Stabilizadja v zdravstvenem domu Za sodobni svet je značilno, da hkrati z razvojem in go-spodarsko močjo narašča delež sredstev za zdravstveno varstvo v družbenem proizvodu, kljub temu da se pojavlja. razkorak med obfikovanimi potrebami v obsegu zdrav-stvenih storitev in med možnostmi za njlhovo uresniče-vanje. Zlasti v zaostrenih gospodarskih razmerah se zmanjšujejo materialna sredstva za uresničevanje zdrav-stvenega varstva. V naši občini smo v 1.1981 namenili 4,1 odstoten delež družbenega proizvoda za področje zdravstva in v 1.1982 3,9 odstoten delež. V SR Sloveniji pa je v letih 1981, 1982 celotni delež znašal 5,1 odstotka družbenega proiz-voda. Ustava in zakoni opredelju-jejo področje zdravstvenega var-stva kot dejavnost posebnega drnžbenega pomena, ki si jo za-gotavljajo delavci, delovni ljudje in občani s solidarnostjo in vza-jernnostjo na treh ravneh: občin-ski, medobčinski in republiški ravni. Zakon o zdravstvenem varstvu, iz leta 1974, je določal popolno solidarnost med delavci, delovnimi ljudmi in občani v po-samezni regionalni zdravstveni skupnosti, ki je bila tudi fizična skupnost. Tako je na območju regije veljala enotna prispevna stopn ja, za občane pa so bile tudi izenačene pravice do zdravstve-nih storitev. Z zakonom zagotov-ljene zdravstvene storitve pa so bile podlaga za solidarnostne odnose na republiški ravni. Z medsebojnim razvojem druž-beno ekonomskih odnosov, še zlasti pa po sprejetju zakona o združenem delu, se je začel polo-žaj regionalnih zdravstvenih skupnosti spreminjati. V tem času se je začela krepiti ustavna vloga občinskih zdravstveriih skupnosti. Ugotovimo lahko, da se je zla-sti po letu 1977 začel zmanjše-vati obseg regionalne solidarno-sti. S tem smo sicer probleme zdravstvenega varstva približali prebivalstvu posamezne občine, vendar pa srno hkrati v gospo-darsko man j razvitih občinah vse teže zadovoljevali potrebe po zdravstvenih storitvah. Delež sredstev regionalne in republiške solidarnosti je v primerjavi s ce-lotnimi prihodki v naši zdrav-stveni skupnosti upadal, saj je znašal: vletu 1978 20,6% v letu 1979 13 % vletu 1980 10,6% vletu 1981 7,6% vletu 1982 6,5% v letu 1983 6,4% Tako lahko ugotovimo, da so velike težnje po zapiranju v ob-činske meje v tistih občinah, ki so dajalke solidarnosti. Relativno upadanje celotne solidarnosti povzroča zdravstveni skupnosti finančne težave in pritiska na matično združeno delo, da bi le-to povečalo sredstva za zdrav-stveno varstvo. V občini bi mo-rali nameniti večji delež ustvar-jalnega družbenega proizvoda za potrebe zdravstvenega varstva, da bi zagotovili zatečeni standard na tem področju. To tudi pome-ni, da je problematiko solidarno-sti na medobčinski ravni po-trebno razgrniti pred združenim delotn, ki mora o tem izobliko-vati jasna stališča in prek zdrav-stvenih skupnosti najustrezneje določiti medsebojne pravice in obveznosti. Prav to materialno stanje, zla-sti pa iskanje rešitev iz takšnih razmer na podlagi planskih usmeritev oziroma njihovih sprememb in dopolnitev ter na podlagi izvedenih sistemskih sporazumov na področju zdrav-stvenega varstva in zakona o za-časni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev ter uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabiliza-cije v SR Sloveniji, je povzročilo splet problemov, s katerimi so se soočali delegati v skupščini in drugih samoupravnih organih zdravstvene skupnosti v naši ob-čini. ___ V okviru načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospo-daske stabibzaci je v SR Sloveniji so delegati skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje sprejeh naseji, dne 11.10.1983, program ukrepov in aktivnosti za uresničevanje nadaljnjega zmanjševanja porabe v zdrav-stvenem varstvu. Priprave in sprejem programa temeljijo na analizi in oceni stanja, oprede-ljenirtii cdlji in usmeritvami. Cilji in usmeritve ukrepov so naravnani zlasti na pospešeni proces krepitve in usposabljanja osnovne zdravstvene dejavnosti, da bi tako povečali kakovost in obseg storitev ter hkrati dosegli zmanjšanje obsega bolnišnič-nega zdravljenja, skrajšanje le-žalne dobe v bolnišnicah, da bi prenesli nekatere storitve iz am-bulantno specialistične in bolniš-nične dejavnosti v osnovno de-javnost ter pospešeno usmerjali v zdravljenje bolnikov na domu, odpravljali nepotrebna ponav-ljanja zdravstvenih zmogljivosti in storitev. Celotno zdravstveno dejavnost je treba veliko bolj usmerfti v preventivo, zdrav-stvene deiavce pa vključiti v oko-lje, kjer ljudje delajo in živijo. Zato bomo morali osnovni zdravstveni de javnoti dati priori-teto in ji nameniti potrebna ma-terialna sredstva za prostorsko, tehnično in kadrovsko krepitev predvsem zučinkiprestrukturi-ranja odhodkov v zdravstveni skupnosti na račun zmanjšanja: — zdravil — odsotnosti z dela — specialistično obdelavo in druge specialistične preiskave — reševalnih prevozov — bolnišničnega zdravljenja. Za izvajanje tako organizirane osnovne zdravstvene dejavnosti bi potrebovali dodatne zdrav-stvene delavce. Ker v tem in pri-hodnjem letu ne bomo sposobni zagotoviti materialne osnove za vse manjkajoče oblike zdrav-stvenih storitev, bomo to uresni- čili postopno, z opredeljeno pred-nostjo zdravljenja na domu in medicino dela. Ukrepi izvajalcev zdravstve-nega varstva so vsebinsko usmer-jeni zlasti v zaostritev meril in kriterijev iz ekonomskega in doktriarnega vidika pri predpi-sovanju zdravil, ortopedskih pri-pomočkov, reševalnih prevozov in dragih specialističnih preiskav, pošiljanju bolnikov v bolnišnico in pri odločanju bolniškega sta-leža. Pogram ukrepov nadalje ob-vezuje zdravstvene delovne orga-mzacije, da bodo uresničevale politiko produktivnega zaposlo-van ja, da bodo število zaposlenih zmanjšale oziroma povečale v okviru doseganja republiških kadrovskih normativov v posa-meznih zdravstvenih dejavnostih, da bodo izboljšale organizacijo in delitev dela, skrbele za sklad-nost, racionalnost in učinkovitost zdravstvene dejavnosti ter po-skrbele za večjo izrabo delov-nega časa. Pri razporejanju de-lavcev morajo krepiti enotnost, povezanost in celovitost delovne organizacije. Ukrepi uporabnikov zdrav-stvenega varstva vsebujejo tudi povečanje prispevkov k zdrav-stvenim storitvam, razen pri-spevka 50,00 din, za prvi ku-rativni pregled pri zdravniku v osnovni zdravsiveni dejavnosti. Višina prispevkov k zdravstve-nim storitvam je usklajena s pri-spevki, ki so predpisani v občin-skih zdravstvenih skupnostih v Ljubljani! V program ukrepav so vklju-čene tudi aktivnosti sodelovanja in dajanja pobud pji reviziji metod zbiranja in delitve sred-stev medobčinske solidarnosti. Dana je pobuda, da se delavci — uporabniki zdravstvenega var-stva ljubljanske regije v občin-skih zdravstvenih skupnostih do-govorijo o enotni prispevni stop-nji na področju zdravstvenega varstva in bi ob doseganju eko-nomskega nivoja zdravstvenih storitev najustrezneje določili medsebojne pravice in obvezno-sti. Vendar pa to ne pomeni, da posameznik ni odgovoren za svoje zdravje in da mu zan j ni po-trebno skrbeti. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST GROSUPLJE Strokovna služba