Stev. 7. V Ljubljani, v sredo 14. februarja 1917. Leto IV. Taborišče v gozdu, popolnoma skrito pred letalci. Vekoslav Spindler: Brez doma. (Konec.) »Bog daj", je pripomnil Peter, ne da bi bil v mislili pri stvari. Nato pa se je naenkrat dvignil in šel k otrokoma, ki sta se zunaj igrala. »Otročička, ali gremo malo pogledat k mamici?" ju je zaklical ljubeznivo, in že sta bila pri njem, pripravljena, iti ž njim. In so šli tja doli na pokopališče, kjer je počivala njegova Anica. Kakor svinec so mu bile težke noge. Nobena pot v življenju mu še ni bila tako težavna. Malčka sta ga peljala naravnost k mamičinemu grobu. In pokleknili so ob njem vsi trije, in otročička sta takoj začela na glas moliti: „Za dušo naše pridne mamice, Oče naš, kateri si v nebesih..." Peter se je razjokal kot majhno dete; nakrat se mu je pa zazdelo, da sliši njen glas: „Moj ljubi mož, molim za tebe in za vas vse. Še boste srečni, bolj nego sem bila jaz!" Dvignil se je in se ozrl za glasom. Mrko so gledali nanj nagrobni križi. Še je iz-molil več očenašev, potem pa se z otročičkoma dvignil in šel. Dva tedna pozneje je bil Peter odpuščen kot invalid z malo pokojnino. Kaj sedaj ? Težkih korakov je zapustil vojašnico, postajal in premišljal. Takoj mora skrbeti za novo službo. Spomnil se je ravnatelja tovarne, kjer je svoj čas služil. Naravnost k njemu se je napotil. • »Prijatelj, kakor bi sicer rad, pa je vendar nemogoče. Nastale so razmere, v katerih sem moral obrat tovarne skrčiti samo na par oseb. Za enkrat ni nič. Pač pa sem ravno včeraj slišal, da moj prijatelj, graš čak Lenko, išče paznika za delavce v svojih gozdovih. Služba je sicer težavna, a tudi zaslužek ni slab. Stanovanje imate prosto, hrano pri graščakovih uslužbencih, in poleg tega še dobite mesečno lep znesek na roko." Tako je vneto pripovedoval ravnatelj. „Ali hočete ? Govorim še danes za Vas." Peter je pomišljal. Težko mu je bilo odkloniti, a on je mislil na svoja mala črvička. Končno se je ojunačil in vprašal: „A kaj naj storim s svojima malima otrokoma? Treba mi je službe, da tudi ta dva preživljam." To skrb prepustite meni in graščaku. Otroka bote lahko vzeli s seboj in še zaslužila bota tuintam kako desetico." Peter se je dvignil in hvaležno stisnil od ravnatelja rtiu ponujeno roko. „Se so dobričine na svetu'" je pomislil in se iskreno zahvaljeval. Izvedel je še nadalje, da more službo takoj nastopiti. Vse podrobnosti izve jutri, naj samo pride dopoldne k njemu — ravnatelju —; baš jutri ga graščak obišče, in takoj bo zadeva urejena. Kakor bi bil iz vic rešen, tako se je Peter čutil lahkega, ko je šel proti domu. V spomin mu je prišel dogodek na pokopališču, ko je slišal Anico nekje blizu sebe govoriti tako sladko, ljubeznivo. »Torej še vedno misliš na nas, Anica, je vzkliknil, in ponos in radost sta mu napolnili srce, „kako si blaga, kako si dobra!" Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs.Hungersdorf. (Dalje.) „Samo?" je menila Mona hladno. »Gospod Moore nima več, pa velja za zelo bogatega. Ne, nisi bil odkrit do mene. Moral bi mi vse to povedati. Nikoli niserii mislila, da si bogat, zato stojiš sedaj pred menoj v povsem drugi luči." »Ali, ljubica, saj vendar nisem jaz kriv, da mi je ostavil stric Jurij posestvo," je pojasnjeval Geoffrey proseče, pomaknil se je k njej in jej ovil roko okrog pasu. »Tudi ako bi bil berač, bi te ne mogel bolj ljubiti kot te ljubim sedaj, in upam, da bi tudi tebi ne bil potem nič ljubši." Njegov očitajoči glas je dosegel svoj namen. »Povedati bi mi moral vendarle istino," je šepetala ob njegovi rami z rahlo grajajočim povdarkom. »Zelo si me razžalostil." „0, ne, saj te nisem " jo je miril Rodney; „res. ni videti, da bi te kaj bolelo, nasprotno, tvoj obraz je miren in mil." »Ne, prav zares sem nesrečna. Kaj pa reče gospa Rodney, tvoja mati k temu, da vzameš mene za ženo, ko bi mogel dobiti toliko bogatih, na primer gospodično Man-serghovo?" Stran 74 TEDENSKE 5L1KE štev. 7 V. r Naš novi minister zunanjih poslov, grof Černin. y ,§tockbpli|^u, r*jst«Y^^^^ Iifjp>^|^^^yed8ki parniki okoli Gottlanda. Geoffrey se je zasmejal. »Neumnosti Ko te moja mati zagleda, se takoj zaljubi vate, kakor vsi drugi. Ampak, čuj me, reči jej ne smeš gospa Rodney!" »Zakaj ne? Vendar je ne morem drugače imenovati, dokler je ne poznam". »Saj se ne imenuje tako", je pojasnjeval Geoffrey. »Moj oče je bil baronet, zato je tudi ona ladi Rodney." „Kaj praviš?" je vzkliknila Mona ter prebledela. Planila je pokonci in se odstranila od njega. »Potem je vse končano med nama", je kliknila s tako brezupnim glasom, da ga je zabolelo srce. »S tako odličnimi ljudmi nimam ničesar opraviti. Kaj bi dejala tvoja mati, ko bi slišala, da se hočeš poročiti S priprosto meščansko deklico? To je sramotno od tebe", je nadaljevala Mona tako Ogorčena, kakor da je zalotila mladega moža pri bogvfckakem zločinu. „Grdo je to! Nikdar bi ne bila mislila kaj takega o tebi! Dvakrat si me varal..." Zaman je poizkušal Geoffrey priti do besede. „Če bi me le hotela poslušati..." »Slišala sem že več kot preveč! ,Lady Rodney!' Na vse zadnje imaš še celo kak naslov?" Ostro je povdarjala te besede. «Ali ga imaš? Povej!" »Ne, nimam ga, častno besedo, da ne/ je zatrjeval Geoffrey, v srcu hvaležen svoji usodi, da mu je vzkratila vsakršen pleme-nitaški naslov. »Ali je pa to tudi res?" je vprašala dvomeče. »Prav zares." »In tvoj brat?" »Jack je tudi samo gospod Rodney." „Ne mislim njega, onega mislim, ki ga imenuješ ,stari Nick'." »O, njega kličejo samo sir Nickolas. Ampak to se ne zdi nikomur kaj posebnega. Prava reč to, baronet;... res ni vredno, da bi omenjal", je pojasnjeval Geoffrey, kakor da hoče razbremeniti svojega brata, „Mene ne boš nič več vodil za nos," ga je zavrnila Mona. »Tu pri nas je tudi neki baronet, sir Oven O' Connor, pa se nam zdi vsem nekaj posebnega. Lady Mary bi ga celo vzela za moža, ako bi jo bil maral, dasi ima živordeče lase... Gospod Rodney" — naglasila je neprijetno besedo gospod — „vrnite se na Angleško in" — žalostno je nadaljevala — »pozabite me". »Tega ne storim nikoli," je odgovoril Geoffrey. »Toda če boš še dolgo tako govorila, grem in se ustrelim," je pristavil porogljivo. „To bo tudi bolje, kakor pa da vzameš mene. Neenaki zakoni vodijo v obup in nesrečo". „Kakor je videti, si vsekakor čitala mnogo romanov," se je dalje posmehoval Rodney. „Ne, nisem jih", je odvrnila Mona ogorčena. „Toda mislim, da imam zdravo pamet." „Ne maram žensk, ki imajo preveč zdravo pamet, ker navadno nimajo dovolj srca." »To je jako pametno govorjeno. Čim preje začneš sovražiti me, tem bolje bo." Sedaj je bilo konec njegovega potrpljenja. »Oh, neumnosti Mona" — prijel jo je za roke — .reci mi, da ostaneš moja in me vzameš za moža." „Ne, na noben način ne rečem tega," je izjavila slovesno. »Ne!" »Pa pusti!" je vzkliknil Rodney besen, sunil njeno roko od sebe, se okrenil in stekel po griču navzdol. Mahoma je izginil. Mona je ostala sama in je skrajno razburjena raztrgala bilko, ki jo je držala v roki. Bila je jako nesrečna nad tem, kar se je zgodilo. A ni si hotela priznati tega in je poizkušala samo sebi prepričati, da je najbolje tako in da se mora samo vesejiti. „Prav je, da je prišlo tako," si je dejala ter vrgla jezna od sebe zadnji košček nedolžne travne bilke. „Kako bi me njegova mati sovražila! Sreča je, da sem o pravem času vse zvedela. Kmalu bom zopet zadovoljna, kakor sem bila vedno, irf^e-den je prišel on... In ko odide..." Umolknila je in s trudom udušila bolesten vzdih. Potem je nadaljevala naglo in trpko: „Kako nagle jeze je! Strašno. Saj je sunil mojo roko od sebe, kakor da me zaničuje, in dirjal je doli po hribu, kakor da me ne mara nikdar več videti, ne da bi se poslovil ali se vsaj enkrat ozrl. Upam, da bo smatral moje besede resno in odpotuje brez slovesa nazaj na to grdo Angleško..." V daljavi je zadonel zvon. Mrak se je vlegel po gričih. Mona je slišala šum valov v zalivu za holmom, in ta šum je vplival nanjo kakor tužna glasba. Globoko je vzdihnila. Potem je vzdignila svoje krilo in zbežala hitro domov. 9. Mona je stala v mlekarnici in tehtala surovo maslo, ki ga je nameravala poslati naslednjega dne na trg Bantry. Njen obraz je kazal napet, pričakovanja poln izraz; in dasi jej je nekaj stiskalo srce. je vendar mrmrala malo pesnico. (Dalje prih.) štev. 7 TEDENSKE SLIKE Stran 75 Neveste na ponudbo! Ulica v rumunski vasi, kjer postavljajo drogove s šopki pred hiše, kjer je dekle, ki bi se rado omožilo. Šola invalidov v Budimpešti: Vaja v hoji z umetnimi nogami. Nove naloge po vojni. v narodnogospodarskem pogledu doživljamo tako velikanski preobrat, ki se ne da primerjati z ničemur v prošlosti. Narodno gospodarstvo stoji po nenadnem hudem sunku, ki ga je iztrgal iz mirovnega položaja, pod neposrednim utisom strašne vojne. Vezi svetovnega gospodarstva so raztrgane. Velikanska poraba raznih predmetov, ki je posledica vojne, in pa manjkajoči uvoz vplivata na razvoj-narodnega gospodarstva. Država mora vedno iznova urejevali prej samemu sebi prepuščeno gospodarsko življenje. Povsod zadene na težave vprašanja cen. Tako je narodno gospodarstvo danes nekaj popolnoma drugega nego je bilo pred vojno. Po končani vojni pa bo nastopila nova svetovno-zgodovinska doba narodnega gospodarstva. Pred vojno je bilo narodno gospodarstvo ka^pitalizem, po vojni bo socijalizem. Gre ]e za to, kaj se razume pod to besedo. Če se novo ime našega gospodarskega življenja pravilno razumeva, lahko postane veliko znamenje združitve, pod katero se znajdejo mnoga nasprotstva, ki so pred vojno narode razdruževala. Kapitalizem je gospodarski sistem 19. stoletja; 19. stoletje in doba kapitalizma je bistveno eno in isto. Ta gospodarski sistem pomeni na eni strani izrazito gospodarstvo z denarjem v svrho pridobivanja večjih množin denarja v korist lastniku denarja (denar drži vse proizvajalne sile in jih goni v delo), in na drugi sirani najvišji razvoj vseh modernih tehničnih pripomočkov pod vplivom tega stremljenja za čim naj-večjm denarnim dobičkom. Je to gospodarski sistem najvišje živahnosti in gibčnosti. Nobe 1 gospodarski sistem ni nikdar takih delavnih mas spravil v gibanje, ustvaril takih množin blaga in delal v tako naglem razvoju vedno zopet na svoje povečanje in razširjenje. Je pa ob enem gospodarski sistem brezobzirnih interesnih nasprotstev in s tem je navarnost oškodovanja slabih s strani močnih tesno zvezana. Prednosti in napake so si, kakor pri vseh človeških napravah, jako blizu. Gospodarski sistem 19. stoletja je imel tudi vse napake svoje moči. Mnogim Šola invalidov: Vaja v kopanju z umetno roko. izmed nas je ta gospodarski sistem tako sam ob sebi umijiv, da smo mnenja, da mora vedno tako biti in da je vedno tako bilo. Toda človeštvo je ta gospodarski sistem 19. stoletja šele v preteku dolge zgodovine razvilo. Gospodarstva denarnega pridobivanja ter moderne tehnike se je trebalo šele učiti in ga v počasnem napredku razvijati, dokler ni v 19. stoletju prišlo na znano višino. V 19. stoletju slede v stopnjevanem razvoju tega gospodarskega sistema tri periiode: mali kapitalizem, srednji kapitalizem, visoki kapitalizem. Mali kapitalizem, približno do 1840 ali do konca štiridesetih let, najprej o pričetku strojništva in modernih prometnih sredstev, brez izrazitega velikega obrata v industriji; srednji kapitalizem s popolnoma razvitim sistemom železnic in parniških črt ter s tem živahno se gibajočim svetovnim trgom, z zelo pomnoženo strojno tehniko, z naraščajočim tovarniškim obratom in z Šola enorokihi.invalidov: Učitelj kaže, kako se more človek briti z eno samo roke. stran 76 TEDENSKE SLIKE štev. 7 I ostrim, dostikrat uničujočim tekmovanjem teh obratov med seboj; slednjič visoki kapitalizem, ki pričenja približno 1880 90, čas koncentracije in organizacije, čas velikanskih obratov v vseh važnih industrijah in v bankovstvu, čas združevanja industrij v kartele v svrho skupne prodaje njih izdelkov ter celo poskusov ustanavljanja trustov, kjer se iz ene cele velike industrije ustvari enotno vodeno podjetje. Ta doba končuje z vojno. L. 1914 pomeni mejnik v zgodovini narodnega gospodarstva in doba po vojni bo prvi socijalistični vek, t. j. prva gospodarska doba ljudskega gospodarstva. Organi našega gospodarskega življenja ostanejo na zunaj v prvi dobi enaki, kot doslej. Iste velike banke, ista industrijska podjet a, iste delavske organizacije, in če smo pametni, ohranijo vsi ti organi tudi čim največji del starega torišča za prosto izživetje samih sebe. Nič bi ne bilo bolj napačno, nego če bi hoteli prevzeti prisilne naprave vojnega gospodarstva še v bodoči gospodarski sistem. Kar je od tega dobro, naj ostane, a le, kar je dobro, in kar ohrani svojo praktično vrednost tudi v bodočni mirni dobi. Novo je le, da so vsi veliki organi našega gospodarskega življenja, ki so nastali v visokem kapitalizmu, prišli v drugo razmerje do države, do volje pplošnosti. Tako je nastala tesnejša skupna vez vseh organizacij našega gospodarskega življenja z vsemi organi državne volje v zavestnem skupnem delu: To je bodoča slika na zunaj. Na znotraj pa bo nastala nova zavestna pripravljenost, ne delati samo iz čistega lastnega interesa, ampak sodelovati kot vsled lastnega spoznanja uvrščeni člen v življenski skuonosti celega družabnega ustroja. A ravno ta zunanjost in ta notranjost naše gospodarske bodoč nosti je zunanje in notranje bisivo soci-jalizma. Na zunaj je socijalizem najvišje zavestno enotno obseženje vseh gospodarskih sil sklenjene družabne življenske celote. Pri tem pa ni treba, da bi to obseženje moralo biti trdo podržavljenje, ampak mora posameznim članom narod- nega gospodarstva v svrho njih višje storilne sposobnosti in gibčnosti prepustiti čim največjo mero samostojnega interesa ter samostojne svobode v razpolaganje. Na znotraj je socijalizem zavestno včlanjenje posameznika z vsemi njegovimi življenskimi Smotri v višjo življensko zvezo, k tere del je samo. Vsa gospodarska vpr; sanja prošlosti so postala v programu političnega dela po vojni postranska. Ne gre tu samo za njih teoretično, ampak za njih praktično obravnavanje pri vladi in strankah. Glavno vprašanje je, kako [trebo naše narodne proizvajalne sile v službi naše bodočnosti razviti, ko bo treba našo neodvisnost z negovanjem trajne samopreskrbe dvigniti z zavestnim pridobivanjem zalog. Istočasno se spremene vsa vprašanja svetovnotržnega razmerja do naših zaveznikov, sovražnikov in do nevtralcev. Vse druge države si bodo stavile ista vprašanja : Nova vprašanja kolonijalne politike. Nova vprašanja štev. 7 TEDENSKE SLIKE Stran 77 Tovorni avtomobili Rdečega križa. Obvezovališče za fronto. Zima v bukovinskih hribih : Skupen grob padlih Rusov. stran 78 TEDENSKE SLIKE štev 7 i > ca J« C a (O co > iS S o J)« 2 > O CA n ca CA S štev 7 TEDENSKE SLIKE Stran 79 5 n o. < O (A •a o o. (A cs (A C« > > > O CA O co .M CA S preskrbovalne politike za invalide in preostale. Nova vprašanja zopetne zgradbe in odškodnine za vse panoge našega narodnega gospodarstva, ki so trpeli vsled vojne. Nova vprašanja finančne politike (vojni dolgovi, davki). A tudi kultura in blagostanje stavita nova vprašanja. Za^ socijalno politiko pridejo nove zahteve. Če pa hočemo tako naprej v interesu socijalne pravičnosti izenačevati in izboljševati, mora pred vsem nastati jasna odločnost glede tega, kako ho čemo porabljati, tudi če bode čas vojnega pomanjkanja minil. Vsi merodajno činitelji našega javnega življenja morajo dati zgled, kako bomo istočasno z dobro premišljeno utesnitvijo zmanjšali pritisk vojnih posledic na naše oslabljeno narodno gospodarstvo, pa vendar omogočili novo povzdigo naše kulture in našega narodnega zdravja. Razne vesti. Koledarja nismo mogli radi tehničnih zaprek v tiskarni priložiti tej številki, priložimo ga pa prihodnji. Medicinska fakulteta v Zagrebu. Hrvatski sabor je soglasno sklenil, pozvati vlado, naj se na zagrebškem vseučilišču čimpreje osnuje medicinska fakulteta. Vsi poslanci kot zastopniki strank so složno naglašali, da je potreba ustanoviti za zdravniški naraščaj Jugoslovanov novo visoko šolo. Jugoslovansko medicinsko dijaštvo se mora boriti v tujini z mnogimi težkočami, ki v Zagrebu odpadejo ter bodo doma uspehi lažji in večji. Pomanjkanje zdravnikov na Hrvatskem je veliko, ter je v interesu zdravstva, narodnega blagostanja in kulture treba, da se želji naroda ugodi. Tudi zdravniki Hrvatske in Slavonije so bili z isto prošnjo pri banu in drugih odločilnih faktorjih, ki so obetali, da se ustanovi kmalu medicinska fakulteta v Zagrebu, spočetka v skromnejši ureji, a se popolni čim preje. Kruta zima. Vsi češki listi so polni tožb zaradi visokega snega in hude zime. V pragi nimajo ne drv ne premoge. Ljudje zmrazujejo, večina šol je zaprta, pripr^av-Ijajo grelnice za reveže in mladino. V Češ. Budjejovicah imajo mraza 15—20° C. Kjer se prikaže voz s premogom, ga naskoči truma žensk, ki jokaje in kriče prosijo za vrečo premoga, čeprav je silno drag. Tudi koksa ni dovolj. Ljudje navaljujejo plinarne s koši, vrečami in vozički, a večina ne dobi ničesar. Mnogo rodbin sploh več ne kuri. Povsod vlada nedostatek kuriva, dasi so premogokopi še bogati in je drv na kupe. A ni delavcev in vozov, tudi ne prostih vlakov. V Pragi se govori, da zatvorijo ne le šole, nego tudi gledišča, kine, koncertne dvorane in vsa zabavišča. Plinarne in elektrarne so omejile svoje delo, zato se skrajšuje tudi uporaba luči. Za ogrevanje sob in kopalnic se plin sploh ne sme več rabiti. Manjka tudi petroleja. Na kmetih so brez luči in vasi leže od mraka do jutra v temi. Tako je tudi na Bavarskem. V Monakovem so zaprli vse šole, gledišča, muzeje, kine, dvorane in zbornice na negotovo dobo. Isto so storili v Frankfurtu, kjer so zatvorili visoke in strokovne šole, — Nekateri premožnejši si svetijo z lojevimi svečami, drugi pa že s trskami! Govori se, da se vpeljejo »mrazne počitnice" kakor so navadne »vroči iske počitnice". Tudi razsvetljava izložnih oken se omeji, zmanjša se svečava v kavarnah in gostilnah ter po cerkvah, ker vsaka potrata elektrike je potrata gorkote. V Ljubljani pogrešamo petroleja, zato pa so zvečer kavarne in gostilne prenapoljnje-ne. Še huje se godi ljudem v sovražnih deželah posebno v Italiji, a poročil seveda ni, ker so zatrta. V knjigotržnicl. Nedorastla gospodična: »Prosim, d^ajte" mi kaj pikantnega!" — Knjigar: „Če želite kaj prav pikantnega, vam svetujem knjigo: Schwentnerjevo »Slovenska kuharica". • P. n. naročnikom, ki še niso obnovili naročnine, smo priložili tej številki, opomin ter prosimo, da pošljejo naročnino takoj, ker že s prihodnjo številko ustavimo pošiljanje lista vsem, ki še niso obnovili naročnine. Mi moramo v teh težkih časih vse naprej plačevati ter ne moremo nikomur dajati lista na upanje. „Tedenske Slike'' so res najboljši in najzanimivejši slovenski ilustriran tednik, ki^ se lahko meri tudi s tujimi ilustriranimi listi. Da je pa list tak, nas stane ne le mnogo truda temveč tudi mnogo denarja. Obnovite torej naročnino takoj ter pridobivajte še novih naročnikov! Opozarjajte znance in prijatelje na „Tedenske Slike"! Zahtevajte „Tedenske Slike" po vseh gostilnah, kavarnah itd.! Kjer jih še nimajo, naj jih naroče. ^Tedenske Slike" stanejo za celo leto 12 K, pol leta 6 K in četrt leta 3 K. Naročite vojakom »Tedenske Slike", s tem jim napravite veliko veselje. Anton Cigoj, nam piše 6. t. m.: „S „Teden-skimi Slikami" sem popolnoma zadovoljen in težko čakam vsake nove številke. Vsakdo bi si naj naročil „Tedenske Slike". Pozdravljam vse rojake goriške begunce, ki se nahajajo sedaj v Bokavcih in Kožarjih pri Ljubljani." stran 80 TEDENSKE SLIKE štev. 7 Povodenj v Črni Gori: Poplavljena ulica na Rijeki. Rijeka Crnojeviča v Crnigori je že 25 km od svojega izvira plovna za ladje. Fotografiral črnogorski učitelj Andrija Jovičevič, sorodnik kraljice Milene. Gospodinjstvo. Milo, (Preizkušen recept). 2 kg loja ali kakršnekoli maščobe, ki jo lahko počasi zbiraš, dalje V2 kg milnega kamna (Sei-fenstein), 5 litrov mrzle vode in dve veliki žlici luga (v prahu) kuhaj v velikem loncu 2 uri in mešaj neprestano. Lonec ne sme biti poln, ker rado kipi. Po preteku dveh ur pobiraj pene v liter vroče vode, ki mora biti zopet v večjem loncu. Tudi to mešaj neprestano in vlij hitro v podolgasto poso do, zabojček ali kam drugam. Preden vli-ješ, obloži posodo znotraj z moko cunjo, da pozneje milo lažje vzameš iz nje. Pusti milo v posodi, da se strdi, potem ga vzemi iz nje, zreži na primerne kose in ga suši najprej na zraku, potem v bližini ognjišča. Dobro je, ako primešaš milu, ko se kuha, tudi pol kozarca terpentina, a ni da bi moralo biti. Svinjsko meso s kašo. Zreži na kosce V4 kg bolj mastnega svinjskega mesa in ga duši z žlico masti in malo čebule, da se zmehča in naposled nekoliko zaru-meni. Potem prideni pol litra kaše, ki jo prej popari in potem prepiakni še z mrzlo vodo. Mešaj, da se kaša nekoliko popraži, nato prilij litra gorke vode ali juhe, osoli in pokrito kuhaj kake pol ure. To daš lahko na mizo kot samostojno jed ali pa daj zraven še kislega zelja ali kisle repe. Hladetina (žolča) Iz svinjskih kož. Zreži svinjske kože na manjše kosce ter jih skuhaj, da bodo prav mehke. Kot začimbo prideni čebulo, popra in soli. Potem razloži kože v skledice, precedi vrhu njih nekaj juhe, ki so se v njej kože kuhale in postavi na mrzlo. Da se raje strdi, lahko primešaš malo v juhi raztopljene želatine. To pa je treba le tedaj, če je malo kož. Namesto olja daš lahko k hladetini gorčico (ženof) in pa kis seveda. Sploh gorčica prav dostikrat lahko nadomesti olje. Tudi trdo kuhan, stlačen rumenjak ter sesekljan beljak razmešan s kisom, je dobro nadomestilo za olje. Sveže klobase, jetrne in krvave, rade počijo, kadar jih pečemo. Da se to prepreči, vtakni klobase preden jih pečeš za hip v krop in jih povaljaj v moki. Tako ostanejo cele in se lepo spečejo. Praženje Iz ajdove moke. Razmotaj dobro eno jajce, liter mrzlega mleka, malo soli in pol litra ajdove moke in pusti to stati četrt ure. Potem zlij testo v kozo, v kateri si raztopila za jajce masti ali masla ter postavi praženje v precej vročo pečico, da se zgoraj in spodaj lepo rumeno opeče. Razdrobi ga z vilicami, postavi še za nekaj minut v pečico, nakar ga daj s sladkorjem posipanega s kuhanimi jabolki, če-špljami ali z vročim mlekom na mizo. Ako ga daš s solato, pa izostane sladkor. Prikuhe brez masti. Stresi v ponev žlico moke in jo na štedilniku neprestano mešaj, da se zarumeni. Potem počasi prili-vaj ^/s litra juhe, jo osoli ter prideni že prej kuhane, zrezane ali sesekljane prikuhe. Pokuhaj še nekoliko in daj na mizo. Tako lahko pripraviš kolerabo, špinačo, repo, korenje, solato i. dr. Če nimaš juhe, zalij v kateri si raztopila juhno kocko ali pa naposled malo zabeli. Tudi z mlekom zalite prikuhe so okusne. štev. 7 TEDENSKE SLIKE Stran 81 Novi laški vojni minister general Marone. Vojna kuhinja na avtomobilu. Kuharja sta Rusa. Fml. Leop. pl. Rollinger, poveljnik v Kotoru, češki rojak, je slavil 70 letnico. JVlesto Erceg-novi ga je izvolilo za častnega meščana. stran 82 TEDENSKE SLIKE štev. 7 Pravljice. »Devet lepih povesti vem, ljubi otroci, in vam jih povem ... Deklica zlatolaska je prva, zadni pa je grad, ki ni niti na nebu niti na zemlji. — Culi boste o Juriku, ki je razumel, kaj se vse menijo živali med seboj in ki je postal končno kralj. Videli boste cesarske sinove, ki se bore z zmaji in rešujejo zaklete cesaričine. Itd". Tako pravi pisatelj v predgovoru. Knjiga je krasno ilustrirana; ima 14 lepih eno in večbarvnih slik. — To je najlepša slovenska knjiga za mladino. Elegantno vezana stane 6 K ter se dobiva po knjigarnah in v tiskarni Drag. Hribarja v Ljubljani, Dunajska cesta 9. — Slovenski starši, kupite svojim otrokom to knjigo! Zlato In srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA Po vsaki fotografiji napravimo umetnišlio dovršene povečane slike v vsaki velikosti. Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24 K. Naročila sprejema upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani. Stan ..SLOVANA". letniki :: :: Dobijo se Še celotni letniki ..SLOVANA" I. od 1906 do 1916 vsak po 12 K. Knjižnice in prijatelji dobre ilustrirane knjise naročite, dokler je še kaj zaloge I ^=^= Oskrbimo tudi vezavo. Rudeči nos kakor tudi soinčne pege, rudečica na obrazu, prišči, izpuščaji, gube in vela koža, vse hibe na koži izginejo zajamčeno po preizkušeni dr. A. Rix-a pasti „Pompadur". Popolnoma neškodljivo. Poskušnja K L50, velika škatlja K 4.— Dr. A. Rix-a biserno puderno mleko, tekoči puder, roza, beli in naravne barve. 1 steklenica K 3-30. Odpošlje diskretno dr. A. Rix, kosm. laboratorij, Dunaj IX. = Lakierergasse 6/0 = Zaloge v Ljubljani: parf. A. Kane, in Adrija-drogerija. I/a^am tšA kje se nahaja žel. delavec K.CaOr ve, Ivan Vuga iz Roiinja (Goriško), naj sporoči njegovi hčeri: Giovanna Vuga, Diano-iviarina, p. Porto Maurizio, Italia via Castello No. 22. Poraunajte naročnino! Rane na raznih delih trupla mnogokrat tudi po popolnem ozdravljenju še bolijo. V takih slučajih naj se ne rabi notranja, živcem škodljiva sredstva, marveč naj se vzame le zunaj rabljivi, bolečine odpravljajoči Fellerjev rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa"-fluid. Predvojne cene: 12 steklenic pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, EIsa-trg št. 280 (Hrvatsko). O blagodejnem, bolečine odpravljajočem vplivu tega domačega sredstva obstoji mnogo čez lOO.OOO zahvalnih pisem. Tudi Fellerjeve milo odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. »Elsa"-krogljice se zamore obenem naročiti. 6 škat-Ijic 4 K 40 h. (vt.) Radi smrti posestnika se proda 36 oral veliko arondirano vlnogradno posestvo v Halozah pri Ptuju na Spod. Štajerskem. Posestvo obsega 20 oral večinoma mladega 2—7 letnega smrekovega ter starega kostanjevega in bukovega gozda, IV4 orala novega in 7 oral starega vinograda; ostalo so njive in sadonosniki. Na posestvu je tudi viničarija. Cena 18.000 K. Ponudbe na upravništvo tega lista pod »Ugodna prilika 10.000 K". Zahtevajte slovenski cenik Dostavltev takoj! Brez pomiselka so JOS. PETELINCA Naslov za pisma Liubljana, sv. Petra nas. 7 Šivalni stroji najlepša in času najprimernejša = priložnostna darila. = Ti stroji znamlli drogerija pri angelju v BRNU an UrOIICn,--št. 645, JVloravsko.-- I Kmetska posojilnica jl \ r. z. z n. z. Obrestuje hranilne vlose po Hranilnih vlog triindvajset milijonov. Popolnoma varno 4 Ljubijansice v Ljubljani 0» kjuk/ijaiii ——^—^— brez vsakršnega odbitka. naložen denar. Rezervni zaklad : IHillJon kron. stran 84 TEDENSKE SLIKE štev. 7 Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Sišlti št. 322 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase, Stekl. po 3 m 4 K. Fosilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se Jamči. Zadostuje steklenica. Spričevaha na razpolago. Selenburgova ulica 1 (zraven trgovine Tičar) belo tn rudeče po VINO od 65 I naprej razpošilja povzetju A. OSET. pošta Guštani. ; t Koroško. ; ; Kupim vseh vrst prazne sode in stelclenice od kislih vod. ¦o < - O &S rt- < 2 =1 ra 0 s a. N ti _ a> => 3 3 ¦ 01 _ % 3 3 m 9 3 IVAN DAX in SIN Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zaloso Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in :: strojev za pletenje (Strickmaschinen) :: Brezplačen pouk v vezenju Tovarna v Lincu ustanovi]. 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. Krasna darila! Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velilcein krasnem ceniku^ Icaterega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ^ Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. :: Vse ure so natančno preizkušene :: |-- Tako sodijo vse stranke! Tisoč takih pisem Vam lahko pokažem! Po letih še nI popravila potrebna! Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 4 10 še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4" 10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Fr. Mlinaric, pos. Lastna znamka .IKO* svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner T Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Tiskovine vseh vrst i