Deželni zbor štajeski. Slovenski kmečki poslanci so se zopet pogodili z Namci za kratko deželnozborsko zasedanje. Bilo jim je na tem, da zasigurajo železnicam, ki se nameravajo v kratkem graditi, tudi deželno podporo. Razven železničnih zadev pride tudi nekaj drugih važnih refci v sklepanje ali vsaj v posvetovanje, n. pr. vodopravni zakon, mirovna sodišča, obrtne olajšave, dimnikarski (gasilni) zakon itd. Toda mogoče je, da se vse to ne bo moglo izpeljati, ker socialni demokratje z velikim povdarkom zahtevajo, da se mora na vsak na-čin rešiti pre"dloga zaradi volilne reforme za graški občinski svet. Toda jiiti Nemci niraajo mnogo veselja za to, še manj pa Slovenci, kateri zalitevajo, da se istočasno spremeni tudi yolilna pravica za spodnjeStajerska mesta Maribor, Ptuj, Celje. V imenu Slovenskega kluba sta stavila tozadevni predlog dr. Benkovič in dr, Verstovšek. To stališče naših poslancev je^ zelo razburilo socialne demokrate in Nemce. Oboji Imajo slabo vest, "ker ve'do, da se gocli Slovencem v označenih mestih krivica, a niraajo poguma, popraviti krivice in dati Slovencem, kar jim gre. — Prva seja deželnega zbora se je vršila dne 18. februarja. — V naslednjem podrobno poročilo: Regulaclia Drave. Regulacija Drave od Ma,ribora do SrediŠča bi stala 11,000.000 K. V postavi, ki so jo sklenili še prejšnji slovenski poslanci, bi morala ves denar, tudi državni prispevek, najprej plačati dežela, kateri bi potem država vračevala. Potom dolgotrajnih pogajanj se je doseglo, da se ta tioločba spremeni, — kajti bila je vedno ovira za vtea pogajanja, da država vzame regulacijo v roko. V novi predtogi je določeno: 'IzvrŠitev regulacijsk^ih del prevzame Pržava na stroške gradbenega zaklada. Zivinsko pasme. Postava za povzdigo živinoreje z dne 17. aprila 189G se v toliko spremeni, 'da se sprejme med dosedanje pasmo (murodolska, marijaclvorska, jmuncodolska, planinsko lisasta. (pincgavslca) še tudi šesta: vzhodnoStajerska lisasta pasma. Jereslavci-Veliki Obriž. Postava, s katero se dovoljuje podpora za osuŠevanje vodni zadrugi Jereslavci-Veliki Obriž. Dežela bo donašala 30%, državni meliorailcijski zaklad 40%, oziroma 30%, ostalo voxlna zadruga. Zeleznlce. ProgaPolzela — Braslovče — Motnik. Zgradba te železnice je prorafiunjena na 3 milijone 600.000 K, od katerih morajo prizadeti (interesentjej douašati 280.000 K. Vsled dolgotrajnega pritiskanja se je doseglo, da prevzame dežela pretežno svoto interesentov, v znesku 200.000 K. Glede ostaleaa zneska 80.000 K se naloži deželnemu odboru, da stopi takoj v pogajanja z deželo Kranjslco in vsemi, ki iniajo v dotičnih krajili zaniraanje za železnico. V seji dne 19. t. mes. je bilo že prvo čitanje železničnih predlogov. Pri predlogu železnice Polzela —Motnik se je oglasil tudi dr. Korošec in zahteval pojasnila, kaj pomeni odstavek, da se bo deželni donesek djal v proraSun v e.nakih rokih z.a 5 let, ali je s tem uresničenje nafirta tudi za pet let zavlečeno. Deželni odbornik dr. Kaan je odgovoril, da temu ni tako. Gradi se lahko železnica takoj, znesek se le v proračunu razdeli na 5 let.—Vsi železnični predlogi se oflkažejo združenemu linančnemu in železniCnemu odseku. Proga Ljutomer— Ormož. Železnico gradi delniška (akcijska) družba, ki je že zgradila lokalno železn:co Radgona—Ljutomer. Dežela bo vzela temeljnih dclnic za 250,000 X, , ki »s^ izplažajo Stirinajst dni potem, ko se jo Selezhica otvorila za promet. V združenem finanSnem in železničnem odseku so bili sprejeti vsi železnični predlogi, med njimi tudi Polzela—Motnik in Ljutomer—Ormož. Glede proge Polzela—Motnik so dosegli slovenski poslanci v odseku lep vspeh. Kakor znano, zahteva vlada, da prizadeti pnspevajo 2S0.000 K za to progo. Že pri pogajanjili se je doseglo, da je veSina privolila v deželini donesek 200.000 K. V odsekovi seji pa sta dr. B e n k o v i 5 in dr. KoroSec zahtevala še ostalih 80.000 K. Privolilo se je nazadnje po dolgi tazpravi 50.000 K, tako da si je sedaj dobiti sajmo še 30.000 K. Deželni odbor se pooblasti, da febi še tudi teli 30.000 K. PoroSevalec za progo Polzela—Motnik je posl. dr. Benkovič. Za železnico Feldbach—Glevohenberg—Hadgona naši poslanci niso glasovali, ampak so zagovarjali progo Feldbajch—Gleichenberg—Purkla, ki bi se naj pozneje badaljevada skoz4 St. Lenart v Ptuj. Da naši poslanci niso glasovali za progo Feldbach —Gleichenberg—Riadgona, je popolnoma upravi2eno, kajti če se napravi ta železnična proga namesto nameravane Feldbach—Gleichenberg—Pnrkla, je črta Purkla—Ptuj onemogoSena i.n bi se s tem dolgoletna želja slovenjgoriškega prebivalstva jne udejstvila, pa tudi važnost nameravane proge Ptuj—Rogatec bi se s fem zmanjšala. Obrtne olajšave. Vsako zasedanje deželnega zbora porabijo slovenski poslanci za to, da bi priborili slovenskemu kmečkemn Ijudstvu olajšave pri zidarskih in tesarskili mojstrih ter zaradi olajšave pri snaženju dimnikov. Celi okraji nimajo ne enega zidarskega ali tesarskega mojstra, zato so naprave nemogofie ali strašno drage. Z neizprašanimi delavci pa se ne sme niS delati, sioer pridejo občutne kazni. Naši poslancl znlitovajo, da se tam, kjer ni izprašanih mojstrov, dovo li.jo gotova dela tudi neizprašanlm, a dovolj sposobnim strokovnim delavcem. Vsled tega je liberalno kričanje, da bo obrt trpela, ndumno. Saj sedaj tudi pri vsaki pojiravi ne stoji zraven mojster, ampak pošlje svojega delavca. Težave z dimnikarji so znane. Kazni zararli snazenja dlm.nikov razburjajo celi Spodnji ?tajer, kajti d'mnikarji nastopajo brozobzlrno. Poslanec Pišek jc stavil predlog radi obrtnih olajšav, dr. KoroŠec radi dimmkarjev. Dne 19. t. m. sta svoj prerflog utemel.jevala ter predlagala, da se odkaže obrtnemu odseku. To se je tudi zgodilo, 8eprav z majhno veSino. Nihče ni govoril proti, razun slovenski liberalec — dr. Kukovec. Dr. Kukovec govorl. Ko so jiaši poslanci, Pišek iji dr, KoroSeo, predIngali, da se naj predlogi zaradi obrtjiih olajšav in dimnikarskega reda odkažejo obrtnemu odseku, vstal je tudi voditelj spodnještajerskih liberalcev, dr. Kukovec, ter med veekratnim krohotom cele zbornice tole govoril: ,,Ker ne bom imel priložnosti, v obrtnem odseku zaArzeti k predlogu poslanca Pišeka glede olajšav za dosego stavbnih koncesij svoje stališče, zato izjavljam v imenu spodnještajerskih obrtjiikov in v imenu spod.RJeštajerskili naprednili kmetov (splošen posmeli v zbornici), da vidimo v sprejetju tega predloga težko oškodovanje ne le obrtnikov sploli, ampak še posebej stavb.nih obrtnikov, ravno tako pa tudi oškodovaaje kmečkega stanu (Klicl: Kaj še? Kaj pa govo rite? Sineh.) In da zato protestujemo zoper ta napad na blagostanje obrtnikov iji kmetov, Nikakor namreč ni res, da bo imel kmet od takozvanih olajšav kak dobifiek. Te olajšave pomenjajo namreč le kršenje za celo državo veljavnega obrtnega reda in bodo prizadjale obrtnikom ogrorano škodo,. dočim kmetje ne bodo nič na boljšelm.. Neštevilni so slučaji, da so propadli kmetje, ki se niso držali izreka, da naj čevljar ostane pri svojili kopitib, ampak so se vdejstvovali v stavbnih špekulacijah. Tudi v slucaju olajšav za dosego slavbnih koncesij ni ni6 boljšega pričakovati in zato prlSakujem, da bodo pravl prijatelji obrtnikov in kmetov ta predlog zavrgli." Posebno veselje je vzbudil dr. Kukovec s trditvijo, da govori v imenu liberalnih kmetov. Nihče sicer nima o liberalcih visokega mnenja, a da bi bili liberalni kmetje res proti obTbiim olajšavam, tega mu nihfie ni verjel, vsl so se mu smejali. Liberalni kipetje pa imaj.o. dolžnost, da rešijo pred svetom svojo čast in dajo dr, Kukovcu rasluzeno brco. Prlzlvna komisija za oseTmodoliodiiiiiski davek. Dosedaj je volil deželni zbor le dva slovenska člana V to komisijo in dva na^mestnika, ay' posreSilo se je slovenskim poslancem, da so dobili letos še tretjega. Izvoljeni so kot člani: Franc Pišek, poslanec v Sliv.nici, dr. 'Josip Barle, notar v Kozjem, dr. Karl VerstovŠek, poslanec vi Mariboru; kot namestniki: Florijan Rak, župan v Braslovfiah, Iv. Kunco, župnik v Št. Juriju ob Sčavnici, Ivan Roškar, po slanec ;v St. Juriju v Slov. goricah. Nemci so v.olili iz Slovenskega Stajerja: Lenka iz St. P|etra v Sav. dolini in barona Knobloha v Braslovčah. Razni predlogi. Naši slovenski poslanci so v zadnjih sejali stavili tudi, razlifine predloge, ki so važni za volilce, — Poslanec O z m e c je stavil predlog, da se naj napravijo generalni naSrti za osuševanje' in namatanje ozemlja ob Poljskaivi, Reki in Devini ( v ptujskem, v slovenjebistriškem in pa v mariborskem okraju. — Poslanec dr, Ivan B e n k o v i č je stavil predlog, da se da subvencija za vodovod v Trbovljah. Proražun za ta vodovod znaSa 100.000 K, interesentje so voljni donašati 40.000 K, ostalo bi morala plačati država in dežela. — Poslanec Terglav je interpebral r.adi samonemških napisov na deželni, v državnem obratu stoječi železnici Celje—Velenje. — Poslanec Vr e 6 k o je vložil petiicijo na deželni zbor zaradi vodovoda na Ponikvi ob juž, žel. — D r. Ve r s t o v š e k , P i š e k ih tovariši so vložili v seji dne 23. t. m. predlog, da deželni odbor takoj priene z regulacijo Mislinje. Načrti od Sp. Dravograda do Slovenjega Gradca so popolnoma izgotovljenl, treba je le še konSnega pogajanja s poljedelskim ministrstvom in z interesenti, ozlroma okrajnim zastopom. Predlagatelji zahtevajo od deželnega odhora, da ta kar najhitreje sklene ta pogajanja in zaSne s potrebno, za Mislinj- sko dolino vdlevažno regulacijo. * * V seji dne 23. t. m. se je sklenilo, da se dr. KorošiSev predlog zaradi zgradbe železnice Ptuj—R,ogatec postavi že v priliodnji seji na dnevni red. Poslanec dr. JankoviC je govoril o vinarskih inštruktorjih <er izrazil željo, da pouSujejo Ijudstvo tudi o kletarstvu. Mirovna sodišča. Državni zbor je 1. 1907 skienil, da smejo po posebjiih določilih dezebii zbori skleniti zakon za posredovalne urade ali mirovna sodišfia po občinah. Znano je, cla se ljudje, posebno po nekaterih krajih, silno radi pravdajo. Tožarijo se dostikrat za prav maloukostne reči in vsled tega, ker liofie vsak imeti ,,pravico", teko k sodišfiu in si tamkaj napravljajo stroške, redijo jiavadno liber.alne in nemške advokate, potratijo mnogo fiasa, si naberejo obilo jeze; tako se goji sovraštvo in strupena jeza med sosedi in znanci. Ko bi o pravem Casu pameten človek, razsoden mož, posredoval pri dotifinih dveh prepirajočih se strankah in bi jima vedel dati pravi svet, kako se naj ravnata v sporni zadevi, prihranilo se bi jima mnogo jeze, mnogo stroškov in tudi mnogo časa, in dotičaika bi bila tistemu pametnernu možu gotovo hvaležna, Naši poslanci so stavili v deželnem zboru predlog, da se haj uvedejo na Stajersketa po občinah mirovna sodišČa, ki bi imela palogo, pomirovalno in posredovalno uplivati na prepirajoče se sosede, posebno če gre za prepire glede mej in drugib. gospodarskih zadev ter razžaljenja časti, Ce pomislimo, da ravno dolgoletne pravde radi mej in razžaljenja Casti spravijo ninogokrat marsikaterega posestnika na kant, bi bilo iskreno želeti, da se namera naših poslancev uresniči. Občinska mirovna sodišea se bodo vpeljala po vzorcu in lzkušnjah drugih dežel, kjer so deželni zbori taka sodišfia že zakonHo omogočiii, Upati je, da se bo vsled tega mnogo pravd in ž njimi mnogo denarja priliranilo tudi med slovenskim ljudstvom, ker se bodo malenkostni prepiri lahko in pravoSasno razrešili v občini sami in ne bo treba pred sodišSa ija k advokatu. Cestni načrt. Naša Spodnještajerska je glede cest v primeri z nemškim delom dežele silovito zanemarjena. Vedno prihajajo iz vseh slovenskih okrajev prltožbe o slabih cestah. Okraji sami navadno ne morejo lahko prenesti velikih stroškov za nove ceste, dežela pa se dosedaj za naše zahteve ni hotela zaniraati in jih upoštevati. Ona je zidala za nettnški del dežele lepe, široke ceste skoro povsod, kjer se je za to prosilo. Seveda ptujski ,,3tajere" to zanemarjenje Slovenskega Stajerja po nemški večini deželnega zbora ni grajal, ampak je večkrat trdovratno Ita Hudobjio lagal, da so slovenski poslanci krivi, da jiimamoboljšihcest. Vsled dreganja poslancev Slovenske Kmečke Zveze pa pride v sedanjem zasedanju deželnega zbora na dnevni red tudi cestni naSrt za prihodnjihi 10 let, vsled kojega se bo upostavilo vsako leto okoli 400.000 K v proraSun za zgradbo novih cest. Spodnještajerskl okrajni zastopl morajo pa<5 pazit:1, da denar ne bo šel samo v nemške okraje, in zato se je treba pravočasno pripravitl na delo.