PONUDITE SVOJE ŠTIPENDIJE
Ko smo se nekako pred štirimi leti začeli dogovarjati o kadrovski politiki, je to obenem narekovalo tudi prilagoditev šti-pendijske politike novim dnižbenoeko-nomskim odnosom. Štipendije so oprede-Ijene kot del vlaganj v družbeno reproduk-cijo in kot inštrument kadrovske politike združenega dela. Če je tako, moramo upoštevati dvoje.
1.   Kadrovske potrebe združenega dela so že nekaj let večje od generacij mladih, ki končujejo posamezne stopnje šol (ne upoš-tevaje osip) in tudi v bodoče ne kaže, da bi se to razmerje bistveno popravilo. Ugotav-Ijamo celo, da prihaja do dodatnih velikih nesorazmerij v strukturi vpisov na posa-mezne šole. Treba bo torej doseči odločilne premike v poklicnem usmerjanju. Kakor hitro se mlad človek odloči za poklic, naj se čimprej poveže s konkretno organizacijo združenega dela. Ta pa naj ga štipendira tako, da ga za dosežene uspehe nagrajuje, pa tudi spodbuja za hiter in učinkovit štu-dij. Z obema tema kriterijema se zelo pri-bližujemo načelu nagrajevanja po delu oz. rezultatih dela. Ker obenem težimo, da bi bili delavci za enako delo približno enako nagrajevani, smo se odločili uveljaviti le-stvice točkovnih vrednosti štipendij; višina štipendije se določa z vrednostjo točke, ki je odvisna od gibanja poprečnih mesečnih osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji in se usklajuje vsako leto na novo.
2.  Če  želimo  doseči  smotrno  izbiro mladih po sposobnostih in nagnjenjih, je
treba že ob prehodu iz osnovne šole v sred-njo šolo zagotoviti, da mladi vstopajo v poklicno šolanje ob čimbolj izenačenih materialnih možnostih. Zato predvide-vamo združevanje sredstev na ravni občine in njihovo solidarno prelivanje, zlasti v manj razvita območja.
Po načelih solidarnosti izvajamo torej sodalno politiko, po načelih vlaganj v raz-širjeno reprodukcijo pa konkretiziramo kadrovsko politiko. To obenem pomeni, da v ustrezno urejenih možnostih kadro-vanja beležimo urejenu štipendiranje, kjer pa tega ni, vsaj v osnovi po materialni plati izenačujemo startne možnosti izobraževa-nja.
Pri i/vajanju štipendijske politike se je nakopičila vrsta slabosti, ki pa imajo ven-darle nekakšen dvojni koren:
—  neurejeno  kadrovsko  načrtovanje, razpisovanje kadrovskih štipendij
—  izredno naraščanje štipendistov iz združenih sredtev ter »izrabljanje« ohlap-nih določil družbenega dogovora o obliko-vanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
V   vseh slovenskih občinah združimo letno 240 do 250 milijonov dinarjev za štipendiranje učencev in študentov s slab-šimi materialnimi možnostmi. Iz teh sred-stev je v začetku letošnjega leta prejemalo štipendijo (denarno pomoč) 26.000 učen-cev in študentov.
V   občini Ljubljana Moste-Polje smo izplačevali dve vrsti štipendij
1.  štipendije iz združenih sredstev (PRILOGA 1)
2.   dodatne štipendije iz združenih sred-stev (PRILOGA2)
Štipendijsko juho smo že ničkolikokrat pogreli in nesmiselno je spet ponavljati vse sklepe za odpravo očitnih pomanjkljivosti. Vročina sklepov in štipendijska juha se očitno izredno hitro ohladita. Vendar to ni le problem mladih! To je resnično družbeni problem! Reševati ga moramo učinkovi-teje in odgovorneje, predvsem pa organizi-rano v vseh samoupravnih sredinah.
V naši občini smo zdaj prenesli stro-kovno administrativna in tehnična opra-vila naskupnost za zaposlovanje. To pa še ne pomeni, da se zdaj nihče v občinski službi za kadrovske in organizacijske za-deve »ne sme kaj preveč« ukvarjati s šti-pendiranjem. Nasprotno — izvršni svet skupščine občine naj končno vendarie imenuje nekoga, ki se bo širše spoprijemal s problematiko štipendiranja. Zares nepri-jetno je kar naprej popravljati preživelo improviziranje; prevečkrat dobijo po glavi tisti, ki so predmet improvizacije. To pa so predvsem mladi Ijudje, štipendisti, to je razširjena reprodukcija, to je naša prihod-nost, za katero nam sicer prav gotovo ni vseeno!
Organizadje združenega dela in samou-pravne interesne skupnosti, RAZPIŠITE (ponudite) svoje štipendije! Prevzemite v svoje kadrovsko štipendiranje štipendiste iz združenih sredstev.