Alenka Šivic-Dular Ljubljana JUŽNOSLOVANSKO SIROMAH CDU 808.1-3 V slovanskih jezikih najdemo besedo siromah z vrsto izpeljank. Naj navedem najpomembnejše gradivo: sh. 1 siromah in siromak "ubog čovjek, bijednik; jad- nik, nevoljnik; prosjak", pri Divkovicu in Tordincu izpričano sjeromah2, siro- maha (ž. ), coll. siromaš, siromaški, siromašnost, siromaština, siromaši~:­ ~ašci, siromah (prvotno prilastkovna raba samostalnika), siromašiti; mak. 3 siromav (mn. -si), siromašec, siromav "kukavan, siromašan" (uporablja se le za moški spol;--av je iz·-!!:!!:), siromašen; blg. 4 sirom3.h, siromabklnja, coll. sirom'aš, siromašila, siromaški (prid. in prisl.); sln. 5 siromak in siroma.Ji, siromaščina, siromačija, siromašiti in siromačiti itd.; ukr. 6 siroma "bednjak; prostonarod' je"' Širomaxa, syroxman, syroxmanja, siromans' kyj, siromašnyj, con. siromašnja; polj. 7 siroma "biedak, nieborak"' siromacha. V poljščini beseda ni domača, temveč izposojena iz ukrajinščine, uporabljali pa so jo nekateri pisci, npr. Rej. 8 Izmed slovenskih narečij jo poznajo le vzhodna, zato prevladuje mnenje, 9 da je po izviru kajkavska, čeprav danes spada v fond knjižnega jezika. Tudi v ukrajinščini, moramo poudariti, ni splošna, temveč pri- pada zahodnim narečjem, znana pa je še iz ukrajinskih narodnih pesmilO. Gle- de ukr. saraka "sirota" menimo, da je sprejeto prek romunščine iz južnoslovan- skega si~ Tu izpuščam tudi oblikovno zelo podobne besede, npr. siroman, sirom~ siromanok, siroxmanok, siroxmanec, ki se vse uporabljajo kot epi- tet za volka, nastopajo pa že v kozaških dumah 16. in 17. stoletja in so nedvom- no izpeljane s pripono -~- iz *ser3 "siv" .12 Manjkajo mi tudi natančnejši po- datki. o razširjenosti te besede v bolgarščini in makedonščini, po katerih bi se mogoče dalo ugotoviti žarišče nastanka. V srbohrvaščini naj bi bila beseda le štokavska13, a je tudi kajkavska, zdi pa se, da ni čakavska14. Znana je v cerk- venoslovanskih spomenikih15 16. in 17. stoletja, prvi doslej znani zapis pa je iz 15. stoletja16, in sicer s srbohrvaškega jezikovnega ozemlja. Opazno je, da je bila beseda v južnoslovanskih jezikih dosti bolj produktivna (zlasti v srbohr- vaščini) kot v ukrajinščini, saj je razvila pravo besedno družino, za ukrajinšči­ no pa je značilna večja variantnost. Beseda je bila v strokovni literaturi že večkrat omenjena, a doslej, kolikor mi je znano, niti enkrat pojasnjena. Prvi jo je obravnaval že Miklošičl 7, in sicer v zvezi s pripono -ah. Debelni del je rekonstruiral kot *siroma, ni pa dodal nobene pripombe glede njegove slovnične sestave. Za to rekonstrukcijo se je naj- verjetneje odločil zaradi naslednjega citata siromago ne v~rveše18. Od tedaj ta rekonstruirana oblika kroži po literaturi. Tudi etimološko razlago je prvi podal Miklošič19. Pravilno jo je povezal s pri- dev. sin "orbus", znanim tudi iz slovanskih jezikov, npr. rus. sirYl, češ./ sle. siry "osirotel, zapuščen, samoten, pust", sh. sir, cksla. sir'lt O, in iz izpeljank sirota, sirak, · siroba itd. Miklošič je pritegnil tudi romunske izposo- 165 jenke in navedel etimološko sorodne baltske oblike, lit. šeify's "vdovec", Aeire "vdova". Opozorjeno je bilo še na avest. ~- "verwaist" iz praarij. šayi-, ki kot prvi člen zloženke nima pripone *-ro-21. To trojno serodstvo je v etimološ- ki literaturi ostalo neSJ>Orno, medtem ko je sorodnost z lat. heres "Erbe" in gr. Xjf'!f"beraubt, leer" bolj dvomljivo. -- Od slavističnih priročnikov jo najdemo brez posebnih dodatnih pojasnil pri Preo- braženskem22 pod geslom sirg in le v zvezi z južnoslovanskimi jeziki ter pri Mladenovu23 pod geslom sirofilah s pristavkom, da je iz sir- kot sirota, sirak. Skok24 meni, da je stcsla. in sh. siromah nastalo iz konglutinirane pripoOO-- ~ (dve pomanjševalni priponi -oh+ romun. -.!!!!!:!.!.-), ki naj bi bila tudi v ukr. syroxman. S sufiksom -ah operira tudi praslovanski slovar25, a pri tem ne pojasni besednega dela pred pripono, za ukr. siroma pa trdi, da je spačeno. Tudi Smoczyr1ski26 obravnava pri tej besedi le J!.-jevsko sufiksacijo. Skokovo razlago moramo kot ne dovolj verjetno in tudi z ničemer utemeljeno ta- koj zavreči, saj sicer ne bi mogli pojasniti najstarejšega zapisa iz 15. stoletja .. Miklošičeva je dosti bolj verjetna, zlasti zaradi izpričane oblike siromago. To bi bil lahko le sklon pridevniško uporabljenega sedanjiškega trpnega deležnika. Na to kaže tudi rekcija glagola verveše. Ne more pa biti z oblikovnega stališča v zvezi z izpričanima glagoloma -siriti in -sireti, ker bi se njuna deležnika gla- sila *siri~ ali *sirejellll . Romunisti bi morda lahko izluščili, ali se ne skriva tak pravilni deležnik v romunskem slirm:in z variantami siriman, slirim:in, suri- m:in, siiram:in, sirm:in, sirum:in, ki so izposojene iz cksla., le pripona je~ menjana27. Prav zato je upravičena domneva, da je *siromi. drugotno. Ne zdi se mi prepričljivo razlagati ga kot analogno tvorbo po sedanjiških trpnih delež- nikih, ker so bili ti maloštevilni in neproduktivni. Začudenje zbuja tudi dejstvo, da so do njega ostajali ravnodušni celo južnoslovanski pisci. Danes je težko ugo- toviti, ali je tej ravnodušnosti botroval dvom o pravilnosti zapisa ali pa je bil zapis preprosto prezrt. Ob Miklošičevi razlagi ostane popolnoma nerazložljiva tudi izbira neproduktivne in celo izjemno redke pripone -rui. npr. ptach, svojach v svojaš6), ki prav zato rad alternira s produktivnim -ah, prim. npr. siromak, ptak, svak. Zaradi vsega povedanega se zdi mogoče besedo siromah5 pojasniti iz sintagme28 *siro-j6maše29, občutene kot zvalnik, h kateri se je z analogijo po drugih para- digmatskih tipih alternacij k-č, g-ž, h-š oblikoval drugotni edninski imenovalnik *siroj6ma11&. Občutek za glagolski drugi del bi se bil moral izgubiti zelo zgodaj, saj drugače ne bi bil mogoč izpad začetnega ~- (prim. neimaština poleg današ- njega nemaština), in to celo brez nadomestne podaljšave, ki bi morala biti vid- . na v sh. Oboje pa lahko pojasnimo, če domnevamo križanje te sintagme z de- ležnikom (ali morda že pridevnikom) *siri.ma. Zaradi take povezave bi se bil *sirims preoblikoval v *siromt., *siroj6iiiahi pa brez sledu izgubil -~-. Nadalj- nje izpeljanke iz te besede besedotvorno niso sporne. Zaradi pomanjkanja gradiva in literature je težko reči kaj dokončnega o ukr. be- sedah. Vendar se zdi, da so južnoslovanskega izvira, niso pa, kaže, prišle ob istem času in po isti poti, doživele pa so tudi križanje z drugo besedno družiRo. 166 Med njimi zelo preseneča siroma, ker po naglasu in obliki izstopa ter spominja na južnosrbsko sir~ma iz ~. Opombe 1 Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, XV, 1955, str. 56-60. 2 Gre za psevd~jekavizem, t. j. prehod..!. v ~ pred !.• ki je znan iz mnogih narečij od Mljeta do jugovzhodne Slavonije, ni pa dosledno izpeljan. Gl. P. Ivič, Die Serbokroatischen Dialekte (ihre Struktur und Entwicklung), 1958, str. 151. 3 4 5 6 7 Rečnik na makedonskiot jazik, III, 1966, str. 200-1. Rečnik na s'bvremennija b'Olgarski knižoven ezik, III, 1959, str. 203; A. Dju- vernua, Slovar' bolgarskago jazyka (po pamjatnikam narodnoj slovesnosti i proizvedenijam novejšej pečati), II, 1889, str. 2163. M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, II, 1895, str. 480. B. D. Hrynčenko, Slovar' ukrainskago jazyka sobrannyj redakciej žurnala "Kievskaja Starina", IV, 1909, str. 123 in 128; Ukrains'ko-rosijs'kyj slov- nyk, 1971, str. 852. Karrowicz-Kryiiski-NiecIZwiedzki, Sh>wnik j~zyka polskiego, VI, 1952, str. 119. 8 gl. op. 7; A. Briickner, Sfownik etymologiczny j~zyka polskiego, 19572, str. 489, meni, da je polj. pozabila prid. sir in tudi njegovo izpeljanko siromach, kar pa iz kasneje povedanega ni verjetiill:" 9 A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika I, 1950, § 174. 10 P. Lukaševič, Malorossijskija i červonorusskija narodnyja dumy i pesni, 1836, str. 66; Čumackija narodnyja pesni I. Ja. Rudčenka, 1874, str. 109. 11 gl. B. V. Kobyljanskij, Dialekt i literaturna mova, 1960, str. 247-8. 12 Prof. dr. O. Horbatschu s fr3nk:furtske univerze se zahvaljujem za dragoce- ne podatke o ukrajinščini. 13 P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika III, 1973, str. 243. 14 I. Popovic, Geschichte der Serbokroatischen Sprache, 1960, str. 538. 15 F. Miklošič, Lexi.con paleoslovenico-graeco-latinum, 1862-65, str. 841. 16 Pismo Mehmeda II iz l. 1456, Monumenta serbica spectantia historiam Ser- biae Bosnae Ragusii, 1858, str. 474. 17 F. Miklošič, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, II, 1875, str. 287. 18 B11lgar_ski narodni pesni sobrani od brat6ja Miladinovci Dimitrija i Konstanti- na i izdani ot Konstantina, 1861, str. 48. Ves citat se glasi: Ti imaše mno- 167 go stoka, na siromah"& neda' aše, siromago ne v~rveše; A. Djuvernua, l. c. , ima napačno citirano stran in obliko v~rveše. 19 F. Miklošič, Etymologisches Worterbuch der slavischen Sprachen, 1886, str. 296. 20 L. Sadnik - R. Aitzetmiiller, Handworterbuch zu den altkirchenslavischen Texten, 1955, str. 120. 21 K. Brugmann, Grundriss der vergleichende Grammatik der indogermanischen Sprachen2, II/1, 1906, str. 353. 22 A. G. Preobraženskij, Etimologičeskij slovar' russkogo jazyka, II, 1910-1914, str. 289, fotokop. iz l. 1958. 23 St. Mladenov, Etimologičeski i pravopisen rečnik na b&lgarskija knižoven ezik, 1941, str. 581. 24 P. Skok, l. c. 25 Sh:>wnik prasrowianski 1, Krakov 1974, str. 71. 26 P. SmoczyD.ski, stowianskie imiona pospolite cz11:sci sufiksalnej, 1963, str. 27 passim. 27 "k . .. . h d h .. te b h H. T1 tm, Ruman1sc - eutsc es Wor r uc , i whl.sne s podstawowym -eh- w III, 1925, str. 1367-68. 28 Mislim, da tako sintagmo, kjer je siro tožilnik substantiviranega pridevnika, upravičeno domnevam tudi za obdobje pred 15. in verjetno ne pred 13. stol. Danes pri južnih Slovanih sintagme kot npr. blg. imam sili "silen stm", imam t-iryenie "ttarpeliv S"&m", sh. imam pravo itd. , niso nič izjemnega. Za- nimive so tudi druge primerjave, čeprav ni genetične zveze, npr. nem. wohlhabend, reichhaltig. Iz podobne sintagme je treba izhajati tudi pri v~ro­ ~. prim. sin. verjeti, r. vjerojatnyj, proti ukr. imovirno "isto". 29 Konec stcksla. obdobja se je deblo ima- začelo posploševati na vse glagolske oblike, gl. A. Vaillant, Grammaire ~mparee des langues slaves, 1966, str. 451. Od tod sledi, da je beseda lahko nastala le na prostoru, kjer se je deb- lo ima- posplošilo. Zusammenfassung SUDSLA VISCHES SIROMAH F. Miklošič war der erste, der das Wort siromah (welches in allen siidsla- vischen Sprachen und in den ukrainischen und polnischen auftritt) etymologisch und wortbildlich erklart hat. Wahrend seine Etymologie noch immer fiir richtig gilt, scheint mir seine Wortbildungserklarung, in der es sich um adjektivisch erfass- tes Partizip pras. pass. *siromir. + der Suffix -ah~ handelt, nicht ganz iiber- zeugend. Grammatikalisch richtig kann es weder--;um bewiesenen -siriti noch zum ebenso bewiesenen -sireti gehoren. Auch ist es weniger glaubwiirdig, das es sich hier um eine analogische Bildung nach den anderen Partizipien dieser Art handelt, weil es deren nur wenige gab und als Kategorie nicht produktiv wa- 168 ren. Aber es mu(! noch erwiihnt werden, dass die bei den siidslaven bewie'sene Form siromago die Existenz des *sirom'& zweifellos bestatigt. Vollig unklar bleibt auch die Anwendung des au(!erordentlich seltenen Suffixes -ah-&. Nach der Analyse des oben zitierten Materials scheint es mir am besten den Bestand eines richtigen Partizips *sirim'& zu supponieren (die rumanischen Lehn- worter wiirden vielleicht diese Vermutung bestatigen), das sich mit dem zwar nicht bewiesenen, aber typologisch moglichen Syntagma *siro-j6maše gekreuzt hat. Dieses Syntagma konnte als Vokativ mi(!verstanden werden, deshalb hatte sich ein sekundaren N. sg. *siroj6mah~ gebildet. Der verbale Sinn des zweiten Teils *-j6maše konnte verloren gehen und als Ergebnis der Kreuzung konnten die Formen *sirom'& und *siromaht. ohne der Ersatzverlangerung entstehen. Die Entstehung dieses Wortes ware auf jenen sudslavischen Bereich beschrankt, der das Verallgemeinen des Stammes j6ma- kannte, naturlich nach diesem Verallge- meinen und vor dem 15. Jahrhundert. Die ukrainischen Formen sind von den sudslavischen Sprachen ubernommen wor- den, die Zeit und die Wege des Entlehens aber waren nicht dieselben fiir alle Formen. 169