgija bo šla svoja pota
Bruselj, 4. marca. AA. Na današnji seji belgijske zbornice je zunanji minister Ilymans v prisotnosti vsega diplomatskega zbora podal senzacionalno izjavo o mednarodnem položaju Belgije. Hymans je rekel, da je bila francosko-belgijska vojaška konvencija iz leta 1920. sklenjena iz vojaških potreb in da ni bila niti tedaj formalna zveza. Minister je nadaljeval, da se je položaj po locarn-ski pogodbi popolnoma izpremenil in da je dobila Belgija jamstva za svojo varnost, boljša od onih, ki so bila predvidena v sporazumu s Franciio. Hymans je nato rekel, da belgijska in francoska vlada solidarno izjavljata, da sporazum med glavnim štabom obeh držav nima drugega namena, kakor določiti tehnične pogoje za sodelovanje v primeru neizzvanega napada Nemčije. Tako sodelovanje je po statutu Društva narodov dopustno in je bilo tudi ratificirano po locarnski pogodbi. Politični krogi menijo, da izjava Hymansa dokazuje, da so zmerni elementi v Belgiji in Franciji dobili premoč in da bo skušala Belgija zagotoviti svojo rarodno varnost v sporazumu z vsemi državami.
Drobne vesti .»..
Milan, 4. marca. AA. Italijanska avijatika Trevisan in Antonini sta z hidroplanom ».Ca 100« postavila nov višinski rekord za hidroplane. Dosegla sta višino 5324 metrov.
Dresden, 4. marca, AA. Na Saškem so se odločili, da odslej ne bodo več zaposlovali kaznjencev pri javnih delih, da tako dajo kruha brezposelnim, ki jih je vsak dan več.
Atene, 4. marca. AA. Zaradi katastrofalnega gibanja zemeljskih plasti je bila velika vas Kolo-nina pri Egionu v Korintskem zalivu popolnoma uničena. Nad 300 hiš se je pri tem porušilo. Mnoge hiše so doslovno izginile v nastalih zemeljskih razpokah. Več oseb je bilo ubitih. Mnogi pa ranjeni.
Massaryltova proslava
Ljubljana, 4. marca. Proslava rojstnega dne prezidenta dr. Masaryka bo v soboto 7. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesli. Priredi jo Jugoslov.-češkoslovaška liga. Ns sporedu je predavanje »Dr. Masaryk in Jugoslovani med vojno«, petje in godba. Sodelujejo: gospa Vera Popovič - Adlešičeva, gdč. Lida Velralova, konzervatorista gg. Uroš Prevoršek, Marijan Li-povšek in Slov. vokalni kvintet. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejemajo. Vse narodno občinstvo je vliudno vabljeno na to lepo prireditev. Številna udeležba naj pokaže naše tople simpatije do sivolasega poglavarja bratske Češkoslovaške republike in velikega slovanske^» državnikal
En nam d - dve državi
Dr. Curtius potrjuje najtesnejše prijateljstvo med
Avstrijo in Nemčijo
konskega načrta, ki dovoljuje carine prost uvoz 50.000 ton zmrzlega mesa. Za celoten načrt pa je glasovalo 223 poslancev proti 149, medtem ko so se 4 vzdržali glasovanja. Predlog, naj se prodaja obubožanemu prebivalstvu sveže meso po znižani ceni, je bil zavrnjen s 305 glasovi proti 68, ki so jih oddali komunisti.
Berlin, 4. marca. V parlamentarnih krogih se je pojavila precejšnja napetost radi spora med v'- ' in socialnimi demokrati glede oklopnice !. Kancler se je večkrat pogajal z voditelji socialnih demokratov, tudi razne osebe iz Centruma so skušale stopiti v stik z njimi, toda do sporazuma ni prišlo. Socialni demokrati namreč nočejo glasovati za naslednji obrok za zgraditev oklopnice, medtem ko kancler odločno vztraja pri zahtevi, da se obrok odobri. Isto stališče je prevzel tudi voini minister.
Dunaj. 4. marca. kk. Nemški z.unanji minister dr. Curtius je sprejel danes zastopnike domačega in inozemskega tiska in jim v daljšem govoru pojasnil stališče Nemčije o aktualnih političnih problemih. Neizmerne izgube Nemčije v vojni in po vojni, tudi materialne narave, pomenijo edinstveno gospodarsko obremenitev na svetu, ki se zvišuje za Nemčijo v neizniernost, ker ji nalaga versaillska mirovna pogodba ogromna tekoča plačila. ReparncijsKo vprašanje se more rešili samo s skupnimi napori vseh udeleženih držav in ie tudi nihče ne more reli, kakšna bo rešitev, bo ta rešitev 'vsekakor v okviru pogodb in kooperacije. Nikakor se ne sme nravno in socialno življenje v Nemčiji ogrožati še nadalje. Posebno je pri tem dr. Curtius naglašal ogromno brezposelnost v Nemčiji. Potem je nadaljeval, da nudi Društvo narodov možnost, da se v njem interesi Nemčije zastopajo resno in s poudarkom. Društvo narodov pnč mnogokrat ni izpolnilo pričakovanj, vendar pa se mu je tudi pogosto posrečilo, delovati pomirjajoče. Naj-odličnejše njegove zasluge so: izvedba razorožitve in lokalna ureditev manjšinskega vprašanja. Baz-orožilev pa je ludi sredstvo, da se preprečijo bodoče vojne. Bodoče leto je torej za prihodnjosl človeštva odločilnega pomena. Od splošne razorožitvene konference je pričakovati, da bo prenapeti vojaški pripravljenosti mnogih držav odvzela grozeči značaj ter ne samo priznala, temveč tudi uresničila enaka prava vseh narodov na varnost Pred-
vsem protestira Nemčija tudi proti vmešavanju napačne teze o vojni krivdi v razorožitveno vprašanje. Stališče Nemčije v vprašanju manjšin je razvidne iz njene načelne mirovne politike, ki jo bo nadaljevala v splošnem, interesu, ne dn bi storila kaj žalega kakemu narodu. Nemčija je, varujoč pravice nemškega naroda, pripravljena k vsakemu mirnemu sodelovanju v interesu Evrope in vsega človeštva.
Glede avstrijsko - nemškega razmerja je dr. Curtius naglašal popotno soglasnost politik obeh vlad, Avstrija in Nemčija skupno služita nemškemu narodu v smislu formule, ki jo je postavil dr, Scho-ber: En narod in dve državi! Iz tega samo po sebi izhaja solidarnost, lahko se reče celo, identičnost avstrijske in nemške politike. Dr. Curtius je va Dunaju ponovno ugotovit soglasnost avstrijskih in nemških naziranj o ciljih in metodah politike kakor tudi harmonijo nujprisrčnejšega prijateljstva, ki veže obe državi. Njegov obisk na Dunaju pa ni nobena senzacija, ker tesni iu prisrčni odnošaji obstojajo že dolgo. Tudi njegov državni obisk n/ diplomatična akcija, temveč izraz tradicionalnega prijateljstva.
Vsi dunajski listi pišejo obširno o sestanku vodilnih mož dveh sestrskih držav. Pravijo, da pomeni la obisk dosti več, kakor prijateljsko formalnost.
Vsi listi pa vidijo v nemškem obisku pomembno delo za gospodarsko zbližan ie.
Naše železnice se racionalizirajo
Predavanje ing. Dolinška - Prihrani se čas in denar - Kapitalistični izrodhi
Ljubljana, 4. marca.
Nocoj je v dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru predaval načelnik železniškega ravnateljstva g. ing. D o 1 i n S e k o racionalizaciji železniškega gospodarstva. Iz njegovih zelo zanimivih izvajanj podajamo glavne misli v izvlečku:
Dandanes čujemo mnogo o racionalizaciji ali razumni ureditvi gospodarstva, naj bo to na kateremkoli polju ali v kmetijstvu ali v industriji ali v rudnikih ali kje drugje. Prav tako je tudi pri železnicah opaziti pri mnogih upravah stremljenje, da se uvede pravilno, na osnovi temeljitih študij zasnovano gospodarstvo, zgrajeno na umstveni podlagi brez empiričnih in čuvstvenih momentov.
Nedvomno so bile Združene države Severne Amerike prve, kjer se je pojavil klic po umstve-nem gospodarstvu. Taylor je bil, ki je najprej nastopil proti dotedanjemu potratnemu sistemu. Ta sistem ni poznal nobenega pravega izkoriščanja časa, orodja in materijala za pridobivanje dobrin, temveč je kar tako na slepo in po nepotrebnem pri produkciji zapravljal čas in premalo izrabljal stroje. Ta sistem ni imel nobene podlage. Taylorjev sistem in pozneje Fordov sistem, ki je uvedel racionalizacijo konstrukcije in tako zvano »tekoče delo«, sta bila podlaga za splošno racionalizacijo na veem svetu. Saj se danes peča s tem problemom človeštvo povsod.
Med evropskimi državami je bila Nemčija prva, ki se je oklenila racionaliziranja svoji obratov in svoje produkcije Po vojni je moral naravno ta proc.ee v tem oziru dozoreti, saj je bilo potrebno, ustvariti v premagani državi čim prej ugodnejše pogoje za ozdravljenje velikih ran, ki so bile prizadete nemškemu narodu po zgubljeni
vojni. Zato se ie osnoval prav med Nemci prvi odbor za racionalizacijo, ki je po dolgotrajnih sejah izvršil ogromno delo z ozirom na normalizacijo gotovih proizvodnih sistemov in pa z ozirom na proizvodno osnovo v industriji, zlasti v topilniški. Danes se vrâi vsà produkcija po gotovih enotnih principih in sistemih, po mnogih obratih pa celo po tako zvanem tekočem sistemu. Ta sistem določa predvsem poenotenje dela za vsakega delavca in obenem vzdržuje nepretrgano zaposlitev vseh delavcev in strojev, ki so potrebni pri produkciji.
Povsem naravna stvar je, da eo morale tudi železnice uvesti racionalizujoči princip, saj predstavljajo v svoji ogromni razpredenosti tako veliko delovno podjetje, ki ee da v marsičem urediti po modernih umstvenih gospodarskih principih. Zlasti pa je mogoče to uvesti v strojni železniški službi. Ta pomenja zlasti zaradi svojih lokomotiv in voz ter popravljalnih zavodov za vozila velikansko industrijsko podjetje, razpredeno po vaej državi. Dejansko so nemške drž. železnice sestavile odbor najboljših strokovnjakov. Ti so po dolgem delu in študiju sestavili lokomotivske in voznvne norme. Te temeljijo na poenotenju mnogih skupnih strojnih in vozovnih delov, kar vse nato olajšuje gospodarsko popravljanje vozil v delavnicah. S tem pa ee poepešuje obtolt vozil, ki potem mnogo bolj racionilno služijo svojemu namenu na progah.
Racionalizacija se je pričela tudi pri jugoslovanskih državnih železnicah. Razumljivo je. da tudi naša železniška uprava ni mogla ostati ob strani. Naročila, ki so bila zadnji dve leti izvršena na osnovi nemških reparaciiskih daiatev za naše železnice, so že sama na sebi značilna za racionalizacijo enotnih vrst lokomotiv. Stroji, ki so bili
naročeni v Nemčiji, ne predstavljajo več kar tako na slepo erečo naročenih tipov, temveč eo zgrajeni tako enotno, da imajo povsem enake kotle in skoro vso opremo. Možna je torej izmenjava raznih velikih in važnih delov pri popravah, kar poprej ni bilo možno. Stari lokomotivski park predstavlja ravno nasprotno celo zbirko najrazličnejših vrst in tipov. Vzdrževanje tega zastarelega parka velja železniško upravo ogromne vsote, ki eo mnogo večje kakor pri enotnih tipih. Gotovo je, dn je racionalizacija na naših železnicah šele v pričet-kih. vendar pn se mora priznati, da se je stvar že premaknila iz začetnega stanja in se bliža realizaciji.
V Nemčiji, kjer je sedaj izvedena racionalizacija že do podrobnosti, je zelo zanimivo opazovati popravila v kakšni delavnici. Vse ee vrši točno po naprej določenem sporedu. Čas ima lukaj zelo veliko vlogo. Pa ludi delavnice same so razdeljene tako. da vzdržuje vsaka samo po eno ali dve vrsti strojev. To seveda zelo poepešuje naglico popravil.
Gotovo je. da se bo moral enak sistem izvesti tudi prin as. To pa naj se izvrši tako, da ne bo trpelo vse gospodarstvo, kar ee pravi z drugimi besednmi, da bo treba najprej dolomiti potrebne smernice vee racionalizacije in pri tem izrabiti že izkušnje drugih narodov.
Racionalizacija je sicer pokazala v marsičem tudi svoje izrodke. To je predvsem tam, kjer so ee na podlagi racionalizacije osnovali nato kapitalistični trusti in se je delo mehaniziralo do skrajnosti. To pa ni več idealna racionalizacija, kakor bi morala biti plod vsega človeškega duševnega premoženja, temveč je to izkoriščanje njenih principov v egoistične namene posameznih družb.
Tramvaj Ljubljana-Št Vid
Zakliuček komisije — Proga do si. visite šole
Ljubljana, 4. marca.
Razprava ogleda nove projektirane proge električne cestne železnice v Št. Vid se je zavlekla včeraj od pol 10 in prekinila. Nadaljevala se je danes ob pol 9 zjutraj in srečno končala ob 5 popoldne vsaj v glavnem. Tedaj je bil namreč končan zapisnik o reviziji trase, političnem obhodu, vodopravni obravnavi in stavbnemu redu nove proge, ki obsega celih 36 tipkanih strani. Sledil mu je še sklep, ki ga je sklenila komisija na tajni seji. s čemer je bila razprava zaključena ob pol 6.
Razprava, ki se je vršila ves dan, je prinesla nekaj sprememb in ugodnosti, ki bodo brez dvoma pospešile graditev proge v St. Vid.
Tako so zastopniki uprave državnih cest odnehali od zahteve, naj bosta zunanja robova proge ob tračnicah tlakovana s pasom kamnitih kock, če bo Maloželezniška družba skibela za odsek ceste, po katerem bo tekla proga tako, da bo tlakovanje nepotrebno.
Prav tako je odpadla glavna ovira za podaljšanje proge od gostilne »Cebav« do hiše št 6 v Št. Vidu, ki je last gosp. Kremžarja, torej skoro do lole, kajti zastopniki ravnateljstva državnih železnic so izjavili, da z ozirom na lokalne potrebe in tehnično izvedbo proge ravnateljstvo odstopa od prvotne zahteve toliko, da ugovarja zgraditvi proge le od ljudske šole naprej do odcepa ceste v Tacen.
V varstvo osebnega prometa v Št. Vidu, zlasti še z ozirom na šolske otroke pa mora na zahtevo okr. načelstva Maloželezniška družba zgraditi ob šoli primerno ograjo, tako da bodo nesreče onemogočene, kar je Maloželezniška družba sprejela.
Zastopniki ravnateljstva pošte so odnehali od prvotne zahteve, da naj se telefonski vod prestavi še pred začetkom tramvajskih del k železniški progi, v toliko, da stori to družba le v slučaju, ako bi tramvajski promet motil telefonske pogovore, o čemer bi potem odločala še posebna anketa. Z vsem tem so padle glavne ovire za graditev proge v Št. Vid, ki bo brez dvoma prinesla ogromnih koristi Ljubljani in okoliškim ob-
Kje bo stat novi ptujski most
Razprava v občinski seji
Ptuj, 3. marca.
Most je velike gospodarske važnosti. In tak most, ki bi ustregel najrazličnejšim zahtevam in oairom, bo v bližnji bodočnosti potreben tudi čez Dravo pri Ptuju. Tega se zavedata obe najbolj prizadeti občini v Ptuju na eni in na Bregu na drugi strani Drave. Zato sta obe z veseljem pozdravili glas, da bo most zgradila država. Ptujska občina je obljubila že prispevke, če bi ee upoštevalo njeno mnenje oziroma veaj njene želje. Komisija je teren že pregledala. Belgrad baje že priganja tehnike, da čimprej predlože načrte. Glavna in edina ovira do edinoeti je bilo prav za prav le vprašanje, kje naj se most zgradi. In če besede, ki so padle na zadnji občinski seji ne varajo, je odpadla tudi ta ovira. Umestno je bilo, da je mestno nnčelstvo spravilo zadevo na dan v javni občinski seji.
Odsekov poročevalec je povedal, da je v gospodarskem interesu mesta, da ee novi most zgradi med železniškim in sedanjim, oziroma naj tee, kjer je sedanji. V tem slučaju bi občina prispevala večjo vsoto za napravo tlaku za pešce na obeh straneh mostu. Tudi sicer bi še na druge načine pokazala svojo naklonjenost za to traso. Če bi se pa most postavil pri dominikanski kasarni, pri muzeju, mora sedanji most vsekakor ostati. Vendar bi pa mesto na tehnične razloge te proge rado odgovorilo s protirazlogi. Ne spušča se pa zaenkrat v to, da bi prispevalo tudi k tej progi.
Tako odsekovo poročilo I Pričela se je debata, ki je trajala slabo uro. Pokazalo se je, da je bila debata potrebna. Potrebna predvsem zato, ker je ob koncu večina odbornikov imela- drugo mnenje ko v začetku. Tako je pokazalo glasovanje. V debato so posegli predvsem gg. Brenčič, Pirich, dr. Šalamun, Steudte. Lahko je vsak spoznal, da je lega mostu že določena. Občinski odborniki so namreč zatrjevali, da vedo od višjih etrani, da bo moet tekel pri dominikanski kasarni. Čemu se potem upirati, če bi nasprotna akcija nikakor ne rodila uspeha? Sprijazniti se je treba z načrtom. Če bi se namreč pokazali preveč enostranske, bi most lahko zgradili tudi brez mesta. In če bi tak most po obsegu odgovarjal mestnim željam, se ne da ravno trditi. Če pa sodeluje mesto, ono lahko na-svetuje širino več kot 6 metrov. Če ono pomaga pri gradnll, se bodo najbrž zgradili tudi pločniki za
činam, ki bodo ob tej priliki lahko mislile na zgradbo banketa ob cesti Ljubljana—Št. Vid, a je postal v resnici že nujno potreben, zlasti še radi obilnega avtomobilskega prometa na tej cesti.
Ob po 16 pa je komisija javila svoj sklep vsem udeležencem, ki se glasi:
Projektirana trasa se odobri z vsemi spremembami postajališč, ker se ni uveljavil noben ugovor, in predlaga gradbeno dovolitev in koncesijo tudi za primer, da bi se ugodilo ugovoru ravnateljstva državnih železnic Komisija sprejema pogoje elektrotehničnega izvedenca kakor tudi želje zastopnika insoekcije dela v zaščito zaposlenega delavstva kakor tudi zahteve, ki so jih podali izvedenci in zastopniki državne cestne uprave iz cestnih prometnih in vzdrževalnih ozi-rov. Hkrati ne ugovarja dogovorom, ki jih je sklenila ob ogledu družba s privatniki.
Glede zgradbe proge od 5560 m, torej od hiše št. 6 pred ljudsko meščansko šolo v Št. Vidu do 5917 m, kjer se odcepi cesta v Tacen, je komisija sprejela razloge načelnika ljubljanskega okraja g. dr. Andrejka Rudolfa, šentviškega župana Babn ka in zastopnika Trgovske, obrtne in industrijske zbornice ter uradnega gradbenega izvedenca, ter je mnenja, da iz javnih ozirov ni pomislekov, da so podeli koncesija Maloželezniški družbi tudi za ta zadnji del proge. Pogoj za to je seveda, da projek-tantka zgradi ob šoli že omenjeno ograjo, dokler se ne umakne hiša št. 6. Ureditev banketa, kakor tudi takozvanegn Cirmanovega trikota, ki ga tvorita deželna cesta in cesta Tacen, pa naj pripade v rešitev okrajnemu načelstvu.
S tem je bil zbran ves potrebni materijal kakor tudi predlog za graditev proge, o čemer bo odločalo prometno ministrstvo v Belgradu. Tako je bila dolgotrajna razprava, ki se je vlekla dva dneva, srečno rešena.
Nato se je v Kmetovih prostorih zbrala vsa komisija. Srečni zaključek so pozdravili občinski svetniki g. ,1. Turk, predsednik dr. Feftirh Oton in okrajni načelnik dr. Andrejka Rudolf v kratkih nagovorih želeč, da bi se proga čimprej zgradila v korist vsega prebivalstva in v procvit Ljubljane ter njene okolice.
pešce. Po kakem odporu bi pa lahko vee mesto kdaj še glava bolela. Sicer pa se da ta tega pri muzeju tudi zagovarjati in samo ta, kot je povedal dr. Šalamun. Za njo govore tehnični, prometni, vojaški momenti, ne da bi izključevali estetskih. Če bi morda trenutno mestu bolj koristil most sredi mesta, ga bodočnost zahteva pri muzeju. Razvoj mesta ga narekuje pri muzeju, in most na tem mestu bi razvoj Ptuja brez dvoma samo še močno pospešil. Pri vs iki taki stvari je seveda navadno treba nekaj žrtvovati. In take žrtve pozneje rode dobre sadove. K vsaki gostilni ali trgovini pa mostu ni mogoče napraviti.
To so glavne točke, ki so ee v debati omenjale. Po tem razpravljanju je večina občinskih odbornikov pristala na to. da ee most zgradi pri dominikanski kasarni. Stavili pa so nekaj pogojev. Stari mora ostati. Država naj ga pomaga malo vzdrževali Teren naj se zravna na državne stroške. In tudi prispevka za pločnik nisn odklonili. Seveda bi radi vedeli, kako glnboko bo občini treba seči v žep.
Občinstvo je nato nekam zadovoljno in z zadoščenjem odšlo z galerije.
Vesel dogodek na IHijskem se miš^u
L i t i i a , 4 marca.
Ciganska tolpa Nikolič, broječa 20 oseb, se je delj časa klatila po litijskih hiibih, kjer je povsod kradla in goljufala. Končno so orožniki vso bando pripeljali v Litijo, moške so pozaprli, ženske pa spravili na litijsko sejmišče.
Pa je mlada ciganka v mrzli noči povila zdravo punčko in za pomoč so ponoči pritekli na sodnijo, da so začasno izpustili nekega cigana, da je bil za babico, potem pa so ga zopet zaprli. Litjani, ki so dobrega srca, so mali novi občanki prinesli toplega perila in druge ropotije. Po par dneh zapora so cigane odgnali čez Wagenšperk proti Novemu mestu.
Prosimo oblastva posebno orožnike, da v litijski okolici ne puste ciganom taboriti, ker so le v škodo in nadlego itak siromašnemu prebivalstvu.
»М»«»М»>Ф»««<Н»М»НМ»И»«»Ш>И»»И»»»>
Naročajte knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne
Prošnja slovenski javnosti
Misijonarka dr. Miriam Z a 1 a z n i k nas je prosila, da bi ji poslali nekaj nabožnih knjig, zlasti pa, da bi ji preskrbeli razlago sv. pisma stare zaveze. Vse, ki bi lahko pogrešali kake nabožne knjige v kateremkoli jeziku in vse, ki bi mogli pogrešiti sv. pismo nove in stare zaveze (izdaja Mohorjeve družbe) vljudno prosimo, naj te namenijo za našo misijonarko, ki deluje kot profesorica v indijskih misijonih, dr. Miriam Zalaznikovo in naj knjige pošljejo na naslov: Misijonska pisarna Ljubljana, Semeniška ulica 2.
Slovenci v Franciji
Tucquenieux, 1. marca.
Naše novo ustanovljeno Jugoslovansko delavsko društvo je priredilo včeraj z ljubeznjivo pomočjo bratskega društva iz Aumetza svojo prvo prireditev, ki je uspela proti vsakemu pričakovanju. Sami nismo vedeli, da nas je toliko v tem našem od francosko-slovenskega kulturnega sveta tako odrezanega departementu Meurthe et Moselle. Nikoli nismo pričakovali, da se bodo dragi rojaki našemu prvemu vabilu tako čaetno odzvali. Pa tudi tega ne, da se bodo Aumečaui, o katerih emo sicer že veliko slišali, tako izkazali. Saj to ni bil nikak zabaven večer, marveč resnično dvigajo-

Lepi Pixâvon-ldsje
so sedaj tudi z
ФУ^/ïAUfn - rftuMnvcmtm
popolnoma brez sode Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja In stane samo
Din. 3*50 Odol Kompanija d. d., Beograd
ča in popolno udejstvena kulturna prireditev, lrf je izpolnila sicer skoro štiri ure časa, pa nam je bilo še prezgodaj, ko se je domači predsednik g. H en tek zahvalil obiskovalcem za tako razveseljivo številno udeležbo in z obžalovanjem naznanil, da je prišel čas, ko se bo treba cenjenim udeležencem razpeljati z vlaki na vse strani. V imenu udeležencev iz okolice se je nato vznešeno zahvalil tako tikenjekemu društvu, kakor nastopajočim g. Poharec, uradnik sosednega rudnika Manci-eulles in najstarejši slovenski izseljenec med nami, kateremu baš mineva trideseto leto, odkar je bil primoran zapustiti domovino, ki je pa ni pozabil, marveč je bil vedno ponosen, da je Slovenec. Vse navzoče je pozval k zavednosti in vsestranski poštenosti, za kar je bil burno aklamiran. Končno nas je iskreno povabil v Mancieulles, kjer prirede 15. marca Slovenci v zvezi z Anciennes Combattants, bivšimi francoskimi vojaki, lepo francosko-jugoslovansko akademijo. Točno ob 7 zvečer eo se odpeljali potem udeleženci na vse strani z vlakom, Aumečani pa veselo prepevajoč v velikem, nabito polnem avtobusu
V Tikenjčanih pa je zbudila ta prireditev na novo vročo in soglasno željo, da bi se naš g. učitelj Jankovi č, ustanovitelj našega društva, ki nas je moral lako nenadoma zapustiti, že vendar vrnil in nam tako lepo kulturno in duhovno življenje za stalno omogonl. Mi no verjamemo, da bi mogia biti domovina tako kruta in bi se na vsa naša prizadevanja in pojasnila še branila izpolniti tudi njegovo željo Goepoda Jankoviča pa vsi Tikenjčani brez izjeme prijateljsko pozdravljamo in mu tudi tem potom kličemo: Na svidenje!
ÎD00 hektov vina na dražbi
Velika dražba na ljubi anskem kolodvoru
Ljubljana, 4. marca.
»Danes je velika vinska poskušnjal« Taka in slična govorica je šla med delavci glavnega tovornega kolodvora, zlasti med »štokgla zarji«. Drugi pa so resno pristavljali »Kaj noskušnja! Dražba vina bo. Če imaš kaj jurjev, lahko ga po ceni kupiš in boš vso Zeleno jamo z Mostami vred močno napojil.«
Danes je bila v resnici javna dražba devetih vagonov vina. To vino je postavila na javno dražbo glavna carinarnica skupno z železniško upravo. Usoda teh devetih vagonov vina je prav zanimiva. Bilo je tako nekako lani sredi oktobra, ko je bilo iz Banata odposlanih v inozemstvo in to v kneževino Monaco 9 vagonov vina to je okoli 100.000 litrov. Na mestu je bilo »1-anatsko vino« kupljeno za približno 80 par liter. Vagoni so srečno pr šli pri Rakeku našo mejo. Kaj se je z vinom v Italiji zgodilo, je še zagonetka. Po il atev je nai^o^'ed priromala na francosko mejo Franco ki kontrolni organi so vino pregledali in analizirali Francoski strokovnjaki so izjavili, da to vino ne odgova ja predpisani kakovosti, ki je določena za uvo-na vina, in je bil uvoz vina v Francijo odnosno v Monaco zabranjen. Pošiljka je romala nazaj in s rer na naslov nekega ljubljans' ega veletrgovca z vi- ' nom. Ta je bil okoli 11. decembra lani obveščen ' o prihodu 9 vagonov vina iz Fra-cije. Trgovec je odklonil prevzem vira, na av o, ker sam lungira kot ugleden izvoznik vina, ne pa uvoznik.
Vse vagone so postavili nato na slepi tir pri glavnem tovornem skladišču Ker ni bilo pravega lastnika vina, je glavna carinarnica uvedla postopanje, da se vino proda na iavni dražbi. Naši strokovnjaki so to vino označili za slabo in neužitno. Procedura za javno dražbo je traiala približno 2 meseca. Za uvoženo vino bi se bila morala plačati carina v približnem znesku 4 milijonov Din.
Nanes kmalu po 8.30 je prišlo pred vagone vina, ki je pokrito z velikimi plahtami, mnogo interesentov, vinskih trgovcev, kakor tudi carinski in železniški uradniki. Odprli so večji sod in vanj položili gumi'asto cev, da so povlekli iz soda nekaj količine vina v poskušn;o. Vino je bilo cikasto. Nekateri, ki so imeii opravka pri vagonih, pa so se skrivai zmuznili pod plahte in začeli srkati po cevi »banatsko vino«.
Javna dražba je bila prav kra'ka. Vino se je prodalo celotno, vseh devet vagonov. Vzklicna cena je bila 40 par za kg Najvišji ponudnik je bil neki ljubljanski vinski t govec, ki ga je zdražil za 43.500 Din. Danes je bila šele prva dražba, jutri dopoldne se ponovi in kdor bo ponudil še višjo ceno. bo potem njemu vino prepuščeno.'Ker je vino slabe in neužitne kakovosti je izvoz onemogočen. Upoiaba tega vina v naši državi bo dovoljena le pod pogojem, da se uporabi v kak drug namen, tako za prekuhinje v žganje ali za kis, Vino ima do 13% aProhnla. Tako je končala afera o zaplenitvi ogromnih količin vina na ljubljanskem glavnem kolodvoru.
Prva originalna slika o potresu nt Not! Zelandiji: Porušena cesta v Napieru..
99
Za se zahtevam najstrožjo kazen!"
Moi, fii je opeharil Slovenca In Rusa
Belgrad, 3 marca.
Pred mestnim sodiščem se je zagovarjal zanimiv človek Branko Stanković, ki pravi, da je trgovec iz Zemuna. Prav za prav pa nI trgovec, pač pa se je zanimal za trgovino in se zato nazival za trgovca. Tudi ni prvič pred sodniki, ampak so je že pred dvema letoma zagovarjal za več kaznivih dejanj, obsojen pa je bil tedaj samo za pet zadev na 15 meeecev zapor i Njegova specialiteta je bila, da je »pomagal ljudem do zaslužka t Zahteval je od njih kavcijo in jih ie sprejemal v službo. Tako je najprvo naletel na dobrodušnega Slovenca Aleksandra Babiča, kateremu je obljubil, da mu bo dajal v komisijsko prodajo mast. Za to pa bo Bab:č poleg zaslužka v denarju imel pri njem stanovanje in hrano. Zgovorjena sta tudi bila, da bo dobival mesečno plačo uekaj nad tisoč dinarjev.
Dobrodušni Slovenec B a b i č tako-le opisuje sodniku vso zadevo:
»Tako sva se dogovorila. Pa sem prišel danes in ni bilo nič. Jutri zopet tako. Čez nekaj dni zopet tako. In tako štirinajst dni ni bilo nič dela zame. Obljubil mi je bil stanovanje, potem pa se je začel izgovarjati, da pri njem ne morem stanovati, ampak naj grem stanovat v Belgrad. Šel sem v Belgrad stanovat, na hrani pa sem bil nekaj dni še pri njem. Hodil sem k njemu jest. on mi pa niti ficka ni dal od tega, kar mi je bil obljuboval. Pač pa me je njegova mati nekega dne spodila iz hiše, češ: Ne vem, kaj imaš ti z mojim sinom. Ne morem te več koštiratil«
Stankovič odgovarja, da je Babiča vrgla iz stanovanja Stankovičeva žena in ne mati. Sicer pa
Oiai praviti 9
Zakaj pa vi pri »Slovencu* niste nič pisali
0	tistem imenitnem balu, ki se je zadnjo soboto na njem vrlila »ekskluzivna in izbrana družba* lam
v	kazinskih prostorih? Vidite, da niste sodobni! Mi, ki smo sodobni in ludi kaj imamo, vam to zamerimo, da luke reti z molkom ignorirate. Suj je bil ta bal sredi posla vreden vse pozornosti. Pred pustom nore tisti, ki imajo malo ali pa nii. Med lake se nas eden ne bo mešal. Mi, ekskluzivm in izbrani, ki imamo, mi se slejkoprej zbiramo o Kazini o postu, da na zunaj bolj poudarimo sebe in svojo veljavo. In vi pri »Slovencu« niste imeli niti besedice poudarka za nas!
Poglejte druge ljubljanske dnevnike, kako so pohvalili Ia bal. Jutranja in večerna izdaja »Jutra« k. pr. je znala pravilno oceniti nacionalno in kulturno pomembnost knzinskegn bala sredi posta. Le berite, kaj piše »Jutrova* večerna izdaja od ponedeljka! Ce sle prezrli, vam povem jaz, ki lake reči izrezujem. Takole piše: »Gospoda so bila res eks-kluzivna in izbrana, a časi so ie laki, da se je upravičeno separirala. Pravico ima vsak, da si poišče družbo, kakršna mu prijav Vidite, tako jel Seveda
vi	pri »Slovencu* vidite le liste brezposelne, pa mraz, pa krizo, pa težave, pa cerkev, pa molitev. To je vendar dolgočasno za človeka, ki potrebuje rozvedrila. Izbrali smo si drutbo, ki nam prija 1er se ne menimo za ves svet. Zato pa je lahko goste
1	ponosom sprejemal vrh stopnjic impozanlen por-,ir v gala ter jih je potem g. Avg. Praprolnik vodil v krasne dvorane k plesu in bu/etu.
Ta bufetl »Jutrov* večernik ga je popisal itrmečemu občinstvu. Ljudem iz ulice se niti ne sanja ne, kake dobrote so to bile, pa kako poceni — sploh pa nas eden niti vpraša za ceno. In toalete dam! Pa pustimo to. Vi pri »Slovencu* ste premalo sodobni, da bi vse lo zapopadli. Vi sle taki kakor tista masa, »pro/anum vulgus*, ki za take reči nima smisla. Ja! Post je res sedajl Nas lo nič ne briga! Ljudje res stradajo. Nas to nič ne briga! Nekaj delavcev smo iz svojih tovarn in podjetij reducirali. To nikogar nič ne brigat Ah smo mi krivi krize?
Vprašam vas: Ali naj se zaradi tulcih lapalij, ki se nas prav nič ne tičejo, odpovemo zabavi, kakršna nam prija in kadar nam prija?
Kdo to pravi?
»je vse dobil od mene«, »Kaj morem jaz za to, če
ni bilo vedno poslal«
Drugi podoben slučaj se je zgodil z Rusom Aleksandrom Babilovom, ki je iskal zaslužka in je bil ves srečen, ko se mu je pri Slankoviču ponudila prilika, da bi nekaj zaslužil. Kajpada je tudi Rus moral dati kavcijo, kakor jo je poprej dal Slovenec. Iu tudi Rus je bil prav tako opeharjen.
Sodnik obtožencu: >Pazi, ti si že eukrat bil obsojene in prebere razsodbo apelacijskega sodišča.
>Da, to je bilo, toda že davno. Ne spominjam se več.«
»Kako je to, da se ne spominjaš obsodbe in prestopka, dobro se pa še spominjaš nosača št. 19, o katerem si poprej pripovedoval.«
»Ja, ampak s tem nosačem sem vedno skupaj delal. Prosim vas, gospod jodnik, poglejte no, če jc tista obsodba postala že izvršena.«
»Kako, niti tega se ne spominjaš več?«
»Saj vam pravim, da je bilo to že davno — pred dvema letoma.«
Ko so prestopki Stankovičevi ugotovljeni, je bilo dokazovanje zaključeno, nakar sta začela govoriti zastopnika Babiča in Babilova, ki sta zahtevala, da mora Stankovič povrniti tožiteljema kavcijo iu škodo ter da zasluži najstrožjo kazen.
Nato sodnik vpraša obtoženca: »Kaj pa ti, Stankovič, imaš na koncu še kaj pripomniti?«
Stankovič cinično odgovarja: »Jaz? V vsem se strinjam z besedami zastopnikov svojih tožiteljev. Sicer bom pa kavcijo vrnil, a zase zahtevam najstrožjo kazen...«
No, in sodišče je njegovi želji ugodilo ter ga obsodilo na dve leti strogega zapora.
Drobtine iz ljubljanskega proračuna
Ljubljana, 4. marca. Proračuni so zrcala javnega gospodarstva; mestni ljubljanski proračun velja to še posebej. Kdor pregleduje ta proračun, mu mora priti na misel, dn so se s stabilizacijo proračuna stabilizirale tudi vse napake, ki že nekaj let sem tvorijo predmet javne kritike mestnega proračuna. Vzpričo velikih številk v proračunu so te napake majhne in za ves proračun nebistvene, vendar pa zelo, zelo značilne zn način mestnega gospodarstva. Ali ni značilna samo konstatacija, ki si jo dovoljujemo ob tej priliki, namreč, da ljubljanski davkoplačevalci s svojimi neposrednimi davki pomagajo vzdrževati — ogromno premoženje mestne občine, mesto, da bi to premoženje s svojimi dohodki lajšalo bremena mestnega prebivalstva
Mestna poslopja in zemljišča, vredna baje okoli 300 milijonov Din so šo vedno pasivna. Pro-
račun izkazuje 300.000 Diu primanjkljaja. Tako je na pr. »Mladika«, od katere nima ljubljansko prebivalstvo nobene koristi, temveč le hčere bogatejših ljudi z dežele, pasivna šo vedno za 10.000 dinarjev.
Podlurnska grajščina, ki bi morala vsaj nekaj nesli mestni občini, je pasivna »udi za 10 000 Din. Hotel Tivoli pa je aktiven — vedar enkrat, hvala Bogu, — samo za 17.000 Diu. Če bi mestna občina nastanila v tem prostornem poslopju nekaj strank brez stanovanja, bi ji to neslo vsaj trikrat toliko.
Vse staro hiše mestne občine, ki jih ni treba več amortizirati, kakor v Slomškovi ulici 17, na Vidovdanski cesti 12, na Grudnovem nabrežju 15, 17, 19, 25; v Streliški ulici 10, 18: v Prečni ulici 2 ;v Tržui ulici 1; ua Celovški cesti 94; v Ilradeckega vasi 04; v Gradaški ulici 18; v Vrtni ulici 10; na Stolbi 4 itd. so pa aktivne za tako male zneske, da bi se jih sploh ue splačalo vstavljati v proračun, ali pa so celo pasivne — kljub visokim najemninam, ki jih stranke, — ne vse, seveda — plačujejo. Hiša v Trnovskem pristanu št. 3, zgrajena iz stare barako, kjer je na tesnem 11 strank, pa je aktivna zn 9900 Din! Če hočete, morete z mirno dušo reči, da stranke v tej zasilni zgradbi plačujejo primanjkljaj v Podturnski graj-ščini, ki znaša prav toliko!
Iz proračuna za zdravstvo je dalje razvidno, da namerava mestna občina še vedno oddajati vožnje z rešilnim vozom v zasebno režijo, čeprav je vsej Ljubljani jasno, da bi prišlo mestni občini ceneje, če bi vozila v lastni režiji.
Javna kopališča so vsa zelo pasivna, dasi tega ne bi bilo treba. Zasebna kopališča niso pasivna! Ljudsko kopališče v Prečni ulici je pasivno za 47.000 Din, letno kopališče ob Ljubljanici za 85 tisoč Din, kopališče na Taboru, za katerega ne ve živ krst v Ljubljani, razen nekaj izjem, je pasivno za 47.500 Din, pa saj to ni čudno, če mora mestna občina plačevati 43.000 Din letne najemnine za to kopališče: kopališče v Mednem bo tudi letos še vedno obteževalo mestni proračun za 11.751 dinarjev.
V poglavju »Šolstvo*, ki sicer ni bogvekaj izdatno dotirano, še vedno obremenjuje ženska realna gimnazija mestni proračun za skoro 1 milijon 300.000 Din. Torej ni uspela akcija za po-državljenje te gimnazije! Mestna gospodinjska šola pa izkazuje 11.000 Din pasive, čeprav nimajo široki sloji mestnega prebivalstva od nje prav nič.
Poglavje, ki z izredno naglico narašča v mestnih proračunih zadnjih let, je prenešeni delokrog. To pa ni krivda mestne občine, ki mora samo v letošniem proračunu plačati za državno policijo 1,200.000 Din več, kakor lani. V tem poglavju so sploh najbolj občutna bremena, ki jih je morala mestna občina prevzeti od države.
Navedli smo samo nekaj takšnih, ki jih mestno prebivalstvo že pozna in jih tudi obsoja. Mnogo vode bo še preteklo po Ljubljanici, predno bodo to in take male, a značilne napake odpravljene iz ljubljanskih proračunov. To pa ne bo prej, preden ne bo v temeljih izmenjan sedanji sistem v občinskem gospodarstvu. l)o tedaj pa ui upanja na boljše!
Po hirlpi
treba okrepiti telo
Pegar moč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilna hrana
kot dopolnilo vsakdanje hrane, je okusna in lahka jed, ki krepi telo, pa ne pre-obtežuje želodca.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah: mala škatlja Din 16-—. srednja škatlja Din 32'—, velika skallja Din 5b'—. ekonomični zavoj Din 100 -.
Ljubljana
Mesto m Golovec si podasta roke
Prebivalci, pa ludi prijatelji idiličnega Golovca in Podgolovca smo z velikim zadoščenjem brali v »SlovenČevem« poročilu, da je to pot v mestnem proračunu tudi kredit za brv čez Gruberjev kanal. Ta brv je za Hradeckega vas ogromnega pomena, saj jo bo po najkraiši črti zvezala z mestnim središčem.
Prebivalci Hradeckega vasi si z vsemi silami prizadevajo, da bi napredovali in dvignili svojo naselbino; dejansko danes ne naldete tu nobene tako zanemarjene hiše. kakor jih je še mnogo v večji bližini centra Toda za velike investicije nima skoraj nihče poguma, ker ob sedanjih prometnih razmerah ni nade, da bi se obrestovale In vendar bi mogel biti Podgolovec z Golovcem ena najlepših in na'privlačnejših točk Ljubljane. Kar bo mestna občina sto-ila za Hradeckega vas, se bo mestu obilo vračalo,
O gospodu podžupanu Jarcu je znano, da v
Kaj bo danes
Drama: Zaprto.
Opera: I.uiza. Premijera. Izven. Nočno službo imata da' es lekarni: dr. Pic-coli. Dunajska c, 6 in mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9.
0 »Ljubljana« ima drevi vajo mešanega zbora. Udeležba za vse pevce in pevke strogo obvezna. — Pevovodja.
f Erich Wasmann
V zavodu sv. Ignacija v Valkenburgu na Ho-landskem je umrl 28. februarja zvečer daleč po svetu znani jezuit p Erich W asmann v 72, letu starosti. Rajni ie bolehal v zadn.em času na močni srčni slabosti, ki ga je tudi resno ovirala v njegovem znanstvenem delu. ž ato njegova smrt ni našla nepripravljenega ne njega ne njegovih prijateljev.
Erich Wasmann ie bil rodom Tirolec in sicer iz Bergena pri Meranu. Že s 16 leti je stopil v Jezusovo družbo (1875). Postal je zgodaj sotrudnik znane reviie »Stimmen aus Maria Laach«, ki izhaja sedaj pod naslovom »Stimmen der Zeit«. Že tu se je pričel udeistvovati kot resen naravoslovec, kar je ostalo več ali mani njegovo živlienjsko . delo. Njegova specialna raziskavanja so se tikala i cu Prvi del programa obsega izvirno igrico » V
© »V kraljestvu zdra>ja in židane volje« oomo na XIX. prosvetnem večeru, ki bo v soboti. 7. marca 1931 ob 20 v veliki uninnski dvorani.
Ta dobrodelna prireditev se vrši v korist počitniške kolonije, ki jo vsako leto v velikih počitnicah z velikim uspehom prireja Slov kršč. ženska zveza v Ljubljani. Pisan program tega večera bodo izvajali udeleženci lanske počitniške kolonije na Hom-
življenja mravelj, termitov in njihovih gostov. Izdal ie več znanstvenih del, ki služijo danes za osnovo nove znanstvene panoge v zoologiji. V celoti je izšlo 288 razprav izpod njegovega peresa. Knjiga »Die moderne Biologie und die Entwiklungs-theorie« (Herder, Freiburg) je sploh prva od katoliške strani napisana večja biologiia. V vsem znanstvenem svetu so vzbudila njegova predavanja o problemu evolucije, ki iih je imel v Berlinu, velikansko zanimanje. Od leta 1910. ie bil pater Wasmann v Valkenburgu, kjer je napisal več poljudnih spisov iz naravoslovja.
S p. Wasmannom odhaia v večnost znamenit katoliški znanstvenik ki se je odlikoval z brez-primerno pridnostjo, širino obzorja in veliko pisateljsko nadarienostjo, ki io ie vselej uporabljal za zmago resnice. Zapustil je še mnogo spisov v rokopisu, ki iih bo jezuitski red dal na razpolago v proučavanje.
Na poti na obisk ponesrečil
Murska Sobota, 2. marca.
Ropoša Matija iz Doliča ima v Avstriji sorodnike. Ker jih že precej dolgo nI videl, jih je nameraval sedaj v teh »brezdelnih dneh« obiskati. Vkljub neprijetnemu vremenu in slabi poti je iunaško krenil na pot. Hodil je sicer težko, a za silo je šlo. Težave pa so se začele, ko je prišel do hriba. Pot je bila spolzka in revež se je moral na vse strani loviti, da ni padel. Hipoma pa ga je zadela tudi ta nesreča. Ko je nekoiiko neprevidno stopil, mu je spodrsnilo in revež se je zvalil po tleh. Padec je bil nesrečen Mož se je močno pobil, razen tega pa si je tudi stri roko. Na obisk seveda ni več mislil S težavo se je dvignil in žalostno korakal | roti domu. Takoj so ga spravili v tukajšnjo bolnišnieo.
kraljestvu zdravja in iidane volje*, kalero ie spisal J priljubljeni mladinski pisatelj Mirko Kunčič. Po-I leg otrok počitniške kolonije nastopi mogočni kralj i Zdravje s svoio ljubeznivo princesko Židano voljo, i slavnostni govornik Gozdni mir, uagojivu Bistra sapica, dobrodeina Planinski zrak in Solnčni žarek. Besedo ima sitna teta Cmerga in kraljica Bolezen, ki jo spremljajo Beda, Glad. Slepa deklica, Obup in Smrt. V drugem delu pestrega programa nam isti avtor v 10 pisanih prizorčkih kaže »En dan v počitniški kolonijikjer poleg naštetih ne manjka živahnih pobičev in veselih pastirčkov s svojimi piščalkami in orglicami. Dn bodo nadvse ljubki napevi. ki poživliajo vso igrico, res najboljši, nam pove že ime našega znanega komponista St. Premrla. Brez rajanja otrok tudi ni pravega veselja v »Kraljestvu zdravja in židane volje« in če še povemo, da bo sodelovala tudi godba »Zarja«, mora biti vsakomur jasno- da bo ta večer nad vse lep! Vabimo vse, da obiščete to lepo dobrodelno prireditev. Starši, pripeljite s seboj svoje otrokel Vstopnice po 20. 15, 10, 5 in 3 Din bodo že jutri 2. marca v predprodaji v unionski trafiki.
© Jubilej. Danes obhaja 40!etnico svoje službe kot cerkovnik in mrliški ogledovalec v Štcpa-nji vasi pri Božjem grobu g. Jakob Potokar. Mož je star že 75 let, pa je še vedno zdrav in čil. Bog ga ohrani še mnogo leti
0 Samaritanski tečaj krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se začne danes ob 7 zvečer v dvorani Mestnega doma. Vsi priglašenci in oni, ki se hočejo še priglasiti, naj pridejo ob pol 7. — Odbor.
© Prosvetni večer, ki bi se moral vršili 6. t. m. se preloži za en dan in bo v soboto ob 8 v veliki dvorani hotela Union, ko bodo naši malčki igrali igrico »V kraljestvu zdravja in židane volje*. Čisti
polni meri ceni veliki pomen Golovca za bodoče mladinsko-socialne ustanove ljubljanske občine in za ljubljanski tujski promet. Naj bi njegovo delo dovedlo do tega, da bi mestna občina slednjič priznala Hradeckega vas za svojo zakonito hčer in tako zanjo tudi skrbela. Napravite še letos brv, razširite cesto, izpeljite kanalizacijo do konca, pa bo Ljubljana bogatejša za točko, nad katero se bodo radovali domačini in tujci.
Prebivalstvo Hradeckega vasi priznanje in skrb mestne občine tudi zasluži. Tu ni nikake sodrge, ki bi delala občini preglavice, tu žive samo pridni, prizadevni ljudje — posestniki, obrtniki, uradniki in delavci, ki si s poštenim delom služijo svoj kruh in plačujejo davke, V resnici je čas, da se mestna občina slednjič zavzame tudi za ta del Ljubliane in poskrbi, da si mesto in Golovec slednjič čez Grubariev prekop podasta roke, kakor sta bila že nekoč po gradu tesno zvezana.
dobiček tega večera je namenjen v korist počitniške kolonije, ki jo vodi Slov. kršč. ženska zveza v Ljubljani ob poletnih mescih v lepem Prosvetnem domu na Homcu. Opozarjamo na to prireditev vse naše cenjene obiskovalce prosvetnih večerov.
© Mohorjani pohitite z naročilom za družbo sv. Mohorja, ki pripravlja za 1.1931 krasne publikacije. Naročila se sprejemajo v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5, vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6.
O Peto predavanje slavističnega kluba se bo vršilo v nedeljo, 8. t. m. ob pol enajstih dopoldne v dvorani Filharnionične družbe nn Kongresnem trgu. Predavatelj je tokrat g. prof. France Vodnik, naslov predavanja: »Sodobni umetnostni nazor*. Vstop prost.
O Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske proslavi 801etnico skladatelja P. Ilugolina Sat-inerja na koncertu, ki bo v četrtek, dne 12. t. m. v Unionski dvorani. Koncerl otvori |>omnoženi operni orkester z Beethovnovo overturo Leonora št. 3, op. 72. Overturo izvajala operni orkester in orkestralno društvo Glasbene Matice, pod vodstvom ravnatelja Poliča. Po overturi bo imel slavnosten nagovor župnik frančiškanske cerkve, prečastiti gospod dr. P. Gvido Rani, zatem pa se izvaja najboljše Sattnerjevo delo »OL.TKP za soli. zbor in orkester. To delo je Glasbena Matica izvajala prvič aprila leta 1914, na treh -zaporednih koncertih z ogromnim uspehom. Sedaj ponavlja to delo v proslavo SOletnice odličnega slovenskega komponista. Predpreidaja vstopnic v Matični knjigarni.
© Gospa Pavla Lovšetova zapoje v L dolu svojega petkovega koncerta naslednje pesmi: Smetana: Pomlad ljubezni; Čajkovski: Zakaj, in iz Novakavega cikla Erotikon- Ljubezensko slavijo. Nato zapoje Romanco skladatelja Lerouxa: Večer na Nilu s spremljevanjem violine in klavirja. Violinsko spremljevanje oskrbi koservatorist Pfeifer, klavirsko pa g. Marijan Lipovšek, ki spremlja sploh vse točke programa na klavirju. Nato slede Kienzlow: Kar po prstih. Mar.xova: Beneška uspavanka in Glierova: V jutranji zarji. Te pesmi poje ga. Pavla Lovšetova, dočim je prepuščen tretji nastop v I. delu gdč. Majdi Lovšelovl. Go-spodiča Majda zapoje Schuberlovega Radovedeža in pa Pnževo kancono iz Verdijeve opere Ples v maskah Tak jo I. del koncerta. Programne točke II. dela priobčimo v II. številki.
© Iz policijske torbo. Kjer jo dosti gneče, imajo žepni tatovi lahko delo. Na kuharski razstavi pa je bila gneča in umevno je, da so se med številnim občinstvom znašli tudi razni zlikovci. Do sedaj so bile ugotovljene tri žepne tatvine nn tej razstavi. — Z doma je pobegnil 20 letni Josip Polak z Rudnika št. 48. Polak je duševno bolan, pa ga jo morala zaradi pomanjkanja prostora bolnišnica na
Studencu izročiti v domačo oskrbo. Polak je velike postave, svetlih brk in nosi bolniško obleko.
© Zvezdo podirajo? Med vpokojenci in starimi znanci Zveizde se je te dni širila žalostna novica, dn bodo vendarle podrli staroslavno Zvezdo in da bodo častitljivi kostanji padli pod sekiro mestnih delavcev. Res so začeli delavci mestne vrtnarije že v ponedeljek podirati nekatere stare in trhlene kostanje. Do včeraj so jih na raznih krajih podrli samo pet, ki niso bili več življenja zmožni. Drugače bo Zvezda še nekaj časa ostala neizpremenjena.
© Nesreča pri telovadbi. Pri sokolski telovadbi v Mostah se je v torek zvečer težje ponesrečil 201etni delavec Ivan Česnik iz Vezne ulice 2 v Zeleni jami. Poškodoval se je na vratu in je bil prepeljan v bolnišnico.
0 Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri sterk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
©Domsko perilo, moderne bluze, torbice I lor nogavice in rokavice, imjsolielnejše cene pri Sterk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
Jesenice
Smrtna žetev je bila zadnje dni na Jesenicah precej obilna. Poleg par otrok je umrl tudi tovarniški upokojenec g. Biček. Pokopali so ga v soboto popoldne na jeseniško pokopališče. Na zadnji poti mu je igrala godba Krekovega prosvetnega društva. — Raz občinsko hišo je vihrala v soboto in nedeljo žalna zastava. Umrl je namreč dolgoletni občinski odbornik in upokojeni železniški skladiščnik g. Jos. Pintar. V nedeljo popoldne so ga pokopali v njegovem rojstnem kraju Kranjski gori. — V Kurji vasi je umrl mladenič Krušič, ki je bil obratni zaupnik v tovarni. Pri pogrebu mu jo igrala godba kovinarjev. — V tovarniški bolnišnici je umrl Anton Grilc, vojni invalid. Že itak slaboten in tuberkulozen si je v tovarni elektrod na Dobravi bolezen še poslabšal. Pokopali so ga na Koroško Bek*. Vsem daj Bog večni mir!
Kranj
I Občni zbor »Krožka prijateljev Francije« v
, Kranju se bo vršil v četrtek 12. marca ob pol 21 v
I salonu hotela pri Jelenu z naslednjim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev novega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Tajnik.
Kamnik
Umrl je g. Košir Leopold v starosti 73 let. Zadnja leta je bil popolnoma slep. Lansko leto, ko je ugledna kamniška tvrdka Jos. Klemenčič st. slavila 301etnico obstoja, se ga je g Klemečič spomnil z raznimi darili v obleki, živežu in tudi nekoliko v gotovini; kajti g. Košir ie bil prvi kupec te tvrdke. Naj b? svoje jubileje še druge tvrdke na tak človekoljuben način proslavile.
Domžale
Prosveta. »Krivoprisežnik«, narodno igro v 6 dejanjih vprizori v nedeljo 8. t. m. ob 3 popoldne v Društvenem domu katoliško izobraževalno društvo. Čisti dobiček je namenjen Dobrodelnemu domu. Prihodnjo nedeljo 15. t. m. vprizore domžalski obrtniki v Godbenem domu romantično igro »Pot okoli zemlje v 80 dneh«'. Pred-tava se vrši v korist Godbenemu in Dobrodelnemu domu v Domžalah, zato se pričakuje obilen posel te zanimive igre.
Občni zbor SK Disk* se je vršil v nedeljo 1. t. m. ob obilni udeležbi športnikov Izvoljen je bil stari odbor z malo izpremembo. Ustanovljen je tudi motociklistični odsek.
PoskuScn vlom. V noči na ponedeljek je neznan vlomilec vlomil v gostilno »pri Matijasu« v Trzinu. Posrečilo se mu ie priti skozi ve ando v hišo, toda bil je od domačih, prepoden. Od.,esel ni ničesar.
Litija
Okrajni cestni odbor je razpisal službo taj« nika 1er je tozadevno prošnjo treba vložiti tekom 14 dni pri cestnem odboru. Pogoj: kvalifikacija za uradnika 111. kategorije. Dalje je okrajni cestni odbor razpisal dražbo gramoza za posipanje vseh banovinskih cest v okolišu Litija za nedeljo 15. t. m. ob 8 dopoldne v občinski pisarni v Litiji.
Občinska seja. V četrtek popoldne se vrši občinska seia, na kateri se bo obravnaval obračun za 1, 1930. Potem bo izvoljen tudi občinski blagajnik, ki bo obenem blaga nik cestnega odbora. Na d nevnem redu je tudi volitev odsekov, in sicer finančnega, gradbenega in električnega. Pred sejo pa se vrši v šoli sestanek vseh občinskih odbornikov in predstavnikov trgovstva, industrije in drugih javnih delavcev, na katerem se bodo obravnavala pereča gospodarska vprašanja. Ta sestanek se vrši pod predsedstvom glavarja g. Franca Podboja.
Dlovo mesto
Nastop »Gorjancev«, V nedeljo 1. marca zvečer sino imeli zopet priliko poslušali naše pevsko društvo »Gorjanci«, ki je sedaj edino te vrste v Novem meslu. Nastopilo je s programom, sestavljenim iz samih starih, že davno pozabljenih pesmic. Po dolgom času so se prikazale na odru pesmarice Mohorjeve družbe in zadonele so pesmi starih komponistov kakor Fôrsterja, Hajdriha, Sattnerja, Ipavcn, Volaričn, Vilharja, Aljaža itd., katerih smo si že tako želeli. Želimo, da bi se zbor kmalu zopet pojavi! pred nami ter nam nudil vsaj za konec sezije še en tak užitek kakor v nedeljo.
Umrla jo dne 2. marca v št. Vidu ob Glini na Koroškem gospa Antonija Rnuth, soproga vladnega svetnika in sestra novomeškega lekarnarja g. Josipa Bergmana. Naj počiva v miru!
Marfhor
□	Kraljica Marija Mariborskemu uvtoklubu.
Predseduik avtokluba g. Ferdo Pinter je prejel od maršalata dvora tole brzojavko: Po nalogu Nj. Vel. kraljice mi je čast izraziti zahvalo za izraze uda-uosti in zvestobe, odposlanih z letošujega občnega zbora avto-kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija mariborska. Minister dvora B. D. Jevtič.
□	V klubu slov. kat. akad. starešinstva je imel v torek zvečer predsednik mariborske Prosvetne zveze dr. J. Hohnjec zelo izčrpno ter informativno predavanje' o organizaciji narodno manjšinskega dela. Izvajal je med drugim: pri drugih narodih, ki so številnejši in močnejši nego ml, opažamo sistematično delo na polju narodno manjšinskega problema, in sicer v teoretičnem in praktičnem pravcu. V Nemčiji je večje število znanstvenih institutov za proučevanje narodno manjšinskega problema, osobito vprašanja obmejnih Nemcev in Nemcev v inozemstvu. Vzporedno z na-učnim proučevanjem gre prakti no delo za rešitev nemških narodnih manjšin po raznih državah. Slifine institute imajo Nemci v Avstriji, Poljaki v Varšavi, Madjari v Budimpešti in tudi bratje Čehi, ki so si ustanovili posebno češkoslovaško društvo za študij narodno manjšinskih vprašanj. To društvo izdaja posebno glasilo, v katerega prvi številki je sam državni predsednik Masaryk podal izjavo o važnosti narodnomanjšinskega problema. Kaj pa mi Slovenci, Hrvati in Srbi? Kje je naše sistematično delo na tem polju? Kje je naš narodno manjšinski institut? Pomniti je: Roma délibérants Saguntuin periit. — Predavateljeva izvajanja so sprejeli navzoči 7. velikim odobravanjem.
□	11. III. 11)31 — »Vnebovzetje«.
□	Prosvo nega večera v dvorani Prosvetne zveze drevi ne bo. Prihodnji prosvetni večer danes teden.
□	Zaključil« predstave zvočnega filma »Vihar nad Mt. Bliincom« bodo danes v unionskem kinu. Ob 15 bo posebna predstava za dijaško mladino. Ob zaključku predvajanja navedenega filma lahko rečemo, da ga ni bilo v Mariboru zlepa zvočnega filma, ki bi bil povzročil ined obiskovatelji kinskih predstav toliko zanimanje.
□	Ljubljanski literatjo nastopijo. Jutri zvečer bo v kinu Apolo literarni večer, ki ga priredi v okvirju mariborske Ljudske univerze skupina šeelih mladih pisateljev. Nastopijo z recitacijami svojih del France Vodnik, predsednik ljubljanske sekcije »Pen Kluba«, Anton Ocvirk, Alfonz Gspan, Ludovik Mrzel, Rudolf Kresal in Mile Klopčič. — Ljubitelji slovstva!
□	Smrtna kosa. V starosti 46 let je umrla gospa Elizabeta Koška, vdova Kiihar, soproga tovarnarja in trgovca. Podlegla je dolgotrajni za-vratni bolezni. Pokojnica je bila v Mariboru obče Čislana; zlasli revežem so bila vedno odprta vrata njenega stanovanja. Pogreb blage pokojnice bo v soboto ob pol 17 iz ka.pele na mestnem pokopališču v Pobrežju. — V Frankopnnovi 39 je umrla Jožefa Furman, vdova po mestnem stražniku, stara 55 let. Pogreb bo danes popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Pokojnicama bodi ohranjen časten spomin, težko prizadetim rodbinam naše sožalje.
□	Ilirija v Mariboru. V nedeljo gostuje v Mariboru SK Ilirija proti ISSK Mariboru. Pričetek igre ob 15 na Mariborovem igrišču. Postava moštva SK Ilirije je tale: Malič-Strehar, Berglez-Unterreiter, Varšek, Pogačnik-Ice, Košak, Oman, Pfajfar, Doberlet. ISK Maraton: Koren-Domieelj, Bertoncel j ' I-Iv i č, Konič, Pètan-Stare, Berloncelj II, Kirbiš, Priveršek, Hreščak.
□	SSK Maraton, lahkoatletska sekcija. Drevi ob 19 sestanek lahkoatletske sekcije v klubovih prostorih Aleksandrova 6/1. Važno za vse lahko-atlete. Kdor še ni izpolnil prijavnice, jo lahko izpolni tokrat.
□	Sumljivo fotografske plošče z negativi 100 dinarskih bankovcev in 50 šilingov so našli pri 02 lètnem Francu R. Predali so ga sodiši'u.
□	Hud očim: z nožem nadenj, ker je branil mater. V bolnišnico so prepeljali 18 letnega Franca Lešnika, tesarskega vajenca iz Jablance. Njegov očim mu je bil prizadejal rano v levo ramo, ko je hotel braniti svojo mater. Zadevo preiskuje orož-ništvo.
□	V studenški Ljudski univerzi predava drevi ob 19 prof. Gustav Šilih o vzgoji otroka v predšolski dobi.
□	Krstna predstava izvirne drame mariborskega književnika in časnikarja R. Reharja »Učlo-večenje« bo prihodnjo soboto v tukajšnjem teatru. Reharjevo »Učlovečenje« je misterij v 16 slikah. V igri nastopajo On, Ona in otrok. Način uprizoritve bo nekaj posebnega v zamisli in izvedbi ter bo odersko izkoriščen tudi prostor za orkester, odkoder se bodo igralci pojavljali na prizorišče. V glavnih vlogah nastopita E. Starčeva in V. Skr-binšek, dočim je režija v rokah talentiranega mladega režiserja H. Tomašiča. Za uprizoritev je med mariborskim občinstvom, zlasti pa v krogih avtorjevih prijateljev opaziti prav živahno zanimanje.
□	Pri Mariborski koči bo v nedeljo šaljiva Stafetna tekma »dilcarjev«, ki jo priredi zimsko-eportni odsek mariborske podružnice SPD. Ob *ej priliki vozi v soboto ob 14 izpred Velike kavarne mestni avtobus, ki pojde do Reke, od koder bo tudi v nedeljo ob 18 odpeljal smučarje nazaj v Maribor. Voznina tja in nazaj 20 Din. Nadaljnje informacije v športni trgovini Divjak na Glavnem trgu.
□	Novo obrtne pravice. V preteklem mesecu •e Je izdala obrtna pravica sledečim tvrdkam: Vi-dovič, urar, Gosposka ul. 26; Peklar, trgovina z mešanim blagom, Vrtna ul. 9; Bnbtiik, nakupovanje ter prodaja perutnine, Mlinska ul. 10; Tvrdka »Desa«, družba z o. z., podružnica trgovine z motornimi vozili, Trg Svobode 6; Vidovič, žaganje drv, Zrinjskega trg 6; Tvrdka Koren & drug, trgovina z mešanim blagom, Koroška c. 47; Potočnik, trgovina z mešanim blagom, Koroška c. 34; Lik.i-vec, brivec, Slomškov trg 5; Kliček, mesar hi pre-kajevalec, Aleksandrova c. 83; Šunko, mesar, Fran-kopanova c. 55; Rnušl. kovač, Pristaniška ul. 7; Germ, trgovina z jajci, Smetanova ul. 48; Pinter & FUesl, trgovina s tehničnimi predmeti. Vodnikov trg 5; Kovač, pomnoževanje na matričnem aparatu, svetlobno prerisanje in načrtno preiskovanje, Krekova ul. 6; Marmolja, izolacija stavb s »Con o« produkti Cankarjeva ul. 26; Tvrdka J. Hutter in drug, tovarniško proizvajanje in izdelovanje bombaževe hlačevine, Motherjeva ul. 38; Čopič, drobljenje kamna, Vrbanova 12; Petrovič, roj. Fupnik, belošivanje, pretiskanje in vezenje, Slovenska ul. 20: Ljudska tiskarna d. d., trgovina s lolsklml in pisa/niškimi potrebščinami, Slomškov trg 6; Stenblicher, izdelovanje sadnih sokov, konzerv ter brezalkoholnih pijač pod imenom •»Malina«, Industrija sadnih izdelkov. Taborska ul. 22; Golesch, izdelovanje kemično-tehničnih izdelkov pod Imenom »Kemlnduslrija«, Meljska 5; Tvrdka »Bata« d. d., trgovina s čevlji in usnjem, Aleksandrova c. 7; Pere, trgovina z glasbenimi Instrumenti ln potrebščinami. Gosposka ul. 34; Stugger, ključavničar, Slovenska ul. 26; Smrekar. mesar in pre-knjevalec, Aleksandrova c. 53; Novak, šivilja. Aleksandrova c. 6: Kalmue, pečar, Kamniška c. 5; Dufek. slaščičar Stolna ul. G.
Meteor uničil hišo in družino
Newyork, 2. marca.
V državi Arizona je nenavaden naraven dogodek povzročil smrt treh oseb. Blizu mesta Pre-soott jo padel na zemljo velik meteorit, ki je uničil hišo ondotnega gozdarja. Kakor cenijo doslej, je kamen, ki je padel na zemljo, tehtal kake 3 do 4 tone. Ko je meteorit padel na zemljo, so njegovo padanje opazovali več sto kilometrov naokoli. Velika svetloba je spremljala padec, še več sekund pozneje je bilo po zraku videti kakor nekako svetlobno stezo, po kateri je padal meteor. 300km stran od kraja, kamor je padel kamen, so seizmo-grafi zaznamovali potresni sunek. Tudi grmenje so baje slišali daleč naokrog.
Dva dneva kasneje je prišlo v Prescott poročilo, da je meteorit padel v velik gozd, nedaleč cd mesta, ter da je napravil v zemlji ogromno jamo. Pri padcu je zdrobil orjaška drevesa kakor žve-
plenke ter jih potegnil s seboj v globočino. Kakor kažejo zogljeneli ostanki, je od vročine žareči meteor zažgal več dreves. Pri padcu je potegnil s seboj v brezno tudi gozdarjevo hišico, v kateri sta bila poleg 51 letnega očeta tudi njegova dva sinova. Hiša je popolnoma zdrobljena iu se doslej ni posrečilo najti niti enega od treh mrličev. Sploh je vprašanje, če jih bodo mogli najti, kajti treba bi bilo iz globine dvignili težki kamen. Jama, ki jo je napravil meteorit, ko je padel na zemljo, je kakih 150 metrov široka in kakih 6 metrov globoka.
Padanje meteorskih kamnov izpod neba ni redek pojav, kajti vsak dan jih pade zelo veliko. Toda večinoma so majhni in komaj nekaj dekagramov težki. Veliki meteoriti so razmeroma redki. Ker pokriva 71 odslotkov zemeljske površine voda, meteoriti kajpada večinoma padajo v votlo. Taki pa, ki padejo na suho zemljo, padejo največkrat daleč kam, kjer k sreči ni človeških bivališč. 2e zaradi
tega so redke take tragedije, ki bi jih bil porvzročil med ljudmi meteorit. Zgodilo se je kaj podobnega že včasih, toda to je bilo v starih časih, sedanjost podobno nesreč« ne pomni.
Pač pa je pred kratkim padel na Norveškem, nedaleč od i'romsô meteorit, ki je zažgal skladišča parobrodne družbo »Habrup«. Pri tem sta bila dva skladiščnika ranjena. Tako vsaj so se glasila prvotna poročila. Zanimivo pa je, da ravno v Arizoni, kamor je padel ta kamen, večkrat padajo meteoriti. V Gron Canonu je dobro videli veliko jamo v zemlji, ki jo je najbrž napravil padli meteorit. Od velikih meteorjev, ki so zadnji čas padli na zemljo, bo pač najznamenitejši železni meteorit, ki je padel v sibirski gozd in pokopal del gozda. Ta meteorit je bil ogromen. Ruska ekspedicija, ki ga je šla v Sibirijo preiskovat, je ugotovila, da bi. utegnil tehtati več milijonov ton.
Pri zimskem športu in ostrih dneh
NIVEA-CREME
in sicer preje nadrgniti, predno greste na oster zrak. Nivea Creme se uleže v kožo ne da bi zapustila kak blesk in jo naredi odporno vetru m slabemu vremenu. Nivea Creme zabrani. da koža ne razpoka in da ni hrapava. Nadrgnite si vsak večer predno greste spat obraz in roke temeljito z Nivea Cremo. Z veseljem boste mogli potem ugotoviti, kako mehka in prožna e občuti Vaša koža, ter kako zdravi in mladostni izgledate. Nadomestiti Nivea Creme ne morete, kajti druge kožne kreme, ki bi vsebovala Eucerit, sploh ni. Doze po 5, 10 in 22 Din: tube po 9 in 14 Din. Dobavitelj v Jugoslaviji: Jugoslov. P. Beiersdor! & Co4 d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24.
Konjice
Dnevna kronika
ffofecf ar
Četrtek, 5. marca: Janez Jožef od krilia; Friderik, opat.
—	Delegacija ljubljanske univerze se bo danes (15. marca) opoldne odpeljala v Prago, da izroči predsedniku češkoslovaške republike T. G. Masaryku diplomo za častnega doktorja. V delegaciji so rektor univerze dr. Alfred Šerko, dekan dr. Kelemina in promotor dr. Kidrič, G. predsednik Masaryk bo sprejel delegacijo v soboto opoldne. Diplomo je izdelal arhilekt prof. Plečnik.
—	»To so pa rože.« Pod tem naslovom, ki je vzet iz zadnje Cankarjeve knjige »Podobe iz sanj«, je začel pred kratkim v Belgradu izhajati droban list, ki ga pretežno polnijo slovenske dijakinje belgrajskih srednjih šol. Poizkusa ne bi omenjal radi posameznih prispevkov, ki so v listu, ker ti so čisto povprečne vrednosti, ampak radi dejstva, da se Belgrad, ki je zelo bogat slovenske mladine, celo vrsto let ni zganil. Zadnji čas pa je mrtvilo v precejšnji meri prenehalo. Po a-vil se je nov val mlade agilnosti, ki je sam na sebi zelo simpatičen. Kakšno in kolikšno korist bo prinesel, zavisi od onih, ki stoje pokretu na čelu. Vendar lahko rečem, da je led prebit. Za »Našim ognjiščem«, ki je začelo izhajati koncem lanskega ieta, bo tudi novi list »To so pa rože« polnil eno od mnogih vrzeli, ki so v občutno napotje enotnemu nastopanju in medsebojnim stikom obilnega slovenskega elementa v naši prestolici. Na tej poti želim mladim študentkam vso srečo! T. P.
—	Nenavadno ugodno stanje zdravja naše domače živine. Zadnji uradni izkaz o kužnih živalskih boleznih v Sloveniji navaja le dva slučaja pasje stekline, enega v mariborskem, drugega v novomeškem okraju, vsi drugi okraji pa so brez nalezljivih živalskih bolezni, kar je za zgodni pomladanski čas res nekaj nenavadnega. Da bi le naši ljudje ne zanesli sedaj z raznih sejmov svinjske kuge, ki nam je že napravila ogromne milijone denarne in. druge škode. Skrbimo za domačo svinjerejo in ogibajmo se nakupa od neznanih trgovcev, ker to nas bo naibolje in in najlažje obvarovalo omeniene težke kužne bolezni svi j.
— Brzojavke vojaških oseb za podaljšanje dopusta so proste kolkovino. Nekatere pošte zahle-vajo od vojaških oseb, ki prosijo brzojavno za podaljšanje dopusla, razen pristojbine za brzojavko :n pristojbine za 20 besed za brzojavni odgovor, tudi še kolek za kolkovanje prošnje, kar pa ni pravilno. Vojaškim osebam v takem primeru namreč ni treba plačevati kolkovine, ker so vse prošnje vojaških oseb, kadar prosijo za dopust, oproščene kolkovine po členu 6, točka 3 zakona o taksah in pristojbinah.
—	Slovenski pevski "zbori stoje danes brez dvoma na mnogo višji umetniški stopnji kakor pa preje, posebno pred prevratom. Niihova delovna moč je silno porastla, v sestavi svojih programov so postali zelo izbirčni in marsikateri zbor se z velikim veseljem loti tudi težjih modernejših skladb. V nedeljo dne 8. t. m. popoldne bomo imeli priliko slišati na konceitu Ilubadove župe v Unionski dvorani 13 nafih zborov z zelo pestrim programom. Ta dan bo v Ljubljani zbranih več sto slovenskih pevcev, ki bodo vsi sodelovali na popoldanskem koncertu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
—	Šola v Cerkljah pri Kranju je prejela v svrho svoje pomembne 1401etne šolske proslave, razstave in nabave novega šol. prapora znatne podpore, in sicer: Ljudska hranilnica in posojilnica v Cerkljah je darovala 1500 Din, Hranilnica in posojilnica v Kranju 200 Din, Zveza kultur, društev 100 Din, Krajevni šolski odbor 500 Din. Ker bo prireditev združena z velikimi stroški, pričakujemo, da se častilci pokojnih veliakov — Davorina Jenka, Barleta, Vavkna, Borštnika, Fran-keta pridružijo prostovoljnim dobrotnikom šole, ki je vzgojila toliko slavnih velemož.
—	Učitel'sko d uMvo za k;anfski okra! bo zborovalo v sredo 18. t. m. ob 9 v osnovni šoli v Šmartrem pri Kranju.
—	Nes'eča v gozdu. 201etni Rudolf Planšar s Kala 3 v občini Št. LamVert je v torek sekal v domačem gozdu smreke. Pri tem delu je padla smreka tako nerodno na Plaušarja, da si je ta zlomil levo nogo. Včeraj so ga pripeljali v bolnišnico.
—	Nesreča. Rogaški vlak bi bil v torek skoro povozil dva šolarja. Dečka sta hotela ponagajati rogaškemu vlaku ob prevozu čez cesto pred Ta-kalci. To predrznost bi bila kmalu plačala z življenjem. Vlak je enemu zlomil nogo, drugega je
' k sreči le malo opraskaL
—	Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kalaru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da , se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti j z naravno »Franz-Josef<-grenčico. Sloviti stro- : kovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo do- I bro de »Franz-Josefc-voda trpečemu človeštvu pri rdečici i drugih mrzličnih nalezljivih bolez- ■ nih. »Franz-JoseJc-grentica se dobiva v vseh j lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Zanimiva kazenska razprava. Pred mat'm senatom se bo te dni vršila večja, mestoma senzacionalna razprava proti nekemu mladeniču, ki je leta 1929. po deželi nastopal kot lažizdravnik in odposlanec državnega hig:enskega zavoda. Obiskoval je zlasti ra jetiki obolele osebe in je z raznimi grožnjami na nje vplival, da so si nabavile inha-latorski aparat. Lepe kupčije z aparatom je delal v okolici Kamnika, v Tržiču, v ljubljanski okolici in tudi v Logatcu. Opeharil je nad 2C0 oseb. Na nepošten način je zaslužil okoli 45.000 Din. O njegovih manipulacijah so svoječasno listi pisali mnogo podrobnosti kako je nas'.opal kot lažiodposla-nec higienskega zavoda.
—	Zveza jugoslovanskih tehnikov se je preko studentskih in industrijskih organizacij pogajala s studenti-tehniki v Romuniji in Češkoslovaški o tem, da bi za šolskih počitnic jugoslovanski tehniki študirali na Češkoslovaškem in Romunskem v industrijskih podjetjih, češkoslovaški in romunski študentje pa v jugoslovanskih. Pogajanja ugodno potekajo in je upali, da se bo ta misel že letošnje počitnice lahko uresničila.
Društvo zobnih zdravnikov za Dravsko banovino opozarja svoje člane na
obrni zhor
ki se vrši v nedeljo 8. marca ob 15 v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Istega dne dopoldne je tudi občni zbor zdravniške zbor- ; niče, tako da lahko vrše gg. zdravniki na en dan dve dolžnosti.
—	Evropsko kolo — ali ga poznate? Je to malo, vrteče kolo, ki ima na robu naštetih vseh 34 evropskih držav. Ce usmeriš puščico na eno teh držav, se ti pokažejo v okencih vsi važni zemljepisni podatki kakor: glavno mesto, glavna reka, najvišja gora — višina v metrih, število prebivalcev, državne barve itd. itd. Priprava je jako enostavna, priročna in poučna in bo slu?ila v prvi vrsti šolam in učencem, zanimala pa bo vsakega posameznika, ki bo hitro itt enostavno zvedel najvažnejše podatke katerekoli države v Evropi. Cena je Din 20 in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Poslanica škofa dr. Srebrniča je že razprodana. Pripravlja se ponatis, ki bo v na k aj-šem času gotov. Kdor želi knjižico naročiti, naj to takoj javi Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Ljudska knjižnici 38 zvezek: Constantin Weyer, Usodna preteklost, roman je ravnokar izšel in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Stane nevezan 26 Din, vezano v platno .''8 Din. (Naročniki Ljudske knjižnice dobe ta zvezek še ta teden.)
—	Kraški teran, go iški bric dobile vedno v gostilni černetovi (s Sv. Gore pri Gorici), Zagreb, Radičeva ulica 1 (na dvorišču) tik Jelači-čevega trga. Priporočamo se vsem Slovencem, ki potujejo v Zagreb.
—	Kakor zahteva moda da"aš"jetfa časa, da je poudarjena lepa linija telesa, tako zahtevamo tudi od dečje glavice svojevrstno graciozno obliko, ki harmonično dopolnjuje vso zunanjost dame. Ta cilj, za katerim mnoge streme zaman, doseže moderna žena lahko igraje z redno nego las z Pixavonom. Sijajna pena tega prijetno di'eïega mila za lase daie lasem prožnost, ki omotfoča bujno polnost najbolj dražestnih pričesk. El^lan'na žena ve, da doseže razkošje in krasni blesk las le, če se jih umiva s Pixavoncm Pixavon tvori tako važen pogoj za priznanja, ki jih dajemo mladostni vitkosti sodobne dame svela. Tekoči Pixavon se dobi sedaj tudi v obliki Shampoona.
Cerkveni vestnih
0 Gg. duhovniki imaio danes ob 3 popoldne običajno mesečno obnovo.
© Opozaijamo na nočno čeSčenje sv. R. Telesa, ki se prične drevi ob devetih v stolnici. Molitvene knjige »Večna molitev« so na razpolago.
Tržani ugibajo, ali je še kje kaka občina poleg naše, ki še do sedaj nima sestavljenega proračuna.
Živinski sejem je bil skrajno slab. Živine je bilo zelo veliko, toda kupcev zopet ni bilo. Kmetje so se s strahom izpraševali, kje naj vzamejo in dobijo denar za davke. Položaj našega kmeta je vsak dan slabši in s strahom gledamo v bodočnost.
Tudi tukajšnja usnjarna je prisiljena vsled krize,skrčiti obrat. Nekaj delavcev je bilo že odpuščenih. Kakor slišimo, namerava tovarna najprej skrčiti delovni čas na 6 ur in, če še ne bo boljše, celo na 4 ure. Zaloge usnja so namreč prenapolnjene, trgovina pa stoji. Kmet sicer abi usnje, a nima denarja. Ako se trgovina ne bo v doglednem času odprla, namerava tovarna sploh obrat čisto ustaviti. S tem bi bilo prizadetih nad 150 delavcev.
Stovenjgradec
Sprejemanj« strank' na okr. načelstvu. Okrajno
načelstvo razglaša, da se bodo odslej sprejemale stranke samo ob torkih in petkih od 9 do 12. Ta dva dni pojwldne in ostale dni se stranke ne bodo sprejemale, razen v izredno nujnih in neodložljivih slučajih.
Pregled motornih vozil za okraj Slovenjgradec se bo vršil 12. marca ob 8 dopoldne pred okr. na-čelstvom za slovenjgraški sodni okraj.
Licenriranje bikov za slovenjgraški okraj s«
do v letu 1930 vršilo v ponedeljek 23. marca ob 9 dopoldne na sejmišču v št. 11 ju pod Turjakom za občino Št. Ilj, Mislinje, št. Vid nad Valdekom, Koz-jak in Spodnji Dolič. Za vse ostale občine slovenj-graškega sodnega okraja pa isti dan ob 15 na sejmišču v Slovenjgradcu.
Šmarje pri Jelšah
Zopet se je nekoliko napolnila bisaga z novicami! Kaj je novega pri nas? Imamo malo spremembo pri sodniji. Zapustil nas je sodnik g. Josip Zorko in se preselil v Kamnik; bil je prijeten družabnik in mož na svojem mestu. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Ivan Kokalj iz Ljubljane. Upamo in želimo, da bi se med nami dobro počutil.
Od več strani smo že slišali, da je gospod živinozdravnik odpovedal prostore poštnemu uradu. Kam sedaj s pošto? Zopet ta stanovanjska kriza! Imamo sicer novo občinsko hišo, zidano v pristnem šmarskem stilu na najlepšem prostoru celega trga, pa kaj pbmaga, ko je kljub modernim napravam kakor n. pr. javna kopalnica, ki bo baje tekom let začela funkcijoniarti, še premajhna. Najbolje bi bilo, ko bi se dosledno držali še^ naprej šmarskega stila in bi novo občinsko hišo za par nadstropij še povišali, mislimo, da bi šlo brez lifta. na vrhu pa bi se dalo sijajno inštalirati opazovalnico za —, e no, seveda za zvezde.
Se eno te/avo imamo, ki jo moramo potožiti javnosti. Vsak dan opazujemo pravcato dirko na kolodvor. Zakaj? Zato, ker ure ne »štimajo«. Farna zaostaja, Rokova naprej uhaja. Vsak tržan ima svojo klepko, ki sliši tudi na ime Ornega-, »Schall-haiisen -, pa vseeno nič ne pomaga. Kje je vzrok? Poštenega urarja nimamo, pač pa vse polno šu-šmarjev je in mazačev, zato so vse ure pokvarjene, edino solnčna ura pri sv. Roku je dosedaj še ostala nedotaknjena. Dajle nam urarja strokovnjaka in kmalu bo vse v redu.
Cerklje
Da bi spoznal in se prepričal o kulturnih, gospodarskih in socialnih razmerah in potrebah v občini, se je za 3. t. m. ob 10 napovedal k nam g. okrajni glavar iz Krškega dr. Janko Šiška. Pred občinsko hišo je bilo vse črno možakarjev, ki so prišli, da bi povedali svoje težave. Vse se suče le okrog bremen, ki jih razne oblasti nalagajo davko-plačevavcem. Ljudje ne morejo naprej. Kuluk, banovinske davščine (stare in nove), dajatve učitelj-stvu itd. itd., to so stvari, ki spravijo v slabo voljo. Tudi prejšnja leta so bila bremena, a taka ne kakor so sedaj in še se stopnjujejo.
$f. Jernej na Dolenjskem
Artohnsno podjetje »Taprcd« je zojiet spremenilo vozni red. Zjutraj odhaja avtobus iz Novega mesta žo ob trlčetrt na 5. Za Brežice in Zagreb je ugodna zveza, ne pa za Ljubljano, ker pride v Št Jernej šele zvečer ob pol osmih. Radi bi pa injeli zvezo na večerni vlak proti Ljubljani. Morda nam bo Kos iz Novega mesta v tem oziru ustregel, ker se nekaj sliši, da je zaprosil za koncesijo Novo mesto—Št. Jernej—Kostanjevica—Krško.
Nogo si je zlomil posestnik Bevc iz Šmalčje vasi. Sam je šel v Solncnik, kjer je imel opravka z nalaganjem oreha na voz. Pa mu ni bil kos, zvrnil se mu je na noge in tako se je zgodila nesreča.
Krka je zopet prestopila bregove, tako da se morajo s čolnom prevažati pri Dobravi. V nedeljo je potegnil hud veter, ki je malodane ves sneg spremenil v vodo. Še dobro, da ga je bilo že bolj malo.
Cieani so se selili, seveda ne prostovoljno. Nekje iz Hrvatskega so prišli ln se tebi nič, monl nič ulaborili pri Gradišču. Pa sta jim vrla orožnika — šest voz jih Je bilo — pokazala pot do Kostanjevice, naprej pa seveda drugi.
Dev, Marija v Polju
Prosveta Dev. Mar. v Polju priredi v nedeljo 8. t. m. ob 4 pop. opereto »Mlada Breda« ter >Ko-vačev študent«.
Vodstvo zaloške šole vabi starše na prvi roditeljski sestanek, ki se vrši v soboto 7. marca ob 7 zvečer.
Mizarski mojster dvakratni doktor. 301etni mizarski mojster Peter Dehen iz Kathausa pri Trieru je pred nekaj leti na humanistični gimnaziji napravil maturo. Nato je študiral filozofijo in si je pridobil čast doktorja filozofije. Sedaj je promo-viral na univerzi v Kdlnu tudi za doktorja prava s prav dobrim uspehom. Kljub temu bo dr. Dehen ostal zvest mizarskemu poklicu.
Rogaška slatina
Petdnevni tečaj o serviranju, ki ga je priredfla
v Rogaški Slatini Zveza gostilničarekih zadrug т Mariboru ob sodelovanju tukajšnje gostilničarske zadruge in nje agilnega načelnika hotelirja g. Stj. Čoha in znatni podpori zdraviliške uprave, je potekel v vsakem oziru zadovoljivo. Tečaja se je udeleževalo 41 učencev in učenk. Pouk je bil teoretičen in praktičen. Serviranje je s tehnično dovršenostjo poučeval strokovni učitelj g. Ferdo Juvanc iz Ljubljane, s praktičnimi nasveti mu je pomagal g. Čoh, o higijeni v tujskem prometu je predaval zdravstveni svetnik g. dr. Kolterer, na nravne nevarnosti poklica pa jih je opozoril v dveh predavanjih g. kanonik dr. Merhar. Ob koncu tečaja se je vršil javni izpit, kateremu je prisostvoval odposlanec kr. banske uprave v Ljubljani g. Ivan Grabnar, zdraviliški ravnatelj g. dr. Šter in drugi. Udeleženci in udeleženke so s svojim znanjem pokazali, da so se zavedali važnosti tečaja, ki naj bi jim po možnosti dajal kruha in da so sledili pouku, tako da eo v šoli res nekaj pridobili.
Regulacijski načrt, zamisel našega mojstra arhitekta Plečnika, je golov in se bo, kakor se govori, kmalu začelo z renoviranjem zdravilišča. Se pred I sezono se bo preuredil Strossmayerjev dom in zgradil za Aleksandrovim domom nov zasilni hotel. Tudi vodovod iz Sladke gore bo baje že do sezone dopeljan v Rogaško Slatino. Obenem se bo zgradilo novo moderno plavalno kopališče, ki se bo združilo s solnčnim kopališčem.
675 miljonov zapravil v 2 letih
Skrivnostna smrt fašist, generala
p' v
Rim, 3. marca.
Komaj so preprečili nameravan atentat na Mussolinija, ki ga je hotel izvršiti Schirru, že je zopet vznemirila javnost tajiostvena smrt ge rala Grazianija. General Graziani, bivši poveljnik češkoslovaških legij v Italiji ob času kobariškega poraza, po vojni pa general fašistične milice in intimus gosp. Mussolinija, je namreč 27. februarja onoči, vračajoč se iz Rima v svoje rodno mesto erono, na progi med Firenze in Prato padel iz brzovlaka. Pojavil se je takoj sum, da je bil general od neznanih zločincev, ki so se peljali v istem vozu z njim, iz vlaka vržen; motiv pa da je vsekakor političen, ker pokojni ni bil oropan denarja.
Če gre za atentat, potem je bil izredno skrbno pripravljen in izvršen. Še danes namreč niso mogli ugotoviti, kateri pasažirji so se peljali v istem vlaku kakor general, kje so vstopili in kje izstopili. Ker pa ni bilo do sedaj mogoče izslediti nobenega dejstva ali okolnosti, ki bi mogla potrditi domnevo zločina, zato je policija zdaj mnenja, da je smrtni padec generala pripisovati nesreči, Širša javnost je pa slej ko prej naspiot-nega mnenja in tudi policija še ni sigurna, ker preiskavo dogodka nadaljuje z vso intenzivnostjo in straži voz, iz katerega je general padel in kateri se nahaja sedaj na slepem tiru na firenškem kolodvoru.
Policija torej pravi, da se zaenkrat nagiba k mnenju, da je Graziani padel z voza po nesreči. Sklicuje se prvič na to, da so našli pri
pokojniku okoli 5000 lir denarja, torej ni bil oropan. Okolnost, da so truplo našli precej daleč stran na nasipu, si razlagajo tako, da general ni bil takoj mrtev, ampak da se je vlekel čez vzporedni tir, dokler ni omagal in umrl. Tako si razlagajo tudi sledove krvi po poti Železniški izvedenci tudi pravijo, da večina potnikov, ki se na ta način ponesrečijo, ne pade radi zračnega pritiska pod kolesa, kakor se splošno misli, ampak na nasip. Hitrost vlaka ni bila 75 km na uro, ampak okoli 40 km. ker se je vlak bližal postaji Prato in v takem slučaju svojo brzino zmanjša.
Nesreča se je zgodila po tej domnevi zato, ker so ena izmed vrat brzovoza ostala po nesreči odprta. Vlak je pasiral ovinek. Če v takem slučaju vrata po naključju niso zaprta, potem se na stežaj odpro, ako potnika, ki se nahaja na hodniku, sunek vrže vanje; in se zopet sama zapro, če vlak pasira drug ovinek v nasprotni smeri. Človek pa pade tangencialno k ovinku.
General je — tako konstruira policija — v svojem oddelku spal Ko se je zbudil je šel na stranišče. Ker pa je bil še dremoten. se je zmotil in prijel za kljuko izhodnih vrat ki so se seveda na stežaj odprla, ker niso bila zavarovana. Mogoče pa je bil ob ovinku proti niim vržen.
Policija je zaslišala ves želez- iški personal kakor tudi osebje vlaka, kojega mašinist je rano zjutraj zapazil truplo na nasipu. Ni pa zvedela ničesar bistvenega. V treh kupejih oddelka prvega razreda, v katerem se je vozil general, razen njega ni bilo nobenega potnika. Nekai pa jih je bilo v oddelku drugega razreda. Ni pa bilo mogoče ugo-
toviti, kdo so bili ti potniki. Gotovo je le, da je general v postaji Šesto Fiorentino, ki se nahaja pred postajo Prato, v svojem oddelku še spal, oziroma je oddelek bil v temi.
Tej hipotezi veliko ne verjamejo. Pravijo, da je čisto izključeno, da bi vrata modernega voza prvega razreda brzega vlaka bila odprta Znano je tudi, da imaio vrata dve zaporni napravi in so popolnoma zavarovana. Manika tudi generalova prtljaga oziroma kovčeg, ki ga je gotovo imel s seboj. Tudi bi bilo generala čisto gotovo vrglo med kolesa ker je vlak vozil najmanj s 60 km brzine. Popolnoma izključeno je tudi, da bi se bil general zmotil v vratih, saj je veliko potoval in sploh star in izkušen vojščak ne bi take napake v dremoti napravil. Tudi je bil, soditi po strašni rani na glavi, takoj mrtev, ko je padel, oziroma bil vržen z voza. in je skoraj izključeno, da bi se bil še sam vlekel čez vzpo edni tir na ono stran. Nekateri sumijo, da je general imel s seboj kakšne važne listine.
Strah pred atentati je v zadnlem času v Italiji sploh velik. Potem, ko so prijeli Schirrua, delajo v Rimu vsak dan preiskave po hotelih, restavracijah in privatnih hišah Porti^jem služabnikom in nosačem je prepovedano, sprejemati od neznanih oseb pisma, da jih neseio na naslov. Zgodi se tudi, da policija kliče na komisarijat ljudi ki dobivajo pisma iz inozemstva. Posebno pazi rnli-cija na kolodvorih in proverjuje natančno dokumente potnikov. Zelo se je ooazilo tudi. da šef vlade Mussolini ni bil pri pogrebu Tittonija, dasi so ga vsi pričakovali.
čela uživati kokain, vsled česar se je njena razsodnost zmanjšala. Nato seveda so jo lahko porabljali kakor sredstvo, da je ponarejevala čeke in menice in dobavljala tolpi denar.
Baje je Mundy zapustil več pisem, iz katerih je policija dobila naslove sleparjev kakor tudi nji-Vir.v'h žrtev. Ta pisma Je francoska policija zapleni ter ,ih poslala v London, kjer se preiskava nadaljuje.
Oče ztocmca Al Caponeia
Ladislav vabo- .6 let stari delavec v Vel. Vurudinu na Ogrskem, se je zglasil na mestni policiji in zahteval, ua pošljejo oblasti v Chicago brzojav z zahtevo čim strožje kazni za znanega milijonarja Al Caponea, zločinskega voditelja alkoholnih tihotapcev.
Razvneti starec je trdil, da se ne mara naprej sramovati Al Caponejevih pustolovščin. Zagrozil je celo, da se bo sam odpeljal v Ameriko in Al Caponea pretepel kakor psa kljub vsem njegovim strojnicam in revolverjem, ki jim na žalost niso kos ameriške oblasti. Na policiji so od kraja mislili, da se je starcu zmešalo in ga poslali v norišnico. A na splošno začudenje je predložil ogorčen Kabovicz dokumente, ki nedvomno dokazujejo. da je res Al Capone rojen Madjar in njegov sin, s katerim je prekinil vse vezi.
Blagoslovitev novega glavnega mesta Indije Novi Delhi. Svečanosti so trajale sedem dni. Mesto so zidali 19 let. Gornja slika je prva originalna slika o svečanostih, ki je prišla v £vropo.
London.
Londonska policija je,. zasledovala vzroke, zakaj se je neki Anglež sam ustrelil. Pri tem je prišla na sled zločinski tolpi, ki je čisto sistematično skubla lahkomišljene milijonarje. Tako je oskubila tudi angleškega milijonarja Mundyja, Ui je prišel ob vse svoje premoženje, poslal šofer in se nato utrelil. Bil je star 26 let in je bival nekaj mesecev na Francoskem. Policija je dognala, da je mladi milijonar v teku pičlih dveh let zapravil 2 in pol milijona šterlingov, to je okrog 070 milijonov Din našega denarja. To je brez dvoma rekord svoje vrste, kajti najbrže jih je malo, ki bi mogli v tako kratkem času zapraviti tako velike vsote.
Ker se je policiji čudno zdelo, kako je mogel mlad angleški milijonar zapraviti toliko denarja, kar je bilo najbrž tudi vzrok njegovega samo-umora, je začela zadevo preiskovati in je dognala zanimive etvari.
Ko je mladi Godfrey Basil Mundy podedoval svoje ogromno premoženje po smrti svojega deda, se mu je pridružil v Londonu neki neznanec, ki je bil v zvezi z nevarno tolpo sleparjev. Njegova naloga je bila loviti bogate »muhe« ter jih zavajati v mreže organizirane bande. Ta družba je imela zveze z znanimi londonskimi nočnimi klubi, kjer so lovili miuhec.
Tolpa je zapeljala mlndega milijonarja v razne kupčije in špekulacije, pri katerih je pa milijonar redno izgubljal in njegov denar tekel v žep tistih, ki so ga zavajali. Pregovorili so ga, da se je skupaj z njimi, seveda samo s svojim denarjem, spustil v velike kupčije z dragulji, v velike stave pri konjskih dirkah, se z velikimi vsotami udeleževal odkrivanja zlatih žil, kupčije s starimi slikami, pa povsod je ta kupčijska družba, to se pravi, le milijonar — izgubljala, zaplečniki pa so dobivali. Na ta način so iz mladega moža izsesali 670 milijonov Din. Iti pri tem je nesrečni dečko napravil še za 10 milijonov Din dolga, ki ga ni mogel več plačati.
Da ga ne bi zaprli zaradi dolgov, je pobegnil iz Londona na Francosko, kjer je nekaj časa bil za šoferja, dokler se ni ustrelil.
Ta slučaj je torej policija razkrila. Jasno pa je, da se zločinska tolpa ni držala samo te »muhe«, ampak da je znala po londonskih nočnih klubih ujeti še koga drugega. Ta tolpa se je lotila vseh mladih bogatašev, ki je od njih vedela, da so lah-komišljeni. Kdor je bil enkrat v njihovi mreži, se ni mogel več rešiti. Znano je, da so zločinci na tak način uničili sina znanega angleškega diplomata. Lovili so tudi hčer nekega angleškega lorda, ki pa se ni dala tako lahko premotiti. Zato so jo zavedli na drug način. Pripravili so jo do tega, da je za-
Male tatove obešajo, velike pa spuščajo. V Chicagu so aretirali blagajnika znanega kralja tihotapcev in zločincev Al Caponeja (na levi spodaj . ker so prišli na sled, da je davčno oblast opeharil za ogromne vsote. Al Capone se je kakor po navadi izrezal in sodišče se ga zopet ni upalo zapreti. Al Capone, ki je že neštetokrat stal pred sodiščem radi najtežjih zločinov, je doslej še vedno ušel ječi. Slika kaže aretacijo njegovega blagajnika.
Kulturni obzornik
ZOFIJA NALKOWSKA: DOM OSAMELIH 2ENA.
V petek vprizori ljubljanska drama zgoraj navedeno delo poljske pisateljice. Ob tej priliki podajamo poročilo prevajalca tega dela v slovenščino, Tineta Debeljaka, o prvi vprizoritvi »Doma osamelih žena« v Varšavi: »Ženske pisateljice na Poljskem predstavljajo danes izredno visoke umetniške vrednosti, stoje v vrsti najboljših današnjih bele-tristov in imajo veliko število čitateljev. Zdi se, da nam samo one morejo povedati še kaj novega, zato »e zanima sedanjost tako zelo za ženski komentar Ženske duše. Ženska pisateljica na Poljskem ima iepo tradicijo in tudi danes stoji v ravnotežju z moškim, lllakowiczowna in Pawlikowska v poeziji, v prozi Dunin-Kozicka, Kossak-Szcucka, Krzywic-ka ... in cela vrsta drugih. A najvišjo ceno ined njimi predstavlja morda Zofja Rieger-Nal-kovvska, ki je lani prejela literarno nagrado mesta Lodza. Je pisateljica subtilnih psiholoških analiz, s tipično ženskim pogledom na svet: dovzetna za najtanjše nianse krhke ženske duše, ki jih moško oko nikdar ne zazna, odkriva tragos v malenkostih in rada izzveni v pesimizmu, erotični melanholiji. Njene umetnine so kot ovite v tančico rahle poezije: postave komaj vidno stopajo izza čustveno-poetičnih zaves; ne delajo dražljivih avantur iz svojih tragedij: zapirajo se tiho v sebe in tam izgorevajo ...
Dom osamelih žena« je najnovejše njeno delo in njen drainatski prvenec, pa je z njim osvojila vse |)oljsko gledališko občinstvo. Prav za prav ni to niti drama, le dramatizirana novela, a so postave tako polne in je toliko življenjske tragike v njih, da imajo tudi odrski uspeh. Vsa vsebina
drame leži v njenem notranjem dejanju in je komponirana na principu Cehovega »Cešnjevega vrta«: na ozadju življenja in solncapolnega cvetočega vrta se gibljejo mrtve silhuete nikomur ne potrebnih žensk, iztisnjenih iz življenja v svoj omamni krog spominov. Pisateljica je v enem domu zbrala tri rodove žensk, samih vdov: ob 80 letni babici živi vdova po njenem sinu (Tekla) in dve hčeri-vdovi (Jula, Marja) in dve vnukinji-sestri: ena pravkar ovdovela (Jana), druga na — ločena (Ru-ža), kar je nekako isto. In iz tihega, vsakdanjega življenja teh žensk, s krvjo in usodo zvezanih, a daleč vsaksebi hrepenečih, je znala Nalkowska odkriti nevidno tragiko vsaktere izmed njih. In to na istem ozadju: erotičnem, kar morda na koga vpliva monotono, a daje delu enotno čuvstveno-težko atmosfero kot kontrast zunanji prirodni svetlobi. Vse te žeske žive — nazaj, so kot zapuščeni dom, v katerega se vračajo mrtvi po ugašajoče ostanke svojih življenj. Oni tvorijo med njimi nove grupe: jih ločijo (Tekla — Jula) ali vežejo (babica — Marja, Rtiža — Jula). Vsaka ima svojo usodo, spomin na srečo, iz katerega živi. Pa tak spomin je podvržen zmeni. In prevrednotenje enega takega spomina je notranje dramat-sko dejanje tega igrokaza.
Najmlajša vdova Jana se po izgubi Krištofa nečloveško muči in vsa družba ji hoče ublažiti smrt moža, najboljšega kot so ga poznali. A ona ne trpi radi njegove smrti, trpi radi sebe. Končno se izpove babici: ljubila je svojega moža, a ga je prevarila in odtedaj je trpela. Trpela, ker ga je ljubila. In ni imela sile, da bi inu priznala. Umrl je in ni vedel, da je bila laž to njuno razmerje. Ta etična krivda jc njena muka, ki je ne more popraviti. — Pa ker take krivde ni mogoče več izbrisati, se ob relativnosti vsega človešl<ega sama izpremeni: izkaže se, da je Krištof, ta ideal moške zvestobe, vzdrževal poleg svoje zakonske družine še drugo — večjo, ki jo je končno zavrgel
in iskal tretjo... In Jana ni niti slutila. »Med človekom in človekom je tema«... Njuno razmerje je bila laž od njegove strani. Ob Evi, njegovi nezakonski hčerki, se pred nami ponovi druga, res-ničnejša njegova natura, ki je tudi zlagana. — Kri-štol dobi v njenem spominu vse drugo mesto kot ga je imel ob smrti: pomakne se nekam strašno daleč, odkoder se nima povračati. In tako stoji Jana ob koncu drame kot brez smeri: Ali je odrešena njena krivda? Ali je zlomljena njena življenjska moč, ker nima preteklosti, iz katere bi živela? Ali bo našla iz hiše, v smrt svojih mož zamaknjenih žensk, v življenje, ki ne bo laž? Tako razumljiva drama Nalkowske je izvrstna psihološka študija, ki zahteva subtelne notranje igre, drugače se izprevrže v karikature. Kako podobna je njena novelistična struktura s Cankarjevo »Hišo Marije Pomočnice« 1
P avendar smelo trdim, da je eno najboljših novejših poljskih dramatskih del, dasi ni postavljeno na teatralnem patosu ah ciničnem francoskem espritu, kakor večina sodobne poljske dramatične produkcije: je intimna salonska umetnina, z globoko notranjo tragiko, ki nikjer ne izbruha v teatralne efekte in je polna poezije in tragičnega nastroja, dasi bi komu utegnil biti odvraten njen pesimističen relativizem.«
JUGOSLOVANSKA KNJ12NA PRODUKCIJA V LETU 1930.
Po bibliografski reviji »Naša knjiga«, ki izhaja v Zemunu, posnemamo sledeče zanimive statistične podatke o gibanju naše založniške delavnosti.
Po tej statistiki je izšlo lani v Jugoslaviji 2405 knjig, vendar priznava uredništvo samo, da kakih 400 knjig ni zabeležilo. Polovica navedenih knjig ima le podrejeno vrednost: Koledarji, iz-vestja društev in ustanov, ljudske knjige itd. — Od
ostale polovice, kateri ni moči odrekati pozitivn« vrednosti, je spet polovica prevodov iz tujih jezikov ter novih izdaj razprodanih del. Po računu »Naše knjige« bi torej ostalo okroglo 600 novih knjig, ki so izšle tekom lanskega leta, in ki bi jih lahko navedli kot vredne, pomembnejše publikacije.
Od gori navedenih 2405 knjižnih izdanj ie 115 verske vsebine, ca. 50 umetnostnih in muzikalnih izdaj, beletristike, življenjepisne in potopisne literature 59, književne kritike 49. Znanstvenih publikacij je naštelo uredništvo vsega 825, doštevši 207 knjig znanstvenega značaja na polju gospodarstva. Ena tretjina teh »znanstvenih« novosti pa je poljudnega značaja in pa učnih knjig.
S polno upravičenostjo poudarja uredništvo »Naše knjige«, da navedene številke nikakor ne izčrpajo znanstvenega delovanja v deželi. Znano je, da so znanstvene publikacije pri manjših naroclib navezane v glavnem na revije. Pri nas je še uva-ževanja vredno dejstvo, da je znanstveno delo navezano na izolirana kulturna središča, tako da smejo računati mnoge znanstvene periodične publikacije le na malo število interesentov oziroma abo-nentov. Razmeroma vpliko je zatorej število časopisov: 574 — brez dnevnega tiska oziroma novin. Srbohrvatskih publikacij je med temi 397, slovenskih 129, ogrskih 17, nemških 15, ruskih 2, češka 1, hebrejska 1, francoska L turška 1, esperantska 1, Srbohrvaških se tiska 217 v latinici, 126 v cirilici, 50 utrakvistično. — Po krajih se razdele številke tako-le: Belgrad 117 časopisov, Zagreb 145, Ljubljana 111, Skoplje 4, Novi Sad 25, Subotica 11, Maribor 15, Sarajevo 27, Split 27, Cetinje 1. — Od teh časopisov se bavi 67 z umetnostjo, in sicer 7 z glasbo, z upodabljajočo umetnostjo 1, z leposlovjem 59 — med poslednjimi so všteti tudi mladinski listi. — Znanstvenih publikacij ie 97. Verskih časopisov je 86, od teh je 65% rimsko katoliških. Deset izmed ostalih verskih publikacij ima znanstven značaj.
Narodna banka o gosp. položaja
Pravkar je izdala Narodna banka svoje četrto tromesečno poročilo za 1930. O splošnem položaju gospodarstva pravi v poročilu odsek za ekonomske študije pri banki sledeče:
V teku poslednjega Iromesečja 1930 je bil gospodarski položaj v Jugoslaviji pod vedno večjim vplivom postopnega poslabševanja gospodarskih razmer na celem svetu. V začetku tromesečja jo bila gospodarska delavnost še vedno znatna, toda z nastopom zime je začela naglo padati. Obseg zunanjo trgovine je bil za 24% manjši kakor v odgovarjajoči dobi 1929. Ravno tako tudi število nnto-vorjenih vagonov, ki le bilo za 11.6% manjše kakor v odgovarjajočem četrtletju 1929, priča o popuščanju gospodarske delavnosti. Pri vsem tem pa so gotovi znaki, na prvem mestu odlični rezultati dotoka državnih dohodkov, ki kažejo, da so gospodarske razmero v Jugoslaviji do sedaj bile mnogo manj pod vplivom svetovne krize, kakor pa je to bilo v drugih državah.
Na denarnem trgu je nadalje vladala obilica denarja. Krediti dvajset najvažnejših bank so do-
Poslovno poročilo
Narodne banke
Prejeli smo poročilo Narodne banke zn 1930, iz katerega pa smo že prinesli važnejše podatke in se danes omejujemo samo na one statistike, ki jih doelej nismo prinesli:
Da se je lani devizni zaklad tako zmanjšal, je pripisovati dejstvu, da je bilo do dne, ko je bijo poročilo pisano (torej do 18. febr.), kupljenih za И milijonov dolarjev dolarskih papirjev. Če vzamemo, da je bilo za te obveznice povprečno plačanih 85 dolarjev za 100 nominalnih, dobimo vsoto 9,500.000 dolarjev, ali v dinarjih 530 milijonov. Vidimo, da je polovica zmanjšanja deviznega zaklada šla za dolarske obveznice in se ta vsota smatra za ojačenje tuzemske devizne rezerve. Na podlagi teh podatkov je potrebno za letno anuitetno službo za 40 milij. Din manj deviz, kar je gotovo povoljno dejstvo.
Devizni zaklad banke bo znašal na koncu leta 1930. 1479.4 milij. Din (1929 252G.8 milij. Din). Nadalje je bilo na koncu leta 1930. meničnih posojil v celi državi za 1433.7 milij. Din, od tega v podružnici v Ljubljani 88 milij. (76.7), v Mariboru 37 (44.25) milij. Din. Odstotek izkoriščanih kreditov je znašal lani v Ljubljani 51.4 (54.7) milij. Din, v Mariboru pa 24.3 (76.9) milij. Din. Nu žiroraču-nih je bilo v Ljubljani 50.8 milij. Din (33.6), v Mariboru pa 5 (4.6) milij. Din. Državni delež pri do-hlčku banke se je zmanjšal od 37.3 na 30 milij. Din. Nepremičnine pa so so povečale od 83.9 na 86.5 milijonov Din. Zavod za izdelovanje bankovcev jo bilansirnn s 44.7 milij. Din v primeri s 41.6 milij. Din leta 1929.
Število uslužbencev banke je narastlo od 536 na 622. Največ uslužbencev je imela centrala 268 (264(, nadalje zavod za izdelovanje bankovcev 107 (38), podružnica v Zagrebu 45 (42), podružnica v
Ljubljani 23 (22), in v Mariboru 13 (13).
*
Fond za pomoč zadružništva. Iz poročila o delovanju Agrarne banke posnemamo, da,je kraljevska vlada sklenila dati 4 milij. Din, ki predstavljajo dividende na delnice PAB za preteklo leto, katere so v posesti države in razredne loterije, za ustanovitev posebnega državnega fonda za pomoč zadružništvu pri banki.
Likvidacija krapinske premogokopne družbe. Na občnem zboru družbe je bilo sklenjeno, da družba likvidira, ker je TPD zopet prevzela svoje terene, ki jih je svoječasno dala družbi v zakup za 90 let. Inventar je deloma razprodan, deloma prenesen v Dobrljin. Pri glavnici 6.24 milj. znaša izguba 6.11 milj. Din.
Odstop g. Lovra Pičmana. O. Lovro Pičman, načelnik Zadruge kleparskih mojstrov in član na-JSelstva Zveze obrtnih zadrug, ki je bil svojčas izvoljen v upravni odbor podružnice Državne obrtno banke, je sedaj to mesto odložil.
Belgrajska Zadruga je bila eden najstarejših denarnih in zavarovalnih zavodov v bivši kraljevini Srbiji. Pri glavnici 40 milij. Din ima Zavod 00.4 (90.2) milij. vlog, upnikov in reeskonta. Čisti dobiček znaša 7.7 (7.0) milij. Din. Bilančna vsota je narasla od 194.3 na 201.2 milij. Din. Dividende za 1929 je znašala 400 Din (na nom. 4000 Din).
Nnr. šuinska je eno največjih podjetij lesne stroke nu Hrvatskem, zlasti še po fuziji z »Domovinsko proizvodnjo drva« v 1. 1929. Bilanca za 30. septembra 1930 izikazuje pri glavnici 14.5 miilj. 32.9 (35.6) upnikov. Med aktivi je gozdna posest izkazana s 23.9 (16.9) milj., investicije pa so se zvišale od 11.4 na 12.1 milj., dolžniki pa padli od 20 na 15.4 milj. čisti dobiček znuša 0.5 (0.58) milj. Din.
Prva seja poslovnega odbora Obrtne banke, podružnice v Ljubljani V nedeljo 1. t. m. se je vršila prva seja poslovnega odbora Obrtne banke, podružnice v Ljubljani, na kateri je bil izvoljen za predsednika g. Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani, za podpredsednika pa g. Josip Rebek, ključavničarski mojster v Ljubljani. Centralna uprava je na podlagi predlogov, ki jih je stavila skupščina delničarjev iz Slovenije, imenovala poleg zgoraj omenjenih še kot člo-ne uprave gg. Miroslava Urbasa, Karola Vidmarja, Lovra Pičmana, Jakoba Zadravca, Franja Bureša in I. Holebarja. Za ravnatelja podružnice je bil predlagan gosp. Rajko Ogrin, sedanji ravnatelj podružnice Obrtne banke v Ljutomeru.
češkoslovenska barka, Zagreb, ki je bila ust. 1921 v Daruvarju, pa je bil 1929 sedež zavoda prenesen v Zagreb, izkazuje v 1. 1930 povečanje vlog od 31.1 na 41.7 milj., kakor tudi upnikov od 0.5 na 1.5 milj. Med aklivami so menice dosegle 22.9 (13.5), upniki pa 20.3 (20.8). Čisti dobiček je na-rastel od 0.4 na 0.77 milj. Din. Na dnevnem redu je tudi vprašanje fuzije s slovaškimi denarnimi zavodi (najbrže gre za Slovensko banko (Slovaško) v Sidu; glavnica 0.5 milj., vloge in upniki z reeskontom 3.3 milj. 1. 1929.
Svetovra produkcija petroleja je lani znašala 191.4 milj. ton v primeri s 201.5 milj. Din. V vseh državah je produkcija padla, narasla pa je v Romuniji in na Trinidadu, posebno znatno pa je narasla v Rusiji, in sicer od 13.9 na 18.77 milj. ton, od 6.8 na 9.7% vse svetovne produkcije. S tem je Rusija prišla na drugo mesto, sai je prehitela Venezuelo. V tekočem letu raču-ajo na padec produkcije v vseh državah z izjemo Rusije, kjer bo produkcija narasla za 7—8 milj. ton.
Borza
Dne 4. marca 1931.
Denar
Devizni tečaji so po daljšem trajanju čvrste tendenco danes popri Stili, razen Curiha in New-yorka, ki sta ostala nespremenjena. Promet je znašal nad 2 In četrt milijona Din, največ ga je bilo v devizah Curih (1.2 milij.) in Nowyork. Privatno
segli znesek, ki je za l.\% nad 1. 1929. Skupni promet na borzah je znašal 1 milijardo 620 milijonov ali 141 milijonov več kakor v 8. četrtletju 1930. Državne finance kažejo v primeri z zadnjim tromesečjem 1. 1929. sledečo sliko: Neposredni davki 714 (—203), carine 383 (—22), trošarine 234, lakse 304 (+24), monopoli 614 (—33), državna podjetja 679 (—41). Skupno so državni dohodki znašali v prvih 11 mesecih 1930 11.241 milijonov v primeri z 10.621 milijonov v 1. 1929.
Število natovorjenih vagonov je znašalo v zadnjem tromesečju 433.000 v primeri -140.000 v tretjem četrtletju 1930 Tonaža v naših pristaniščih pristalih ladij se je zmanjšala od 4.15 na 3.58 mi-jijonov ton. Državna rečna plovba je dosegla 160 milijonov tonskih kilometrov, kar pomeni v primeri b prejšnjim četrtletjem napredek za 25 milijonov tonskih kilometrov.
Skupno je bilo v celem letu 1930 natovorjenih na naših železnicah 1,570.000 vagonov (1,701.000). Promet v naših pristaniščih i>a je znašal 15,306.000 (14.970.000) ton. Promet na efektnih borznh je znašal lani 6575 milijonov, leta 1929. 6636 milijonov.
Skakalne tekme v
blago je bilo zaključevano v devizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Am-sterdum 2282.50 bi., Berlin 1351.50-1354.50 (1353), Bruselj 793.7G bi., Budimpešta 992.61 bl„ Curih 1094.40—1007.40 (1095.90), Dunaj 798.50—801.50 (800), London 276.12—276.92 (276.52), Newyork 56.73—56.93 (56.83), Pariz 222.02 - 224.02 (223.02), Praga 168.27—169.07 (168.67), Trst 297 -299 (298).
Zagreb. Amsterdam 2279.50—2285.50, Dunaj 798.50—801.50, Berlin 1351.50-1354.50, Bruselj 793.76 bi., Budimpešta 991.11—994.11, London 276.12—270.92, Milan 297.10—299.10, Newyork kabel 56.84—57.04, Newyork ček 56.73 56.93, Pariz 222.02—224.02, Praga 168.27—169.07, Curih 1094.10 —1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij je : znašal 6.8 milij. Din.
Rplgrnil. Amsterdam 2279.50—2285.50, Berlin 1351.50—1354.50. Bruselj 792.26—795.26, Budimpešta 991.ll-994.il, Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 798.50—801.50, London 276.12—276.5)2, Newyork 56.73—56.97, Pariz 222.02-23-1.02, Praga 168.27— 169.07, Trst 297-299.
Curih. Belgrad 9.1270, Pariz 20.345, London 25.22625, Newvork 519.40. Bruselj 72.43, Milan 27.21, Madrid 55.50, Amsterdam 208.225, Berlin 123.45, Dunaj 73. Stockholm 139.13, Oslo 138.97, Koprnhagen 138.92. Sofija 3.7625, Praga 15.385, Varšavu 58.15, Budimpešta 90.575, Atene 6.73, Carigrad 2.4625, Bukarešt 3.09, Helsingfors 13.15.
Vrednostni papirji
Državni papirji so bili dan' čvrstejši, slabtjša jebila levojna škou.. larske obveznice Drž. 'hip banke. Proinei oïl zelo majhen in beležijo zaključke le vojna škoda in pa begluške obveznice. Na tržišču bančnih papirjev je prišlo do zaključkov v delnicah Poljobanke po nespremenjenem tečaju 56. Nadalje je bila zaključena Ljubljanska kreditna brnka po čvrstem tečaju 128. Nespremenjeni so ostali tečaji Prašte-dione (975) in Zemaljske (137). Industrijski papirji ne beležijo danes uikakega prometa. Tečaji so ostali večinoma na včerajšnji višini. Čvrste so bile Vevče, ki so notirule 132 do 145.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.50 bi., 7% RW pos. 82 bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 170—180. Vevče 128 den.. Stavbna 40 deu., Kranj. iud. zaključek 331, Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87—87.50, agrarji 51.50—52, voina škoda ar. 417.75—418 (418, 419), kasa 417.50— 418.50 (418). 5. 418—418.50, 6. 418- 418.50 (418, 418.375), srečke Rdeč. križa 50 bi., 8% Bler. pos. 92—92.50, 7% Bler. pos. 81.50— 82.25, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50—82.25, 6% begi. obv. 68.50—68.75 (68.50). Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50—60, Katolička 37-39, Poljo 55—57 (56), Kreditna 125—129, Union 193.50-194.50, Jugo 78.50—80, Lj. kred. 128—129 (128), Obrtna 36 den., Praštediona 975— 980 (9?5), Etno 136 den., Srbska 194-196, Zemaljska 136—138 (137). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttnmnn 138—142, Slaveks 147—150, Slavonija 200 den., Nasice 935 den., Danica 95—96, Pivara Sar. 195 den., Drava 250—262, Šečerana Osjek 278—290, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 210— 225, Brod. vag. 20 bi., Union 57.50-80. Vevče 132 —145, I sis 41—43, Ragusea 385—390, Oceanin 210 den., Trboveljska 329 - 382, Split cement 310 den.
Belgrad. Narodna banka 8040-8100, 7% inv. pos. 87—.87.50, agrarji 51—52, vojna škoda 417.50— 418, 3. 418.50, 7. 419. 6% begi. obv. 68.50—69, 7?o Bler. pos. 81.875—82.25, 7% pos. Drž. hip. banke 81.75.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 1% Bler. pos. 80—81.75, Newyork: 8% Bler. pos. 91—92, 7% Bler. pos. 81—82, 7% pos. Drž. hip. banke 79—81.25.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 87.95, Wiener Bankverein 16.45, Creditanstall 46.70, Escompteg. 159.24, Ruše 29.25, Mundus 141, Alpine 20.55, Trboveljska 42.50, Rima Murany 66.
Žilni tre
Danes javlja Budimpešta Čvrstejšo tendenco, pri nas pa je položaj ostal nespremenjen, ravno tako tudi cene. Kupčija stagnira in se sedaj efektu-irujo večinoma zaključki iz novembra preteklega leta za marec, april in maj. Ti zaključki so bili v glavnem namenjeni za taltozvane pasivne kraje Slovenijo, Bosno iu Hercegovno I« r Dalmacijo.
V Ljubljani so notaci;e neizpremeniene.
Novi Sail. Koruza bač., sr. gar. 82.50—84, bač., sr. marec, april, maj 90—92.50, ladja Donava, Sava predčus. suha 87 —88. maj 92.50—95. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: li vagonov pšenice, 19 vagonov koruze, 9 vagonov moke. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica marec 15.20-15.25, zaklj. 15.25-15.26, maj 15.45—15.58. zaklj. 15.62—15.54, rž marec
II.38-11.49,	zaklj. 11.38—11.39, maj 11.56—11.68, zaklj. 11.55—11.56, koruza maj 12.60—12.70, zaklj. 12.60-12.62. julij 13—13.04, zaklj. 12.90- 12.95, tranzit maj 9.93—9.99, zaklj. 9.90—9.94.
Živina
Ljubljanski sejem dne 4. marca 1931. Današnji ljubljanski sejem je bil izredno živahen, saj lahko rečemo, da je bil prvi pomladni sejem. Do-gon je bil sledeč (v oklepajih število prodanih glav; pripomniti pa je, da so to podatki samo za kupčije do U dopoldne, kupčije pa so se razvijale tudi še kasneje): 318 konj in 16 žrebet (40), 137 (44) volov, 77 (20) krav, 26 (20) telet in 364 (13-1) prašičev. Cene so ostale skoro popolnoma nespremenjene in so bile sledeče: voli I. 8.25, II. 7.50,
III.	7, krave debelo 5—6, klobasarico 3—4, teleta 10—11 (vse za kg žive teže), konji 300—5000 Din, prašički zu rejo 6—8 tednov stari 150—200 Din zn komad, pršutarji pa so notirali 9 Din zn kg žive teže. Sejem je bil Izredno živahen, ker so se že deloma začela spomladanska dela in ie bila zlasti živahna kupčija s konji
Na bohinjski skakalnici, ki je tehnično najbolj dovršena v naši državi, bodo v nedeljo, 8. t. in. zopet skakalne tekme. To pot bo imelo naše športno občinstvo priliko gledati domače skakalce v zelo zanimivi konkurenci. Za propagando skakanja je naše uredništvo prošlo zimo poklonilo lepo prehodno darilo kip »Zmagovalca«. Kip je prehodno darilo, ki preide v trajno lastnino po aveh zaporednih zmagah ali pa treh v presledkih. Bogomir Sramel je že enkrat zmagal.
Vse drugačna je situacija letos. Po gorenjskem skoro ni kraja, kjer ne bi imeli skakalnice. Posledica je že danes veliko število skakalcev. Povsod je pa te dni imel tečaje v skokih Guttormsen. Tako jc sedaj več resnih Kandidatov za prvo mesto in obenem tudi za naše darilo. Sramel, ki brani darilo, bo imel ostre konkurente v Janši, Jakopiču,
Izredno zborovanje JNZ
Na zadnji seji je končno nogometna zveza odločila sklicati izredno zborovanje. 2e parkrat smo omenili, da so radi odigranja državnega prvenstva nastale velike težkoče. Ne eden interesiranih klubov ni sprejel načrt zveze. Vsi so zahtevali lige. V taki situaciji je bilo jasno, da mora zveza nekaj ukreniti. Dolgo so odlašali, končno so pa le uvideli, da je edini, rešitev sklicati izredno zborovanje, ki bo rešilo vprašanje igranja za državno prvenstvo. Lige so na zadnjem zborovanju propadle le radi štirih glasov. Gotovo so se klubi dobro priprav 4i in izkoristili čas od zadnjega zborovanja. Pa tudi manjši klubi, ki so bili prvotno proti ligam, so precej izpremenili svoje stališče. Kajti končno so le večji klubi tisti, ki omogočajo razvoj tudi manjšim. Zlasti pri nas. kjer so se dohodki delili. Izredno zborovanje se bo vršilo 5. aprila v Belgradu. Upajmo, da bodo prodrle lige, kajti le na ta način je mogoč uspešen razvoj tudi slovenskega nogometa.
Glavno zborovanje LHP
V nedeljo 1. t. m. se je vršila v Ljubljani 6. redna glavna skupščina L. H. P.-a., kateri je prisostvovalo pet klubov. Skupščina je potekla v najlepšem redu in složnosti. Poročila funkcijonar-jev so bila sprejeta soglasno in brez debate. Rnvno-tako je bil soglasno podeljen absolutorlj odstopajoči upravi. Pred volitvami nove uprave, se je napravil sklep, da podajo ostavke tudi oni funk-cijonarji katerim traja funkcijska doba še eno leto, tako, da se je volilo celotno upravo. V novi upravni odbor so bili izvoljeni: Predsednik: dr. Emst Mayer. bansi «mit. referent, L podpredsednik: -it. Minkn lova, II. podpredsednik: ga. dr. liris'tii-Luiauova, predstojnica šolske poliklinike. Tajnik I: Rupel Milica, priv. uradnica; tajnik 11: ga. Svetličeva. Blagajnik: Kušnr Ivan. hranil, uradnik. Tehnični referent: Bnttesar Ivan, želez, uradnik. Odborniki: prof. Jelene Slavica; Jakil Niko, industrijalec, Sevnica ob Savi; gdč. Pajk Hana, prof. ritmič. ginmnstike; Sturz Rudolf, železniški uradnik; Lovšin Anton, notarski kand.. Murska Sobota: ga. Tratnik FanČi. Revizijski odbor: Ravnatelj Saplja Danilo; Rabič Viktor, bančni uradnik; dr. Stamol F., zdravnik, Maribor.
Dalje so bile sprejete tudi naslednje resolucije:
1.	Zborovanje obsoja dosedanje destruktivno delo zveze, kl je dovedla našo liazeno in naše vrhovne hazenske organizacije v naravnost obupen položaj.
2.	Zborovanje potrjuje in odobrava delovanje odstopivše uprave v pogledu ureditve razmer v zvezi.
3.	Zborovanje ne priznava sedanje zvezne uprave, ki je bila izvoljena na zadnjem zvezinem zborovanju na način, ki nasprotuje nnjnrimitivnej-šim pojmom športne morale. Rnvnotako ne priznava na tem zborovanju napravljenih sklepov, ker so v ostrem nnsprotstvu z obstoječimi pravili.
4.	Zborovanje protestira proti vsakemu poskusu zveze prenesti LHP-a v Zagreb, ker vidi v tem popoln propad slovenske bazene.
5.	Zborovanje odobrava podpiranje medklub-skega odbora v Belgradu v pogledu ustanovitve nove zveze ženskih športov, ter naroča novi upravi, dn dela v tem pravcu dalje.
6.	Zborovanje zahteva takojšnjo sklicanje izrednega glavnega zborovanja zveze, na kateri naj se delinitivno prekine z neznosnim in nemogočim stanjem v hazenskih organizacijah.
Nova uprava se pooblašča, da izdela v najkrajšem času nove propozicije za od igranje prvenstvenih tekem v letu 1931, in da uvede brez odlašanja čim živahnejšo propagaudo po podeželskih mestih in trgih v svrho ustanovitve novih hazenskih družili.
Alpski smučarski tečaji v Triglavskem pogorju. Kot je že bilo objavljeno je za letošnjo pomlad nameravanih več alpskih smučarskih tečajev v Triglavskem pogorju, in sicer predvsem na Sta-ničevi koči in na koči pri Sedmerih jezerih. Tečaje bodo vodili najboljši voditelji JZSS. Tečaji so tako organizirani, da je udeležba prav vsakomur omogočena in opozarjamo vse naše smučarje naj ne zamude te prilike in z lepimi smučarskimi turami izpopolnijo svoje znanje na deskah tudi z alpskim terenskim smukom. Za prvovrstno in ceneno oskrbo je preskrbljeno. Vse informacije daje in sprejema prijave g. Janez B i t c n c , Staniče-va koča, pošta Mojstrana.
Prvi alpski smučarski tečnj se bo vršil nn koči pri Sedmerih jezerih od 15. do 22. marca. Celotna oskrba 680.— Din. Snežne razmere zelo ugodne. Prijaviti se je treba do 10. marca g. Janezu Bitencu. Stnničevn koča, pošla Mojstrana.
SK Korotnn. V nedeljo 8. marca se vrši ob 10 dopoldne drugi letni redni občni zbor. Za vse člaue obvezno. — Predsednik.
Inozemski spori
Kari Schiifer in Sonja Henie ista očarala gledalce, ko sta v Berlinu nastopila na svetovnem tekmovanju za umetno drsanje. Precej je bilo konkurentom in to dobrih drsalcev, toda vsi so kar izginili v borbi z nenavadno Norve-/anko in talentiranim Duna jča.noin. Ni bilo dvoma še pred l>orbo, kdo bo svetovni prvak. Oni pa. ki so prisostvovali tekmovanju, pravijo, da svet ni imel in danes tudi nima boljših drsalcev, kakor so Sonja Ilenie in Knrl Schiifer. Taiko sto si olw mojstru tudi za leto 1931 priborila z lahkoto svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. V domskeim tekmovanju je sodelovalo 9 knndidatinj. Drugo in trotje mesto sta zasedli Dumajčanki H i Ida Holovsky in Burger-jeva. Moških tekmovalcev je bilo 13. Drugo mesto je pripadlo Američanu Tumorju (337 tonk), dočim je Baler (Berlin) zasedel tretje mesto (331 točk). Kari Schiifer pa si je kot prvi priboril 366 točk. V pa rov ni boriti pa so prednjačili Ojrri, ki so v zasedbi Rottcr-SzoLus osvojili prvo mesto.
Palmetu. Tudi precej drugih manj znanih skakalcev je tu. Tako, da bo pravzaprav nedeljska tekma revija domačih moči, ki bodo pokazali, koliko je naš skakalni sport napredoval. Brez dvoma bo nedeljska tekma za mednarodnimi tekmami največja prireditev v tej sezoni. Po številu tekmovalcev bo na najbrže celo prekašala mednarodno prireditev. Nastopil bo tudi Guttormsen, ki bo lahko ob tej priliki, ker bo startal izven konkurence, pokazal svoje znanje.
Poskrbljeno bo za polovično vožnjo. Kdor želi razne ugodnosti, naj se zglasi pri g. KUrnerju v trgovini Goreč, Dunajska cesta. Z vlakom, ki odhaja v nedeljo ob 7.30, je ugodna zveza, kajti tekme prično ob pol dveh popoldne. Darilo, kip »Zmagovalca«, je razstavljen v izložbenem oknu uprave podruž. «Slovenca« na Miklošičevi cesti.
Hokej tnrnir v Berlinn je bil zelo obi«kirn radi sodelovanja odličnih moštev, tako kana-d.ijskega moštva Ma ni toi ta, nomikega prvaka Berliner Selil itlscluilvkluba, češkoslovaškega prvaka I^wn-kluba iz Proge in odličnega nom-ske^ra kluba Ri.ssersce. Kanadci so odlično igrali in poruizili so z 8 : 1 najprej ncm.-šketgn prvaka in s 16 : 0 pa Sn. C. Risse.rsee.
Kari Knželiih. najboljši teniški iigmaloc, ki potuje s Tildenom, ameriškim tenis šampijo-nom, po Združenih državah, je zadnje čase menda sblto raz]x>lo/.en. Zaporedoma v 8 turnirjih je bil premagam, kar pa nam ne sme biti povod, da bi smatrali Tildena /a boljšega o»! njega. Turnirji se namreč vrše v pokritih in zakurjenih nrnvtorili, ki oč-ividno Koželuhn ne prijnjo. Kadar se bo Koželuh tega privadil m |x»zneje na pro«ttem bo pn Tilden moral primati nadmoč svojega slavnega nasprotnika. Koželuh je zmagoval še nad slavnejšimi od Tildena.
Dosegli so svoj cilj. Vsi vemo, dn je Berlin v športnem oziru morda najnaprednejši, kajti v Fvropi se nobeno mesto ne more ponia-, Sali s tako dovršenimi športnimi prostori knikor I nemška prestoliea. Pa vendar niso Berlinfani j imeli še iepe teniške dvorane, kjer bi bilo mo-I poče tudi pozimi ukvarjati se z >belint športom«. Po /a-.lugi treli večjih berlinski'h klubov pa so sedaj v Berlinu postavili v Fvropi gotovo najlepšo in najmodernejšo teniško dvorano. ki bo športni Berlin še bolj dvignila. V dvorani je postavljenih 2000 sedežev. Tmko 1чмпо sedaj večkrat čitnli o mednarodnih zimskih teniških turnirjih, ki se bodo vršili v nemški prestoliei.
Radio
Signalne postaje.
Marconijeva družba je pravkar skonstruirala serijo oddajnih postaj z energijo po 250 wattov, 1 namenjenih za Kitajsko. Namestili jih bodo po j skladiščih ob rekah, kicr je vedna nevarnost ro-I parskega napada. Posebna naprava dopušča avto-; matično odajnnjc neprekinjenega signala na pomoč.
Nova poli'ka postaja. Nova poljska postaja z 20 Kw jakosti v Wilnu se bo oglasila marca mc seca na valu 312 m.
Novi Radio-Paris.
Uradno javljajo, da bo nova pariška postaja oddajala s 60 Kw. Potemtakem bo to ena naj-I močnejših francoskih postaj Vestnik Société Française Radioelectrique«, družbe konzorcija, ki i 1)0 zgradil postajo, sporoča, da bodo zgradbe stale t na teritoriju občine Limours. nekako 30 km od j Pariza. Val bo 250 in 560 m, anteno pa bodo napeli med dvema stoliKinia, visokima 120 m.
Programi Kadio-Liabfianai
Četrtek, 5. marca: 12.15 Donski kozaki — šlagerji iz zvočnih filmov (plošče). — 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov. — 13.00 časovna napoved, nato reproducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. — 17.30 Otroška uia Iga. Gabrijelčičeva).
—	18.00 Plošče. — 18.30 G. Ulaga. Gimnastična ura. — 19.00 G. prof. Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 G. dr. Bohinec: Iz naravoslovja: Morje in jezera. — 20.00 G. Horn: Duševna vzgoja otroka.
—	20.30 Prenos iz Belgrada.
Petek, 6. marca: 12.15 Odlomki iz oper — uverture (plošče!. — 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov, zimskosportne vesti. — 13 00 Časovna napoved, nato reoroducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 G. dr. P. Fr. Tominec: Samostani in znanost. — 1900 G. prof. dr. Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura: Najvažnejša čistilna sredstva (Krekova gosp. šola). — 20.00 Koncert društva »Sloga«.
Drugi programi i
Petek, 6. marca.
Belgrad: 12.45 Koncert radio ork. 17,30 Violinski koncert. 18 00 Citre. 20.00 Narodne pesmi (petje). 20.30 Klavir. 21.30 Drama. 22.15 Koncert radio ork. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Prenos iz kavarne. 20.30 Berlin: orkestralni koncert. — Budapest: 12.05 Radio kvartet. 17.25 Koncert ciganske glasbe. 18.30 Petje in glasba. 19,30 »Hu-genoti«, opera, Mayerbeer, nato jaz orkester. — Dunaj: 15.25 Popoldanski koncert. 19.30 »Elektra«, tragedija, Strauss. 21.^0 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Petra glasba. 20.30 Pestra glasba. 21.30 Koncert: soli in orkester. — Praga: 19.20 »Samo«, historična drama. 21.00 Jazz orkester. — Rim! 17.00 Orkestralni koncert. 21.35 Simfonični koncert. — Berlin: 20.15 Simfonični koncert Filharmonije. — Katovice: 17.45 Lahka glasba. 20.15 Varšava. — Toulouse: 12.45 Koncert. 18.30 Plesna glasba. 19.45 Koncert. — Miihlacker: 17.00 Orkestralni koncert. 20.00 Simfonični koncert. 22.50 Zabavna glasba.
—	London: 13.05 Opoldanski koncert. 19.45 Večerna glasba. 21.00 »Slava«, komedija. 23.15 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.25 Komorna glasba. 17.50 Orkestralni koncert. 19.15 Praga. 22.20 Poljudna glasba. — Leipzig: 16.30 Pravljična glasba. 19.30 Plošče. 21.10 Simfonični koncert. 22.40 Zabavna glasba.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 5. marca ob 20: ČARDAšKA KNKGI
NJA. Ab. B. Kuponi. Petek, 6. marca: 7aprto.
Sobota, 7. marca ob 20: KARL Ш ANA. Delavska
predstava.
PTUJSKO GLEDALIŠČ E
Ponedeljek, 9. marca ob 20: ČARDASKA KNE-
GINJA. Gostovanje mariborskega gledališča.
Iz društvenega zivlienie
Sadjarska podružnica na Viču sporoča, da se j vrši danes ob 19 zvečer zooet običajno sadjarsko predavanje v šoli.
AVali oa lasi
Vîdka beseda 50 par ali prostor drobne vntice 1'50pin. Najmanjli I Najmanjši znesek lODin Pmtojbina ia iifro2Din V»akoqia>
znesek5Din Oglaiinad 9vntic«računajo viije Zaoqle*e rtroqo tl-qovikega in reklamnega znaćaia v?aka vntica 2Dïr?
treba plačati pri naročilu Na pomena vprd>ania odqovanamo le,čeiepriloženaz.namka.Ć!ek račun l|ubljđna1(riWelMZV28
Službeiičejo
Organ ist
z večletno prakso išče službo. Nastopi 1. maja. Naslov v upravi »Slov.« Maribor.
Učenka
15 let stara, ki je dovršila 4 razrede meščanske šole, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove uprava pod št. 2266.
Šofer
trezen in zanesljiv, z 2-letno prakso, išče mesta k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Ivan Petrič, Blatna Brezovica št. 10, Vrhnika.
Oskrbnik
absolvent kmetijske šole z večletno prakso, išče primerne službe. - Franc Hladnik, Blatna Brezovica 9, Vrhnika.
Kuharica
išče službo k boljši rod Sini. Opravlja tudi vsa hišna dela. Ponudbe na upravo pod »Kuharica«.
Odda se služba
cerkvenika in organista na Igu. - Obrtniki imajo prednost. Prošnje na žup-ui urad Ig.
Trgovski pomočnik
se sprejme v trgovini Ed. Suppanz v Pristavi.
Upokojenca
za malo hišico, sadni in zelenjadni vrt bi potreboval, osebo za obdelavo in oskrbovanje istega, ki ima veselje do cvetk in se razume na to delo. -Pripravno za moškega z ženo. Na razpolago stanovanje z elektriko, nekaj vrta. ter plača po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Poteg Ljubljane« št. 2314.
Kolarskega vajenca
sprejme Franc Svete, vas Brest, p. Ig pri Ljubljani.
Prodajalko
izurjeno, rabi za evojo trgovino na deželi zadruga. Ponudbe pod značko	, •lzuriena prodaialka« št. » posebnim vhodom, ete
Zaslužek
Na kaj čakate?
Vi ste še vedno nezaposleni! Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk je brezplačen. Vam je li težko napisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložite znamko za odgovor - Zadruga iugoslov. plctača, Osijek.
(
fa mern ikova
Šoferska šola
Liubliana Du--al<k* c 16
(Juijo-avtol Prva lblast knnce«nnmrana Prospekt zasloni Pišite ponil
Oprem'jeno sobo
Oskrbnika
poročenega, išče uprava tenis prostorov SK Ilirija. - Reflektanti naj se
2332 na upravo.

gantno, takoj oddam. Naslov v upr. pod št. 2302.
I« uradna vainostl, de stalno «aHac'uJata gospodarska In druga porotlla v dna vnlku „Slovencu** ln pregledate tudi nlegov oglatn. dal. Trgovcu In obrtniku, o.» <u<" poljade cu ia n* J bo IJli svetova venec". Narola ta pri upre ali pri njenih podružnicah
Kupimo
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
Vsakovrstno
zlato KooDir
do oaivišiib cenab CERNE, luvelii Liubliana Wollova ulica it. 3.
1ИВШ
Instrumente
za tamburaški zbor, dobro ohranjene, kupimo. -Ponudbe na upravo pod št. 2315.
Od dobrega oatboliie ie le
GRITZNER-ADLER
šivalni stroi in kolo
Klegantna iivedba, na|bol|ši materiiall
Novosti
Šivalni stroi
kot damska pisalna miza
JOS. PETELINC-LJUBLJANO
TEL.-FON INTERURBAIN 2913 Zmerne cene. tudi oa obroke
уШјЦЧјјм».	v».-.	*
miku, p.» •"»■
etovaloc ..Slo* avl v i|ul»IJ«ni ln u»Ui"«vtH
Soba
se odda dvema nama ali dvema gospo doma. - Naslov v upravi pod št. 2330.
Osobito za gospod'nje
se vrši danes prostovoljna javna dražba ob 9 uri
Krasno posestvo
tik okrajne ceste, 15 oralov, proda Jakob Eder, Sv. Jurij v Slov. goricah.
Hiša
Cerkvene orgle
z 9 registri, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Poiasnila daje F. Jenko, Št. Vid nad Ljubljano. I
Prodamo
Namočena polenovka
priznano najboljša — se dobi pri I Buzzolini, Lin-garjeva ulica.
Puhasto per|e
ćisio čohano po 48 Din kg druga vrsta do 18 Din 1 kg čisto bele gosi* po 110 Din ke m čisti pub po 250 Din k« Raipoli-liam pt pošinero povietiu L BR070VIC - Zagieb. Mica 82 Kemična (telil mca oeria
Ni duha ne sluha
za kurjimi očesi in debelo kožo, če io tri dni
zaporedoma zjutrai in zvečer natrete z maihno količino	CLAVETYL CREME.
Cena škatljice 8 Din Proizvaia in razpošilia stara, I 1599 ustanovliena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartuhč Zagreb Jelačičev trg 20.
V pisarni 16. artilerijskega polka v Ljubljani se bo vršila U. marca ob 11 dopoldne
usîmena licitacij
za prodajo konjskega gnofa Pogoji se lahko dobijo takoj v pogled. Kavcijo 3000 Din v denarju ali vrednostnih papirjih je položiti 11. marca 1931.
Osebni avto
|ППТЈ>ТГГ'П1'ТЈ1	Gostilno
■ se odda v najem v zelo _
prometnem industrijskem .	0.	.
kraju Slovenije. Redek-1 Stanovanje tanti, ki razpolagajo s in druge prednosti na po-primernim kapitalom in sestvu na Dolenjskem — osebno pravico, naj poš- dobi oženjen penzijonist zglase v soboto 14. marca Ijejo ponudbe na upravo brez otrok proti lahkemu ob 15 v klubski garderobi I pod »Gostilna v najem« delu. - Naslov v upravi pod Cekinovim gradom.	št. 2283.	pod št. 2333.
. ... 1 v Kapitel ski ulici 3, dvo- hlev šupa, drvarnica, vrt	cilinderski
gospodič-	p i|£ ,	stavbna parcela se ugod- Ch.evrol.e,l'nn? lju
a gospo-I	n,ce' °	nn nroda v Dravhah. - v?žen 17 000 km, dobre
Razpis
no proda v Dravljah. Vselitev takoj. Poizve se Jernejeva "lica 18. Ljubljana VII, Pirnat L.
Objava
V četrtek 5. t. m. bo carinarnica ljubljanska vršila ponovno licitacijo de-
vetih cistern vina iz Ven-	Prodam htSO
timiglia, in sicer ob tO trajni cesti, 10 minut Poizve se: Ižanska c. 62. dopoldne na železniškem otj kolodvora v industrij-prostoru pred carinskim skem okolišu, s tremi so-*A« skladiščem v Ljub- ђатј ;n pritiklinami, z liani. Glavni kolodvor. - veliko mizar, delavnico,
dobro
ohranjen, v brezhibnem stanju, ugodno proda I. Nastran, Radomlje.
Mali avto »Oppel«
davka prost, je naprodaj.
Semenski oves
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša preljuba soproga, oziroma mati, sestra in teta, gospa
Elizabeta Koška-Kiihar
soproga tovarnarja in trgovka
v sredo, dne 4. marca 1931 ob 4 zjutraj po kratki, zavratni bolezni nepričakovano izdihnila svojo blago dušo.
Truplo blagopokojne se bo v soboto, dne 7. marca 1931 ob pol 17 v kapeli mestnega pokopališča v Pobrežju po evan-geljskem obredu slovesno blagoslovilo ter nato k večnemu počitku položilo v rodbinsko grobnico.
Maribor, dne 4. marca 1931.
Karel Koška, soprog;
Gizela Franz roj. Kiihar in Oto Kuhar, otroka; vsi ostali sorodniki.
češki, in vsa druga polj-
p . ;; • :„(„,„.„;:„ „„ ------: """".---- —-----7" ska in vrtna semena nudi
Kogon in inlormacne na klavnico in mesnico ter c„v.r g, Knmn T i„m;. licu mesta ali pri ekono- h,evom in z nekaj vrta. ~ &	L,"bl|a-
mntn carinarnice. K štev. Obrt se sedaj ne izvršuje, 5680 31. Glavna carinar- pripravno trdi za trgo-
Krafevni šolski odbor Senkov turn p. Vodice
razpisuje oddajo raznih del pri prezidavi osnovne šole in sicer: zidarska, tesarske, mitarska, krov-ska, kleparska, pečarska, pleskarska, slikarska, ključavničarska dela in napeljava elektrike.
Olertni pripomočki so na razpolago vsak dan pri šolskem upraviteljstvu v Senkovcm turnu proti odškodnini.
Pravilno opremljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 18. marca 1931 do 11 dopoldne pri šolskem upraviteljstvu istotam.
Krajevni šolski obdor Senkov turn si pridržuje pravico, da odda dela ne glede na najnižjo ponudbo.
Krajevni šolski odbor Senkov turn,
dne 3. marca 1931. Inkret Allonz, tajnik. Zamen Franc, predsednik.
niča, Ljubljana.
Posestva
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana. Mestni trg št. 251.
vino. Cena 140 000 Din. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2328.
na, Gosposvetska cesta 5
Posestvo
v velikem slavon. se-lu, sestoječe iz zidane hiše ' petih sob, velikega vrt» in vseh gospodarskih poslopij, skupno s 13 orali prvovrstne njive, naprodaj, Hiša je sposobna za trgovino ali gostilno. — Skupna cena 170.000. Pojasnila daje P. Jakševac, Komletina.
Tudi v naši oodružn ci
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in Jobite razne inlormacne — Poslovne ure od pol 8 zju tra| do pol I jxipoldne in od 2 do 6 popoldne Telclonska štev 3030.
Obrt
»Javor«
lesna industrija v Logatcu
ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice.
Oves m Norimi
Kanile nnirrnrl« Dn ivrrtk
A. VOLK. LJUBLJANA
Hr«lirvB cesla Veleirei>*>na t liinm
Vsa krovska dela
izvršuje Franc Javornik.
krovec, Koroščeva ul. 10, Moste pri Ljubljani.
Poniklanje
in prešanje (štancanje) kovinastih izdelkov po najnižjih cenah. T. Soklič, i Maribor, Aleksandrova 43 '
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubega soproga, brata in strica, gospoda
Stanka Haummana
posestnika in bivš. župana itd.
v Rošjiohu, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-iskrenejšo zalivalo. — Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku Francu Božiček za ganljivi cerkveni govor ob priliki pogreba, dalje g. Francu Zebolu za enak govor ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo občinskemu odboru za kor-
Îiorativno udeležbo in krasen venec, ter ovskim tovarišem za govor in venec, kakor tudi vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Vsem naša iskrena zahvala!
Rošpoh, dne 2. marca 1931.
Žalujoča soproga in ostali sorodniki.
a. 2
O	"iT ^
C o
©8.5
S». -C r — © o -, =
5© N I? S? £
œ a. г £ P
C _ M -T" —' C CC g 3 X so
.§ -«3 Ï3
* s* 5-ïS S"*Л
N
a: J*
• C
1 -m
o > sc
c _ c
1 5 I «
n	51 5
S -v - ? = =
T. X ■ ■
> * Hf. •> . 1 -* c F s N >
> г	't? a. n
. O > — > . c k
— = . — Л
I
1 ïss
•f 2 O Ss -e n а«цз T
''' © S
<= I à
š. I ^ŠS
Earl Derr Biggers:
Kitajčeva papiga
»Kajpak!« je bil ushižni odgovor.
Madden je izpolnil ček in ga položil na pisalno mizo.
»Mislil sem, gospod Madden ... je le predlog .. je začivkal zopet tajnik, »ko se gospodična Evelina vrne, da ostalo zimo prebije v Pasadeni, bi morda hotela dragotino nositi tam. V osmih dneh bomo morda v onih krajih, pa menim ..
»Kdo kupuje bisere?« je zagrmel P. J. Madden togotno. »Vi ali jaz? Nikakor nočem, da bi jih kdo vlačil sem in tja po vsej deželi. Dandanes, ko je vsak drugi človek cigan, se mi zdi to prenevarno.«
»Toda, oče,« je potožila Evelina, »res bi jih rada čimprej nosila ...«
»Kaj pa šel« Očetov rdeči obraz je postal škrla-tast, vrgel je svojo debelo glavo nazaj, kar je navadno storil, če mu je kdo ugovarjal. »Bisere dobim v New-Yorku,« je grmel. »In mir besedil Za nekaj časa poj-dem na jug — tam v Pasadeni imam hišo in v puščavi, šest kilometrov od Eldorada, farmo. Precej časa me ni bilo že tam. Če človek večkrat ne pogleda po oskrbnikih, se ti potepini polené. Brž, ko bom zopet v New-Yorku, vam bom brzojavil, pa mi lahko izročite bisere v moji pisarni, gospod Eden. V tridesetih dneh dobite nakazilo za ostalo kupnino.«
»Dobro!« je odgovoril draguljar. »Če počakate trenotek, dam napraviti potrdilo o sklenjeni kupčiji in o pogojih. Kupčija je kupčija — to razumete pač bolje nego kdorkoli.«
»Gotovo,« je pokimal borzijanski magnat pomirjen.
Eden je odšel. Evelina Madden se je dvignila. »Počakam te spodaj, oce. Rada bi si ogledala zalogo jadov.1 Povem vam namreč, gospa Jordan, da ne dobite nikjer lepših jadov kakor v San Frančišku.«
»Morda res.« Alica je prijela mlajšo za roki. »Kako čudovito lep vrat imate, ljuba gospodična. Malo prej, preden ste prišli, sem dejala, da je Phillimoro-vim biserom treba mladosti. Upam, da jih boste nosili mnogo srečnih let!«
»Zelo ljubeznivo! Hvala vam!« je deklica hladno zapela in odhitela.
»Počakajte me v avtu, Thorn,« je velel njen oče tajniku. Ko je ostal sam z Aliso Jordan, se je zopet pomračil njegov pogled. »Niste me še nikdar videli, kajne da ne?«
»Zal, ne. Ali morda vendarle?«
»Najbrž ne. Jaz sem pa vas videl. Danes — v naših letih — lahko človek brez skrbi brblja o takih rečeh. Vedite, da mi je veliko zadoščenje, da bom imel te bisere. Danes je izlečena globoka rana, stara rana.«
Strme je zrla vanj. »Ne razumem vas.«
»Pojasnil vam bom. V osemdesetih letih, ko ste prihajali z družino s Hawajskih otokov, ste se nastanili v hotelu Palace. In jaz — jaz sem bil v tem hotelu sobni natakar. Večkrat sem vas tam videl — in tudi, ko ste nekoč imeli na sebi znameniti niz. V mojih očeh ste bili najlepše dekle na svetu — oh, zakaj pa ne... saj sva oba ... hm ...«
»Sedaj sva oba stara,« je tiho dodala.
1 Jadi so kamni, k) so jih v kameni dobi obdelavali za orodje in okraske; predvsem: nephrit, jadeit in serpentin.
»Da, to mislim. Oboževal sem vas, toda jaz ... jaz sem bil uslužbenec — in za vas nič. To je žalilo moj ponos. Prisegel sem si, da se povzpnem tako, da se j bom mogel poročiti z Vami. Sedaj se lahko oba temu I smejeva; še celo moji načrti se niso dali vsi uresničiti. I Toda danes so vaši biseri moji, — krasili bodo vrat moje hčere. Mogel sem jih kupiti od vas. In sedaj sva bot — tako je hotela usoda.«
»Ste pa čuden človek ...«
»Sem, kar sem. In moral sem vam to povedati, ker bi drugače mojo zmagoslavje ne bilo popolno.«
Eden se je vrnil. »Prosim, gospod Madden, bi H hoteli biti tako ljubeznivi in tole podpisali? — Lepa hvala!«
»Vi torej dobite od mene brzojavko. Ostane pri New Yorku; nikjer drugje. Mislite na to! Zbogom!« P. J. Madden je ponudil Alisi svojo drvarsko desnico.
Smehljaje se jo je stisnila. «Bodite zdravi! Sedaj ne zrem več mimo vas; vidim vas zares!«
»In kaj vidite?«
»Strašno velikega ničemurnika. Toda simpatičnega.«
»Hvala vam! Tega ne bom pozabil. Zdravstvujte!«
^ Odšel je. Eden se je trudno sesedel v svoj stol. »Tako, to je končano. Ta orjak človeka kar ohromi. Tako rad bi bil iztisnil večjo vsoto, pa je bilo brezupno. Občutil sem, kakor da mora on vedno zmagati.«
»Da«, je pritrdila Alica, »on zmaga vedno.«
»Sicer pa — nisem želel, da bi bili tajniku obesili na noe, kdo bo prinesel bisere. Meni pa seveda lahko poveste.«
>Prinesel ji bo Charlie.«
»Kdo je to?«
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cet.
Izdajatelj: Ivan Rakov eo.
Urednik. Franc Kremiar.