Leto LXX Stev. 177 a V LJubljani. V torek, 4. avgusta I942-XX Prezzo - Cena L 0.80 Naročnin, mesečno 18 Lir, za inozem* itvo 30 Lir — nedeljska ledaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rat, Ljubljana 10.650 ea naročnino ln 10.349 ta inserate. Podružnica! Noto mesto. SLOVENEC Uhaja vsak dan (|ntra| razen p onedelfka ln dnevs po prstnlko. Izključna poohlaščenka ta oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: llnlone Pubblicita Italiana S. A, Milano. 1 Uredotilvo la a prav*t Kopllar|«»s 6, Ltobllana. Redazione, AmmiolstrazloDei Kopitar|eva 6, Lubiana. Telslon 4001—1005. Abbon.mentb Me.. 18 Lire; Estero, meta JO Ure, tukuune domentea. anno 34 Ure, listero 50 Lir«. C. C. fj Lubian. 10 650 p«r JU abbo-namentl: 10-349 per 1« In.ertloni. 1 Filial«! Novo mesto. Concessionaria esclnslva per la pnbbliciti dl proventenza italiana ed estera: Unione Pubhlicitš Italiana S. A. Milano. II Bollettino No 797 Vivaoi duelli di artiglieria in Egitto Notevoie attivita deii'aviazione 4 velivoli inglesi distrutti II Quartiere Generale dcllo Forze Armate co-mnnica: ln Egitto vivaei duelli di artiglieria. Le opposte nviazioni hanno oppo.sto notevoie attivita: quella italiana e tedesca ha battuto con visibili risultati concentramcnti di truppo o di mezzi nelle retrovie ncmiche. Le batterie contracree della Divisione »Trento« hanno centrato c distrutto duo velivoli bri tanniri. L'aereoporto di II a I F n r 6 stato bombar-dato da formazioni delPAsse; in combattimenln duo »Spitlire« veaivano abbattuti dalla caccia germanira. Ripetuti attarchi aerei rontro un nostro con-voglio in navigazionel nel Med i teran en so-no rompletaiuente lalliti per la pronta manovra delle navi e Pelficace reazione della seorta. Nella notte dal 28 al 29 Luglio n. s. aerei avversari bombardavano poehe miglia a Nord-Esl di Derna la nave ospedale Citta di Trapani nono-stante qucsta iosse munita dei ben visibili contras-segni regolamentari. L'atto disumano non ha avuto, iortunatemente, alcuna conseguenza, ma cio non i certo dipeso dalla volonti dei piloti della RAF per i quali ii ricordo della nave ospedale »Pe« aerosilurata della rada di Valono 1'anno seorso non sembra sia di alcun peso morale. La iormazione dei nostri cacciatori citata nel bollettino odierno per il brillante risultato con-seguito in duro combattimento contro la caccia nemica era comandata dal Capitano pilota Giorgio Tunioli. Prodor proti Kavkazu Močna tankovska armada dosegla zgornji tok reke Kubanj — V donskem kolenu so bili odbiti vsi sovjetski protinapadi — Bombardiranje ladij na Volgi nitlerjev glavni stan, 3. avg.: Nemško vrhov no poveljstvo objavlja: Na vzhodu se bliža tankovska armada, ki la-sleduje sovražnika, gornjemu toku reke Kubanj. Neenoten krajevni sovražnikov oilpor je bil zlomljen in zajel jo bil številni plen. predvsem topovi. Severozahodno odtod ko bile sovražnikove zaščit-nice vržne proti jugu od odseka na reki J c j a. Tudi tukaj se napredovanje nadaljuje. Med rekama Sal in Don nemške in romunske čete potiskajo sovražnika nazaj proti vzhodu. Močni oddelki srednjih in težkih bombnikov so posegali v te boje. Težkim napadom so bile izpostavljene sovjetske zveze v sovražnikovem zaledju na kuhanjske m področju, zlasti železnica B a k u — K n s t o v. V velikem donskem k o I e n u so liili odhiti ponovni sovjetski protinapadi in zopet je bilo uničenih 85 tankov. Krdela bojnih letal in strmo-glavcev kakor tudi topniški oddelki so se tudi na teh odsekih uspešno udeleževali bojev. Pri nočnih napadih na plovbo na Volgi sta liili potopljeni dve petrolejski ladji in šest parnikov, devet drugih tovornih ladii pa je bilo poškodovanih. Severno od R ž e v a , na bojišču pri V o I h n-vu in pri Leningradu, so se izjalovili nadaljnji napadi močnih sovražnih sil, ki so liili izvedeni očividno za razbremenitev težko ogroženega južnega bojišča. Na L a p o n s k c m je nemška pehota, ki so ji pomagali planinski lovci in strmoglava letala, zavzela neko močno utrjeno sovražno postojanko. V žilavih gozdnih bojih je liilo uničeno veliko število sovražnikovih utrjenih gozdnih postojank. Na hoiišru pri Murmansku so planinci pri uspešnih sunkih uničili več sovražnih postoiank. Sovjetsko letalstvo je včeraj zgubilo 114 letal. Pet lastnih letal jo pogrešanih. Topniški dvoboji v Egiptu Živahno delovanje letalstva - 4 angleška letala sestreljena Vojno poročilo št. 797 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Egiptu živahni topniški dvoboji. Obojestransko letalstvo je razvijalo živahno delovanje: italijansko in nemško letalstvo je z vidnimi uspehi bombardiralo čete in vozila v sovražnem zaledju. Protiletalsko topništvo divizijo »Trento« je zadelo in sestrelilo dve angleški letali. Osne skupine so bombardirale letališče II a 1 Far; v dvobojih so nemški lovci sestrelili dve letali vrste »Spitlire«. Ponovni letalski napadi na neko našo spremljavo v Sredozemlju so docela izpodleteli zaradi urnega premikanja ladij in uspešnega nastopa spremstva. Napad na italijansko bolniško . ladjo V noči med 28. in 29. julijem je sovražni bombnik nekaj milj severovzhodno od Derne potopil bolniško ladjo »Citta di Trapani« navzlic jasnemu znaku Rdečega križa, s katerim je bila vidno označena. Nečloveški napad k sreči ni imel nobenih posledic, toda to gotovo ni bilo odvisno od volje pilotov RAF, na katere spomin na bolniško ladjo »Po«, ki so jo lansko leto bombardirala angleška letala v zalivu Valone, očividno ni iinel nobenega moralnega učinka. Poročilo dodaja med drugim tudi to, da je poveljeval skupini italijanskih lovcev, o kateri pravi današnje vojno poročilo, da je dosegla odlične uspehe v srditem dvoboju s sovražnimi lovci, letalski stotnik Giorgio Tunioli. Sodelovanje fašistične Italije na vzhodu zavzema vedno večji obseg Rim, 3. avgusta, AS. Italijanska vojska spet Iiastopa ob boku nemških in zavezniških sil v veliki bitki, ki poteka na južnem odseku vzhodnega bojišča. V Vzhodni Evropi so se ponovila dejanja italijanskega orožja, ki se je v Rusiji borilo najprej skupno z Napoleonovo vojsko, nalo pa v sijajnih bojih na Krimu. Junaštvo italijanskega vojaka je želo občudovanje zaveznikov, računati pa je moral z njim tudi nasprotnik sam vse od avgusta 1941. Danes zavzema sodelovanje fašistične Italije v odločilnem boju proti najsrditejšemu nasprotniku evropske omike vedno večji obseg. Italijanska armada je vse od začetka svojega nastopanja na vzhodnem bojišču znala uveljaviti taktično sposobnost svojih poveljnikov in ponosen zagon svojih čet. Tretja liitra divizija, ki je njena moč v sposobnosti hitrega manevriranja, se je zlasti odlikovala s svojim nezlomljivim sedanjim nasto- Dve leti nemške uprave v Luxemburgu Berlin, 3. avgusta. AS: Pretekli sta dve leti nemške civilne uprave v Luxemburgu. Ob tej priložnosti je bilo v Luxemburgn veliko zborovanje, na katerem je gauleiter Gustav Simon podal pregled obsežnega dela v teh dveh letih. Med drugim je navedel, kako je prebivalstvo na gospodarskem polju občutilo dobrobit uvedbe nemške uprave v gospodarsko organizacijo. Zborovanje se je zaključilo z nastopom narodnosocialističnih oboroženih sil. »Volkischer Beobachter« pa piše, da je Luxemburg poleg tega v teh dveh letih tudi znatno napredoval na duševnem in kulturnem polju. Francoski vpliv je nadomestila nemška kultura in nemška propaganda, katera odgovarja duhovnim potrebam tega prebivalstva. Nemški značaj je postopoma dobilo vse ti6to. kar je po francosko in demokratsko dišalo v literaturi, glasbi, trgovini in publicistiki. Delo je dobilo tudi tistih 25.000 delavcev, ki so bili prej v Luxemburgu brezposelni. Angleške letalske izgube Stockholm, 3. avgusta. AS. Britanska uradna agencija je včeraj objavila številke o izgubah angleškega letalstva v preteklem tednu. Po teh navedbah ie izgubilo britansko letalstvo nad evropsko celino 1,17 letal, na Bližniem Vzhodu pa 23. Ista agencija pravi, da znašajo celotne britanske letalske izgube v juliju 432 letal. panjem proti sovražnim oddelkom, ki so jih stisnile sile osi. Ta veliki vojaški oddelek je prizadejal Sovjetom samo 30. in 31. julija znatne izgube ter med drugim razdejal nekaj desetin tankov, od katerih jih je bilo mnogo težkih, ter zajel več sto sovjetskih vojakov; to je zanesljivo poroštvo za nadaljne uspehe, ki jih bodo vrle italijanske čete znale doseči pri nadaljnem razvoju vojaških operacij. Na Malti so nemška in italijanska letala bombardirala letališče Hal Far. V vzhodnem Sredozemlju je nemška podmornica potopila eno prevozno jadrnico. Včeraj in pa zadnjo noč je nemško letalstvo bombardiralo na mnogih krajih vojaške naprave na vzhodni angleški obali v Midland u. Od 23. julija do 2. avgusta je angleško letalstvo zgubilo 248 letal, od tega 84 v Sredozemlju in Severni Afriki. V istem času je bilo v boju proti Angliji zgubljenih 78 lastnih letal. Berlin, 3. avgusta AS: Berlinski tisk popisuje nadaljnje težke sovjetske izgube na vzhodu. »Volkischer Beobachter« piše, da so Sovjeti poskušali pri Kalaču i6to, kar so zaman poskušali pri Vo-ronežu: napasti s tolikšnimi silami, da bi težko ogrožali bok nemških napredujočih sil. Timošenko je moral plačati takšne poskuse s tisoč tanki na teh odsekih in danes ga je veljala bitka pri Kalaču izgulK) nadaljnjih desetin tankov. Samo na enem odseku je neka oklepna skupina severnoza-hodno od Kalača med 23. julijem in 1. avgustom uničila 482 tankov. Medtem ko nemške in zavezniške čete zmagovito nastopajo v velikem Donskem kolenu in naglo napredujejo v Kubnnjski pokrajini, novi sovjelski napadi na levo nemško krilo pomnožu-jejo sovražnikove neuspehe in vedno bolj izčrpu-jejo njegove sile. >K\volf Uhr Blatt« je izvedel iz vojaškega vira, da so nemške in zavezniške čete v kubanjski pokrajini ujele mnogo nadaljnjih ujetnikov. Nemško letalstvo razbija železniška križišča ter bombardira in obstreljuje bežeče sovražne kolone. V zadnjih 21 urah so nemške in zavezniške fcile zopet zajele mnogo ozemlja. Pri tem so se posebno odlikovale romunske čete. Italijanske in nemške čete so se junaško borilo v velikem donskem kolenu ter zavzele neko mostišče, ki ga je sovražnik žilavo branil in uničile večje število tankov. Berlin, 3. avgusta. AS: Iz pristojnega vojaškega vira se je izvedelo, da j f* v soboto ob eni popoldne skupina angleških lovskih letal priletela nad severno franco=iSpitfire«. Angleška skupina je morala opustiti napand ter se vrniti tja, od koder je prišla. Ob petih so nemški protiletalski topovi začeli streljali na skupino angleških bombnikov vrste »Boston', ki je hotela v zaščiti lovskih letal prodreti nad nizozemsko obalo. Istega popoldneva so nemški lovci sestrelili še dve angleški letali, ki sta hoteli prileteti nad Nemški zaliv. Neki sovražni bombnik, ki je hotel sam napasti neki cilj, je bil tudi sestreljen. Tako je angleško letalstvo *v manj kakor devetih urah izgubilo devet letal, dočim je bil na nemški strani sestreljen samo en lovec. Stockholm, 3. avgusta. AS: Angleški tisk je v strašnih skrbeh zaradi položaja na vzhodnem bojišču, kjer so dogodki obračajo v neizogibno sovjetsko pogubo. Tako na primer piše »Vorkshiro Poste Na južnem odseku južno od Dona se sovjetske armade bijejo v bitki, ki utegne imeti skrajno težke posledice za nadaljnji potek vojne. Miinchen, 3. avgusta. AS: »Milnchner Neueste Nachrichten« pišejo: Na južnem donskem odseku sovražnik beži v polnem neredu in ne posluša Stalinovih oklicev, naj se ne umakne niti za ped, marveč se raje ravna po prejšnjih navodilih »elastične obrambe«, ki jo je Moskva malo prej šo tako hvalila Nemške čete, ki so pred mesecem začele napadati v okolici Kurska in Markova, 60 napredovale za 1500 km. Tokio, 3. avgusta. AS: Tukajšnji krogi so zelo skeptične glede ureshičljivosti načrta, po katerem so Združene države dovolile sovjetski Rusiji največje ugodnosti med vsemi državami, ki jih podpirajo. Pri tem gre za običajne ameriške obljube, kajti po popolni izgubi nadzorstva nad morji Amerikanci ne morejo pošiljali 6voje robe v Rusijo. Odkrito nezadovoljstvo v sovjetskem tisku Stockholm, 3. avgusta. AS: Posebni »Timesov: dopisnik takole popisuje sedanje razpoloženje sovjetske javnosti: Gotovo je, da naši zavezniki izgubljajo vsakršno upanje v pomoč anglosaških sil. Doslej je bilo razočaranje zakrito v običajno diplomatsko govorico. Zadnje čase pa sovjetski tisk že odkrito izraža nezadovoljstvo, ki vlada v vrstah rdeče armade. To se je zgodilo mogoče zaradi letakov, ki so jih spuščala nemška letala nad sovjetske postojanke in v katerih so lahko brali preproste besede: »In drugo bojišče?« Lahko se reče, da se Rusija že štirinajst mesecev bori popolnoma sama in da so ji zavezniki doslej dajali zgolj obljube brez dejanske pomoči. Še en obupen klic iz Moskve Stockholm, 3. avgusta. AS. Iz Moskve prihaja v Anglijo in Združene države vrsta obupnih klicev, naj zavezniki drže svoje obljube, da bo lahko zadržano napredovanje osnih sil v južni Rusiji. Tudi sovjetska mladina je danes naslovila oklic na angleško in ameriško mladino, v katerem pravi med drugim: »Angleški in ameriški prijatelji, pomagajte nam, ne smemo izgubljati časa! Pomanjkanje drugega bojišča v Evropi je omogočilo Nemcem, da so lahko mirno premestili svoje divizije iz Francije, Belgije in Nizozemske ter jih poslali prot* nam. Mladi Angleži in mladi Amerikanci. Tudi vi morate pobijati nacionalistično Nemčijo, pa ne samo iz zraka Proti sovražniku morajo nastopati tudi vaši tanki, vaše topništvo in vaša pehota,« Nemški admiral o podmorniški vojni Berlin, 3. avg. AS. Poveljnik nemškega pod-morniškega brodovja admiral Donitz je podal v intervjuvu z nemškimi časnikarji nekaj zanimivih izjav. Povedal je, da sovražnik doslej ni iznašel za obrambo pred podmornicami boljšega načina kakor plovbo v spremljavah. Nemške podmornice so se seveda tudi temu prilagodile in potapljajo prav tako ladje, katere plovejo v spremljavah. Razpršitev podmornic v številnih morjih ni zmanjšala njihove napadalne moči v boju proti sovražnemu prometu. To najlepše dokazuje naraščajoče število potopljenih sovražnih ladij. Admiral je tudi povedal, da Nemčija stalno pošilia na morje nove podmorniške edinice. Na vprašanje, če angleški bombni napadi na obalna podmorniška pristanišča pomenijo nevarnost za nemške podmor- \\ Nemci v Goringovo glasilo o Nemcih jugovzhodni Evropi v inozemstvu, ki so se uvrstili v velikanski organizem nemške domovine Berlin, 3. avgusta. AS: Goringov list »National Zeitung«- je objavil zanimiv članek o problemu Nemcev, živečih ob Volgi. List najprej pripominja, da je vojna temeljito spremenila položaj milijonov Nemcem, živečih v drugih državah. Prvi, ki so se vrnili v nemško narodno družino, so bili Nemci v Poosarju, Avstriji, Memelu in Sudetih. Nato so prišli na vrsto milijoni Nemcev iz Poljske, Belgije, Luxemburga, Alzacije in Lorene ter bivše Jugoslavije. Osvobodilo jih je zmagovito nemško orožje. Končno so bili preteklo leto stotisoči Nemcev osvobojeni izpod boljševiškega jarma. Nemci pa žive tudi v jugovzhodni Evropi. Zahvaljujoč se sili in pomenu, katero je ustvaril Hitler, je nemška vlada dosegla, da se z njimi ne postopa kakor z »narodnimi manjšinami«, marveč kot s polnopravnimi državljani, ki niso priznani le kot člani stomili-jonskega naroda, marveč 6inejo tudi svobodno izražati svoja čustva in svoje politično mišljenje ter ohraniti svojo narodno, gospodarsko, kulturno in politično avtonomijo. S tem so se uvrstili v velikanski organizem nemške domovine. Nemške narodnostne skupine v jugovzhodni Evropi so kaj številne. Naj govore zadnje številkc 1 Na Madžarskem jih je 1.250.000, v Romuniji 550.000, na Hrvaškem 180.000, na Slovaškem ,100 000 in v Srbiji 70.000. Skupno živi torej 2,210.000 Nemcev v petih raznih državah, ki so zdaj uvrščeni v enotno fronto ter jih preveva isti duh in enoten nemški ideal. Kakor nemški državljani :/, velike Nemčije, so tudi oni ponosni, da so lahko prispevali h kouč-neinu zmagoslavju 6kupne domovino. Dosedanje sovjetske izgube Po angleških cenitvah so imeli Sovjeti doslej okrog 5 milijonov mrtvih in ranjenih in so zgubili kakih 50 milijonov prebivalcev Stockholm, 3. avgusta, s. Dopisnik lista »Da-gens Nyhetor« iz Londona objavlja ugotovitve nekega pristojnega angleškega opazovalca. Od pri-četka vojne so Sovjeti izgubili 5 milijonov mrtvih, ranjenih in ujetnikov ter ozemlje, ki jc večje kot Francija, Nemčija in angleški otoki skupaj. Na ruskem ozemlju, ki so ga zasedle nemške in zavezniške čete, prebiva okrog 50 milijonov ljudi. Sovjeti imajo še m razpolai!o torei ne več kot 140 milijonov prebivalcev, dočim ima Nemčija s svojimi zavezniki in z zasedenimi državami 300 milijonov prebivalcev. Z gospodarskega vidiko so Rusi izgubili skoraj polovico svoje proizvodnje. Zdaj lahko računajo kvečjemu na letno proizvodnjo 10 milijonov ton jekla in litega železa. Razen lega sfl Rusi izgubili tri četrtine svoje proizvodnje aluminija in znaten del premogovnih ležišč, obenem z najboljšimi poljedelskimi okrožji. niče, je admiral odgovoril, da je močno bombardiranje leta 1940 lahko prizadelo podmornicam škodo, sedaj pa so podmorniška oporišča na obalah Atlantskega morja, Rokavskega preliva in Nemčije tako utrjena, 7. armiranim betonom ter z debelimi oklepi in pomakjena pod zemljo, da ta nevarnost ne obstoja več. Na koncu intervjuva je admiral posmehljivo zavrnil sovražna sumničenja o tajnih nemških podmorniških oporiščih v nevtralnih državah ter po razpršenih otokih, kjer naj bi imeli Nemci velike zaloge bencina. Odmevi angleških spletk v Sofiji Sofija, 3. avgusta. AS: Velik bolgarski tednik »Ilustrovana politika« je objavil v zadnji številki zanimiva odkritja o tajnem delovanju bivšega angleškega in ameriškega poslaništva v Sofiji. Najprej govori o delovanju hčerke bivšega angleškega poslanika v Sofiji, gospodične Rendel, ki je s pomočjo nekega »Petra« skušala pridobivati posameznike za angleško stvar. Sofijski diplomatski krogi dobro poznajo delovanje gdč. Rendelove ter imajo cel seznam njenih ljubimcev .Ko se je prikazala na sofijskih ulicah s 6vojim »Fiat CD 072« so 6e ljudje obračali za njo, nalo pa si pripovedovali njene zadnje dogodivščine. »Ilustrovana politika« nato podrobneje piše o »etrateških« načr-tiht bivšega angleškega vojaškega pribočnika v Sofiji Gola Roosa, ki so 6e seveda vsi izjalovili. Neki drugi članek popisuje nasvete ruskega agenta Grineviča, ki je bil v angleški službi, ob obisku liooseveltovega odposlanca Donovana na Balkanu. Grinevič ni zaupal Donovanu in je svetoval Angležem, naj si pomagajo s sabotažo, atentati in uboji v Bolgariji. Rekel je, da je treba najprej razburkati množice, ki so nam potrebne za naše namene, nato pa pridejo na vrsto poslanci, častniki in nazadnje vlada. Japonska ofenziva Tokio, 3. avg. AS. Z bojišča v Cekiangu se je zvedelo, da so Japonci navzlic strašni vročini začeli z novo ofenzivo v pokrajini Kingva. Pred japonskimi silami se umikajo štiri kitajske divizije. Romunsko notranje posojilo Bukarešta. 3. avg. AS. Romunski kmetijski minister je dobil pooblastilo za razpis notranjega posojila v znesku ene milijarde lejev za pomnožitev kmetijske pridelave .v bodoči jeseni. Novi turški poslanik dospel v Berlin Berlin, 3. avg. AS. Novi turški poslanik v Nemčiji Saffet Akiarn ie včeraj donotnvnl v Rer-lin, kjer so ga na letališču pozdravili zastopniki nemškega zunanjega ministrstva. Iz dnevnika ujetega partizanskega medicinca >71 Piccolo di Trie ste* prinaša v nedeljski številki sledeč zanimiv popis partizanskega življenja: Ta zgodba, ki smo jo dobili iz dnevnika človeka, ki so ga zajele naše čete v borbi s komunistično tolpo, je posvečena predvsem tistim za-peljancem, ki .10 gledali v komunističnem življenju nekako idealno, potujoče vileštvo. Dnevnik je pisal dan za dnem človek precejšnji izobrazbe ter ga končal z razočaranjem in v krčevitem iskanju izhoda, medtem ko se je bal strela v hrbet, ki mu ga lahko povzroči tovariš, če ga bo osumil, da hoče zapustiti gozd. Kaj prikazuje ta dnevnik? Človeka nevredno življenje, ko si zasledovan kot divja zver, brez pre-8tanka podvržen žgoči lakoti, brez oddiha suženj discipline, ki so li jo naložili ljudje brez poštenosti in brez vrednosti. Vse to opisuje ta dnevnik s črnimi barvami in obenem tako preprosto, da človek misli, da si je pripovedovalec hotel sam pri sebi razjasnili storjena dejanja, ne da bi jih skušal oplemenitili ah olepšati. Pisec dnevnika je študent medicine, Johan K., star 22 let, sin posestnika in gostilničarja, ki je bival na Tgrševi cesti. Ilolel je postati zdravnik, toda dal se je zapeljati od obljub svojega prijatelja, prekinil študije in se združil z oddelki, ker je upal, da bo zaposlen v kakšni Iplnici pri zdravljenju ranjencev. Prijatelj, o katerem o dnevniku ni imena, mu je povedal za kraj, kjer bo nušel »tovariše*. Kakor je v Ljubljani slišal, je moralo biti število komunističnih vstašev zelo veliko. Piše namreč: »K Ljubljani se mnogo govori, da je na N. pet tisoč mož iz različnih političnih skupin, ki so pripravljeni, da se bore za osvoboditev Jugoslavije.* Toda nekaj vrstic bolj spodaj pripoveduje, kako je našel taborišče ter omenja imena mož, ki ga sestavljajo... brigade, ki se ji je pridružil: to ja seznam petih imen, ki jim Johan K. doda tale komentar: 'Ml sem seveda zelo začuden, ko sem namesto .r>000 ljudi našel samo pet in vsi ti so bili komunisti.* Zdi se, da se hoče z označenjem imen banditov prepričati, da jih je res samo pet in ne pel tisoč, kakor se je govorilo v Ljubljani. V teku enega tedna je število banditov naraslo na 30 in deset dni po prihodu Joliana K. v taborišče so bili razbojniki napadeni od vojaškega oddelka. On sam ne pozna številčne moči napadajo-čega oddelka, ker se je skril in se ni boril. Kakor njegovih osem tovarišev, tako tudi on sam ni imel puške. Streljanje je trajalo kake pol ure, nakar se jc komunistični oddelek razpršil. Cez nekaj dni so se banditi spet zbrali, toda iz njihovih vrst jih je zmanjkalo vel kot polovica. Pet jih je.padlo in njihova imena so spisana v dnevniku. Padli so bili nato pokopani in oddelek se je preselil v manj nevarno območje. S tem se začenja cela vrsta pohodov, hoja od gozda do gozda. To opisovanje je značilno za dnevnik in mu dela glavno vsebino. Več kot mesec dni tava oddelek 35 banditov od enega gozda do drugega, od hriba do hriba ter li išče živeža, počitka in orožja. Iz dnevnika ni težko spoznati strašnega življenja, ki ga morajo preživljati banditi, skriti v naj-gostejših gozdovih, vedno iščoč zavetja, tavajoč noč in dan, sledeč naročilom in ukazom, ki jih dobivajo od svojevoljnih poveljnikov. Novi naborniki še niso imeli prilike, da bi se povezali s starimi s kakšnim zločinom. Za komuniste namreč ne zadostujejo prisege in obljube. Kdor je z njimi, mora ubijati, kajli le na ta način si odreže pol iz njihovih vrst. V tem primeru se politični komisar ne bi obotavljal, da ga ovadi kot morilca. Tudi za Joliana K. je prišla ura zločina. Poveljnik oddelka je že določil žrtev v osebi gozdnega čuvaja, ki je pokazal svoje nasprotje do komunizma in do njegovih metod. Medicinec in dva njegova tovariša so bili poslani na patrolo po gozdu, da dobe novice in opazujejo morebitna kretanja oddelkov. Poveljnik je vedel, da če naletijo na gozdnega čufaja, bo ta ustreljen, kajti Johan K. je imel s seboj puško. Medicinec pripoveduje ta svoj podvig s preprostostjo degeneriranca, ki naredi vtis in razodeva pomanjkanje vsakega moralnega in kulturnega čuta. *šli smo po gozdu,* piše medicinec, *ko zaslišimo glasove in korake. Skrili smo se, in kmalu nato zapazimo dve ženski in moža, ki so šli navzgor. Eden izmed tovarišev, ki sta bila za mano, je v možu spoznal gozdnega čuvaja, od našega poveljnika na smrt obsojenega, in ki bi ga jaz moral ustreliti. Na nekem križpotju sla se obe ženski ločili od gozdnega čuvaja, ta pa je sam nadaljeval svojo pot. Ustavili smo ženski ter ju izprašali glede njihovega spremljevalca in tako dognali, da je bil prav tisti, ki smo ga iskali. Oba moja tovariša sta se oddaljila, da iti izvršila svojo nalogo, jaz pa sem moral čakati na porratek obsojenca. Vrnil se je kako uro pozneje. Videl sem ga, kako je šel navzdol po strmi bližnjici, ter sem pustil, da se je približal na deset korakov. Stopil sem nato iz gozda ter mu zavpil, naj pove svoje ime. Bil je tako prestrašen, da očividvo ni razumel mojega vprašanja, in medtem ko sem mu šel z nasajeno puško naproti, je samo rekel: ».Ve, ne...* Ustrelil sem nanj ter ga zadel v prsi. Bil je takoj mrtev.* Zgodba n zločinu tu še ni končana, kajti morilec še natančno pripoveduje, kako je vlekel Irujjlo v bližnji gozd, kjer ga je slelcel do nagega ter na- štel med odvzetimi predmeti lovsko izkaznico, nahrbtnik, dve odeji, lovski nož, šop ključev, majhen revolver na bobenček, nekaj drobiža in nekaj hrane. Mrliča je nato pokril z listjem ter se vrnil v taborišče, kjer je svojemu kolodvodji dal poročilo o izvršeni eksekuciji ler oddal ukradeno blago, pridržaI pa si revolver in eno odejo. Nato dodaja: tPrej sem si zapisoval le pripombe na skrivaj, kajti če bi jih odkrili, bi me imeli za sumljivega. Zdaj pa sem njihov.* Nato nadaljuje svoje pripovedovanje ter govori o drugih tavanjih, o požigu neke žage, ki je bila last Slovenca, ter o ugrabitvi dveh talcev, ki sla nekaj minut za tem bila ubita Ne pravi sicer, kako slu se ta dva umora izvršila, pripominja samo, da sla ju dva bandita odnesla in da sta se nekaj časa nato vrnila sama lz strani dnevnika so razvidna razodetja, ki strašno obtožujejo komuniste, kajti v njih je čitati popis ropov in plenjenja. Vsaka dva ali tri dni so banditi dvignili šotore ter šli v drug kraj, da bi tako njih zasledovalci izgubili sledove. Toda večkrat so se vendarle srečali z vojaki in tedaj je prišlo do kratkih spopadov, v katerih so se komunisti umaknili, čim so to mogli storiti. Včasih je popis bolj natančen, kakor recimo takrat, ko pripoveduje o spopadu z neko patrolo. Banditi so prišli v hribovsko kočo, kjer so z orožjem v roki izsilili od krnela vola. »Naslednjega dne,* pripoveduje Johan K, »medtem ko smo vola ilevali iz kože, nas izvidnik opozori, da se nam bliža vojaški oddelek. Poveljnik bataljona je dal takoj znak za pobuno ter istočasno določil obrambno črto. Postavljenih je bilo tudi pet ali šest lahkih strojnic. Sjjopada samega nisem ffidel, kajti bilo mi je rečeno, da moram stati za hišo ler čakati na ranjence, ler da naj skrbim zase samo v primeru umika. Slišal sem pa zelo dobro streljanje, in streljalo se je tudi tedaj, ko so me poklicali na pomoč k nekaterim težjim ranjencem Ob cesti sem našel že dva naša mrtva. Kmalu za tem so mi prinesli Jožefa B. s tremi ranami v trebuhu, potem Jožeta D. z rano na rami, potem Jakoba S. z rano na hrbtenici, potem Viktorja S prav tako z dvema ranama na hrbtu ter končno D. s težko rano na roki. Glede Jožefa B. in Jakoba S ni bilo nobenega upanja, in ko smo morali v naglici zapustiti taborišče, smo ju pustili kar tam. Za prenos ostalih ranjencev sem dal narediti nosilnice, na katere smo naložili tudi strelivo in predmete, ki smo jih odvzeli dvema ubitima vojakoma. Uri, prstan in listnica so bili zaplenjeni od bataljonskega poveljnika. Ker je prenos ranjencev zelo obteževal naš pohod, smo jih pustili v pastirskih kočah ter jih zaupali skrbi pastirjev. Mrliče pa smo spustili v jame ter jih pokrili z vejevjem.* Zgodba se nadaljuje enolično ter govori o pobegih in ropih. Ce so ujeli ljudi, sla se oddaljila eden ali dva razbojnika iz taborišča, ubila nedolžne ter so vrnila sama, potem ko se je v gozdu Nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki Komisar ie iz Ducejevegn sklada podelil zakoncema Klemenčič Martinu in Neži, Pušfc? št. t, občina Šmihel - StopiCe, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. zaslišal pot morilskih strelov. Skoraj na vsaki strani dnevnika se nahaja ime ter začetnica priimka ubitega tovarišu, in nič manj številen ni seznam razpršenih Bandit se od časa do časa spomni, da je bil prav za prav študent medicine ter piše opazke o zdravstvenem položaju svojih tovarišev. Mnogi so izstradani in večina je kožno bolnih, kar gre največkrat na račun umazanosti. Glad je slrašni svetovalec razbojnikov, ki pod pritiskom lakote izvršujejo zločine in rope. Seznam vseh zločinov se nahaja v dnevniku Joliana K. V vsakem spojudu z vojaki komunisti zgubijo nekaj svojih ljudi, dočim se drugi razprše. Ilanjenci so prepuščeni svoji usodi, če jih lastni tovariši sami ne končajo. To se je zgodilo v nekem spopadu, ki ga medicinec omenja s posebno važnostjo, morda zaradi velikega števila ubitih komunistov. Omenja dvanajst imen tnrličev samo na odseku, na katerem se je nahajat on, ter dodaja: »Bolj na desni so bili tovariši, ki so pretrpeli več izgub. Pripovedovali so razen tega, da so bili štirje ranjenci od njih samih ubiti, medlem ko je en lažji ranjenec bit kar prepuščen.* Po tem spopadu se je banda razdelila v tri manjše oddelke, ki so dobili ukaz, da se oddal je iz tega kraja ter gredo iskat bolj mirnega kraja za taborišče. Med nočnim pohodom je predstražn opozorila oddelek, da so nekatere hiše v vasi razsvetljene Razbojniki so sklepali, da so tam vojaki. *Dobili smo ukaz, da se pripravimo za boj,* piše Johan K., »in ravno smo hoteli oditi, ko pade strel na enega izmed naših. Posledica tega strela je bil divji beg v vse smeri, in oddelek se ni mogel ponovno zbrati v celoti.* Pohod, ki je sledil tej nesreči, je izčrpal moči razbojnika, in malo omenja o tem v svojem dnevniku. Besedi glad in utrujenost se ponavljata prt vsakem stavku in iz vsega je Čutiti globoko moralno izčrpanost. Je razočaran. Stvarnost je mnogo drugačna kakor pa ono, kar si je predstavljal, ko je bil še v Ljubljani, kjer mu Italijani niso kratili ne kruha, ne druge hrane Začenja pisati, da je bolan in morda misli, da bi se ločil od oddelka. Toda preveč zločinov je že izvršil, pri prevelikem številu zločinov je bil priča, da bi se še mogel vrniti v civilizirani svet in da bi mogli tovariši privoliti v ločitev. Tako izčrpan po duhu in po telesu pade v kratek spopad, ki je naredil konec komunističnemu oddelku in konec njegove kratke in neslavne razbojniške kariere. Ne več mlad študent medicine, marveč ušiva cunja skupaj z drugimi ušivci, ki se jih naši vojaki boje dotakniti: v takem stanju je bil Johan K. s puško v roki ujet od naših, ln tako ni mogel končali dnevnika. Gospodarstvo Ugodna žitna letina v Kraljevini Ker mlačev žit, ki pridejo v poštev za mletje krušno moke, hitro napreduje, se izpopolnjuje slika o letošnji žitni letini v Italiji. Letošnja letina pšenice bo presegla lanskoletno po količini in kakovosti. Lani je pridelek pšenice v Italiji dosegel 71 in pol milijona slotov, predlanskim pa 71 milijonov stotov. — Za letošnje leto pa je bila povečana površina ozimne pšenice, poleg tega pa bila povečana tudi površina jare pšenice. Zima v Italiji ni napravila posebne škode, spomlad je imela ugodno vreme in v juliju je vročina pospešila zoritov žita. Vse to je povzročilo, da nn uradnih mestih že 6edaj cenijo letošnji pridelek pse niče na najmanj 75 milijonov stotov. Ker poraba ni prav nič povečana, bo dobra letina pšenice v celoti zadoščala potrebam Kraljevine. Tudi pri koruzi je bila letos povečana površina nasadov. Koruzna letina obeta prav dobro, zlasti zato, ker so zadnja deževja preprečila nevarnost suše. Ker je že itak zajamčen zadosten pridelek pšenice, je verjetno, da se bo dala zmanjšati količina koruzo, ki se bo dodajala krušni moki. Na ta način bo ostalo več koruze za krmljenje živine, zlasti prašičev, kar bo ugodno odjeknilo v samopreskrbi Kraljevine z maščobami. Riževi nasadi so lelos prav tako večji v primeri z lanskim letom. Zalo strokovnjaki upravičeno pričakujejo večji pridelek riža kakor lani. Riževi nasadi so nad vse zadovoljivi in obetajo liogat hektarski donos. Pridelovalci riža so izredno zadovoljni z letošnjo letino, ki bo boljša od lan ske. — Tako kažejo vsa najpomembnejša žila v Kraljevini, da bo letošnja žitna letina ugodna in da bo v celoti zadovoljila vsa pričakovanja in doprinesla k samopreskrbi države. Žitna letina v vzhodni Evropi. — Kjub temu. da je ostra zima napravila v vzhodni Evropi dokaj škode, se ie vendar večina žit ugod- no popravila. Na Madžarskem ie dobro vreme omogočilo boli zgoden začetek žetve, ki bo srednje dobra. Na Slovaškem se je tudi ozimna pšenica lepo razvila in obeta dobro žetev. V Romuniji že žanjejo povsod, v severni in srednji Bcsarabiji se ie ozimna pšenica dobro popravila, v drugih predelih Romunije ie pravočasen dež preprečil sušo in deloma tudi popravil zimsko škodo. Zato bo tudi v predelih stare Romunije žetev zadovoljiva. V Bolgariji je velika poletna vročina pospešila zorenje žita. tako da se je tam začela že mlačev. Ker l>odo imeli tam izredno dobro letino krompirja, bodo namesto koruze dodajali krušni moki krompirjevo moko. Žitna letina v Srbiji kaže dobro. Na Hrvatskem obeta žitna letina dobro, država pa je edina pooblaščena kupovati, prodajati in izvažati žito. Nova družba za ladijske prevoze v Dalinazii. S sedežem v Genovi je bila ustanovljena s kapitalom 500.000 lir »Liburnia Societa di Navigazio-ne«. Glavna udeleženca pri družbi sta »La Dalma-tienne« v Spalatu in »Fabrica Aluminio« pri Se-benico. Namen družbe je, najemati ladje, ki naj bi prevažale rudo in rudnine. Državna tiskarna NDII bo tiskala tudi bankovce. V državni tiskarni NDI1 v Zagrebu je bil ustanovljen poseben tehnični oddelek, ki bo tiskal bankovce, znamke in druge vrednotnice. Nemške železniške dobave Turčiji. Del železu, naročil, ki jih je dalo turško odposlanstvo v Nemčiji, je že izvršen in je bilo železniško gradivo že odposlano v Turčijo. Tako je čez Bolgarijo prispelo 14 novih nemških lokomotiv, ki so bile naročene že prej, dalje 248 vagonov in 200 koles za lokomotive. Pričakujejo še 315 vagonov. Uradni razglasi Ustanovitev Združenja šolnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z nde 3. maja 1941-XIX št. 291, smatrajoč za umestnp, da se vse učiteljstvo in uslužbenci javnih knjižnic Ljubljanske pokrajine včlanijo v enem samem združenju, odreja: Člen 1. Ustanavlja se »Združenje šolnikov Ljubljanske pokrajine«. Združenje šolnikov združuje, ločeno v ustrezne odseke; t. univerzitetne profesorje, 2. univerzitetne asistente in lektorje, 3. knjižničarje državnih knjižnic in knjižnic javnih ustanov, 4. profesorje gimnazij, učiteljišč, srednjih strokovnih šol in meščanskih šol, 5. šolske nadzornike, učitelje ljudskih šol, otroških zavetišč in otroških vrtcev. V ustreznih odsekih so včlanjeni tudi upokojenci posameznih strok. Člen 2. Združenje šolnikov je edini in izključni predstavnik v njem včlanjenih strok nasproti vsakomur. Naloga mu je pospeševati delovanje šole in javnih knjižnic, sporočati Visokemu komisa-riatu vse, kar zadeva spopolnjevanje ustroja in poslovanja šolstva in delovati za kulturno, nravstveno in gmotno podpiranje svojih članov. Člen 3. V smislu določb člena 1. se v Ljubljanski pokrajini obstoječi odseki združenj: 1. Jugoslovansko profesorsko društvo, 2. Združenje meščanskošolskih učiteljev kraljevine Jugoslavije, 3. Jugoslovansko učiteljsko udruženje in 4. Društvo jugoslovanskih bibliotekarjev — sekcija v Ljubljani spojijo v Združenje šolnikov Ljubljanske pokrajine in se prenese njih imovina na to združenje, ostane pa pridržana svojemu prvotnemu namenu. Člen 4. Združenju šolnikov Ljubljanske pokrajine načeluje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar s pooblastili, ki mu jih dajejo pravila združenja; pomagajo pa mu drugi organi, ki jih prav tako določijo pravila, v katerih jih je tudi odrejeno področje. Predsednik se pooblašča, da pripravi pravila združenja, ki jih sklene začasni predsedstveni odbor, sestavljen iz predsednikov včlanjenih strok in ki se nato predložijo Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino Člen 5.Pri prvi uporabi določb te naredbe poslujeta predsednik in začasni predsedstveni odbor iz prednjega člena ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki ima pravico, da pospešuje, spremlja ali prekliče ukrepe, ki mu jih je treba zaradi tega vse predložiti v odobritev. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Za predsednika Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine je imenovan g. prof. Rihard Zupančič. Fašist prof. Spadaro Salvator je odrejen za pomoč predsedniku in začasnemu predsedstvene-mu odboru Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine s področjem in nalogami po členu 5 naredbo z dne 2. maja 1942-XX štev. 153. Cene vina Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino sporoča naslednje obvestilo Urada za nadzorstvo nad cenami: 1. Vsi trgovci z vinom na debelo in drobno, prav tako lastniki, odnosno upravitelji prenočišč, restavracij, gostiln, krčem in podobnih javnih lokalov se opozarjajo, naj se najbolj vestno drže odredb t. 83 in 152 Visokega korfiisariala, objavljenih v uradnem službenem glasilu Ljubljanske pokrajino v 37. in 60. kosu. 2. Vsa vina je treba prodajati, pa tudi z njimi postreči |x> cenah na ceniku. Nič ne bo moglo upravičiti kakršnega koli povišanja cene. 3. Izvešenje cenika, ki mora biti postavljen na dobro vidnem in dostopnem mestu za občinstvo, je obvezno za vse obrate, brez vsakršno izjeme. — Iz cenika so izvzeta samo peneča se vina, dalje vermut in aperitivi, izdelani iz vin, likerji sami po sebi, pasiti, muškati, maršale, posehna črna vina, vino santo. razne mešanice in končno stara vina iz letnika 1938 in prejšnjih letnikov, uvožena iz drugih pokrajin Kraljevine v originalnih steklenicah, ker je njihov, izvor, kakovost in starost dokazana s polrdilom, izdanim od pokrajinskega odseka za prehrano tiste pokrajine, ki je vino proizvedla, kar je tudi edina dokazna listina v takih primerih. 4. Dalje se opozarja na veljavne predpise, po katerih morajo lastniki omenjenih obratov, če jim zmanjka običajnih cenenih ljudskih vin, prodati kupcu, ki to zahteva, vino boljše vrste po isti ceni, kakor je določena za ljudska vina. 5. Prestopkov proti gornjim opozorilom oblast ne bo več trpela. Urad za nadzorstvo nad cenami bo najstrožje postopalo proti vsem, ki bodo prekršili to predpise. Kronika diplomalskili zgodb in spletk: DUNAJSKI KONGRES Marijo Lujizo je slovo od Neipperga zelo potrlo, saj je prišlo prav v času, ko je bila tako zelo potrebna podpore in tolažbe v svoji silni razdvojenosti. Njuno slovo je bilo zelo nežno. Zaljubljenca — tako ju zdaj pač smemo imenovati — sta si delala sladke obljube, da si bosta pridno dopisovala. Nastop proti Joahimu Muratu je bil zaveznikom zelo po volji. V tem so videli ugodno priliko, da se ga znebijo. Ta zadnja Napoleonova pustolovščina je bila kakor naročena, da bo pospešila počasno delovanje kongresa in rešila pereča vprašanja, o katerih so na kongresu razpravljali mesece in mesece. Hudi spori so bili za napoljski prestol. Talleeyrand se je potegoval za vrnitev Borbonov in sicer v imenu načela zakonitosti, ki ga je na kongresu utemeljeval in zagovarjal. Melternich v teoriji ni bil drugačnega mnenja, nasprotovati in se izvijati pa ni mogel, ne le zaradi pogodbe z dne 11. januarja 1814, ki je vezala Avstrijo na kralja Joahima, s čemer 11111 je Avstrija zagotovila suverenost v njegovih italijanskih pokrajinah, Joahim pa njej svojo pomoč za primer vojne proti Napoleonu. Pri vsem tem so Metlernicha oviralo še srčne zadeve, oziroma simpatije ki jih je gojil do Karoline Bonaparte. Do naglega preobrata v tej '.adevi jc prišlo zato, ker se jo Murat odtegnil političnim obveznostim io Avstrije, Metlernich pa je vztrajal pri svojih srčiuh čustvih, Napoleon se ni zmotil, ko je pisal Karolini potem, ko jo je za-lustil Murat, da je njen mož na bojnem polju pač zelo junaški, ':adar pa ne vidi več sovražnika, je bolj plah kot kakšna ženska; In da mu sploh manjka moraličnega poguma. Murat je pod pritiskom svoje ženo pač podpisal pogodbo z Avstrijo, toda čustvo starega generala do njegovega cesarja ni popolnoma zamrlo. Kajti medtem ko je bil Napoleon interniran na otoku Elbi, je Murat poskušal priti ž njim v zvezo. Obrnil se je za posredovanje na grofico Walevsko ter je preklical odlok o zaplenitvi premoženja, ki ga je Napoleon podaril njenemu sinu Aleksandru. Murat je zopet ponudil svojo pomoč svojemu svaku, ki je bil v nesreči. Kakšni odnošaji so med tem časom vladali med tema dvema možema, zgodovina ne omenja. Cesar, ki se na svojega svaka ni mogel zanašati, še manj pa je mogel zaupati svoji sestri, čigar dvoreznost je poznal, ni zavrgel te prijateljske ponudbe. Preden je odpotoval z Elbe, je prosil Murata, naj da njegovi materi in sestri na razpolago ladjo, ki ju bo pripeljala v Napoli. Iz te dobe obstoja pismo, ki ga je pisal Murat Lucijanu Bonaparteju, v katerem piše: »Pripravljen sem izpolniti želje cesarja in Francije.« Kako je razvijal Napoleon svoje načrte, je razvidno iz dejstva, da je naročil — že meseca februarja — vojvodi Campochiarskemu, ki je bil njegov opolnomočeni zastopnik na Dunaju, naj izposluje od avstrijske vlade dovoljenje za prehod vojske 80.000 mož čez milansko ozemlje, ki je bila namenjena v Francijo. Z ozirom na to se je obrnil Tallcyrand na Ludovika XVIII. in ga prosil, da naj postavi armado 30.000 mož med Lion in Chatnbery. Avstrija pa je razglasila, da je Nj. Vi cesar odredil, da se ohrani red in mir v Italiji in da bo smatral vsako državo, ki se bo oboroževala, za svojo sovražnico. Toda Murat se je bil odločil, da bo tvegal vse, kar je v njegovi moči. Ko je zvedel, da se je Napoleon izkrcal v luki Juan, se mu je zdelo, da je prišla zdaj njegova ura in da mora pregovoriti Napoleona za hitri pohod na Pariz. Sprejem, ki ga je ljudstvo in vojaštvo pripravilo Napoleonu, je Murala opogumil in navdušil tako, da je bil slep in gluh za pameten predsodek. Murat se je nadejal da bo spravil ob tej priliki Italijo pod svoje žezlo brez velikih naporov, medlem ko so bo Napoleon utrdil v Franciji. Tudi Karolina njegova žena, je bila navdušena za podjetje svojega soproga. Prodala je svoje demante, svoj nakit in dala denar na razpolago za vojsko. Kljub dejstvu, da je bil Murat vezan na Avstrijo, ni pomislil, da dela narobe. Ni pomislil, da ima Napoleon važne razloge za to, da bi ostalo razmerje z avstrijskim cesarjem kar se da prijateljsko in bi mu zagotovilo nevtralnost v nevarnosti, ki preti. Murat v teh prevratnih dogodkih ni imel časa, da bi pomišljal; njegovih 40.000 mož je pomenilo kaj malo proti Avstriji. Toda Murat je računal na pomoč množice, ki se bo dvignila in sledila krilaticam: i>Za svobodo in neodvisnost!« Neipperg je imel nalog razbiti vojsko napoljskega kralja, ki so ga oslepili prvi uspehi, ko se je prebil s svojo vojsko do vrat Piacenze. Ko se je nahajal general Neipperg na pohodu skozi Italijo, je WUrtembergu umrla njegova soproga, Terezija Pola; zapustila je četvorico otrok. Marija Lujiza je sedela pri večerji, ko so ji naznanili smrt generalove žene. Vest je sprejela brez posebnega vtisa. Saj ni bila Neeippergova žena poglavitna ovira njeni ljubezni! Tu je obstojal vse bolj tehten zadržek za združitev z možem, ki ga je ljubila. Med tem časom je v veliki, resni cesarski palači Napoleonom, sinček pretakal bridke solze in v svojem otroškem blehetanju klical svojo »Quieu«, kakor je deček klical svojo dobro vzgojiteljico, ki mu je nadomeščala maler. Gospa Montesquieu je bila edina oseba, ki jo je mali princ resnično pogrešal, a so mu jo njegovi jecarji tako brezsrčno odvzeli. DUNAJ V ČASU STOTIH DNI *S povratkom Napoleona na svetovno pozorišče, so razprave na kongresu stopile v ozadje. Zdaj se je svet zanimal edino le za Pariz. Vse je napeto pričakovalo novih važnih dogodkov. Vse zanimanje je veljalo zdaj vojaškim pripravam. Medsebojno zaupanje se je omajalo. Brezskrbno vesolje se je umaknilo splošnemu vznemirjenju in zaskrbljenosti. Kongresarji so tu in tam pač še zborovali; še se je zbirala gospoda po salonih; še so prirejali veselice; še so se vršile zabave in so bili sprejemi pri Metternlchu, pri vojvodinji Sagan in na cesarskem dvoru. Vendar je velika večina udeležencev na kongresu žc odpotovala. Tiste, ki so šo oslali, pa so zajeli drugi opravki. (Dalje.) Od preprostega jerbasa do modernega friciklja Ljubljana, 3. avgusta. Ali jo mogoča kaka razvojna črta v smislu gorenjega naslova? Naš jerbas, lepo in pisano pleten, ponos kmečkega dekleta, ko nese v njem velikonočni žegen. Jerbas, v katerem so naše kmečke žene in dekleta znosile mnogo najrazličnejšega blaga, poljskih pridelkov, mleka in jajci In tricikelj! Ustvaritev moderne obrtne tehnike. I'a je vendar v razvojni črti jerbas—tricikelj podan gotov gospodarski napredek našega kmečkega življenja za prilično zadnjih sto let! Josip BenkoviČ je podal v svoji rapravi o Blažu Potočniku zanimive črtice, kako je ta za napredek kmetijstva vneti duhovnik skrbel, da je okoliškemu kmetu olajšal marsikako breme. V življenjepisu, objavljenem 1. 1890. v »Slovencu«, pravi Josip Bcnkovič med drugim tudi kratko: »Znano je, da se v Ljubljano iz bližnjih vasi znosi dan za dnevom veliko mleka. Potočnik je izumil neki, posebno za mlekarsko vožnjo pripra ven voziček, ki se ga poslej vse mlekarice poslužujejo, da jim ni treba več toliko teže na glavi nositi.« Okoličanke so prinašale pred prilično sto leti in še nekaj let pozneje razna živila, mleko, sadje in krompir, kakor tudi jajca in drugo blago v Ljubljano naprodaj tako, da so dele na glavo velike jerbase, s katerimi so nato hitele v mesto. Ženske so bile prave strokovnjakinje v nošenju teh jerbasov. Bil je redek primer, da je kateri, jerbas padel z glave, tudi takrat ne, ko je vzela hitrejši korak. Le nesreča je bila, kadar je bil karambol, ko se je kak otročaj zaletel v žensko. Okoličanke so z jerbasom znosile mnogo, mnogo blaga v mesto. Blaž Potočnik, »gospod oče«, kakor so ga na-zivali povsod okoličani, je, videč to breme, prišel na originalno misel. Zamislil si je ročni voziček. Ta je bil sprva kaj priprost in primitiven. Neki šentviški kolar mu je napravil voziček. Kovač ga jo le nekoliko okoval. Bil je sprva popolnoma lesen. Le kolesa so bila okovana. Osišče je bilo leseno. Na osišču in ojesu je počivala »lesena truga«, kamor so devali razno blago za mesto. In ti vozički so se kmalu povsod udomačilf. Lesene vozičke so potem nadomestili solidnejši in modernejši vozički na jeklenih vzmeteh. Vozički so od leta do leta dobivali lepše, tudi za esteta prikupnejše oblike. Današnji voziček je res posebnost za okoličanskega kmeta. Je tipičen, kajti nikjer drugod ga ne dobimo. Po mnogih krajih nosijo še danes kmetice svoje blago v koših ali kako drugače v mesta naprodaj. Lep, z vsemi okraski opremljen voziček je tudi kmetov ponos. Po njem lahko precenimo kmetovo gospodarsko stanje. Lep voziček — bogat kmet. Zamazan in razbit voziček — kmetova revščina. Pa tudi okoliške mlekarice so in so bile vselej ponosne na svoje vozičke. Dekleta so vedno skrbela, da je bil voziček snažen in lep. Zadnji čas, tako-le od lanske pomladi pa to tipično ročno vozilo sila izpodriva njegov konku rent - - noderni tricikelj, ki ga izdelujejo mnoge ljubljanske mehanične delavnice. Tricikelj je pač postal praktično vozilo, ker je uporabljivejšj ob vsakem vremenu, ob lepem in slabem, ob dežju, snegu in ob veliki brozgi. Tako opazimo torej zanimivo gospodarsko razvojno črto od priprostega jerbasa do modernega triciklja. Že davno pred leti je bila v »Slovencu« objavljena lepa karikatura, kako okoliške mlekarice so vozile, vozijo in bodo vozile mleko v Ljubljano. Ena karikatura je predstavljala mle-karico na kolesu, ko zadaj vleče drugi voziček z mlekom. Zadnja pa je bila taka. da mlekarica brzi na motornem kolesu, vozeč veliko množino ndeka v različnih malih in velikih posodah. Nekaj zanimivosti o »očetu« Blažu Potočniku. Prav letos junija je minilo 70 let njegove smrti. Bil jo odličen duhovnik, duhovit in iznajdljiv. Kakor Rihar, dr. Zupan in drugi je bil odločen nasprotnik jožefinizmti odnosno janzenizmu. Dr. Josip Benkovič omenja, da je bilo I. 1701. — torej pred dobrimi 150 leti ustanovljeno ljubljansko semenišče, kjer so vzgajali duhovnike v pristnem jožefinskem duhu. Po Benkoviču sta bila takrat škol Brigido in vodja semenišča kanonik Pmhak, ki jo ustanovil tovarno solitra tam v Streliški 1 ulici na prostoru, kjer je sedaj skladišče mestne občine ljubljanske in kjer krene Strma pot od Streliške ulice navzgor, sta bila — framasona. Potočnik je bil vnet za cerkveno petje in cerkveno zvonenje. Prvi jo v svoji župniji v št. Vidu nad Ljubljano oskrbel nove zvonove, vlite pri Samassi v Ljubljani, da so ubrano in lepo zvonili. Vsa okolica je dostikrat prisluhnila, zlasti ob sobotah in nedeljah tem zvonovom, ki so ubrano zvonili in peli slavo Bogu in Sirili sloves šentviške fare. Dr. Josip Benkovič navaja, da je bila o teh zvonovih razširjena pesem, ki pravi: O harmonija nebeška, ko zvonovi zadone in Šent vidčanom čez hrib in plan nosijo pozdrav vsak dan...: »V meni pa srce skaklja, da v št. Vidu sem doma !< Potočnik je tudi z Riharjem mnogo skrbel za lepo cerkveno petje. Kmetom v okolici je bil dolior gospodarski svetovalec in kmetjo so ga povsod nazivali kratko: »Gospod oče!« Naposled naj še navedemo po dr. Josipu Benkoviču zanimivost, kakšna imena je Blaž Potočnik vzdel posameznim meserem. Imenoval jih je po vrsti: lednik, talnih, brstnik, travnik, cvetnik, sečnik, srpnik, mlatnik, sad ni k, mošlnik. Ustnik in grudnik. Ljubljanski izvošžki-fijakarji v prejšnjih časih Po domače imenovano »fijakerijo« (izvoščke ali prevoznike) v današnjem smislu je uvedel v Ljubljani po tržaškem zgledu in vzorcu Ivan Turk — »Bolčt, posestnik na Sv. Petra cesti Jt. 70, ter se je ukvarjal z njo dolgih štirideset let, t. j. od leta 1804. pa tik do svoje smrti v 1. 1004. Rekali so mu tudi »\Viener - Fiaker«, ker je vozil gospodo s konji celo na daljni Dunaj. Izvoščki so imeli stajališča pred hotelom »Slo-nom«, glavno železniško postajo, na Mestnem trgu in v Zvezdi ob Kazini, a v prejšnjem stoletju nekaj časa tudi pred bivšo reduto na Sv. Jakoba trgu in nekdanjo jahalnico ob današnji Cesti Viktorja Emanuela III. Silno pozorni so bili izvoščki, kadar je naznanil strel z Gradu požar. Dasi so drugače postajali ob vozovih, se dolgočasili in zbijali šale, 60 nasprotno takrat hitro poskakali na koz.le in oddirjali na Novi trg, kjer je bila v »lontovžuc (zdaj sedež Kmetijske družbe) nastanjena deželna vlada, drugi pa k mesarskemu mostu, predniku zmajskega pred poslopje (imenovano »Feuerde-positiorium«) s tremi visokimi nenavadno širokimi vrati, v katerem so bile shranjene gasilne potrebščine. Izvošček dospel prvi pred deželno vladno hišo, je prejel pet goldinarjev, najsi je odpeljal vladnega zastopnika h kraju požara ali pa no. Drugi izvoJčki so pridirjali pred gasilno shrambo, brž odpregli konje in jih vpregli v gasilski voz. Ljubljanski izvoščki so bili vobče poznani kot veliki šaljivci. Zlasti pred »Slonovoc kavarno so uganili pogostokrat kaj posebno osoljenega o tem ali onem, ki je šel mirno njih. Prav radi so podražili starega čmernega, zelo sitnega in razburljivega gospoda z vprašanjem: »Fahr mar Euer Gna-den?« Vprašanec je zdajci vzkipel, kakor bi ga pičila osa, udaril s palico in nogo ob tla ter jezno rp? sv •.. ., ....„„..„ —" ■ • i - "v ,, 'v o 5 lir kg. 1 Smrekovi storži so pripravno kurivo. Med raznimi dobrotami, ki jih daje gozd revnim ljudem, so tudi smrekovi storži. Ze v prejšnjih letih so revni ljudje po Rožniku in Golovcu nabirali smrekove storže, jih nosili domov ter si z njimi kurili. Smrekovi storži so kajpak smolnati ter se radi vnamejo ter dajo dovolj vročine od sebe, tako, da si more revna družina s cajnico storžev kar skuhati kosilo. V sedanjih dnevih, ko je povpraševanje za kurivom veliko, pa revni ljudje še bolj marljivo pobirajo te odpadke gozda, jih nosijo domov ter si z njimi kurijo. i| Oves na deželi in v Ljubljani. Edino žito, ki še ni jiožeto, je v naših krajih oves, ako seveda no štejemo prosa, ki ga pri nas žanjejo okoli Malega Šmarna. Kakor vse drugo žito, ki je skoraj že vse omlačeno, pšenica, rž, ječmen, tako kaže tudi oves letos prav dobro in so ga kmetje v resniri tudi več zasejali, dobro vedoč, da bo to izvrstno krmilo za vso živino, zlasti pa za konje in za perutnino. Tudi ljubljanski kmetje so posejali na svojih njivah okoli Ljubljane precej ovsa. Oves bodo želi pri nas čez kak teden, dva. Tudi v Ljubljani imamo na najlepši točki zanimivo njivo, posejano z ovsem, namreč v Tivolskem parku, tam, kjer je mestna mladina nekoč tolkla teniške žoge z loparji. Ta oves je zasejala mestna vrtnarija, ki pač potrebuje oves za svoje konje in si je tako preskrbela vsaj nekaj te potrebne krme. 4 Naznanila V ' ^ ' GLEDALIŠČE Opera: Torek, 4. avgusta oh 17: »Trubadur*, lied A. — Sreda, 5. avgusta ob 17: Baletni večer Lanski abonma Sreda in B. — Četrtek, fi. ovjjusta ob 17: »Trubadur«. Red Četrtek. RADIO. Torek, 4. avgusta: 7.30 Slovenska glasba — R Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 12.20 pipSče _ i2.:l(l Poročila v slovenščini — 12.45 Na har-monio igra VIndo Golob — 13 Nukpoved časa -jr Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Tovelj-hIva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Klasični orkester vodi dirigent Mnnno — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koneert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijnnee — Olasha za godalni orkester — i 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Orkester vodi dirigent Secrurini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.40 Operna glasba — 20Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.30 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20 45 Orkester, vodi dirigent. Petralia — 21.15 Konrer Komornega zbora, vodi dirigent I). M. Šijanee — 21.40 Keneert vinlinisla Kajetana Burgerja. pri klavirju Marijan Lipovšok — 22 Moderne pesmi, vodi dirigent Zcmo — 22.45 Toročila v italijaSčini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek. Rcsljevn e. 1: mr. Bahovoc, Kongresni trg 12 in mr. Kornotar, Vič. Tržaška c. 48. POIZVEDOVANJE. Opozorilo. Vzete so bile v četrtek, dno 30. julija 1012 živilski nakaznici št. 84.803 in št.. 81.892. Kdor bi jih izsledil, se prosi, da proti nagradi javi upravi »Slovenca«. JCaj je ph£ naUšl SOAedC&f J/z. Q.ohUzi\i Po njivah kradejo krompir. V zadnjem času so časopisi že večkrat poročali, da so tu pa tam neznani zlikovci ponoči na njivah izkopali in odnesli zoreči krompir. Taka nezgoda je zadela tudi kmeta Alojzija Remca iz Osecca, kateremu so tatinski rokomavhi na njegovi njivi na Vittugio iz-grebli in ukradli približno 1 kvintal krompirja. Mož je tavino naznanil orožnikom, ki sedaj neznane uzmoviče pridno iščejo. 2 C^-oKenjsk&^a Kamnik na Gorenjskem. Šef civilne uprave je določil, da se okrožno mesto Kamnik odslej imenuje Kamnik na Gorenjskem (»Stein in Oberkrain«). Nesreče. Premikač Franc Zidar je na kolodvoru Bohinjska Bistrici padel s lokomotive in se hudo poškodoval na desni nogi. — Pri tvrdki Merkur v Kranju zaposleni skladiščnik Jožef Rohberger si ie med delom zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico na Golnik. Šivalni tečni v Kropi. Te dni jo bil zaključen desetdnevni šivalni tečaj v Kropi, ki ga je obiskovalo 24 žen. Voditeljica Klamp jc s svo- jim praktičnim znanjem pokazala ženam, kako se lahko iz starih stvari napravijo zopet lepe in okusne obleke. Ob koncu so žene razstavile svoja dela, ki so splošno ugajala. Umrla ie v občinski sirotišnici v St. Vidu nad Ljubijnno v visoki starosti 91 let najstarejša žena v St. Vidu Katarina Zigon. Bila je vdova po vrtnarju. J \Spo.cLttjeg.a JtajaMkega V mariborski bolnišnici ie umrl 36-letni ključavničar državnih železnic Maks Dabringer iz Maribora. — V visoki starosti 85 let je umrla v Mariboru posestnica Cecilija Pevec. V Celju je umrl v starosti 50 let trgovec in posestnik Filip Snahi. V Belgradu ie umrl Celjan Rafael Salmič. dipl. trgovec. Po končani gimnaziji v Celju in po trgovskih študijah na Dunaju ie deloval pri raznih tvrdkah. nazadnje je bil ko-respondent pri Agrarni banki v Belgradu. — V Trbovljah je umrl gozdarski inženir Adalf Vidra, star 02 let. Ljudsko gibanje v Mariboru. V drugi polovici julija je bilo v Mariboru rojenih .108 otrok in siccr 52 dečkov in 56 deklic. Umrlo je 50 oseb. 26 moških in 24 ženskih. Poročilo se jc 49 parov. Prijet tat. Neki France se ie v popoldanskih uruh skozi okno vtihotupil v Rušah v neko hišo in ukradel gumijevo cev za kolo in razno obleko. Ko je s svojim plenom hotel oditi čez vrt, jc imel smolo. Upravitelj hiše. ki je prav Iu čas fotografiral na vrtu, ga jc prijel in mu odvzel ukradene predmete. Nosreče. V nekem mariborskem industrijskem podjetju jo delavec Dominik Kresnik potiskal voziček, naložen z betonom. Na umikališču pa se je voziček iztiril, se prevrnil in ves tovor je padel Kresniku na nogo in mu jo prelomil. — 30 lelni Anton Šprah iz Orehove vasi pri Mariboru si je med delom zastrupil kri. Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico. Lesnemu delavcu Alojziju Koprivniku s Padeškega vrha je padel težak hlod na levo nogo in mu jo zlomil. J/t favaike, »Ustaška pobjeda« je naslov knjigi, ki jo je spisal Mije Bzik ter je posvečena »vsem ustašem delavcem, ki so izven domovine prvi stopili pod Poglavnikovo zastavo borbe in z njim zdržali do konca zmage«. Ze ta podnaslov pove, kaj vsebuje knjiga, ki je samo nadaljevanje druge Bzikove knjige »Ustaška borba«. Tako Hrvati pišejo sedaj zgodovino svojega pokreta, ki je pripeljal k Neza-visni Hrvatski Državi. Knjiga se zaključuje s Poglavnikovo koračnico. Na Hvaru jo umrl šolski nadzornik in veliki ustaški borec Mate Zaninovič. V mladosti se je bavil tudi z literarnim delom ter je bil vedno med prvaki hrvatskega učiteljstva. Varaždin v spomin obletnico Nezavisne Hrvatske. Ob obletnici ustanovitve Nezavisne Hrvatske Države je ohčinski svet v Varaždinu sklenil, da bo preuredil Kapucinski trg v središčni trg vsega mesta ter ga imenoval v spomin tega dne Trg 10. travnja 1041. Za regulacijo tega trga je nakazanih 3 milijone kun..— Prav tako tudi regulirajo reko Dravo v Varaždinu v daljavi 1300 m. Tu je namreč, Drava odnesla mnogo plodne zemlje ter napravila docela nov tok. Za to regulacijo so odobrili 2 milijona 800.000 kun. l/z. Jsi&Cje Skrb za zdrav« živino. Ker gre Srbom sedaj za to, da ohranijo čim več zdrave živine, je vlada sklenila, da imajo vsi veterinarji dolžnost po enkrat na mesec brezplačno obiskati vse občine svojega rajona ter tam brezplačno pregledovati in zdraviti živino, zlasti pa cepiti proti raznim nalezljivim lioleznim Prav tako je vsak živinozdravnik obvezan, da tedaj drž tudi predavanje, kako se nudi živini prva ptomoč ter kako se je treba braniti pred nalezljivimi boleznimi. Od te dolžnosti odvezuje živinozdravnika samo še nujnejša pomoč pri kakšni živinski bolezni. Za to delo so določi živinozdravnikom posebna pavšalna nagrada. Prav tako pa morajo živinozdravniki odbrali v vsaki občini cega pismenega Človeka, ki mu nudi pomoč pri organiziranju cepljenja in pri cepljenju, v nobenem primeru pa ta človek ne sme cepiti živine niti ne v prisotnosti živinozdravnika. Dolgin - DebeSsih - OstrogleJ Risbe- ROM — Besedilo po E. J. ERBENU 59. JEZEN PRIME ČAROVNIK DEKLICO ZA ROKO IN JO ODPELJE PROC. 60. ! . KRALJEVIČ JE VES DAN HODIL PO GRADU IN GLEDAL OKAMENELO 2IVL]EN)E. TU JE VIDEL KRALJEVIČA, K! JE ZAMAHNIL Z MEČEM, PA ^ JEM HIPU = OKAMENELj Sporf Pet narodov na atletski prireditvi v olimp. stadionu Berlin. 2. avgusta. Za nami ie največja letošnja lahkoatletska prireditev. V olimpijskem stadionu so vihrale danes italijanske, nizozemske, finske, madžarske in nemške zastave — znamenje, da se borijo v areni predstavniki omenjenih narodov. Precej zanimanja je bilo za atletsko revijo v Berlinu. Na stadionskih tribunah se je nabralo 35.000 gledalcev, dva bloka sedežev pa sla bila rezervirana za ranjence, ki so bili gostje državnega športnega vodje. Znamke, katere so dosegli atleti na današnjih mednarodnih tekmah so bile mestoma prav dobre, v peloti pa so le za pičle razlike zaostajale za onimi, katere so dosegli v mirnih časih. Padel je celo nemški rekord v skoku s palico, razen tega pa so zvišali to ali ono letošnjo evropsko znamko. Prireditev so otvorili s tekom na 100 m. Tu se je sestalo 7 sprinteriev, o katerih ie bilo znano, da so vsi sposobni preteči to progo izpod 11 sekund. Prvi je bil Nizozemec Osendurp, ki ie zmagal v 10.8 sek. Tik za njim je bil Nemec Mcllerovicz. V teku na 200 m pa sc je Mellc-rovicz revanžiral Nizozemcu za poraz na 100 m Mcllerovicz ie zmagal v 21.5 sek. in potisnil Os en dar pa na drugo mesto. Ostali izidi so bili: tek na 400 in: Lanzi, Italija, 47.5 sek. (Lan- zi je tekel dejansko brez konkurence; Nemec Hurbig tokrat ni tekmoval); tek na 800 m: Seibert, Nemčija 1:54.2 min.; lek na 1500 m: Seidenschmer, Nemčija, 3:51.2 min.; 10.000 m: Beviaccjua, Italija 30:54.8 min.: skok v višino: Nicklon, Finska in Com-pagner. Italija. 1.97 m: skok s palico: Glotzner, Nemčija 4.17 m (nov nemški državni rekord); krogla: Wollke, Nemčija, 15.87 m: metanje kladiva: Storch, Nemčija, 54.60 m; • disk: Tosi. Italija-48.92 in; kopje: Pektor, Nemčija 68.78 m. V štafeu 4 krat 100 m so bili Nozozemci nedosegljivi in so dosegli prvo mesto. Zmagali so z naskokom 8 m pred Madžari in Nemci. V splošnem opažamo, da so se tokrat Finci slabo odrezali. Upoštevati pa ie treba, da so nastopili le z nekaterimi atleti. V metanju kopija so dosecli po .liirvinenu druco mesto. Pri današnji prireditvi ie bilo ludi nekaj ženskih točk. Schulčeva ie pretekla 100 m v 12.3 sek.. Soliiisova ie skočila v višino 1.58 m, Mauermnverieva pa ie dosegla v disku odlično znamko 44.98 nt. Po končani prireditvi so podelili Italijanu Lanziju častno nagrado propagandnega ministra dr. Gobbelsa. Razvoj »orawla« od Hea!yja do Japoncev Nič ni na svetu novega in tudi cravvl ne. | Plavali so ca že stari narodi. Stare slike iz osmega do peteca stoletja pred Kr. dokazujejo, da so Grki in Asirci že takrat poznali plavalni sloc. o katerem dandanes mislimo, da je izum sodobnega športa. Tudi danes čitaino o primitivnih narodih, ki gojijo neke vrste crawl. H. Dencler. ki je ob Bio Madejra proučeval življenje Indijancev, poroča, da je videl le redke primere plavanja po žabje, pač pa po večini urno sinukanje po vodi v cra\vlu. V naših krajih pa plavalni šport še nima kaj večje tradicije. Plavanje naše starejše generacije ie bilo v glavnem počasno in udobno. Na deželi so plavali največ po pasje in vznak, redkejši na so bili tisti, ki so obvladali tudi prsno plavanje ali pa celo po mornarsko. K temu je treba prišteli še violino« ali bočno plavanje in s tem bi bili izčrpani vsi načini plavanja, katere so gojili pri nas okrog 1. 1900. in vse do konca svetovne vojne. Precej zaslug za razvoj evropskega plavanja imajo vojaške oblasti, zlasti pa mornariški oddelki. Avstrijski in nemški mornarji so se učili prsnega plavanja. Angleži in Amerikanci pa so se opriieli Trudgenovcea sloga, ki je bil nekak predhodnik crawla v Evropi. Trudgenov način plavanja so imenovali pri nas mornarsko ali špansko plavanje. Plavalec je rezal vodo z rokami izmenoma, zdaj desno, zdaj levo. glavo je držal visoko nad vodo, z nogami pa se je poganjal v izdatnih, toda počasnik stricih. Velikansko navdušenje ie vzbudil 1. 1906. v Hamburgu Avstralec Cecil Ilealv. ki je nastopil na nemškem prvenstvu s cra\vlom. Takrat so Nemci prvič videli »dihanje pod vodo« in penečo se vodo nad petami — pa še nekaj, kar je bilo naravnost fantastično, čas na 100 m 1 min. 11.6 sek.I To jc bil pravi triumf crawla in Healv je moral nazaj v vodo, da pokaže tajne svojega plavanja. Šest let pozneje ie bila olimpiada v Stock-holmu. Evropejcem se ie zopet nudila senzacija. V hrbtnem plavanju so imeli prvič priliko videti hrbtni cravvl, ki ga ie pokazal Amerikanec Ilebner. Ni ga samo pokazal, je tudi zmagal in razočaral vse nasprotnike, ki so plavali v starem somernem »germania« slogu. Ko smo že omenili olimpiado v Stockhol-mu, ki se je vršila I. 1912., si oglejmo še rezultate, ki so jih takrat dosegli: 100 m prosto: Kahanamoku, Amer. 1:03.4, 100 m hrbtno: Hebner, Amerika, 1:21.4, 200 m prsno: Bathe, Nemčija, 3:01.8. 400 m prosto: Ilodcson Kanada, 5:24.4. 1500 m prosto: Ilodcson. Kanada. 22:00. Navedeni rezultati so vsekakor dobri, dosegli so jih najboljši plavalci vsega sveta in to po sistematičnem delu, ki je segalo precej let nazaj, kajti prva moderna olimpijada je bila že 1. 1896. v Atenah. Naš plavalni šport je še mlad, razvil se je dejansko šele nekaj" let pred otvoritvijo športnega kopališča Ilirije, vendar so naši plavalci v kratkem času tako napredovali, da so sposobni precej boljših Časov od onih, ki so zadostovali za vsa svetovna prvenstva na olimpijadi v Stockholmu. Cecil Healv. ki je prvič pokazal craw1 v Evropi, je bil Avstralec. Vendar, tudi Avstralija ni domovina cravvla. Pripovedujejo, da so ga Avstralci prevzeli po prebivalcih južnomorskih otokov, ki so plavali z deskami v rokuh. Po tehniki avstralskega cravvla sodeč, ie to ver-ietno, zakaj gibanje teh plavalcev z nogami je zelo preprosto: z nogami tolčejo po vodi, v rokah držijo desko in se tako precej urno pomikajo naprej. Važen mejnik v razvoju crawla ie nastal z nastopom \Veissmiilleria. Kar ie Schneider v alpski smuški tehniki, Nurmi v tekih, to je Amerikanec VVcissmiiller v plavanju. Ko ie v enem samem leta. t. j. od pomladi 1921. do 1923. postavil kar 21 novih svetovnih rekordov, jc opozoril ves svet nase Kako je plaval Weissmiiller? Njegova in njegovega trenerja Bacharucha zasluga je. da se je gibanje «s nogami izpopolnilo. Medtem, ko pridejo noge pri avstralskem slogu previsoko nad vodo, kar pomeni izcuhn energije, striže \Veismiiller z nogami pod vodo. Pete dviguje le do vodne gladine, noge pa krči v golenih le malenkostno. NVeissmullcrjev slog ima še dandanes veljavo. • Ameriški plavalni šport se ie razvil šele konec preteklega stoletja. Vse do časov, ko so se začeli tudi Japonci udeleževati olimpijskih iger. so si priborili Amerikanci vsa prva mesta v crawlu. Ko pa so se pojavili Japonci, so presenetili; na olimpijadi v Amsterdamu so dohiteli najboljše na svetu, štiri leta pozneje pa »so jih tudi prehiteli. Uspehi Japoncev pa niso zagonetni. če vemo, da sega njihova plavalna tradicija že sedem stoletij nazaj! Japonci so bili od nekdaj navdušeni plavalci. cra\vl pa so gojili že v časili. ko so tekmovali po Evropi in Ameriki le v starih načinih plavanja. Med Japonci in Amerikanci se je vnela huda borba za svetovno prvenstvo v plavalnem športu. V tej borbi se ie razvila plavalna tehnika do najnovejše popolnosti, znamke svetovnih rekordov pa so se začele pomikati navzgor. Po zaslugi Japoncev so se izpolnile tudi metode treninca. Medtem, ko so mislili strokovnjaki starejšega kova. da ie tekmovalno plavanje le za odrasle, so presenetili Japonci s 15- in 16-letnimi dijaki, ki so bili med najboljšimi na svetu. Japonci so tudi pokazali, da ne zadostuje plavanje na kratke proge, pač pa da mora biti vsak tekmovalec sposoben, da z lahkoto in brez truda obvlada »dolge sprehode« po vodi. Veslaška regata v Griinauu Nemška veslaška zveza je priredila včeraj svoje 3. vojno prvenstvo. Na olimpijskem tekmo-vališču v Griinauu je bilo zbranih 269 veslačev z 69 čolni. Med tekmovalci je bila več ko polovica vojakov. Spored je obsegal 12 točk tekmovanja. Najuspešnejši so bili berlinski veslači, ki so odnesli pet zmag. K tekmovanju v osmercu se je priglasilo 6 moštev. Progo so nekoliko skrajšali in je merila le 1500 m. Zmagalo je berlinsko moštvo Alliance-Griinauu v času 4:40 min. Kot drugi so priveslali na cilj predstavniki Hamburga, tretje mesto je pripadlo spet Berlinčanom, četrto pa Dunajčanom. Prvenstvene prireditve na Hrvatskem Atletska in plavalna sezona se je včeraj tudi na Hrvatskem vzpela do viška. V Zagrebu so tekmovali za atletsko prvenstvo, v Bjelovarju pa je bil plavalni dan ustaške mladine. V splošnem si je priboril atletsko prvenstvo zagrebški HAŠK, Concordia pa je dosegla drugo Ea la Aa Ra Le prineipali trasmissioni del mese di agosto I942-XX Glavne oddaje v mesecu avgustu I942-XX OPERE: OPERE URICHE: Giulietta e Romeo di Riccardo Zandonai La Fiamma di Ottorino Respighi La Walkiria di Riccardo Wngner La morte di Frine di I.udovico Rocca e II diavolo nePcampanile di Adri-ano I.ualdi Rigoletto rli Giuseppe Verdi Emiral di Bruno Barilli C0NCERTI SINF0NICI: Concerto diretto dal Maestro Al-berto Erede Concerto diretto dni Maestro Pc-dro De Freilas Branrn Concerto diretto dni Maestro Fcr-nando Previtali Concerto della violinista Pina Carminelli Concerto della pianista Liliana Vallazza Concerto del Trio Artis di Roma (Sassoli-Tassinari-Sabatini) Concerto del pianista Nino Rosi Concerto del Quartcto E. L A. R. pianista Arnaldi Concerto del violoncellisla Mas- simo AnphithcatroH Concerto della pianista Maria Luisa Faini Concerto del violinista Arrigo Serato Concerto del soprano Alba An-zellotti C0MMEDIE: Le scarpine di Ramarro di Mol-ca e Otiazzolo I nostri sogni di Uco Retti La fatica di Sisifo di Gian Capo II malato immaginario di Mo-liere Ruota di Cesare Vico I.odovici I malcontcnti di Carlo Ooldoni II perfetto amore di Rob. Bracco Nozze di Antonio Coeov II mito di Armando di Gino Va-lori Amore senza stima di Paolo Ferrari La časa soprti le nuvole di Alcs-sandro Brissoni Lunedi 3 Sabato 8 Martedi lt Sabato 15 Martedi 18 Giovedi 20 Domenica 23 Sabato 0» Martedi 23 Sabato 22 Lunedi 37 Lunedi 24 Mercoledi 2ft Domenica 30 CAMERA: Martedi 4 Giovedi 6 Mercoledi 12 Venerdi 14 Mercoledi 10 Venerdi 28 Domenica 23 Giovedl 27 Venerdi 28 Julija in Romeo, Rili. Zandonai Plamen, Oto Respighi \Valkirija, Rihard Wagner Frinova smrt, Ludvik Rocca, in Vrag v zvoniku, Adrian l.ualdi Rigoletto, Josip Verdi Emiral, Bruno Barilli ponedelj. 3. so|>ota 8. torek 11. sobota IV torek 18. četrtek 20. nedelja 2\ sobota 22. torek 23. sobota 2*1. ponedeljek 31. SIMFONIČNI KONCERTI: Koncert z dirigentom mojstrom Albertom Krede Koncert r dirigentom mojMrom Pedro De Freitas Branco Koncert z dirigentom mojstrom Komando Previtali ponedelj. 24 sreda 2fi nedelja 30. KONCERTI KOMORNE GLASBE: torek 4. pia- Lunedl 3 Martedi 4 Venerdi 7 Lunedi 10 Giovedl 13 Martedi 18 Snhnto 22 Lunedi 24 Giovedl 27 Sabato 20 Domenica 30 RIVISTE E C0MMEBIE MUSICALI: La dolce calamita di Riccardo Morbelli Giovedi 6 Notte senza stelle di Guasta e De Torres Morrnledi 12 Storia di un'operetta rli B. Aragno Mercoledi 12 Pulcinellu di Gino Valori Venerdi 21 Koncert violinistinje Pine Carminelli Koncert pianistinje Liliane Vallazza Koncert Tria Artis iz Rima (Sassoli-Tassinari-Sabatini) Koncert pianista Nino Rossl Koncert kvarteta E. L A. R nista Arnaldi Koncert violončelista Maksa An- phitheatroff Koncert pianistke Marije Luize Faini Koncert violinista Arrigo Serato Koncert sopranistinje Allir An-zellotti DRAME: Plesni čevlji iz Ramarra, Molca in Quazzolo Naše sanje, l'go Betti Sisifov trud. Zan Capo Namišljeni bolnik, Molierc Kolo, Cezar Vico I^dovici Nezadovoljne/.!, Ca rlo (ioldoni Popolna ljubezen, Robert Bracco Zenite v. Anton Cocov Armandov mit, Gino Valori Ljnbezrn brez spoštovanja. Pavel Ferrari Hiša nad oblaki, Aleks. Brissoni četrtek 6. sreda 12. potek 14. sreda 10. petek 21. nedelja 23. četrtek 27. petek 2« ponedeljek torek petek ponedel jek četrtek Iv torek 18, sobota 22 ponedeljek 24 četrtek 2T, 10. sobota 20. nedelja 30. REVIJE IN OPERETE Sladka nezgoda, Rihard Morbelli Noč hrez zvezd, Guasta in De Torres Povest neke onerete, R. Aragno Paviiha, Gino Valori četrtek h. sreda 12. sreda 10. petek 21. mesto. S te prireditve omenjajo nekaj podrobnih izidov: Buratovič je skočil v daljino 6.41 m, na 200 m je bil prvak Vanič (HAŠK) v času 23.4 sek., v disku je zmagal Marijan z 38.73 m, v skoku v višino pa Avramovič, ki je preskočil 1.70 m. V Bjelovarju so priredili včeraj prvo plavalno prvenstvo ustaške mladine. Hrvatskega športnega vodjo Miška Zebiča je zastopal strokovni referent Mirko Šuštič. Med plavalci se je najbolj obnese! Štakula iz Dubrovnika,' ki je preplaval 50 m prosto v 28 sekundah. Na sporedu je bil tudi večji wa-terpolo turnir, ki je dal naslednje izide: Zagreb je premagal Baranjo z 10:1, Bjelovar je odpravil isto moštvo s 4:2, Karlovčani pa so igrali z Zagrebčani z izidom 4:0. Šport v kratkem Musina, temperamentni boksar iz Gorizije, stoji spet pred novo nalogo. Poročali smo nedavno, da je odpravil orjaškega Šveda Trandberga, v jeseni pa se bo spoprijel z nemškim prvakom Voglom. Gre vsekakor za Schmellingovo nasledstvo, o Maksu samem pa čitamo, da se letos ne bo boril. Petdnevne švicarske kolesarske dirke so se udeležili tudi inozemski tekmovalci. Med njimi je zasedel prvo mesto Italijan Brambilla, ki je v splošni kvalifikaciji četrti. V Bratislavi je bila meddržavna tekma med Italijani in Slovaki v grško-rimski rokoborbi. Zmagali so italijanski težkoatleti v razmerju 4:3. Hrvatsko državno prvenstvo v rokoborbi si je priborila enajstorica Meteorja iz Zagreba. Concordia in Sparta sta na drugem, ozir. tretjem mestu. Precej zanfmanja pa jo bilo med prijatelji lahke atletike za izide letošnjega francoskega prvenstva v Bordeauxu. Dosegli pa so le šibke rezultate. O sprinterju Valmyju, katerega so prištevali med najboljše brzce čitamo, da je le s težavo zmagal v teku na 100 m. štoparice pa so pokazale pičlo znamko 11.1 sek. Edini rezultat evropske veljave je postavil Gallet v teku na 1500 metrov. Dosegel je 3:56.5 min. Z velikim zanimanjem so čakali včeraj v Zti-richu na zaključek krožne kolesarske dirke po Švici. Na četrti, to je predzadnji etapi je vodil v splošnem Kiibler, sobotni prvak pa je bil Som-mer. Tekom včerajšnjega dne pa se je polastil vodstva Buchwalder, ki je zasedel prvo mesto. O Gundarju Haeggu poročajo, da se je spet lotil novega svetovnega rekorda. Njegov peti letošnji rekord naj bi padel v teku na 300 m, katerega drži Kčlerne s časom 8:09.0 min. V družbi izbranih tekačev se je lotil Haegg na prireditvi v Gaevli rekorda na 3000 m. Dosegel pa je »samo 8:09.4, kar je sicer sijajna znamka, ne pomeni pa novega rekorda. Drugi je bil Hollstrom v času 8:10.4, tretji pa Rudersson 8:11.4. Presenetljive so drobne razlike med »tekaškim čudom« in niogo-vimi zasledovalci! Na isti prireditvi je skočil Vest-berg s palico 4.06 m. Berlinski Športniki imajo vsak dan zanimive prireditve v ljudskem vrtu ob charlhttenburškem svetilniku. Včeraj so tekmovali za berlinsko prvenstvo v žoganju s pestjo. Prisostvovalo je 25.000 gledalcev, zmagalo pa je moštvo berlinskih telovadcev. Sardfne Kako prijetno je biti zakonski mož! Pride zvečer domov, pa mu žena pogreje kosilo ali mu skuha prijazno juho, zduši kako zelenjavo ali mu ocvre dva jajčka. Samec pa, samec — kako klavrna je njegova večerjal Iz dneva v dan, večer za večerom použiva košček klobase in košček cenenega sira. »Pa vzemi enkrat sardine v olju, Luka!« — »Zakaj ne?« — »Mi ni nekaj prav.« — »Kaj ti ni prav? Zastran sardin?« vpraša branjevec. — »Saj, zastran sardin.« —- »Cena?« — »Tudi cena.« — »Snj so se sardino zdaj vendar tako pocenile.« — »Saj to je tisto!« pravi Luka. »Koliko stanejo sardine v olju, recimo, pri tebi?« Branjevec Žrgec vzame škatlico s police: »Trideset fenigov.« — »Zame?« — »Kaj zame? Za vsakega.« — »Koliko zaslužiš pri njih?« — »No, tako, tako, kakor se mora.« Luka računa: »Dva odstotka je za prometni davek,« pravi, »potem imaš luč, najemnino in prostor moraš' tudi imeti snažen in papirja za zavijanje ne dobiš zastonj in slednjič živeti moraš tudi — deset odstotkov se te mora prijeti, kaj praviš?« — »Bo tako nekako, bol« — Sardine ti pa nekdo dobavlja, ker jih sam ne loviš,« nada ljuje Luka. »Tisti človek jih pa tudi ne lovi z golimi rokami, jih mora nekje kupiti in pri njih tudi nekaj zaslužiti. Če ti je tisti človek prodal sardine za dvajset fenigov. je kvečjem sedemnajst fenigov zanje dal. Ima pa tudi svoje stroške, zastopnika — bo tako ali no, Gašper?« — »Kajpak bo!« prikima Gašper. Luka si mane roke. ko vidi. da io ie leix> izpeljal: »Torej stane veletrgovca škatla loco sedemnajst fenigov. Sardine pa niso prišle kar sa me od sebe leskaj, temveč so morale potovati. Vsi pa vemo, da potovanje stane. Potovanja izobražujejo, zastonj pa le niso. Za en fenig tudi sardina ne pride daleč. Pa naj bo, vzemimo, da so sardine prišle s Sardinije za en fenig na tvojo polico, potem stanejo tam doli, kjer jih delajo, še šestnajst fenigov.« Branjevec je šel z roko preko čela: »Vse lepo in dobro, Luka — prav zares ne vem, kam meriš? Šestnajst fenigov je kar lepa cena, bi rekel.« Pa ,jo je Gašpar staknil: »,Kar lepa cena', praviš» Moreš ti narediti takole škatlo za šestnajst fenigov? Rad bi te videl. Niti tehle šest ribic ne spraviš vanjo kakor se spodobi — za tistih tvojih šestna jst fenigov I« — »Množina nanese. Luka, množina I« — Da more biti Gašper tako neumen, je Luku zmajeval z glavo. — »Množina stane pa tudi množino denarja. Prvič hoče človek, ki sardine dela, pri sardinah tudi zaslužiti. Dovoliva mu dva feniga pri škatli. Zdaj pa pride na vrsto lepa škatlica. Kar pet fenigov moraš računati za škatlo, Gašper!« — »Dobro. Računam pet fenigov« — Ostane?« — »Kaj naj ostane?« — Luka maha z rokami, ves nepotrpej-ljiv in nervozen. — »Logični sklep, Gašper! Ce trgovec s sardinami dobi za škatlo šestnajst feni gov. hoče pri nji zaslužiti dva feniga in ga velja škatla sama pet fenigov, potem mu ostane — no. koliko mu še ostane. Gašparone?« — »Devet fenigov.« — »Prav, Gašper! Za sardine je pa treba tudi olja. Koliko velin olje. recimo, pri tebi?« — »Marko štirideset,« odeovori branjevec. — »In za koliko škatel bi bil liter?« — Zugec preceni in nravi: »Približno štirinajst.« — Zmagoslavno po- vzdigne Luka kazalec: »Zdaj mora mož že doplačati!« — »Zakaj?« — »Devet fenigov ima in deset fenigov ga velia olje! Pri vsem tem pa še ni ene ribice v škatli. Sardine morajo umiti, obgla-viti, iztrebiti, nasoliti, odbrati in zapreti. Pet minut dela pri eni škatli menda ne bo preveč rečeno. Naj mož, ki opravlja to delo, dobi na uro eno marko, tedaj nasnaži, obglavi. iztrebi, na soli, odbere in zapre za tisto marko na uro dvanajst škatel, torej pride na škatlo okroglo osem fenigov, brez socialnih dajatev.« Ves preplašen stegne Žugec roke kvišku: »Zdaj že doplača devet fenigov!« — Luka Žari: »Saj prav to ti hočem dopovedati! Pa še več doplača!« — »Še več?« — »Sajl Sardine!« — »Sardine sploh nič ne veljajo,« pripomni Žugec. — »Res je! Dokler v morju plavajo. Pa nekdo jih mora iz morja dobiti, nekdo jih mora na trnek ujeti! Si že katerikrat lovil p trnkom, Gašper? Veš, koliko Časa moraš čakati, da riba prime? Ne bom dal v račun, da odrasli lovijo sardine. Prepustiva ta posel otrokom! Recimo, tam nekje na skalnati obali na Sardiniji sedi sivobradat ribič s svojimi dvanajsterim otroki. Me dohajaš, Gašper?« — »Pohajam. Ribič z dvanajsterimi sivo-bradatimi otroki'« — »Tepec! Ribič je sivobradat, ne pa otroci!« — »Zakaj?« — »Ker se ne brije!« zmerja Luka. »Ribič gre torej vsak dan z dvanajsterimi otroki ven na morje in posadi dvanajst otrok lepo po vrsti drug poleg drugega na breg, da vsakemu palico s trnkom v roko, postavi poleg vsakega škatlo črvov in pravi: ,Alo, otroci, zdai pal' In dvanajst otrok lovi. Zato pa morajo biti plačani, od tega živi stari ribič in dvanajst otrok.« — »Mati pa ne?« je Gašper strupen. — »Kajpak, mati tudi! Pa ta ne sedi na bregu in ne lovi!« — »Zakaj ne?« — »Moj Bog! Ker« — Luka obupno lovi besede — »ker mora nekdo biti doma, ker mora nekdo hišo varovati!« — Zdaj kriči tudi Gašper: »Vsa tvoja računarija nima ne glave ne repa. Sardine stanejo trideset fenigov in konec!« Luka zmaje z glavo: »Nisva zdaj pri tvoji! sardinah, Gašper, tefnveč pri očetu z dvanajsterimi sivobradatimi otroKi, ki lovijo na trnek. Kaj misliš, koliko dobijo?« — »Tri marke na dan,< misli Gašper. — »Računaš pač, kakor ti je dano!« se posmehuje Luka. »Od treh mark bosta morda sita oče in mati, no, zastran mene lahko še dva otroka. Pa samo takrat, če sardine sami pojedo. Ce pa sardine sami pojedo, ne dobijo treh mark. In če ne dobijo treh mark, ne morejo imeti vrta. In če vrta nimajo, tudi črvov nimajo. In če črvov nimajo, ne morejo loviti na trnek. Potem gre vsa sardina rija k vragu I Računaš, kakor pač znaš, Gašper! Možakar mora imeti na dan najmanj svojih šest mark.« — »Privolim.« — »Vendarle!« vzdihne Luka. »Da končam: Naj vjame vsak otrok na dan dvajset sardin, tedai imajo vsi skupaj na dan dvesloštirideset sardin, za katere dobijo šest mark. Potem staneta po Močnikovi računiri dve sardini pet fenigov in tistih šest, ki so v škatli, petnajst fenigov.« Branjevec Žugec je bil ubit: »Saj, po tem ta kem doplača mož za vsako škatlo, ki jo jaz prodam za trideset fenigov. čistih štiri in dvajset fenigov.« — »In to je tisto! Zato ne jem sardin v olju!« — »Zato ne, Luka?« — »Ne maram nikogar oškodovali!« — »Samo zato ne. Luka?« Pa pravi Luka potihoma: »Zato ne in pa, ker nimam ključa, da bi škatlo odprl.« (Jo Hanns Rosler.) 431. Z zobmi je škripal turški poveljnik. Oči so mu žarele od togote in jeze nad Mirkovim govorjenjem: »Vrzite predrzneža in njegove tovariše v najglobljo ječo v gradu. Stražite dobro to kačjo zalego! Jutri jim bomo kožo rezali s telesa, drugega za drugim pekli na ražnju. Strašno, mučeniško smrt moramo pripraviti tem drznim kristjanskim psom!« 432. Mirka in tovariše so odpeljali v ječo. Tresoglav pa je odgrnil platneno zaveso in rekel poveljniku: »Ne bi bil mislil, da se bo ta mladič obnašal tako predrzno. Smrt vidi pred seboj, a se nič ne gane«. — »Razjezil me je pes s to drznostjo,« je rekel poveljnik. Zato boin jutri njega iu tovariše djal ob glavo. Naj spozna, kako ravna nečloveški sovražnik s kristjani. 433. »Tvoji hčerki Almiri pa ne morem pomagati. Naj si izbere drugje drugega moža za svoje plačilo. Le Zala edina more rešiti svojega ženina in moža gotove smrti. Le za njo dam Mirka živega iz rok! Kajti zdaj slutim, da mora biti Zala res tako lepa in vredna mojega najvišjega gospodarja, ki me bo pohvalil in me gotovo povišal za tako lep dar!« Kova španska himna V španskem uradnem listu je objavljena zakonska naredba španske vlade, s katero je dosedanja kraljeva kordfnica proglašena za špansko državno himno. Dosedanji himni lalange in španske legije sta istočasno postali nacionalni pesmi. Zakonska naredba dalje določa, da morajo vsi člani španske vojske, če niso v službi, državno himno pozdravljali s fatangističnim pozdravom, t. j. dvigom desnice in ne z vojaškim pozdravom. Bolgarska pravoslavna cerkev hoče imeti svojega patrijarha Sinod liolgarske pravoslavne cerkve je na svojem zadnjem sestanku izdelal načrt nove ustave za to cerkev. Po tem načrtu se sinod bolgarske pravoslavne cerkve zavzema za imenovanje patriarha, ki hi bil vrhovni glavar pravoslavnih vernikov v Bolgariji Vidmski pravoslavni metropo-polit Neotil ie načrt nove ustave za bolgarsko pravoslavno cerkev že izročil predsedniku vlade Filovu, l(i je ob tej priliki metropolitu izjavil, da so bo z načrtom v kratkem bavila bolgarska vlada. Obvezna zdravniška preiskava pred vstopom v zakon Po vzoru drugih modernih držav je tudi Madžarska sprejela zakon, ki določa obvezno zdravniško preiskavo za vse tiste, ki mislijo skleniti zakon. l'o določbi tega zakona so v prvi tretjini tekočega leta zdravniške oblasti na Madžarskem pregledale 8344 oseb. ■ \ 1 » UBUANSKI RA Predstave ob delavnikih oO 16 in 18.15, ob nedeljah In praznikih at» 10.30. 14.30, 16.30 In 18.30 lz življenja v dekliškem internatu Željne ljubezni V glavnih vlogah: Anne Shirley, Ralph Bellamy itd. KINU UNION - TEL. 22-21 Izza kulis življenja baletk v velefilmu Plesalke okolu sveta V glavnih vlouah: Chsrlotte Thiel, Irene v Me-jrendurlf, Carola Ilohn, Harald Paulsen Itežija: Kari Anton KINO SLOOA . TFL. 27-30 Dolgo pričakovani film g'oboke ljubezni in odpovedi I Ubežnica Slavna igralca Jole Voleri, Renato Cialenle KINO MATICA - TEL. 22.41 I Stožte | Dobe: Raznašalko cvetlic sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4113. b Nemški pisalni stroj »Continental«, »Mercedes« »Ideal«, proda »Torpedo«, Miklošičeva 18. 1 Sedaj se jemo: Rdečo deteljo, repno seme, zimsko redkev, beli lukec, motovileč, endlvijo, mačehe, levkoje, clnera-rlje, clklame. prtmule, marjetice In nageljike -Sever & Komp., Ljubljana. Globok otroški voziček bel, v odličnem stanju, e žlmnlco, prodam. Jeloč-ntk. Dolenjska cesta 13, pritličje. Njiva na lepem kraju ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 4356. 1 Dežni plašč svetlo moder, popolnoma nov, primeren za mlajšo vitko oselflS prodam. Naslov v upravi »Slovenca« I pod ift. 4884. l| f Dotrpel je naš ljubljeni soprog, očka, brat, stric in svak, gospod Hebenstreit Karol nadzornik brzojava drž. žel. v jiok. dne 1. avgusta. — Na zadnji poti bomo spremili blagega pokojnika v torek, dne 4. avgusta ob pol 3 pop, z Zal. kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. avgusta 1942. Globoko žalujoči: Zinka - soproga, Amalija - hčerka, in sorodstvo. flaBgSfctek______- —aH -..... Nemška kolonija in uradništvo nemškega konzulata so potrti nad nenadno smrtjo spoštovanega gospoda GENERALNEGA KONZULA DR. HANSA BROSCHA Vsi mu bodo ohranili časten spomin v svesti si vedno, da je na vzoren način vedno delil z njimi njih skrbi in težave. Ljubljana, dne 3. avgusta 1942. NEMŠKA KOLONIJA - KANCLER LIESENBERG Giovanni Vergal 33 Tone Nevolja Roman. »Gorje tistemu, ki pade, da bi klical na pomoč!« »Posilušajte mene,« mu je predlagal don Silvester. »Dajte mu rajši hišo, če ne, boste zapravili za stroške celo .Previdnost' in lase, ki jih imate na glavi. Izgubljate pa tudi svoj dnevni zaslužek, ko venomer hodite k odvetniku.« »Če nam daste hišo zlepa, vam bomo pustili .Previdnost', ki vam bo lahko vedno donašala kruha, boste še nadalje gospodarji in ne bo prišel rttbežnik s kolkovaniru papirjem,« mu je dejal Gosja noga. Boter Tine se ni žolčil in govoril je z gospodarjem Tonetom, kot da bi se to njega ne tikalo in objemajoč g« z roko okoli vratu, mu je rekel: »Oprostite mi, brat moj, meni je bolj /al kot vam da vas podim i/ vaše hiše, toda kaj hočete. Ubožec sem in onih petsto lir sem si pritrgal od ust in sveti Jožef je najprej sebi ustvari) brado. Če bi bil bogat kot stric Križ, bi vam o tem niti ne govoril, pri moji veri!« Ubogi starec ni imel poguma povedati snahi, da bodo morali zlepa iz hiše pri nešplje-vem drevesu, po tolikem času, ko so v njej bivali. Izseliti se kakor tisti, ki «o odšli, da bi se vrnili, pa se niso več vrnili, ko je bila še tam Lukina postelja in žrebelj. na katerega je Boštjanež obešal suknjič. Toda končno je bilo treba pospraviti vse ono ubogo opravo, katere vsaki nel je puščal znak, kjer je stal in ki brez nje hiša ni bila več poprejšnja. Opravo 60 pre- našali ponoči v mesarjevo hišico, ki so jo vzeli v najem, kot da bi v vasi ne vedeli, da je bila zdaj hiša pri nešpljevetn drevesu last Gosje noge in da so jo oni morali izprazniti. Toda tako jih vsaj nihče ni videl noseče opravo v rokah. Ko je stari pulil žrebelj ali pa je spravljal iz kotička mizico, ki ji je bilo vedno tam mesto, je nalahno stresal z glavo. Nato so se vsedli na slamnjače, ki so bile nakopičene sredi sobe, da bi se nekoliko odpočili in gledali so sera in tja, če so kaj pozabili. Ded pa je kmalu vstal in je odšel na dvorišče na prosto. Toda tudi tam je bila povsod raztresena slama, črepinje posode in odmotane vrše. Ob strani je bilo nešpljevo drevo in pri vhodu trta z grozdi. »Pojdimo!« je rekel. »Pojdimo, dečki. Vseeno je, danes ali jutri...« in ni se ganil. Maruzza je gledala dvoriščna vrata, skozi katera sta bila odšla Luka in Boštjanež in uličico, po kateri je bil njen sin odšel z zavihanimi hlačami, v dežju, in ki ga ni več videla pod dežnikom iz povoščenega platna. Tudi okno botra Alfia Muhe je bilo zaprto in trta je visela z dvoriščnega zidu, d« je vsakdo kaj utrgal, ko je šel mimo. Vsakdo je imel kaj ogledovati v oni hiši in ko je stari odhajal, je na skrivaj položil roko na razdejano vrata, /a katera ie bil stric Križ dejal, da bi bilo treba par žrebljev in pošten kos lesa. Stric Križ je prišel pogledat skupa j z Gosjo nogo in govorila sta glasno v praznih sobah, k jer so besede odmevale kot bi bila v cerkvi. Boter Tine ni mogel do onega dne živeti od zraka in je moral stricu Križu prodati V6C, da bi zopet imel svoj denar. »Kaj hočete, boter Nevolja?« mu je rekel, objemajoč ga z roko okoli vratu. »Saj veste, da sem ubožec in pet sto lir potrebujem. Če bi vi bili bogati, bi jo prodal vam.« Gospodar Tone ni mogel prenašati, da bi tako hodil po hiši, z roko Gosje noge okrog vratu. Zdaj je stric Križ prišel z mizarjem in zidarjem in z vsako sorto ljudi, ki so tekali sem in tja po. sobah, kot bi bili na trgu. govoreč: »Tu je po- trebna opeka, tu je potrebna nova gredica, tu je treba popraviti oknico,« kot da bi bili gospodarji. Rekli so tudi, da jo je treba pobeliti, je treba popraviti oknico,« kot da spodarji. Rekli so tudi, da jo da bi dobila čisto drug videz. Stric Križ je z nogami pometali slaimo in erepinje, pobral je s tal tudi kos klobuka, ki je bil Boštjanežev in ga vrgel na vrt, kjer naj bi služil za gnojitev. Nešpljevo drevo pa je še vedno šuštelo, čisto narahlo in venci marjetic, ki so bile zdaj že uvele, so še vedno viseli na vratih in na oknih, tako kot so jih obesili ob veliki noči. Tudi Osa je prišla pogledat, z nogavičko na rami in je povsod stikala, zdaj ko je bila to last njenega strica. »Kri ni voda,« je govorila glasno, da bi jo celo glušec čul. »Meni je pri srcu blago mojega strica, kot mora biti njemu pri srcu moja ograda.« Stric Križ jo je pustil govoriti in ni poslušal, zdaj ko je videl tam nasproti vrata botra Alfia, ki so bila zaprta z velikim zapahom. »Zdaj ko je na vratih botra Alfia zapah, se boste umirili 111 boste verjeli, da ne mislim nanj!« je dejala Osa na uho stricu Križu. »Jaz sem umirjen! Bodi mirna!« je odgovoril on Od tedaj dalje se Nevolje niso več upali pokazati se ne na ulicah ne v cerkvi ob ne- deljah. Hodili so k maši tja do Aci Castella in nihče jih ni več pozdravljal, niti gosjx)dar Čebula ne, ki je govoril: G»ospodar Tone bi mi ne smel zaigrati tako grde vloge. Če je položil roko 6voje snahe v dolg za volčji bob, se to pravi goljufati svojega bližnjega!« »Prav tako, kot pravi moja žena. Pravi, da Nevolj zdaj niti pei nočejo,« je dodal mojster Zuppiddo. Vendar je oni bedak Brasj teptal z nogami in je hotel Meno, ki so mu jo bili obljubili, kot to dela otrok pred stojnico igrač na sejmu. »Tepecl Mar misliš, da sem tvoje blago ukradel, da bi ga pognal z nekom! ki nič nima!« mu je rekel oče. Brasiju so vzeli celo novo obleko. Dajal si je nad tem duška, da je hodil brskat za ku-ščaricami na ,sciaro\ ali pa je sedal jahajo na zidek pralnice in prisegal je, da ne bo nič več delal, tudi če bi ga ubili, zdaj, ko mu niso hoteli dati žene in ko so mu vzeli celo novo poročno obleko. K sreči ga Mena ni mogla več videti tako oblečenega, kot je bil. ker so Nevolje, ubožci, še vedno bili zn zaprtimi vrati v mesarjevi hišici, ki so jo bili vzeli v najem v ulici Nera .poleg Zuppiddov. Če je naneslo, da jih je od daleč zagledal, se je Rrasi tekel skrit za zid ali pa med indijska figova drevesa. Sestrična Ana, ki je vsako stvar opazila s proda, kjer je razprostiralla platno, je govorila z botro Gracijo: »Uboga sveta Agata ostaja zdaj doma, prav kakor moje hčere, ki nimajo dote.« »Ubožica! In celo la«e so ji že razčesali!« je odvrnila botra Gracija. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramaril Izdajatelj: tal Joži Sodja Urednik: Viktor Cenili