teto LXX
štev 3 a
NaroSnln« mesečno 13 Lir, ra inozem-itvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletna 34 Lir, u Inozemstvo 50 Lir. Ček. raf. Ljubljana 10.650 za naročnino fal 10.349 za inserata, Podruinicai Novo mesto.
Izključna pooblaSfenka za ogrevanje Italijanskega ia tujega izvora: Unione Pubhlicita ltaliana S. A, Milana

VENEC
bhafa Tiak daa »Jotraf razen ponedeljka In dnere po praraikn.
Urad nI I tv* In apravai Kopltar|ava 6, L|abl|ana. ■ Redazione, Aaunlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lnblana. i Telefon 4001—4005.	i
Abbonamentli M<n 12 Lirei Eitero, m*> m 20 Lira, Edidoaa domemea, anno 34 Lira, Eitero 50 Lira. C C. Pj Lubiana 10.650 par <H abb»» namenti: 10.349 pac U inserzioni.
Fllialat Nor« maata
Concessionaria esclnslva per la pnbbTlcttl dl proveniema ltaliana
ed estera: Unione Pnbblicita ltaliana S. A, Milana.
Vojno poročilo št. 580
Živahno izvidniško delovanje v Agedabiji
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Živahno izvidniško delovanje lahnih oddelkov z obeh strani na področju A g e d a -bije.
Po dveh dneh hudih bojev, pri katerih jo sodelovalo na sovražni strani tudi pomorsko topništva, so bile postojanko B a rdijo in posadko v kraju obvladano.
Na odseku pri Soli« mu srdit ogonj sovražnega topništva.
V C i r o n a j k i so naša in nemška letala izvodla ponovno napado v nizkem poletu in so z ognjem iz strojnic obsipala sovražno četo na pohodu in uničila mnogo prevoznih sredstev.
Letalsko silo Osi so v nizkem poletu motale bombe največjo vrste na naprave in na letališč« na Malti.
Ponoči so nekatera angleška letala izvedla polet nad N a p o I i. Skoda ni velika in nekaj civilnih poslopij, med katerimi jo bolnišnica »Ascalesic, je bilo poškodovanih, žrtev pa ni bilo.
Angleška križarka »Neptune« potopljena
Rim. .3. jan. AS. Uradno poročilo nnglcškc admiralitetp je končno priznalo, da je bila angleška križarka »Neptune« potopljena na Sredozemskem morju. Angleško uradno poročilo še dodaja, da je bil ob istem času potopljen tudi angleški ru^ilec »Kandnharc. Kušiler je pripadal vrsti ru-šilcev ».lervis« In je imel 1B05 ton. Oborožen je bil s fi topovi pn 120 mm. štirimi topovi po .31 mm. osmimi protilef. strni ni ca in i in desetimi torped-nimi cevmi. Njegova hitrost je znašala 36 vozlov na uro, posadka pa je štela 183 mož.
Japonska vojska v Manilli
Ameriška vojska pripravlja umik v Avstralijo — Japonsko prodiranje proti Singapurjv
Berlin, 3. jan. AS: Nemški poročevalski urad I je objavil, da je uradna japonska agencija snoči ob 22 po vseh japonskih radijskih postajah objavila, da je japonska vojska popolnoma zasedla Manili«.
Rim, 3. jan. AS. Angleško poročilo iz Singa-nurja pravi, da je položaj v Kvantunu nepregleden. Kvantun je oddaljen 300 km od Singapurja. Kadar pa Angleži govore, da je kje polo/aj nepregleden, tedaj hočejo s tem samo prikriti, da so doživeli pomemben poraz.
Rim, 3. jan. AS: Ameriško vojno ministrstvo je objavilo, da se je oddelek japonskih čet izkrcal v Jolu na Filipinih.
Poveljnik ameriških čet na Filipinih ranjen
Tokio. 3. jan. AS: Agencija Domei poroča, da se je iz pristojnega vira izvedelo, da je bil vrhovni ameriški poveljnik general Mac Arthur ranjen, sedaj pa je na otoku Corregidor. Med zadnjim bombardiranjem je bil general ranjen na ramenu od drobca granate.
Kitajske čete v Birmaniji
Rangkok, 3. jnn. AS: Uradno je bilo objavljeno, da so kitajske čete maršala Cangkajška prišle v Birmanijo, da bi sodelovale pri obrambi pokrajine proti Japoncem. Kitajske čete »o prišle v Birmanijo na nujen poziv angleških vojaških oblasti.
Razmerje med japonsko in sovražno trgovsko mornarico
Berlin, 3. jan. AS: List »Deutsche Allgemei-ne Zeitung< primerja moč ameriške in japonske mornarice na Tihem morju. Na tem oceanu imajo Angleži in Amerikanei skupno en milijon ton trgovskega ladjevja, k temu pa so vključeni
tudi norveški, nizozemski in grški parniki, ki vo/.ijo v angleški ali v ameriški službi. Japonska pa ima najmanj pet milijonov ton trgov, škrga ladjevja, te ladje pa lahko Japonsku uporablja na mnogo krajših razdaljah \eliki premoči se morajo Japonci v glavnem zahvaliti /a svoje dosedanje odlične uspehe, ko so japonske čete lahko tako hitro in usjicšno zasedle sovražne postojanke.
Po padcu Manille
Mrzlični vojaški posveti med Rooseveltom in Churchillom v Washingtonu
Berlin. 3. jan. AS: Nemški poročevalski urad poroča, da je za Angleže in Amerikance novica o padcu Manille zelo žalostna. Japonska vojska je na ta način zasedla močno postojanko, ki ji bo omogočila, da Ik> še pospešila svoj sunek proti Singapooreju in Nizozemski Indiji. Anglija in Amerika sla tako na Tihem morju izgubili važno in tnofno oporišče.
Rim, 3. jan. AS: Angleška uradna agencija nravi, da je Manilla padla IS dni po prvem izkrcanju japonskih čet v zalivu Lingajon. Amerikanei pa so tudi zelo vznemirjeni zaradi padca pristanišča (ovite, k jer je bilo oporišče ameriške mornarice in ameriških podmornic na Filipinih. Ko so gradili to oporišče, so dela veljala devet in pol milijona dolarjev.
Obrambni in krajevni boji na vzhodu
Letalski napadi na sovjetske čete — Letalski napad na Moskvo
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 3. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem odseku in na odsekih severnega dela vzhodnega bojišča so bili samo boji krajevnega značaja.
Pomembna obletnica Ducejevega govora
Dne 3. januarja 1925 je Duce utemeljil glavna načela fašizma
Rim, 3. jan. AS. Vsa Italija slavi danes 17. obletnico velikega govora, ki ga je imel Duce dne 3. jan. 1925. Tedaj je v svojem govoru podal v velikih obrisih tisto, kar misli fašizem izvesti na političnem in na socialnem polju.
Ves italijanski tisk proslavlja danes to obletnico in v svojih člankih poudarja, da je prav sedanja vojna tista, ki je popolnoma zedinila italijanski narod, to zedinjenje pa je Ireba prištevati med največje in najgloblje uspehe fašistične revolucije.
Kakor v lelu 1925, tako je italijanski narod
vega in razdiralnega boljševizma. Italija se vojskuje, ker se zaveda svoje pravice in poslanstva, ki ga mora izpolniti v zgodovini človeške civilizacije.
Načela, ki jih je Mussolini zarisal v svojem govoru dne 3. jan. 1925, so rodila bogate sadove in so bila ogromnega pomena za politiko in moralo italijanskega naroda.
Rim, 3. jan. AS: Revija »Critica fascista« je objavila uvodnik, v katerem pravi, da mora sedanja vojna prinesti pravičen mir, ki bo omogočil spravo med narodi. Pravica mora priti, in sicer
zbran okoli Duceja in se vojskuje za zmago proti < za vse, za vse narode, za vse razrede in za vse nenasitnim plutokratoin, ki so zavezniki klepeta- ' ljudi, da ne bo bednih med izobiljem.
Italijansko gospodarstvo nad Jadranom in Sredozemskim morjem
Miinchen, 3. jan. AS: List »Miinchener Neueste Nachrichten« prinaša dolgo poročilo svojega rimskega dopisnika o borbi Italije v letu 1941 in poudarja, da je od konca leta 1940 Anglija spravila skupaj vse svoje ogromne rezerve in zaloge svojega imperija v namenu, da bi premagala Italijo in tako oropala Nemčijo njene najhrabrejše zaveznice. Toda vsi angleški poskusi so zgrešili svoj cilj. Kmalu po znamenitem Ducejevem govoru od 23. februarja se je začela ofenziva v Libiji, ki je vrgla Angleže čez egiptske meje. Z uspešno zmago na Balkanu si je pridobila Italija popolno nadzorstvo nad Jadranskim morjem in sicer prvikrat, odkar je prenehala biti gospodarica tega morja beneška republika. Tako je to morje postalo čisto italijansko in veže italijanski imperij s Hrvaško in Grčijo, ki obe spadata v italijanski življenjski prostor. Italija pa je storila tudi korak proti tolikanj zaželjenemu gospodstvu nad Sredozemljem. V preteklem letu 1941 se jo izkazalo v vseh potankostih tesno sodelovanje med Nemci in Italijani ne samo na vojaškem polju, temveč tudi na gospodarskem in le tako je bilo mogoče uresničiti popolno gospodarsko soglasje med obema narodoma in zajamčiti nemoteno izmenjavo vseh pridelkov in izdelkov, ki so neizogibno potrebni za vojne. List nato poudarja vse ukrepe, ki jih je I tali ja v zadn jih mesecih storila za svo je vojno gospodarstvo, potem pa pravi, da je Italija po svojem celotnem ustroju takšen narod, ki zna vzdržati tudi najtršo borbo.
Sofija. 3. januarja. AS: Pod naslovom >Težka naloga Italije v Sredozemskem morju« objavlja sofijski list >Dnes< članek svojega dopisnika iz Rima, v katerem pravi, da je Velika Britanija zbrala vse svoje možne sile na Sredozemskem morju in njegovem obrobju, da bi vrgla ob tla Italijo. Vsi li računi so spodleteli. S svojimi vojaki in svojimi armadami in s svojim visokim bojnim duhom je Italija vzdržala borbo z britanskimi silami, ki so bile največkrat številnejše in močnejše kakor njene, jiovrli pa so imele tudi kolosalnoi oborožitev in boljše orožje.
Italija je vezala na Sredozemsko morje najboljše dele britanskih sil in tako omogočila silam, ki sestavljajo trojni pakt, da so Anglijo tolkle na drugih bojiščih. Velikanska naloga Italije je doživela priznanje v vsem svetu. Bolgarski list >Zo-ra« poudarja v svojem uvodniku, da bi rada Anglija zmerom gospodarila nad vsemi morskimi
potmi in da je zato skušala uničiti tudi italijanske sile, vendar pa je sedanja vojna pokazala, da je prav zaradi italijanskega delovanja morala Anglija raztrgati enotnost svojega vojnega brodovja in prav zaradi italijanskega brodovja je udarna sila Angležev majhna, njihov pomorsiii položaj pa silno težak.
Veliki snežni meteži so zajeli vso Turčijo, sneg pa najbolj ovira promet in delo v Anatoliji in v pokrajinah ob Egej-skem morju. Avtobusne zveze so prekinjene, ker je olje v vozilih začelo zmrzovati. Mraz je v več mestih zahteval smrtne žrtve. Mnogo rek je zamrznjenih. V Turčiji že 25 let niso imeli takega mraza.
Mraz jo zajel tudi Albanijo, kjer ie v severnih pokrajinah temperatura parila na 10 stopinj pod ničlo. Kljub slabemu vremenu pa se promet povsod v redu razvija, zlasti pa v pokrajini Kukes, kjer imajo nad en meter snega.
Pri rudniški nesreči
v Staffordshireu ie zaradi eksplozije v rovih bilo ubitih 50 rudarjev.
Ob silnem mrazu se nadaljujejo obrambni hoji na srednjem odseku. Mnogo sovražnih napadov je propadlo zaradi odločno volje za odpor, ki so jo pokazale naše čete.
Letalstvo jo poseglo v boje na suhem in sicer s skupinami bojnih letal in lovcev, ki so izvedli na raznih kraiih strmoglavske napade na sovjetske čete, ki so bile namenjene preiti v napad.
Med nočnimi napadi na Moskvo so nemška b-<ala s svojimi bombami v polno zadela eno železniško postajo in skladišča.
V	Severni Afriki je po večtrdenskem junaškem odporu nemških in italijanskih čet bila zasedena Rardija. V odseku pri Agedabiji živahno delovanje izvidniških oddelkov na obeh straneh. Med letalskimi napadi so bile razpršene angleške motorizirane kolone.
Uspešni letalski napadi so veljali angleškim letališčem na Malti.
Uspehi nemškega letalstva v preteklem letu
Berlin, 3. jan. AS: DNB je iz pristojnega vira izvedel, da je nemško letalstvo od t. januarja do 31. decembra 1941 sestrelilo med letalskimi boji 3834 angleških letal. K angleškim izgubam pa je treba prišteti še letala, uničena na tleh in na angleških letalonosilkah, ki so bile potopljene. Število teh izgub pa ni mogoče točno podati.
V	istem času pa je nemško letalstvo v boju proti Angliji na zahodnem in afriškem bojišču izgubilo 1046 letal.
Od 3. septembra 1939 jo angleško letalstvo izgubilo 872? letal vseh vrst. Seveda pa pri tem niso štete izgube, ki so jih Angležem prizadejali Italijani in Japonci. Celotne angleške letalske izgube so tedaj še mnogo večje.
Stalin bo prišel v Washington
Budimpešta, 3. jan. AS: Novico, da je Roosevelt povabil Stalina v VVashington, objavljajo madžarski listi z velikim poudarkom. Madžarski listi tudi pišejo, da se Churchill v Kanadi ni vkrcal, da bi se vrnil v Anglijo, ampak da je iz Ottave odpotoval nazaj v Washington, da bi se udeležil razgovorov, ki jih bo Roosevelt imel z rdečim diktatorjem.
Madžarski tisk poudarja, da se bodo Roosevelt, Churchill in Stalin gotovo pogovarjali o stališču, ki naj ga sovjetska Rusija zavzame do Japonske. Anglija in Amerika bosla izvajali pritisk na sovjetsko vlado, da bi boljševiki razbremenili Amerikance in Angleže na Daljnem vzhodu. Stalin pa se boji, da bodo Nemci na pomlad sprožili novo veliko ofenzivo in zato ne mara pošiljati svojih čet na Daljni vzhod. Iz vsega dosedanjega obnašanja sovjetske vlade se vidi, da se hočejo boljševiki izogniti bojem ali pa sporom z Japonsko.
Velik spor med Anglijo in Avstralijo
Avstralija zahteva zastopstvo v vojnem poveljstvu
Rim, 3. jan. AS. Med angleško in avstralsko vlado so izbruhnila v zadnjem času velika nasprotja v vprašanjih vojne strategije. Ta sjx>r med Anglijo in Avstralijo je sedaj že tako velik, da ga ni mogoče več prikrivati. Tokrat je angleška samovolja naletela na posebno velik odpor pri narodu, ki govori angleški jezik. Stoletja prehajajo, toda nazori 6e v Londonu niso spremenili.
»Times« objavlja novico, da je predsednik avstralske vlade Curtin objavil v listu »Melbourne Herald' članek, v katerem je zahteval da mora biti Avstralija pritegnjena v vsa jiosvetovanja, ki se nanašajo na vojne načrte zaveznikov. Predsednik avstralske vlade jx>udarja v 6vojem članku da je Avstralija sedaj v ognjeni črti in državljani angleške-
ga imperija na avstralsko bojišče ne 6tnejo gledati kot samo na del boja Anglije proti Italiji in Nemčiji. Za Avstralce je vojna proti Japonsk; glavnega pomena in je bolj važna, kakor pa vojna evropskih delov angleškega iiti|>erija proti Osi.
Londonski vodilni list f>oudarja v 6vojetn članku, da dokazujejo besede predsednika avstralske vlade, da je prišlo do temeljnih razlik med strateškimi naziranji angleških in avstralskih poveljnikov, "rav tako pa je nastala velika razlika v pojmovanju nevarnosti, ki proze Avstraliji ali pa materinski deželi. List pravi ob koncu, da je treba avstralsko zahtevo za sodelovanje in udeležim v nnvplic^n sprejeti.	"
Pomen padca Manille
Berlin. 3. jan. AS: List Volkischer lleobarh-ter« komentira dogodek, da so japonske čete zasedle Manillo, |)re>lolniro Filipinov. List poudarja, da so se japonski junaki polastili največjega in najvažnejšega vojaškega oporišča Združenih držav v zahodnem delu Tihega morja. Pred štirimi tedni nikdo na svetu ne bi verjel, da se l>o Japoncem posrečilo v 20 dneh zasesti Manillo.
>Z\volfulirblatt< piše, da je dne 8. doc. poveljnik ameriške vojske na Filipinih general Mac Arthur izjavil, da so ameriške postojanke na Filipinih tako utrjene, da jih ni mogoče zavzeti. 01) istem času je neki ameriški list zapisal, da si Japonci ne bodo upali bombardirati Manille, ker ne bi smeli pozabiti, da je Tokio zgrajen i t lesa in iz papirja«.
Ameriške ladje so se umaknile iz Manille
Washington, 4. jan. AS. Vojno ministrstvo je objavilo, da so se iz Manille in iz Cavite umaknile vse ameriške ladje, ameriška vojska pa ie zasedla postojanke severno od Manile, prav tako pa so ameriške čete zasedle otok Corregidor.
Nadaljna poročila iz Washingtona |>a pravijo, da sta sedaj Roosevelt in Churchill na delu, da bi sestavila nov vojni načrt, ki bi bil obsežnejši in važnejši in temelj tega načrta bi bil. da bi Anglija in Amerika opustili obrambo Filipinov, Singapoorcja in Nizozemske Indije, druga poročila pa tudi pravijo, da nameravata Anglija in Amerika zbrati vse svoje sile v Avstraliji in v Nizozemski Indiji.
Iz vsega sveta
Churchill je slavni krivec
nesreče, ki je doletela Francijo. Tako izjavljajo politični krogi v Vich.vju v zvezi z, govorom, ki ga je imel Churchill v Oltavvi in v katerem je napadel voditelje sedanje Francije. V Vichvju pravijo, da je ^Churchill med glavnimi krivci sedanje francoske nesreče«.
Velika ameriška petrolejska ladja
se je potopila blizu kaliforniiske obale. Parnilc ie potopila japonska podmornica, in sicer samo 80 milj od San Francjsca. Petrolejska ladja je bila prej last nizozemske mornarice. Ameriško mornariško poveljstvo je zaradi bližine japonskih podmornic zelo vznemirjeno, ker je v nevarnosti vsa ameriška plovba iu morska zveza med Združenimi državami in zahodnim delom Južne Amerike.
Sin angleškega admirala,
Roger Keyes, je padel v boiih v Severni Afriki. Bil je, kakor poročajo iz Londona, 24. sin angleškega admirala Keyesa.
Finska mornarica
je v vzhodnem delu Finskega zaliva zasedla otok Someri. Finska letala pa še neprestano bombardirajo železniško progo, ki vodi proti Murmansku.
Dalmanfinski milijonar Dadič
[e umrl v Trstu. Bil je star 87 let in jo stalno živel v Italiji, v Dalmaciji pa je imel premoženje. ki so ga cenili na 20 milijonov dinarjev. V Splitu je imel več hiš, na Dioklecijanovi obali pa eno nailepših palač v Dalmaciji. Med svetovno vojno 1914 do 1918 je dobavljal bivši avstrijski vojski čevlje in usnje.
Upor v kaznilnici
so organizirali kaznjenci v Bridgewattorju v Združenih državah. Kaznjenci so najprej ubili tri stražarje, nato pa so zažgali kaznilnico. V kaznilnici je bilo prostora za 500 kaznjencev.
Prodajo obleke v Romuniji
bo odslej naprej vodil poseben državni zavod. Ministrstvo za oskrbo in prehrano prebivalstva je odredilo, da naj se začne takoj proizvajati enotna vrsta blaga, ki bo po zmernih enotnih cenah dostopna tudi revnejšim slojem prebivalstva.
Železniška proga v Irak« poškodovana.
Železniška proga, ki veže Basoro z Bagdadom, je v današnjih razmerah zelo pomembna za angleško vojsko v Iraku in na Bližnjem vzhodu. Največ sabolažnih dejanj je bilo izvršenih v božični noči. Angleška policija je razpisala velike nagrade za tiste, ki prijavijo krivce teli dejanj.
Posojila novoporofenrem je uvedla po vzgledu fašistične Italije tudi madžarska vlada. Na la način hoče madžarska vlada podpreti razvoj družinskega življenja in pravico do tega posojila bodo imeli tisti novoporoOenci. ki niso stari nad 32 let. Ob rojstvu prvega otroka ho vsota posojila zmanjšana za 10%. z rojstvom drugega otroka bo brisanih 20%. z rojstvom tretjega otroka pa bo brisan ves dol".
Seznam ljubljanskih optantov za preselitev
(V oklepaju: dan In kraj rojstva; in = poročena.)
Gospodarstvo
Dospelost neposrednih davkov in taks
Dospelost neposrednih davkov. Davčna tipra-
za uiesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148 zakona o neposrednih davkih v 1. četrtletju 1942 v plačilo: a) dne 1. januarja 1942 prvi četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rent-nine, družbenemu davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. — b) dno t. avgusta 1942 prvi polletni obrok zemlja-rine. — Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani.
Dospelost taks. Davčna uprava Ljubljana m^sto razglaša, da zapadejo v plačilo sledeče takse: A) V času od t. do 15. januarja: 1. T. p. 8 laksu. zakona (stalne reklame). Prijaviti in pla-
čati je tudi takso zn koledarje (stenske, družbene,
žepne). 2. T. p. 37 t. z. (tekoči računi), vložiti se morajo tudi negativne prijave, sicer je kazen 190 lir. 3. T. p. 98 t. z. (taksa na biljarde). Takse po t. p, 37 in 9H taksn. zakona se ne plačuje več v kolkih, temveč v gotovini po prijavah v 2 izvodih. I. T. p. 214a t. z. (Letna skladiščna taksa /a vino in žganje), 15) V času od 1. do 31. januarja zapadejo sledeče takse: 1. t. p. 12 prip. 12 taks. zakona (dopolnilna prenosna taksa). 2. t. p. 20 t. z. (sem spadajo tudi pogodbe, sklenjene med trgovskimi podjetji (bankami, zavarovalnicami itd. in zastopniki (agenti, potniki), ki se smatrajo za samostojne trgovce (podjetnike) v katerih se slednjim priznava gotov procent provizije od sklenjenih poslov.
Prijave inventarja oblačilnih predmetov. Združenje trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske j>o-k raj i ne o|>ozarja vse trgovce oblačilnih predmetov ter obutve, da poteče rok vložitve prijave inventarja |>o točkah dne 8. t. m. Kdor še ni vložil uradno predpisanih inventarjev pri Združenju, liaj brez|>ogoJiio to stori <lo 8. t. ni.
Novi reniki kavnih surogatov. Visoki komi-earijat je določil nove cenike kavnih surogatov tovarn Zika, Kolinska in Slada. Trgovci dobe nove cenike v pisarni Združenja trgovcev od j>oiidcljka popoldne dalje.
Pojasnila glede prodaje oblačilnih predmetov. Pristojna mesta v Rimu so določila, da veljajo predpisi glede prodaje čevljev večjih številk /a močno razvite otroke samo /a čevlje, ne veljajo pa tudi za druge oblačilne predmete, /.i katere morajo trgovci odrezati toliko točk. kolikor jih zahteva dotični predmet. — Glede cerkvenih predmetov določajo pristojna mesta, da veljajo predpisi o izjemah samo za izvrševanje kulta, zato je izključena prodaja za praznično olepšavo cerkve. — Glede vezenih tkanin, v katerih je vezeni del večinoma ne-podvržen racioniranju, velja določilo neracio-niranja samo za one, ki so delane na roko in v kolikor s(> razteza vezenina na nu.ipolovično površino tkanine. — Ministrstvo za korporacije je končno odločilo iz|>reminjajoč prejšn je odredbe, da so podvržene oddaji kart tudi prodaje denarnic. Za take denarnice se morata dati dva od-rezka z rimskimi številkami.
Italijanskošvedska trgovina. Te dni je zasedala v II i m u italijanskošvedska komisija na svojem prvem sestanku. Dne t. januarja je bila podpisana po obeli predsednikih tozadevna zaključna nota, ki določa načrt za blagovno izmenjavo med Italijo in švedsko v letu 1942.
Prebivalstvo Indije je znašalo lansko leto po ljudskem štetju 388 mil i j. V primeri z letom 1931 je naraslo /a *>() milijonov. Prirastek znaša torej 13%, (ločini je v desetletju 1921 — 1931 znašal samo 10%. število moškega prebivalstva prekaša sedaj za 13 mil i j. število ženskega prebivalstva. Sedaj Bombay ni več največje mesto v Indiji, temveč Kalkuta. Prebivalstvo Kalkute se je oil 1931 do 1141 povečalo od 1,110.000 na 2 milijona 101.000, d oči m je prebivalstvo Boml>aya naraslo samo od 1,161.000 na 1,488.000.
Nove omejitve v prehrani Pariza. Zaradi prometnih težav so nastopile nove omejitve v prehrani pariškega prebivalstva. Številni del pariškega prebivalstva dobiva samo (00 gramov krulia na dan in saino nekatere skupine lahko dobiva jo dodatne deleže. Sira dobe Parižani 30 gramov tedensko na osel*). Za zakuho juh pa dobe 400 gramov mesečno na osebo. Olja ni več toliko, da bi ga sploh lahko delili vsak mesec in bodo ljudje torej dobili obrok za dva meseca skupaj, kar se odtegne od obroka za maščobe.
Nemške državne finance. Po podatkih drž. tajnika Reinhardta so znašali v leni 1041 nemški državni dohodki iz davkov 32 mili jard mark k temu je treba prišteti šc upravne dohodke države, vojni doprinos občin, matrikularni doprinos s Ceškomoruvskega protektorata in za-sedbene stroške, kar znaša skupno okoli 13 milijard mark. Skupno bo s 43 milijardami mark krita polovica vse finančne potrebe v letu 1941. V prejšnji svetovni vojni je bilo le 13% izdatkov kritih z rednimi dohodki. Zadolžitev države je znašala v začetku vojne 3" milijard mark, s koncem leta (941 pa bo dosegla 130 milijard mark (konec septembra 1941 je znašala 109 milijard mark). Državni dolg pa je več kot izravnan zaradi velikega povečanja življenjske podlage nemškega naroda in zaradi ozemeljskih pridobitev prebivalstva in gospodarstva na jugu in vzhodu države.
Iz hrvatskega gospodarstva
Zemlja na Hrvatskem. Po podatkih socialnoekonomskega zavoda v Zagrebu znaša površina kulturnih zemljišč na Hrvatskem 5.1)78.636 ha, od česar je okoli 3 mili j. ha orne zemlje. Pašnikov je 1,580.000 ha, travnikov je 900.000, sadovnjakov je 91.000 ha, vinogradov 73.000 ha in močvirne zemlje 23.000 ha. Največ polj je obdelanih s koruzo: 1,100.000 ha, pšenica 661.000, ječmen 102.000. Letna srednja proizvodnja znaša koruze 17 milijonov 6to-tov, pšenice 7.5, 1.7 mili j. ječmena. 1.3 milij. pa ostalih žitaric. Hrvatska, ki šteje okoli 6 milijonov
Smrt znanega Tržačnna. V visoki starosti je umrl v Trstu inž. Ivan Menesini, katerega se spominjajo zlasti starejše generacije. Bil je v časih pred prvo svetovno vojno vodilna politična osebnost italijanskega prebivalstva v Trstu ter je zastopal tržaško nieslo nekaj časa tudi v dunajskem parlamentu kot poslanec italijanstke manjšine. Bil je zelo borbena narava ter je ob pričetku vojne z Italijo pobegnil v Kraljevino, kjer se je aktivno udeleževal bojev.
Avto v plamenih. Na Piazza della Valle 1 je nastal požar v avtomobilu, ki je stal v garaži. Prihiteli so na pomoč gasilci, ki pa avtomobila niso mogli več rešiit ter so ga plameni popolnoma uničil.
Nesrečna smrt v kraški jami. Na Bazovici so pogrešili 17-letno Dorotejo Metlica. Odkrili so jo jh> daljšem iskanju že mrtvo v kraški jami v bližini vasi. Padla je zelo globoko ter obležala na mestu mrtva zaradi hudih poškodb, ki jih je dobila pri udarcu ob trdo kamenje. Ker donia-01 ni s svojimi sredstvi Irupla niso mogli spraviti iz globine, so naprosili bazoviški orožniki za pomoč tržaške gasilce, ki pa so na mestu nesreče ugotovili, da nimajo potrebnih sredstev ter so se obrniii na Aipiusko društvo v Trsiu, ki razjio-
prebivalcev, potrebuje letno 21 milij. stotov kruš-nejra žita.
Rudarska zakonodaja. Hrvatska vlada je dose-claj izdala na polju rudarske zakonodaje tri nove zakone. Prvi zakon se nanaša na razveljavljenje vseh dosedanjih zakupnin, drugi zakon določa med drugim, da ostanejo izsledovalna prava varovana samo 6 let po izdaji, tretji pa oživlja poseben urad za razdeljevanje rudarskih proizvodov.
Policijska ura. Kakor v V6ej državi, velja tudi pri nas na Goriškem deseta ura zvečer za policijsko. Ob tej uri morajo biti vsi hoteli, gostilne, bari, kavarne, kratko, vsi javni lokali zaprti. Gledališke in kino-predstave so pa dovoljene do pol 12 in tudi tramvaj vozi do takrat. Gibanje na prostem pa sploh ni omejeno. Za Silvestrovo 31. decembra in za novoletni večer nam je bila pa policijska ura podaljšana do pol I; do te ure so sineli biti odprti vsi večji javni lokali, do enajstih pa manjši. Ta policijska ura bo v veljavi tudi 5. in b. januarja.
Nagla smrt. V ponedeljek 20. decembra se je na postaji v Kanalu, ko je hotel kupiti vozni listek, nenadoma zgrudil na tla odvetnik dr. Gregor Citnino Cavallo. Zadela ga je kap in je kmalu izdihnil. Rajnki je bil prav dobro znau med ljudstvom, ker je dolgo vrsto let služboval med njim. Pred leti je bil župan v Cepovauu: od tam je prišel za župana v Kanal, kjer je otvoril tudi odvetniško pisarno. Večni mu mir!
Sovodnje ob Soči. V naši lepi cerkvici so doživeli zadnjo adventno nedeljo naši otroci spet lepo prireditev. Tokrat nas je g. župnik iznenadil s tek-
Eožičns počitnice podaljšane tudi za vseučilišča
Rim, 3. jan. AS: Ministr. prosvete določa, da se odlok o podaljšanju počitnic do 19. januarja na šolah vseh vrst nanaša tudi na univerze in na zavode umetnostnega značaja.
Iz Hrvatske
Kapelnik Lovro Mntačič — nadzornik vseh hrvatskih vojaških godb. 1'oglavnik je postavil za nadzornika vseli hrvatskih vojaških godb znanega dirigenta in glasbenega strokovnjaka ter umetnika Lovra Matačiča, ki je bil pred razpadom bivše Jugoslavije tudi ravnatelj bel-grnjske opere. I.ovro Matnčič ima kot nadzornik vseh hrvatskih vojaških godb v hrvatski vojski čin podpolkovniku ter je za sedan je potrebe že tudi skoinponirul hrvatsko uradno pozdravno koračnico.
Knjige za hrvatske delavce v Nemčiji. Za božične in novoletne praznike so posluli iz Zagreba hrvatskim delavcem v Nemčiji vse polno hrvatskih knjig in koledarjev ter drugih daril, ki jih bodo vedno spominjala na domovino.
Dogotavljanje delavskih stanovanjskih hiš na Hrvatskem. Naš list je že poročal, da so na Hrvatskem v vseli večjih mestih pričeli zidati delavske stanovanjske hiše. Za izvedl)o tega načrta je določil 1'oglavnik kredit 100 milijonov kun. Tekom lanskega leto so v posameznih hrvatskih mestih že sezidali 574 delavskih stanovanjskih hiš, letos jih bodo pa postavili 1100.
Hrvatska vlada pripravlja nov invalidski zakon. Minister za korjioracije je naročil podrejenemu invalidskemu odseku v korporacij-skem ministrstvu, da mora izdelati osnutek novega invalidskega zakona, ki bo zboljšal položaj vseh vojnih invalidov.
Častne pokojnine. Poglavnik je priznal groficama Ivani in Olgi Jelačič, ki živita v Gradcu častni jvokojnini, vsaki po 4000 kun.
Odtegljaji za hrvatsko obrambo. S poglnv-nikovo odredbo je ukinjena do sedaj veljavna uredba o prispevkih za sklad narodne obrambe. Namesto tega uvaja uredbo nove prispevke za
laga z raznimi lestvami iz vrvi in podobnimi napravami. Na ta način so z veliko težavo spravili truplo na površje. Oblasti so odredile raz-telesenje, da se ugotovi vzrok smrtonosnega padca v prepad.
Trdi zdravniki se morajo paziti. Zanimiv slučaj prestopka zoper stroge odredbe zakona o uporabi živil je obravnaval tržaški tribunal te dni. Zagovarjal se je zdravnik dr. V. S., ugleden tržaški internist, ki je predpisal dvema svojima pacientoma, starima gospema, dopolnila v živilih, in sicer eni dopolnilo belo moko, drugi pa dopolnilo v sladkorju. Oblast pa je odredila nato preiskavo v obeh primerih ter se je ugotovilo, da bolujeta obe na sladkorni bolezni in da I>i jima bile take dopolnitve celo zdravstveno škodljive. Zaradi tega je poklicalo sodišče zdravnika na odgovor, razprava pa je podala dokaz, da zdravnik tega predpisa ni izvršil z zlohotnim namenom, temveč po pomoti, ker sladkorne bolezni pri svojih pacientkah ni ugotovil. Zaradi tega in pa ker se obe pacientki z njegovim predpisom nista okoristili, je bil zdravnik oproščen. Slučaj pa je vzbudil v zdravniških krogih veliko pozornost, ker je pokazal, da je zakon slrog in neizprosen proti vsakomur.
Jug Štefanija (25. 9. 1892, Banja Luka), Ljubljana, Mestni trg 12' Jeglitsch Irma (13. 7. 1920, Ptuj), Ljubljana, Hotel »Metropol«; Valentin in
Hortner Hedviga (17. 10. 1907, Ljubljana), Ljubljana, Rožna dolina c V/23; Hortner Hedviga (3. 10. 1932, Ljubljana), Ljubljana, Rožna dol. c. V/23; Goriai^ Jolante (27. 5. 1918, Bosani), Ljubljana, Ljubljanska 23; Cantoni Erna (5 9. 1886, Ljubljana), Ljubljana Mestni trg 12; Cantoni Berta (27. 3. 1891, Ljubljana), Ljubljana, Mestni trg 12; Biirger Sofija (16. 9 1906, Ljubljana), Ljubljana, Tyreeva 47; Sagadin Karol (25. 10. 1884, Celje), Ljubljana, Tavčarjeva 9; Strubelj in Sagadin Marija (29. 6. 1894, Vače), Ljubljana, Tavčarjeva 9; Borstnar Albina (4. 9. 1898, Litija), Ljubljana, Mivka 27; Drofenik Julijana (31. t. 1894, Konjice), Ljubljana, Levstikova 2; Bouzian in Jerin Monika (22. 11. 1894, Stare Breže), Ljubljana, Aleševčeva 30; Michor Hedvika (30. 1. 1909, Dunaj), Ljubljana, Podlimbarska 35; Tornago Edler von Leo (21 8. 1885, Ljubljana), Ljubljana, Hotel »Metropol«; Ranzinger in Tornago Frida (6. 12. 1887, Kočevje), Ljubljana. Hotel »Metropol«; Živič Janez (11. 12. 1924, Ljubljana), Ljubljana, Prešernova 5; Živič Renata (5. 7. 1927, Ljubljana), Ljubljana, Prešernova 5; Černivec Engelbert (22. 6. 1896, Trst), Ljubljana, Ižanska 39; Dolenz Edit (2. 8. 1918, Trst), Ljubljano, Dobrilova 6; Dolenz Irena (2. 2. 1920, Maribor), Ljubliana, Dobrilova 6; Kohlliirst in Gorianz Ana (14. 10. 1868, Untergrossau), Ljubljana, Ljubljanska 43; Hortner Jožef (11. 6. 1899,
mo iz krščanskega nauka, katere so ?e udeležili otroci zadnjih treh šolskih let. Cerkvica je bila polna in matere =o v skrbeh gledale na svoje otroke, kako se bodo »odrezali«. Pa so se in še prav dobro, saj so se zadnji teden po vseh družinah pridno učili. V navzočnosti g. dekana iz Mirna in g. župnika iz Bilj 60 neustrašeno in točno odgovarjali. Zato so pa tudi dobili le|ie darove vsi, naj-pridnejši seveda najlepše. Skupno 60 zapeli še več Marijinih in božičnih pesmi. Nato pa je g. dekan nagovoril starše in jim poudaril pomen takihle tekem za družino in za cerkveno življenje v župniji. Vsa čast našim skrbnim materam, ki tako rade pošiljajo otroke h krščanskemu nauku, pa tudi g. župniku, ki se tako neumorno trudi za njih otroke.
Velik požar. V torek pred prazniki okrog poldne je izbruhnil v Sp. Vrtojbi pri kmetu Zavadlavti velik |iožar, ki je povzročil veliko škodo. Goreti je začelo opoldne in je gorelo do polnoči. Zgorela so gospodarska poslopja. 250 kvintalov krme, mnogo pridelkov ter nekaj glav živine in prašičev, škoda je zelo velika in nesrečni kmet je močno zadet. Kako je ogenj nastal, ni znano. Gasit so prihiteli gasilci iz Gorice in z nrirnskega letališča i,n so z veliko vnemo delali in ogenj omejili.
hrvatsko državno obrambo. Ti prispevki odnos-no odtegljaji od plač in vseh ostalih izplačil znašajo do 23 kun 10%, zatem vedno višji odstotek, tako da pri zneskih nad 12,000.000 kun doseže že 60%.
Zmanjšane količine kruha v zagrebških gostinskih obratih. Zagrebški župan je odredil, da se mora zmanjšati količina kruha v vseh zagrebških gostinskih obratih. Restavracije, ki so do seda j dobivale 12 kg kruha, ga bodo odslej dobivale 3 kg, kdor je pa do sedaj dobival 3 do 4 kg kruha, ga l>o odslej dobil le 1.60 kg.
Upravna razdelitev Hrvatske in najvažnejši podaki. Poročali smo že v našem listu da je sedanja hrvatska država razdeljena na velilve župe, katerih je poleg glavnega mesta Zagreba 22. Povprečna površina vsake velike župe je 4642 kvadr. km. Po ]>ovršini ie največja /.lipa Vrhbosna, ki obsegu 8620 kv. km, potem Pliva in Rama (sedež Bugojno) s površino 7623 kv. km, najmanjši sta jju veliki župi Bribir-| Sidrag (knin) s 1918 in Vinodol-Podgorje (Senj) z 2011 kv. km. V vsej hrvatski državi je I4t okrajev in 18 okrajnih izpostav. Na vsako veliko žtipo odpade povjirečno 6.4 okrajev. Mest je 31. Največ jih ima župa Vuka. Tri velike župe: Bribir-Sidraga, Cetina in Modruš jm nimajo niti enega mesta. Upravnih občin je bilo na dan 31. decembru 1941 999. Na veliko župo odpade povprečno 43 občin. Prebivališč ie bilo 14.090, t. j. približno 641 naselij na vsako veliko župo. Stanovanjskih hiš je bilo po podatkih iz leta 1931 906.000.
Iz Srbije
Srbski državni "proračun za leto 1942. Srbska vlada je izdelala nov proračun, ki je z novim letom stopil v veljavo. Dohodki in izdatki so predvideni na pet milijard dinarjev. Na predsed-ništvo vlade odpade 88,989.500 din, na pokojnine in invalidske podpore 796,651.600 din, na pravosodno ministrstvo 226,836.700 din, na prosvetno ministrstvo 450,753.800 din, na notranje ministrstvo 568,959.100 din, na finančno ministrstvo 608,831.400 dinarjev, na gradbeno ministrstvo 116,206.900 din. na prometno ministrstvo 29,936.400 din, na ministrstvo za narodno gospodarstvo nekaj nad 43 milijonov din, na ministrstvo za kmetijstvo in prehrano 194,707.800 din, na ministrstvo za socialno fiolitiUo in narodno zdravje 240.872.600 din, na proračunske rezervne kredite pa 40 milijonov din. Skupno s proračunom je objavljen tudi finančni zakon. Po določilih tega zakona spada glavna kontrola zopet pod predsedništvo vlade, ki je pristojno tudi za reševanje uradniških vprašanj uslužbencev narodnega predstavništva, bivšega dvora, glavne kontrole, bivšega zunanjega in vojnega ministrstva ter narodnega gledališča. Za uradništvo bivšega ministrstva za telesno vzgojo ljudstvn je pristojen minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Upostavitev poštnega blagovnega prometa v Srbiji. Nemški vojaški poveljnik v Srbiji je dovolil upostavitev rednega poštnega blagovnega prometa v Srbiji tako za državne urade, kakor tudi za zasebnike. Po pošti se sinejo odpošiljati zavoji do 10 kg.
Prvi okrožni načelniki v Srbiji. Poročali smo že, da je srbska vlada sedanje srbsko ozemlje razdelila na 14 okrožij. Istočasno je imenovala tudi prve okrožne načelnike in njihove pomočnike. Za okrožne načelnike in njihove pomočnike so imenovani: za belgrajsko okrožje: Pavle Djordjevič, inšpektor notranjega ministrstva, za njegovega )>omočnika Jovan Savič, svetnik notranjega ministrstva; za valjevsko okrožje: Dragomir Lukič, za pomočnika Vukadin Sredojevič, svetnik notranjega ministrstva; za zajevarsko okrožje: Vladimir Neškovič, za pomočnika Slobodan Petrovič, okrajni uučeluik v Zuječarju; za kragujevucko
Ljubljana), Ljubljana, Rožna dol, c. V/23; Hortner Boris (11. 8. 1925, Pakrac), Ljubljana, Kožna dolina c. V/23; Jagodic Edvard (23. 7. 1912, Ljubljana), Ljubljana. Bezenikova 13; Pavlovčič Franc (4. 10. 1862, Divača), Ljubljana, Dolenjska 33; Schega in Pavlovčič Matilda 120 2. 1864, Litija), Ljubljana, Dolenjska 33; Schmitt Oskar [10. 4. 1881, Ljubljana, Ljubljana, Pred škofijo 2; Weiss in Schmitt Marijana (10 6. 1889, Temišvar), Ljubljana, Pred škofijo 2; Peteln Ferdinand (14. 10. 1883, Št. Jurij), Ljubljana, Cesta 29 oktobra 10: Krumplholz in Peteln Otibja (22. XI 1894, Dunaj); Ljubljana, Cesta 29. oktobra 10; Willmann Janez 31. 5. 1879, Koroško), Ljubljana, Trnovski pristan 16; Czechak in Willmann Gusti (28 8. 1886, Ljubljana), Ljubljana, Trnovski pristan 16; Tschufier Karoi (29. 12. 1917, Ljubljana), Liubl;ana, Vitt, Emmanuele 3; Schorn Giinther (6. 5. 1918, Ljubliana), Ljubljana, Jesenko-va 7; Pajk in Schorn Ivana (14. 6. 1909, Olmiitz), Ljubljana, Jesenkova 7; Mihor Mihael (13. 8. 1878, Loka), Ljubljana, Podlimbarska 35; Kuntber in Mihor Terezija (5 5 1869, Dunaj), Ljubljana, Podlim-barskega 35; Meinel Karel (4. 6. 1902, Chemnitz), Ljubljana, Ambrožev trg 3: Potočnik in Meinel Ivana (28. 4, 1886, Kamnik), Ljubljana, Ambrožev trg 3; Mally Oto (22. 10 1872, Kranj), Ljubljana, Pražakova 15; Wieser in Bučar Jožefa (8. 1. 1882, Maribor). Ljubljana, Tyrševa 87, Dcžman Pavel (22. 11. 1919, Ljubljana), Ljubljana, Lepodvorska 28; BoStjančič in Dežman Frančiška (1. 12. 1891, Ljubljana), Ljubljana, Lepodvorska 28; Dežman Peter (10. 6. 1923, Ljubljana), Ljubljana, Lepodvorska 28; Adamovvits in Drenig Pavla (12. 6. 1868, Graz), Ljubljana. Puharjeva 5; Dolenz Anton (22. 12. 1884, Trst), Ljubljana, Dobrilova 6; Lourinetz in Dolenz Lia (5. 5 1898, Dunaj), Ljubljana, Dobrilova 6; Češenj Jožef (10. 7. 1912, Trst), Ljubljana, Galjevica št. 204; Lasar in Češenj Ana (21. 7. 1920, Stara vae), Ljubljana, Galjevica 204; Češenj Friderik (26. 7. 1941, Ljubljana), Ljubljana, Galjevica 204; Sprinz in Bukovnik Leopoldina (19. 9 1900, Dunaj), Ljubljana, Pot na Rožnik 2; Bukovnik Janez (12, 6. 1938, Ljubljana), Ljubljana, Pot na Rožnik 2; Koser Anton (15 10 1908, Celje), Ljubljana, Aškerčeva 17; Habian in Koser Antonija (20. 8. 1908, Aleksandrovo), Ljubljana, Aškerčeva 17; Karbi Ema (13. 5.
1901,	Ljubljana), Ljubljana, Frankopanska 21; Ma-yer Mihael (5. 3. 1887, Nuštar), Ljubljana, Tržaška cesta 40; Kaspar in Mayer Wilma (29. 10. 1894, Slav. Brod), Ljubljana, Tržaška c. 40; Mayer Mihael (7. 4. 1931, Vinkovci), Ljubljana, Tržaška c. 40; Stelantschitsch Julija (7. 2. 1907, Celje), Ljubljana, Via Verdi 10; Egia in Tschuier Ana (28. 2. 1875, Ljubljana), Ljubljana, Vitt. Emmanuele 3; von Wurzbach Norbert (19. 3 1906. Ljubljana), Ljubljana, Poljanska 7; Groschel in Wurzbach Maša (30. 11. 1911, Ljubljana), Ljubljana, Poljanska 7; Wurzbach Andreja (7. 2 1933, Liubljana). Liubliana, Poljanska c. 7; Wurzbach Wolfgang (28. 7. 1939, Ljubljana), Ljubliana, Poljanska 7.
Stundl Ana (27. 7. 1917, Miinchen), Ljubljana, Gregorčičeva 32; Stundl Angela (2. 2. 1938, Maribor), Ljubljana, Škofljica; Stundl Katarina (20. 12. 1934, Maribor), Ljubljana, Maribor; Hafner Janez (25. 11. 1899, Ljubljana), Ljubljana, Reslieva 7; Matzenger Karel (1. 6. 1902, Reka), Ljubljana, Brdo št. 51; Trobentar in Matzinger Jožefa (23, 1. 1897, Gora), Ljubljana, Brdo 51; Trobentar Ignac (23. 7. 1923, Rogatcc), Ljubljana, Brdo. 51; Poje Jožef (17. 3. 1891, Dolga vas), Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 68; Zenko in Poje Ivana (9. 5. 1904, Podbreg), Ljubljana, Pot na Rak. jelšo 68; Poje Jožef (2. 12. 1936, Ljubljana), Ljubljana, Pot na Rak. jelšo 68; Poje Jožefa (13. 12 1937, Ljubljana), Ljubljana, Pot na Rak. jelšo 68; Poje Alojzija (18. 3. 1939, Ljubljana), Ljubljana, Pot na Rak. jelšo 68; Zenko Maks (10. .5. 1927, Ljubljana), Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 68; Zenko Albert (13. 12. 1933, Ljubljana), Ljubljana. Pot na Rak. jelšo 68; Prachtl Matilda (6. 3. 1913, Graz), Ljubljana, Žibertova 17; Rieger-sperger Greti (25. 3. 1922, Celje), Ljubljana, Erjavčeva 21; Mlalsch Marija (8. 7. 1874, Ribnico), Ljubljana, Predjamska 16; Somaitz Janez (16. 8. 1902, Ljubljana), Ljubljana. Ljubljana; Welley Rupert (23. 12. 1892, Radgono), Ljubliana, Vitt. Emanuela št. 50; Fonda in 'Welley Ana (28. 7. 1902, Trst), Ljubljana, Vikt Emanuela 50; Walland Franc (1. 3.
1902,	Asp.), Ljubljana, Šmartinska 16; Sotenschck in Walland Leopoldina (31. 10. 1909, Zagorje), Ljubljana, Šmartinska 16; Imperl Antonija 11. 6. 1922, Sevnica), Ljubljana, Karlovška 9; Schrautzer Emil (3. 4. 1868, Konjice), Ljubljana, Puharjeva 5; Stalzer Jožefa (20 2. 1890, Kočevje), Ljubljana, Stari trg 21; Stalzer Viljem (25. 3. 1914, Pola), Ljubljana, Stari trg 21; Werner Peter (24. 6. 1907, Velimirovac), Ljubljana, Rožna dolina c. IX. št. 2; Lamp in"Wer-ner Ana (7. 8 1915, Velimirovac), Ljubljana, Rožna dolina c. IX. št. 2; Werner Herold (31. 10. 1933, Velimirovac), Ljubljana, Rožna dolina c. IX. št. 2; Werner Robert (28 4. 1936, Velimirovac), Ljubljana, Rožna dolina IX. št. 2,
okrožje: Milan Kalabič, za pomočnika Boško Jo-kič, inšpektor notranjega ministrstva; za kralje-vavko okrožje: Milija Dikovič, odvetnik, za pomočnika Dragiša Vasič. okrajni načelnik iz Va-ljeva; za kruševačko okrožje: Ivan Djordjevič, ban moravske banovine, za pomočnika Svetoinir Po|>ovič, svetnik notranjega ministrstva; za lesko-vačko okrožje: Sreten Stranjakovič, za pomočnika Mirko Adžič, načelnik banske uprave; za morav-sko okrožje: Dragotin Boškovič. za pomočnika Vo-jislav Nikolič. inšpektor banske uprave; za niško okrožje: Čedomir Mladenovič, načelnik banske uprave, za pomočnika Slavoljub Popovič, načelnik leskovačkega okraja; za požarevačko okrožje: Jevtič, za pomočnika Radomir Petrovič, svetnik notranjega ministrstva; za užičko okrožje: Budi-mir Korač, za pomočnika Radovan Markovič, svetnik banske uprave; za šabačko okrožje: Dušan Popovič, za pomočnika Svetislav Stevanovič, načelnik banske uprave.
Srbski vojni ujetniki za domače sirote. Oni dan je imel sejo osrednji odbor srbske zimske pomoči. Sestanek je začel predsednik teea odbora notranji minister Milan Ačimovič, ki je med drugim sporočil, da so Belgrajčani zbrali za zimsko pomoč skoraj 11 milijonov dinarjev. Preči tal je tudi pismo, ki ga je dobil od srbskih vojnih ujetnikov iz Niirnberga, ki ga obveščajo, da so sklenili redno vsak mesec pošiljati zimski pomoči v Belgrad kot svoj prispevek znesek 1,400.000 dinarjev. Minister Ačimovič se jim je najtopleje zahvalil za plemenito darilo.
Novi načelniki v notranjem ministrstvu. Na predlog notranjega ministra so- postavljeni v notranjem ministrstvu novi načelniki. Za načelnika upravnega oddelka Peter Cvetkovič, dosedanji inšpektor; za načelnika snmoupravnega oddelka Aleksander Pekezovič, dosedanji svetnik za v. d".; za državno zaščito pa Aleksander Joksič.
Novo slovensko društvo. Slovenci v čačku in okolici so si ustanovili svoje društvo Za predsednika društva so izvolili učitelju Cibica Draga.
Iz Tržaške pokrajine
Iz Goriške pokrajine
V soboto dopoldne so nekaj pred deseto prenesli v stolnico zemske ostanke scuiorja ljubljanskega stolnega kapitlja kanonika in apostolskega protonolarijit Ivana Sušnika. Mašo zadušnico je ob asistenci duhovščine opravil Htolni |>rošt Ignacij Kadra h ob številni asistenri duhovščine. Po maši zadušuici so odpeli $c Lihem. Stolnica je bila med to žalno slovesnostjo nabito polna, številni navzoči so najlepše dokazovali, kako veliko spoštovanje je užival zaslužni pokojnik. Poleg sorodstva so k masi zadušnici prihiteli tudi ljubljanski župan dr. J. Adlešič, dalje člani uprave in ravnateljstva Vzajemne zavarovalnice z vsem uradništvoin in premnogi prijatelji in znanci pokojnikovi.
Ko je bilo opravilo končano, je bila krsta, ki jo je krasil lep venec rdečih nageljnov, prepeljana na Zale v kapelico sv. Nikolaja.
Ob pol štirih popoldne je bil na Žalah pogreb, katerega se j6 udeležilo izredno veliko število prijteljev in znancev pokojnika. Pogrebne molitve je ob asistenci duhovščine opravil ljubljanski škol dr. (iregorij Kožinan, nato so prenesli krsto pod baldahin pred molilnim, kjer se je poslovil od zaslužnega pokojnika z lepim nagovorom ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je posebej podčrtal zasluge kanonika Ivana Sušnika za razvoj Ljubljane in zavarovalstva pri nas. Nato so vsi pospremili krsto do groba.
Spominu predsednika Vzajemne zavarovalnice
Dejavnost kanonika Ivana. Sušnika je bila tako raznovrstna, da se bo zgodopisec njegovega življenja težko odločil, katero njegovo življenjsko usmerjenost poleg duhovskega poklica bi smatral za najpomembnejšo. .lasno pa je, da ne bo mogel iti mimo njegovega dela za slovensko zavarovalstvo in bo moral določiti temu zanimanju visokega pokojnika eno najodličnejših, če ne prvo mesto.
Misel na organizacijo zavarovalstva v vsena-rndni domači ustanovi so porodili znameniti selški razgovori Ivana Sušnika z dr. .lanezom Evangelistom Krekom. Ko je Ivan Sušnik bil še kaplan (1880—1887) in pozneje sedem let župnik (1887—1894) v Selcih nad Škofjo Loko, je prihajal tja na počitnice mladi dr. .lanez Ev, Krek. V trli razgovorih na sprehodih po lepi selški dolini in ob gostoljubni mizi selškega gospoda je idealni dr. Krek razvijal svoj življenjski program; ob načrtih za preureditev in osamosvojitev slovenskega gospodarstva sta se vedno in vedno povračala na zadružništvo in zavarovalstvo.
In tako je med petimi slovenskimi idealisti, ki so se dne 3. decembra 1809 zbrali na sestanku
70 letnica slikarja Matije Jame
Danes praznuje sedemdesetletnico svojega rojstva priznani slovenski slikar, član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Matija Jama, ki s slikarji Groharjem, Jakopičem, Sternenom in Veselom predstavlja slavno slovensko impresionistično gene-a	tofiij, racijo iz konca prej-
lSH8 šnjega stoletja. To jo rod tistih umetnikov, ki so se izobraževali v tujini, pa so odkrili slovensko zemljo in dimačo dušo izven akademij. Ti so ustvarili svoj-s'.o slovensko umetnost in so kot taki dosegli prvi svoj uspeh v tujini ter s slavo v tujini prišli umetnostno prebujat slovensko občinstvo v paviljon v Tivoli, ki so ga postavili sami s svojimi močmi. Jama je bil najmlajši med njimi, saj je Vesel že v osemdesetih letih, Grohar bi jih bil sedaj 75, Jakopič in Sternen sta jih čez osemdeset, zdaj se jim je pridružil s svojim življenjskim jubilejem Š3 Matija Jama, mojster mojstrom. Zadnja razstava impresionistov pri Obersnelu je pokazala, da so še vedno delavni in tvorni in da se nikakor nočejo postarati, čeprav jim leta teko v lepe vrste. Tako so se impresionisti pokazali še sedaj kot skupina zase. Upamo pa, da ho retrospektivna razstava Matije Jama, ki bi jo zaslužil ob svojem jubileju, pokazala tudi Matijo Jamo v vsej njegovi vrednosti in veličini, ki ga usposablja, da predstavlja poleg Jakopiča slovensko umetnost v Akademiji umetnosti.
Matija Jama je trgovčev sin iz Ljubljane, kjer je študiral srednjo šolo in jo končal z maturo v Zagrebu, na kar se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaj, kjer pa ni vzdržal, temveč se je vpisal v Monakovem v slikarsko šolo, ki jo je obiskoval dve leti. Ko se je vrnil v Ljubljano, je risal za tedanji Dom in svet, oz. za Fr. Lampeta, ki je priobčeval njegove risarske začetke, polne svetlobe in kmečkega realizma ter pokrajinske svežo-s'i. Pozneje je šel zopet v Monakovo k Ažbetu, ki je postal izhodišče slovenske moderne umetnosti. ter obiskoval tudi akademijo. Živel je potem in slikal deloma v podeželju po Kranjskem, de-, loma po Hrvaškem, se poročil s holandsko slika-rico van Raders, živel z njo po Avstriji, Bavarski, Holandski v okolici Haaga, ob Donavi itd., dokler ga ni vojaška dolžnost 1. 1914 pripeljala v Ljubljano, kjer je prebil nekaj vojnih let, na
v tivolskem gradu v Ljubljani in sklenili ustanoviti Vzajemno zavarovalnico, bil tudi Ivan Sušnik, takrat že kanonik v Ljubljani. In ko je bilo treba podpisati ustanovni sklad za novo podjetje, katerega uspeh je I>i 1 v prvem času zelo problematičen, je zopet !>il Ivan Sušnik med prvimi podpisniki ter je za ta namen določil 4000 K. V prvo upravo novega zavoda se je na občnem zboru dne 5. julija 1000 dal izvoliti kanonik Sušnik, čeprav je vedel, da bo to delo terjalo od njega mnogo časa in žrtev. Kot upravitelj Medijatove hišo na bivši Dunajski cesti št. 17, je kanonik Sušnik dal Vzajemni zavarovalnici tudi prve poslovne prostore. Sprva le eno sobo z vhodom iz glavne veže; pa tudi ko je moral ob rasti zavoda četrtletje za četrtletjem odpovedovati drugim najemnikom stanovanja, da je našel nove prostori« za poslovanje Vzajemne zavarovalnice, ni spodil svoje varovanke izpod strehe, ampak jo z naklonjenostjo negoval in varoval pod svojo streho vso dotlej, da je bila toliko pri moči, da si je mogla ustvariti lastni dom.
Kljub vsem težavam, kljub nasprotovanju z raznih strani, kljub napadom v časopisju, je kanonik Sušnik veroval v zmago in uspeh Vzajemne zavarovalnice in to vero na vsaki seji, ne toliko z besedo, kot z dejavno trdno voljo, prelival v vse svoje sodelavce, da so v idealizmu vztrajali, pa naj so bile težave in nasprotovanja še tolikšna. Kar naravno je bilo, da je za prvim predsednikom Ivanom Venzajzoin po njegovi smrti v avgustu 1913 postal predsednik Vzajemne kanonik Ivan Sušnik in je na tem mestu kljub svojim visokim letom ostal do zadnjega dne. In kako je dejavno sodeloval pri izgraditvi podjetja, to vedo tisti, ki so ga imeli priliko opazovati pri raznih posvetovanjih in sejah zavoda. Nad 2000 sejam je prisostvoval v 41 letih zgodovine Vzajemne zavarovalnice, in pri marsikateri teh, ne le v prvih letih, ampak tudi med prvo in sedanjo svetovno vojno, ga je prevzemala živa skrb za usodo zavoda, pri katerem je sodeloval in ki ga je vodil. Nič ga ni moglo odvrniti od toga, da ne bi prišel na posvetovanje, ne vreme, ne druge premnogostranske zaposlitve, ne počitek in niti bolezen. In še ko je bil zadnje dni za smrt bolan, se ni hotel odtrgali od svoje ljubljene zavarovalnice ter je še devet dni pred smrtjo v torek pred Božičem prisostvoval in vodil sejo nadzorništva Vzajemne za-varosalnice.
Svojemu soustanovitelju in drugemu predsedniku je Vzajemna zavarovalnica dolžna večen in časten spomin, naše zavarovalstvo in gospodarstvo pa mora v svojih zgodovinskih analih zapisati ime kanonika Ivana Sušnika z zlatimi črkami na najvidnejše mesto.
kar se je vrnil na Holandsko, potem se nastanil v Belgradu ter zadnja leta od 1925 na Bledu in v Ljubljani. Tu ga vsak lahko snozna, ko se vozi s kolesom in svojimi slikarskimi čopiči na Barje ali v okolico slikat večno lepoto prirode, menjavo luči in poezijo življenja.
To je Jama človek in umetnik, ki je s svojimi razstavami osvojil občinstvo ne samo v Ljubljani, temveč tudi v svetu, saj je razstavljal po vsej Evropi (na Dunaju, v Varšavi, Belgradu, Londonu, Trstu, Haagu, Ilodoninu, Sofiji, Zagrebu in celo v Filadclfiji) ter vise njegove slike v mnogih mednarodnih galerijah (v Zagrebu, Belgradu, Ljubljani, Amsterdamu, Rotterdamu, Haagu, Monakovem itd.).
Ko danes doživlja ta veliki naS kraiinar in pesnik svetlobe in lepote podeželskega življenja, pesnik Barja, Bele krajine, donavskih in evropskih nižin, svoj sedemdeseti rojstni dan, mu čestitamo k jubileju z željo, da bi sledil po svoji življenjski sili in umetniški moči svojim starejšim tovarišem ler še dolgo čaral s svojim kistom poezijo na platna, z uspehom kakor doslej. Tako je tudi on in naj bo še v bodoče dokaz, da se slovenski impresionisti ne starajo ter so večno mladi, kot je večno mlada vsaka prava umetnost, katere čisti svečenik je bil ta rod vse svoje življenje. In ta zavest naj jim bo največja česlitka k njihovim jubilejem!
Zahtevajte povsod naš list!
Priprave za razdelitev | Ducejevih daril otrokom
Ker se približuje praznik Treh kraljev, 1111 katerega se v vsej Kraljevini obdarujejo otroci, je zvezni podpoveljnik GILL-a, prof. Pietro Cas-sani, po nalogu Zveznega poveljnika, zbral okrog sebe vse nadzornike organizacije in ravnatelje ter voditelje šol v Ljubljani ter jim podal zadnja natančnejša navodila za ta praznik. Razdeljena bodo darila, ki jih pošilja Duce sinovom naroda in jih bodo 0. januarja sprejeli tisoči otrok iz cele pokrajine.
Ob 50 letnfci vzornega redovnika
1'red it) leti — to je I. januarju 1892 — je bil rojen v Ljubljani, Dunajska e. 20 — Ivan — sedaj p. Angclik dr. Tominec, r-1 <■ 11 frančiškanskega reda, vikar v Ljubljani in definitor pro-vincije.
Te dni sem bil pri njem na obisku. Stanuje, če me spomin ne vara, v sobi pok. velikega glasbenika in komponista p. Ilugolina Sattnerja. S pokojnim sta bila prijatelja. Mlad še, je vstopi! v frančiškanski red.
Po končanem novicijatu je dokončal študije v Ljubl jani in Kamniku in nato pel novo sveto mašo prav na dan. ko se je pričela prva svetovna vojna: 16. julija 1014. — Prav listi dan jc moral njegov brat, dr Stanko Tominec, oditi na bojno polje. Novomašnik je kmalu nato odšel v Rim. da se pripravi za profesnro, pa je moral študij v Rimu prekiniti in oditi v Švico, v Freiburg, in tam je I. 1017. doktoriral i/ bogoslovnih ved in se specializiral v dogmatiki. Ko se je vrnil domov še pred zaključkom prve svetovne vojne, je bil vojni kurat v zaledju in se je zlasti brigal za italijanske ujetnike na Ljubljanskem gradu in drugod, da bi jim olajšal trpljenje.
Kot profesor na bogoslovnem učilišču frančiškanskega reda v Ljubljani je bil zelo razgleden človek, poln živahnosti in poštene volje. C) tem pričajo njegove publikacije in pa članki v revijah. Naj jih navedeni le nekoliko: Verska svoboda. Ločitev Cerkve od države. Sv. Frančišek in socialno vprašanje. Sv. Frančišek — komunist? V dijaškem listu »Mentorju« je I. 1022. pisal tudi o problemu »Zakaj se svobodna inteligenca odtujuje veri? V »Pravici« pa je objavljal članke o socialnih in socinlno-verskih vprašanjih. Zanimivi so članki: Ali je bogastvo moralno indiferentno? Problem miloščine. Ali je neomejeno kopičenje bogastvu dovoljeno?
L. 1025 je izšla v Mohorjevi knjižnici praktična apologija »Sonce in senca<. Najbolj važno tlelo pa je n jegov komentar k papeški encikliki »Rcrum novarum-r — Osnovna načela krščanskega socializma (tOit — Delavska založba). — Več let je tudi urednik »( vetja z vrtov svetega Frančiška«, kjer skoraj ni številke, tla ne bi sodeloval, urednik »Vere in življenja« je od početka, sodeluje tudi pri »Biografskem leksikonu«.
Socialna in odlična pa je njegova zamisel »Podpornega odseka lil. reda ,Pax et honum'«, ki danes že nudi stoterim in več mirno starost, ko bi sicer morali na občine ali pa od hiše do hiše.
Kot župnik frančiškanske župnije Mar. Ozn. je dosegel, da je bila cerkev znotraj vsa prečiščena. in oskrbel je tudi mogočno slikarsko tlelo po Mateju Sternenu. Mojster je sam izjavil. da je to njegov labodji spev. O tem delu so prinesle naše in tuje revije članke izredne pohvale. Prenovil je pevski kor in orgle, tabrr-nakelj, obdttrje pri malih vratih — in vse tudi plačal, pa tako. tla ž.lipljani skoraj vedeli niso kdaj. In vendar je izplačal v tistih letih blizu pol milijona lir.
Zamislil je tudi frančiškansko dvorano, ki je postala zavetje tedaj cvetoči prosveti širokih plasti ljudstva, zlasti so bila predavanja odlično obiskana, koncerti, igre, akademije iz cele Ljubljane.
Poleg vsega lega dela ni pozabil na srre dušnega pastirstva — na spovedovanje. Za to ima zmeraj čas in veliko ljubezen.
Sedaj, ko se njegovo življenje nagiba v poldan in že čez — mu želimo pač vse dobro — čestitamo pa ne njegovim letom, temveč delu, ki ga je dovršil, spoštujemo ljubezen, ki ga je vodila pri tem in želimo božji blagoslov na njegovo daljno pn>	E. P. župljan.
Spor!
Na novega leta dan so
začeli skakalno sezono v Planici
Planica, 2. januarja. Včeraj so zaključili v Planici prvi tečaj za smuške skakalce. Snežne razmere so bile prav dobre, rezultati pa zadovoljivi. Skakali so na 65 metrski skakalnici. Največ točk (po 303) 6ta dosegla Dovjak in Novšak. Najdaljše skoke (61 m) sta izvedla Klančnik iti Dovjak. Klančnik je doskočil 6 precejšnjo napako, kar je imelo za posledico, da se ni mogel uveljaviti v konkurenci. Podrobni izidi so bili: 1. Dovjak Oto 56, 58, 61 m — 303 točke; 2. Novšak Albin 56, 58, 61 m — 303 točke; 3. Bild-stein Helmut, 55, 56, 57 m — 201 točk, Galleitner Eduard 55. 55, 57 m — 283.5 točk; 5. šušteraič 52, 53, 55 in _ 271.5 točk.
V svojem poročilu o prvih skakalnih tekmah v Planici omenja »Karntner Oreti7.ruK da je dobil koroški srnuški šport 6 skakalcema Klančntkom in Novšakom ter s tekalcema Smolejem iti Razinger-jem dragoceno okrepitev.
Vsem naročnikom in kupovalcem knjig „Siovenieve knjižnice
*«
Namesto osme knjige „Vetfomec8 svetovno znana povest
• «
Franceta Bevka bo izšla toliko željena
Dekle z biseri
• A
VV
Ta knjiga bo izšla koncem januarja ali pa v začetku februarja.
Pred 10. januarjem bo pa izšla knjiga SILVIA PELLICA „Moje Jcie"
in takoj nate „Z!a!e večnega fuda"=
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini - • --
12. Prerok osaa
(Nadaljcvuuje.)
Janez je robat, pripravljen za napad, nestrp-Ijiv in nemiren. Ne boža tistih, ki hodijo k njemu, čeprav bi se lahko hvalil, da jih je privabil k sebi. ln ko pridejo h krstu farizeji in sad meji, ugledni in v pismu učeni možje, spoštovani od ljudstva, veljavni v templju, jih zmerja bolj kot druge.
»tiadjn zalega, kdo vas je zagotovil, da ube-žite prihodnji jezi. Obrodilo torej vreden sati pokore in ne govorite sami pri sebi: .Abrahama imamo za očeta'. Zakaj povem vam, da moro Beg iz teh kamnov Abrahamu obuditi otroke.«
Vi, ki ste se zaprli v kamenito hiše, kakor se gadje zakrivajo pod skale, vi, farizeji in satlu-ccji, sle trši kot kamen. Vaš razum je okameiiol v črki zakona in obrtičev, okamencln jc vaše sebično srce. Lačnemu, ki vas je prosil kruha, sto dali v roko skrljak, in kamen ste vrgli na onega, ki jo grešil manj kakor vi. Vi. farizeji in saduceji, ste napuhnjoni kameniti kipi, katere more premagati samo ogenj, ker voda le teče preko vas in se hitro posuši. A oni Bog, ki je s svojimi rokami ustvaril Adama. zamore s prodnim peskom, s cestnim prahom, s pečinastimi stenami napraviti druge liuili, druga živa bitja, ilruee svoje sinove, spremenil bo kamen v tebi in dušo. ilniitn ste vi spremenili dušo in telo v kamen. Ne zadostuje torej. da se kilo koplje v Jordanu; umivanje je zdravo, toda pomeni le začetek. Delajte torej nasprotno temu, kar ste do sedaj delali, ker vas bo sirer upcpclil oni. ki ho krstil z ognjeni.
Ljudje so ga vprašali:
»Kaj naj torej storimo?«
Odgovoril jim je:
»Kdor ima dve suknji, naj eno podeli tistemu, ki je nima, in kdor ima jedi. naj ravna enako.«
Prišli so tudi cestuinarji, da bi se dali krstiti in so dejali:
»Učenik, kaj naj storimo?«
Odgovoril jim jc:
»Ne terjajte nič več, kakor Vam jo določena.
Pa tudi vojaki so ga vpraševali:
»Kaj naj pa mi storimo?«
ltekel jim jc:
»Nikomur ne delajte sile! Nikogar ne varajte iu zadovoljni bodite s svojo plačo!«
Ko Janez oznanja strašno izbiro med dobrim in zlim, je skoraj nadčlovek. Ko pa zaide v po. drohnosti. postane vsakdanji, takorekoč zaide prav v sredo farizejske tradicije. Ne zna svetovati drugega kot miloščino: dar od previška, brez česar ne moreš izhajati. Od cestninarjev zahteva le strogo pravičnost. Vzamejo nai, kar je določeno in ničesar več. Vojakom, nasilnim in tatinskim ljudem. svetuje le obzirnost: zadovoljite se s svojo mezdo in ne kradite V popolnem mozaizmu smo: Amos in Izaija sta davno preti njim šla dalje.
In zdaj jc čas, da je tožitel.i z Mrtvega morja odstopil mesto otlrc^enikti s liberijskega morja.
Žalostna jc usoda predhodnikov; vcilo. a ne vidijo, pridejo do bregov Jordana, a ne uživajo obljubljene dežele, naravnavajo pot onemu, ki pride za njimi, a ho šel mimo njih in pred nje, pripravljajo prestol, a ne bodo 11.1 njem sedeli, služabniki so gospodarja, ki ga pogosto ne vidijo v obraz. Morda Janezovo ognjevitost opravičuje bolje njegova zavest, da je navaden predhodnik in nič več. Ta zavest ni rodila zavisti, a je pustila žalostno vsebino v njegovi goli ponižnosti.
Prišli so iz Jeruzalema in ga vprašali kdo je:
»Ali si Elija?«
»Ne.«
»Si li prerok?«
»Ne.«
»Si li Kristus?«
»Ne. Jaz sem glas vpijočega v puščavi. Za menoj pride ta. kateremu nisem vreden, da bi odvcznl jermen od obuvala in mu ponudil opauke.«
Medtem si je v Nazaretu nepoznani Delavec, s svojimi rokami vezal obuvalo, da gre v puščavo, kjer je donel glas. in trikrat odvrnil: nisem.
Bil je tedaj v tridesetem letu. v pravi in primerni starosti. Pred tridesetim letom je človek le prihližnji osnutek. Vladajo v njem splošna čustva in ljubezen do vseh. Ne pozna dobro Hudi. torej jih ne more ljubiti z ono sladko, pobožno ljubeznijo. s katero ljubijo ljubljenci, ("e jih ne pozna in jih ne zna ljubiti, nima pravice, da govori z ugledom in ne oblasti, zahtevati, da ga poslušaj.....iti daru, tla jih rešuje.
šport v kratkem
Snežne razmere na smučiščih Ljubljanske pokrajine. V pisarni SPD 6mo zvedeli, da je za smučanje še vedno dovolj snega. V Ribnici na Dolenjskem ga je 30 cm, na Lipoglavi nad Šmarjem 10 cm, pri sv. Treh kraljih 40 cm, na Rakitni 30 cm, na Polževem 12 cm, na Mrzli gori pa 65. Vreme je večinoma oblačno, sneg pa osrenjen.
Na Rakovniku so začeli danes popoldne s turnirjem namiznega tenisa. Danes so igrali juniorji in moštva, jutri ob 9 dopoldne in ob 14 popoldne pa nastopijo single seniorji in pari.
Iz Ribnice poročajo, da se pripravljajo na smuške tekme, na katere bodo povabili vse klube naše pokrajine.
Brandenburžani so gostovali 1. januarja v Celovcu. Igrali so dvakrat 6 hokejskim moštvom celovškega KAC. Prvič so zmagali s 3:1, drugič pa se je sreča obrnila in so zmagali Celovčani z 2:0.
Von Tschammer und Osten je izdal nemškim športnikom proglas, v katerem jih prosi, da odstopijo toplo zimsko obleko, smuči in smuške čevlje za potrebe vzhodnega bojišča. Med drugim je zapisal nemški športni vodja v svojem proglasu sledeče: »Vem, da se morate s tem začasno posloviti od nad vse priljubljenega športa. Kdor je smučar, se je preda! z dušo in telesom tej tako čudoviti panogi športa. 7.a vas pomeni oddaja vaše opreme več kakor oddaja česar koli drugega. Vendar, če boste pomislili na vaše tovariše zunaj, ne boste hoteli govoriti o žrtvi. Dali boste bojišču, česar potrebuje in veste, da bodo lahko naši vojaki zmagovito končali borbo le tedaj, če bodo izpolnjeni vsi pogoji za to.«
Tudi norveški smučarji se bodo udeležili vojnih zimskošportnih iger v Oarmisch-Partenkirche-nu. V pripravljalni tečaj, katerega vodita Alf Knud-een in Berthel Paaska. so sprejeli 75 tekmovalcev.
V Celovcu bo 10. januarja žensko drsalno prvenstvo Vzhodne pokrajine. K temu prvenstvu bo pripuščenih 6 najboljših tekmovalk z Dunaja.
Smučarje so razdelili v razrede. V Nemčiji so sistem
reorganizirali
;inuškega državnega prven-
stva in so vse tekmovalce razdelili v razrede. V prvi razred je prišlo 167 6mučarjev Vzhodne pokrajine.
bolgarski prvak Slavija je povabil za sv. Tri kralje v goste Zrakoplovni športni klub z Dunaja. Zrakoplovci bodo igrali najprej s Slavijo zateni pa še s SK Železničarjem iz Sofije.
Kakor Švedi, tako imajo tudi Norvežani lepo navado, da ugotovijo konec leta, kdo je postavil najboljši športni rezultat in mu podarijo zlato kolajno. Nedavno so odlikovali z zlato kolajno Finna Hodta, svojega najhitrejšega drsalca in lahkoatleta.
Spanija-Svica 3:2. 30.000 gledalcev je prisostvovalo v Valenciji mednarodni nogometni tekmi med Španci in Švicarji, katero so domači odločili v svojo korist. Spanci so vodili že s 3:1, proti koncu pa so Švicarji le uspeli, da so znižali razliko na 3:2.
Consolini, svetovni rekorder v metanju diska? Poročali smo že, da je dosegel 26. novembra v Milanu Confolini fantastičen rezultat v metanju diska, ko ga je zalučal 53.34 m daleč. Italijanska atletska zveza je Consolinijev rezultat potrdila in ga predložila mednarodni zvezi v potrditev. Ker Nemci niso priznali Lampertovega uspeha (53.35), je verjetno, da bodo Consolinija proglasili za svetovnega rekorderja.
Z Gorenjskega
Smrt blage žene. Na sv. večer je. na Jesenicah umrla ga. Marija Cel osni k roj Poženel. Kako priljubljena je bila pri vseh, najlepše dokazuje njen pogreb, za katerim jo šlo izredno mnogo Jeseničanov in okoličanov. V žalnem sprevodu so nesli kar 10 krasnih vencev, ki so jih dali svojci in razna dobrodelna društva, pri katerih se je blaga 'pokojniea z vso vnemo udejstvovala. Bila je res velika dobrotnica revežev, za katere je imela vedno čuteče srre. Pogrebne molitve je opravil g. župnik in cerkveni pisatelj g. Šciger-schniirlt 7, Dobrave. Dobra žena. ki jo je smrt ugrabila v najlepših njenih letih, ie zapustila užaloščenega moža in dva majhna otroka, ki sla izgubila nad vse dobro mamico. Hudo prizadetim svojcem izrekamo globoko sožalje! Blagi pokoj-nici pa naj Bog povrne za vse. kar je dobrejia storila!

Koledar
Nrdelja, 4. januarja: Ime Jezus; Angela Fol., vdova: Dafroza, nuičenica; 1'risk, mučenec.
Ponedeljek, 5. januarja: Telesfor, papež in mučenec: Emilijami, devica; Simeon Stilit, spo-znavalec; Telmjdski, mučenec.
Torek, 6. januarja: Sv. Trije kralji, razglašen je Gospodovo; Makra, devica in mufenica; Melanij, škof.
Sreda, 7. januarja: Valentin, škof; Teodor, spoznuvalcc; julijun, mučenec; Lucijan, mučenec; krispin, škof; Nicet, škof.
Četrtek, R. januarja: Sevrrin, opat: Teofil, mučenec: Krliard, škof; Maksim, škof; 1'acijent, škof; Apolinar, škof.
Novi grobovi
+ Drašler Valentin, zvaničnik dr/, železnice, je izdihnil svojo dušo v Ljubljani ter bo pokopan v nedeljo, dne 4. t. m. ob štirih popoldne i/, kapele sv. Krištofa na Žalah. Bog mu daj večni mir in pokojl Njegovim žalujočim svojcem izrekamo svoje sožaljc.
Osebne novice
— Za doktorja filozofije je bil promoviran dipl. pliil. Leon Žlehnik. Iskreno čestitamo.
= Promocija v Itelgradu. Dne 2*2. decembra 1011 je bil promoviran v Belgradu za doktorja vsega zdravilstva Joško (Mahal, sin tehničnega višjega svetnika v pokoju inž. Olahala Josipa v Ljubljani. Iskreno čestitainol
Izredno cencne
Knjižne kolekcije
v katerih imate hotrato izbiro naj-različnejših kniig, katere bomo pio-dnjali le do 28. februarja. Zato po liitile z naročilom, ker bodo nekalere kolekcije kmalu oošlo. Če še niste Seinama kolekcij prejeli ga zahtevale — Ti«t\ ki se učite italiinn-ičino si naroč:te kolekcijo St. 71
B n j o r Kalan: ITALIJANSKO- SLOVENSKI SLOVAR
L e b e n: ITALIJANSKA VADNICA. I. in II. del
Ta kolekcija, ki vsebuje naš najbogatejši Italijanski slovar in najboljši učbenik, stane L. 62.SO
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred Skotijo štev. 5. Telefon 25-29
—	Ljubljanski bogoslovci naj pridejo v semenišče v ponedeljek, dne 12. januarja, jtopoldue. — Vodstvo duhovskega semenišča.
—	Letošnji koledar. Novo leto 1012 smo začeli s Četrtkom in ga bomo ol> koncu leta s četrtkom tudi končali. Pepelnica bo padla na 18. februar in bo zato predpust razmeroma dolg. kar pa za sedanje resne in težavne čase ni nič kaj razveseljivega. Velika noč pade na 5. aprila, Sveto Rešuje Telo na 4. junij. Nedelj in zapovedanih praznikov bo to leto 01, nezapovedanih praznikov pa 6.
—	»Privatni telefonski imenik«! Poštno ravnateljstvo je zvedelo, da se zbirajo oglasi za pri-vatno izdajo telefonskega imenika. Opozarjamo vse prizadete, da ravnateljstvo doslej še nikogar ni pooblastilo za izdajo telefonskega imenika "in da razpečavanja takega imenika ne bo dopustilo, ker l)0 v kratkem izšel uradni imenik za 1. 1942.
—	Darovi Rdečemu križu. Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani je prejel od Hranilnice Ljubljanske pokrajine v namene RK 1000 lir namesto razpošiljanja vsakoletnih poslovnih novoletnih voščil. — Dentist g. Ferdo Pa lovec iz Ljubljane je daroval 1000 lir. _ Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
Leto IS4I brez vremenskih katastrof
Ljubljana, 3. januarja.
V	letu 1941 je bilo zaznamovanih sicer veliko število deževnih in snežnih dni. Metnorolo-*ki_ zavod jih je za Ljubljano zapisal 164 s 1.531.3 mm padavin. Letni povprečnik za Ljubljano je bil po dolgoletnih opazovanjih preračunan na 1410 mm. Lani je bil in povprečnik torej prekoračen! Lelo 1941 je bilo sicer razmeroma mokro, toda v Ljubljanski pokrajini ni bilo nikjer hujših vremenskih katastrof, niti ne pomladanskih in jesenskih povoclnji. Letn je bilo za kmetijstvo toliko primerno mokro, da so dobro uspevali vsi poljski pridelki. Ob lepem vremenu sn n. pr. spravljali seno in prav tako otavo. Tudi drugi pridelki so bili spravljeni brez hujših vremenskih ovir.
V	zadn jih 20 letih smo imeli mnogo prav suhih let. 'Jako je n. pr. leto 1920 imelo le 850 mm dežja v 95 deževnih in snežnih dneh. Suho jc bilo tudi letn 1921. ko jc bilo 931 mm padavin. Nekateri rnescci so bili takrat skora j brez dežja in je nastala ponekod huda sušn. Suho je bilo tudi leto 1958. ko je v 138 dneh padlo 1.174.1 milimetrov dežja. Predlanskim j? padlo v 157 dneh 1413 dežja, torej nekaj min nad povpreč-nikom. Lansko leto je bilo torej napram predlanskemu deževnejše.
Lani je jeseni zgodaj zapadel prvi sneg. Snežilo je žc 23. oktobra in je takrat padlo po ravnini do 5 cm snega. Od tega dne je do oknea leta še štiri krat snežilo. Veliko snega jc I. 1938 prinesel Miklavž. Takrat ga je padlo kar do 30 cm.
Lanski december je 30. decembra dosegel najnižjo temperaturo, namreč — 14.8° C. Lani pa je bil drugače 23. februarja zaznamovan najliu.ši mraz s —23° C. V decembru je bila IV lani zaznamovana najvišja temperatura 4-8" C.
Od 30. decembra naprej je mraz odnehal V petek zjutraj je meteorološki zavod zaznamoval najnižjo jutranjo temperaturo —7.6°, v so-boto zjutraj pa —3.8° C. Barometer jc v petek zjutraj kazal 772.2 mm, v soboto zjutraj pu se
ie dvignil nn 774.3 mm. Vse kuže, da bo v krut-kem vremenski preobrat.
Sedanji mraz je drugače za zdrave ljudi znosen in ugoden. Le po cestah se je napravil ogromen prah. Tako velik mali po cestah je bil tudi leta 193? v januarju. Takrat so ljudje jadi-kovali: »Namesto snega — sam pruhl« l isto leto je prvi sneg zapadel šele 15. januarja.
Življenje in smrt v Novem mestu leta 1941
Novo mesto, 2. januarja.
V preteklem letu je bilo v novomeški župniji rojenih 279 živili otrok, ki so po večini- zagledali luč sveta v tukajšnji ženski bolnišnici. Od teh je bilo 159 dečkov in le 120 deklic, kar so bolj poredko zgodi, ker običajno več dekletc ko fantkov. Poleg teli živih je bilo rojenih še 20 mrtvorojenih. Od vseh teli novih Zemljanov je le 27 novomeških faranov. Dvojčki so bili rojeni sedemkrat. Po veri so razen treh grkokatolikov vsi rimski katoliki. Nezakonskih otrok je bilo 31.
Tudi v preteklem letu je življenje bilo močnejše od smrti, saj je smrt pobrala le 111 oseb, ki so po večini umrle v bolnišnici. Če primerjamo žetev življenja in smrti med NovomeSčani samimi, sn nam ne pokaže nič kaj razveseljiva slika; obe' žetvi sla si namreč popolnoma enaki: 27 rojenih in 27 umrlih. Od 111 umrlih je bilo 30 otrok pod 15 letom. Med umrlimi je bila najstarejša Marija Molile, ki je umrla v novomeškem občinskem zavetišču v starosti 85 let.
Poročenih je bilo v novomeški župniji 18 parov. od teh 8 parov iz drugih župnij, 1 novomeški par se je poročil drugod. Oklicanih je bilo 20 parov, od teh 7 enkrat za trikrat, 3 dvakrat za trikrat.
Ribniška dolina dobi letos novo šolo
Ribnica. 2. januarja.
Že več let postavljajo novo šolo za gorenji konec Ribniške doline. Lepo, že skoraj dograjeno poslopje le/i ob cesti Sodrnžica—Ribnica. Njen okoliš lx> obsegal tri najoddaljenejše vasi šolskega okoliša Ribnica. Ti otroci morajo hoditi dan za dnom 6 km daleč v šolo. Ka j se to jiravi, hoditi vsak dan tako daleč, na primer pozimi ko morajo 6 letni otroci prehoditi 12 km potil Temu v pojasnilo dodamo, da je ves mesec januar in tudi druge dni decembra temperatura od Ki stopinj pod ničlo, celo do 24, kakor letos.
Poleg tega je treba upoštevati, da mladino vsakodnevna hoja v šolo po tako dolgi noti ne le hudo utruja, da je nesposobna za ufc, temveč da je na tako dolgi poti večkrat možno tudi moralno pohujšanje itd. Zato je bila potreba gradnje te nove šole naravnost kričeča. Pohvaliti moramo požrtvovalnost vseh, ki so bili tako uvidevni, da so zastavili vse svoje moči, da se je končno uresničila želja številnih staršev in otrok.
Načrte za šolo jo napravil inž. Gaspari. Veliko truda je vložil v to šolo tudi pok. profesor dr. Trdon. ki je dobro poznal razmere teh krajev. Gradbena dela je dovršil sodraški mojster g. Košir. Vsa druga dela so izvršili domači obrtniki. Da se je ta tako nujna zadeva uresničila, gre zahvala tudi šolskemu odboru z g. Kozinom i/. Sns ja na čelu.
Prihodnje šolsko leto IkhIo otroci iz vasi Stišje, Žlcbič in Slatnik že hodili v svojo domačo šolo, po kateri so hrepeneli že dolgo časa.
Ljubljana
1 Slnrši učencev in učenk državne dvoraz-redne trgovske šole v Ljubljani se vabijo na roditeljski sestanek, ki bo v ponedeljek 5. januarja ob 16 popoldne v prostorih šole. Pridite vsi!
1 Starešinska kongregacija pri oo. frančiškanih v ponedeljek pred praznikom sv. Treh kraljev nima sestanka, prihodnji sestanek lw> dne 12. januarja ob pol 7 zvečer; po sestanku kratek razgovor. Prosimo za številno udeležilo.
1 Današnji shod kri/.nnskc moške kongrega-cije se prične točno ob tri četrt na 6 zvečer. Po govoru bo darovanje za družijo, potem kratka adoracija, sv. rožni venec in litanije M. 1). Vsi člani vljudno vabljeni!
1 Razdeljevanje tiskovin »Prijava za dodelitev mleka« se prične v ponedeljek, 5. januarja. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata opozarja hišne gospodarje (upravitelje), da tiskovine takoj razdele v njihovih hišah stanujočim družinskim poglavarjem, ti pa naj oddajo izpolnjene prijave čimprej, najkasneje pa do 15. januarja v najbližji mlekarni ali na najbližji mitnici. V osta-lem veljajo navodila, natisnjena na hrbtu tiskovin, ki so bila tudi objavljena v listih od 1. in 2. januarja.
1 Ravnateljstvo šole Glasbene Matice v
Ljubljani opozarja starše in gojence, da se je pričel dne 3. t. ni. redni pouk na šoli Glasbene Matice v vseli oddelkih in razredih.
1 II. vnnnjn Marijina kongregacijn pri tiršu-linknh v Ljubljani ima danes popoldne ob 3 shod. Pridite vse! — Voditelj.
I Nalmvljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5 bo razdeljevala razpoložljiva živila za mesec januar 1942 po vrstnem redu z začetno črko A—I) dne 1. I.: E—G dne 8. I.; IT—J dne 9. 1.; K dne 10. I.; L—N dne 12. I.; O-R dne 13. I.; S-T dne 14. L; U-Ž dne 15. I. — V ponedeljek dne 5. t. m. bo prodajalna zaradi inventure zaprta!
1 Itektnr našo Glasbeno akademije pianist Anton Trost in violinist prof. Jan Slais bosta priredila v petek, dne 9. januarja v veliki Filhar-monični dvorani komorni koncert na katerem bosta izvajala tri sonate za klavir in violino, in sicer: Beethovnovo, Cesar-Franckovo in Respighi-ievo. Oba umetnika nastopila pod imenom Ljubljanski komorni dno in vsi dosedanji nastopi so pokazali na kako visoki umetniški vrednosti so njuna izvajanja. Zato na koncert že danes opozarjamo. Vstopnice od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice.
1 Danes popoldne oh 5 ho ponovil »Rokodelski odert uspelo komedijo »Cvrček za pečjo:. Igra je vsebinsko zelo bogata! Kdor si želi vesele zabave, naj današnje predstave ne zamudil Predpro-daja vstopnic Ih> danes od 10—12 dopoldne in od 3—5 popoldne. Opozarjamo na točen začetek I Med odmori godba!
1 Danes ob 3 popoldne vsi v frančiškansko dvorano, kjer bo frančiškanska prosveta že petič j>onovila prelepo Gregorinovo božično dramo —
»Kralj z neba«! Vstopnice si preskrbite v pred-
prodaji od 9 dalje pri blagajni frančiškanske dvorane. Opozarjamo, da smo znižali cene vstopnicam tako, da je mogoč prav vsakomur ogled te krasne božične igre.
1 Vrtnarska predavanja pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. — V sredo, dne 7. t. m. predava mestni vrtnarski asistent Franc Pirnat o »Zgodnje spomladanskem delu v zele-njadnem malem vrtu (priprava prvih toplih gred, najzgodnejše setve v topli gredi in na prostem). Začetek točno ob 6 zvečer. Kemijska predavalnica na 1. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost.
1 Služkinje priredijo tudi letos svojo božičnico, in sicer nn dan sv. Treh kraljev, 6. t. m. ob 5 popoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. Spored prireditve: božični govor, petje, igra »Križev pot našega dekleta«. Vstopnice se dobo v trgovini Sfiiigoj (Frančiškanska ulica) in na dan predstave. Vsi iskreno vabljeni!
1 Simfonični koncert skladb l. m. Škerjanca. Koncerti, ki bi bili izključno posvečeni tvornosti enega samega skladatelja, so v našem glasbenem življenju redkost in gotovo posebna pojava. V slovenski glasbi najdemo malo osebnosti, ki bi bile ustvarile toliko različnih vrednot 'na polju simfonične glasbe, da bi njihovo delo moglo izpolniti zahteve zanimivosti in enotnosti posebnega glasbenega večera. Takšna osebnost je skladutelj Lucijan Marija Škerjanc, čigar simfonično delo je v nekaterih izvedbah sicer postalo znano, ki pa jo v zadnjem času ustvaril nove skladbe, ki bodo prvič izvajane na koncertu Glasbene Matice v ponedeljek, 12. januarja ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Na ta koncert, ki bo posebno privlačna in zanimiva koncertna prireditev letošnje sezije, že danes opozarjamo naše glasbeno občinstvo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Malice.
I Za mater s 6 oiroci so darovali: Neimenovan 20 lir, neimenovan 50 lir, uprava kina Union 100 lir, neimenovan 50 lir.
1 V Ljubljani so umrli od 26. decembra 1041 do 1. januarja 1942. Grimm Marija, 70 let, za-sebnica, Osojna pot 3; Maučec Marija, sestra Ro-silda, 36 let, seslra 6v. Križa, Poljanska cesta 16; Lubcj Karol, 19 let, sin kočarice, Vidovdanska c. 9; Logar Katarina, roj. Debevec, 73 let, žena žel. uradnika v p., Cijjlarjeva ul. 11; Krek Laura roj. Schilcher, 06 let, vdova dvornega 6vetnika, Goru-pova ul. 24; Mavc Amalija roj. Zakrajšek, 57 let, vdova žel. zvaničnika, Ilirska ul. 18; Krevs Ludvik, 18 let, sin poseatnice, Vidovdanska cesta 9; Okorn Marija roj. Kocjan, 83 let, vdova žel. uslužbenca, Soška ul. 7; Omladič Jakob, 78 let, trgovec, Vidovdanska c. 9; Peterlin Valentin, 70 let, mizarski pomočnik, Celovška c. 56; Cepin Terezija roj. Man-Ireda, 6S let, uslužbenka drž. žel., Rožna dolina Cesta XIII. št. 1; Trošt Ivana roj. Žgur, 79 let, vdova nadučitelja, Gestrinova ul. 4; Ncmcc Anton, 21 let, dimnikar, Sv. Petra cesta 79; Sušnik Ivan, 88 let, stolni kanonik, Preti škofijo 15. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Čanžek Ivanka roj. Godec, 25 let, žena delavca, šušteršičeva ulica 15; Tesar Frančiška roj, Prime, 52 let, žena zvanič. poštne hranilnice, Rožna dolina, Cesta V1I/3; Kuhar Jakob, 42 let, poštni uradnik, Hrenova ulica 17; Kavčič Anton, 46 let, dninar, Brest 1, obč. Tomišelj, Skutelj Franc, SO let. Otok 2, obč. Št. Jernej; Kajfež Matija, 38 let, čevljar, Fara pri Kočevju; Setnikar Marija, 7 let,-hči delavca, Dobrova 12, pri Ljubljani; Mahne Alojzij, 68 let, dninar, Karlovca, obč. Velike Lašče; 2en Lovro, 71 let, trgovski poslovodja, Galjevica 9; Kos Marija roj. Korinšek, 46 let, žena policijskega svetnika, Kocenova ulica 7; K rž mane Anton, 41 let, posestnik, Bevke 29 pri Vrhniki; ICrapš Jože, 67 let, čevljarski pomočnik, Grajska nI. 1; Markelj Minka, 65 let, kuharica, Poljanska .. 16; Gogala Lea, 2 mcseca, hči kuharja, Rokova ul; Piskač Vckoslav, 19 let, sin ključavničarja, Sv. Petra cesta 52; Pogačnik Helena, 49 let, delavka, Staničeva ul. 8; Sajcvic Ivana roj. šibenik, žena strok, učitelja, 52 let, Kobaridska ul. 58; For-tin Janez, 27 let, Črna pri Dravogradu; Kocen Rado, 14 let, sin trgovca, Bavdkova ul. 3; Kalčič Božidar, 8 dni, sin mornar, vodnika, Lepodvorska ulica 30.
Gledališče
Drama. V nedeljo, 4. jan. ob 14: Sneguljči-ca. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17. 30 Boter Andraž. Izven. Znižane cene. — V ponedel jek, 5. jan. zaprto. — V torek 6. jan. ob 14 Pctrčkove poslednje sanje. Izven. Mladinska igra. Zelo znižane cene. Ob 17.30 Ro-kovnjači. Izven. — Sreda, 7. juu. ob 17.30 Ro-kovnjači. Red Sreda.
Opera. V nedeljo 4. jan. ob 15: Netopir. Izven. Zelo znižane cene. — V ponedeljek 5. jan. zaprto. — V torek 6. jan. ob 17: Prodana nevesta. Izven. — V sredo 7. jan. ob 17: Ples v Operi. (Opereta). Premiera. Red Premierski.
Radio Ljubljana
Nedelja, 4. januarja: 8.00 Radijska poročila v slovenščini. — 8.15 Radijska poročila — 8.30 Mistični slavospevi sv. Silvestra, prenos iz bazilike sv. Silvestra v Rimu — 8.40 Orgeljski koncert, prenos iz bazilike Carmine Maggiore v Napol i ju (organist F. M. Napolitano). — 11.00 Peta maša, prenos iz bazilike sv. Pavla v Rimu. — 12.00 Razlaga evangelija v italijanščini (P. Zappaterreni).
—	Razlaga evangelija v slovenščini (P. Sckova-nič). — 12.35 Marjan llebein igra na cilre. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v sloven-šini. — 13.20 Pesmi, pesmi, pesmi... Orkester pod vodstvom Angelinija. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Sijanca. Pisana glasba. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Gospodarsko predavanje v slovenščini. — 17.35 Kmečka godba. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20.00 Napoved časa. Radijska poročila.
—	20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Koncert organista Pavla Ranči-gaja in violinista Jana Slajša. — 21.00 Koncert komornega zbora. — 21.30 Napoli poje. — 22.00 Pogovor v slovenščini. — 22.10 Koncert violonče-lista Ainlcta Capponija, pri klavirju Germano Arnaldi. — 22.45 Radijska poročila.
Ponedeljek. 5. januarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila.
—	12.15 Pisana glasba pod vodstvom Petralia. — 12.40 Harmonikaški duet Golob-Adamič. — 13.00 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Filmska glasba. Orkester pod vodstvom Barzizze. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Operna glasba. — 14.25 Orkestralna glasba pod vodstvom Gallina. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. _ 17.15 Orkester EIAR-ja pod vod-stvom I). M. Sijanca s sodelovanjem tenorista Iva--na Francln in sopranistke Ksenije Vidalijeve. Operna glasba. — 19.00 »Parliamo 1'italiano«, prof. dr. Stani \0 Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim docodkotn v slovenščini. — 20.30 Slavni valčki. — 20.10 Orkester in zbor pod vodstvom
VODILNI SLOVENSKI KMETIJSKO-STROKOVNI IN GOSPODARSKI LIST
VSAKEMU KMEČKEMU DOMU NUJNO POTREBEN!
Oallina. — 21.20 Pogovor v slovenščini. — 21.45 Koncert pod vodstvom Uga Tansinija s sodelovanjem pianistov Maria Salerna in Carletta Bussol-tija. — V odmoru novice v slovenščini. — 22.45 Radijska jioročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. mr Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murinnver R., Sv. Petra c. 78; v ponedeljek: mr. Sušnik. Marijin trg št. 5, mr. K ura 11. Gosposvctska 10, in mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobru 31.
Poizvedovanja
Najditelj dveh legitimacij, t. j. službene in železniške, glaseče se na ime šteblaj Franc, respieient, se naproša, da ju odda na oglasni oddelek »Slovenca« ali na upravo policije.
Služba trafik v nedeljo
V nedeljo, 4. januarja, bodo odprte naslednje trafike:
Od 7 do 20: Erjavc, Celovška 34; Unk, Vodnikova 81; Leskovšek, Tyrševa cesta, kiosk nasproti Gospodarske zveze; Smon, Zelena jama; kiosk pri Kolinski tovarni; Mekinda, Društvena 27; Preša, Poljanski nasip, kiosk; Grajzer, Sniar-tinska 18; Kolar, Tabor, kiosk; Valenla, Kolodvorska 41; Hafner, Marijin trg, kiosk; Novak, Miklošičeva 20; Kladnik, Tyrševa 9; Lesjak, Biei-vveisova 14; Košir, Gregorčičeva 12; Satner, Gallusovo nabrežje, kiosk pri šentjakobskem mostu; Radešič, Jeranova 1; Dolenc, Cesta na Rožnik, kiosk.
Od 7 do 13: Bric, Medvedova, kiosk, kol.; Kočnik, Černetova 17; Franzot, Tj-rševa 53; Levstelc, Kopališka, kiosk pri progi; Blas, Doberdobska 3; Ravnikar. Poljanska 51; Resnik, Zaloška, stara mitnica; Mlakar, Resljeva, kiosk križ. Sv." Petra ceste; Aličin, Frančiškanska 6; Jerman, Bleivvei-sova, kiosk, križ. Celovške c.; Košak, Aleksandrova 1, Vadiljal, Židovska 1, Šoukal, Pred škofijo 12; Hiti, Sv. Florijana 12; Kranjc, Opekarska c., kiosk pri Ljubljanici; Novak, Tržaška 45; Škerlj, Cesta na Brdo, kiosk pri progi.
Koprivnik pri Kočevju
Dne 15. dec. okoli 6.30 je nenadoma umrl v najlepših letih (33 let) na orožniški postaji v Koprivniku pri Kočevju zelo priljubljeni orož. podnar. g. Janez Brega r, doma z Brega pri Radohovi vasi, občina Št. Vid pri Stični.
Da je bil pokojni v resnici priljubljen med prebivalstvom, je pokazal pogreb dne 17. dec. v Koprivniku. V župni cerkvi v Koprivniku se je od pok. Bregarja z ganljivim govorom poslovil župni upravitelj g. Skvarča.
Po končanih pogrebnih molitvah se je od pokojnika poslovil z zelo ganljivim govorom tudi njegov stanovski tovariš orož. nar. Rajko Vinko.
Pogreba so se udeležili: šolska mladina z učiteljskim zborom, deselina vojakov obmejno slraže od 30 mož z dvema gg. častnikoma, osebje pošte, osebje italijanske banke »Emona«, podružnice v Koprivniku, komandir karabinjerjev v Koprivniku. V zelo velikem številu se je udeležilo pogreba občinstvo iz samega Koprivnika, kakor tudi iz okoliških vasi, ter so prinesli vence in šopke.
Posebno je bila lopa udeležba njegovih stanovskih tovarišev v uniformi in civilu. Trije njegovi stanovski tovariši iz Kočevja so nosili krasen venec iz rdečih nageljnov, ki so mu ga prinesli v imenu orožnikov iz okoliških postaj Kočevje. •
Po končanih pogrebnih molitvah so truplo z avtomobilom odpeljali na njegov rojstni doni na Breg pri Radohovi vasi ter ga položili na mrtvaški oder, a pogreb je bil dne 19. derembra na župnem pokopališču Št. Vida pri Stični.
Dragi Janez, lw>di ti lahka domača zemlja! Tjjegovi materi, bratom in sorodnikom pa izre kamo iskreno sožalje!
Iz Ribnice
Fašistična vlada je po nalogu Duceja obdarovala tudi v Ribnici in okolici revne šolske otroke. Otroci so prejeli darila prod božičem.
Manj kupnih pogodb. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ribnici zaznamenuje letos le 714 zemljiških sprememb, dočim jih je bilo lani 971. Sploh je bilo letos sklenjenih mnogo manj kupnih in izročilnih ter celo zapuščinskih in ženitovan jskih pogodb. To smo ugotovili (udi iz knjig davčne uprave v Ribnici, h kateri spadata sodišči v Ribnici in v Velikih Laščah.
Iz Novega mesta
Nov živinozdravnik. V Novem mestu, Glavni trg 13 je pričel 7. živinozdravniško prakso veterinar g. Milan Dolenc.
Sestanek KA za može bo danes, v nedeljo, popoldne ob pol štirih popoldne v mali dvorani Prosvetnega doma. Na sporedu je važen razgovor o delu in nalogah v novem letu.
Cerkveni sedeži v kapiteljski cerkvi. Lelnina za cerkvene sedeže v kapiteljski cerkvi za tekoče lelo se bo pobirala nepreklicno od srede, dne 7. januarja do sobote dne 10. jan, Znašala ho posiej do preklica 10 lir.
55555555555555555H555555555555555
„Zgodi se Tvoja volja!"
(Geslo za novo leto.)
Iz človekovega duh A izvirajo misli, domislite, ki vse zajemajo in preoblikujejo. Časih zadošča ena sama misel, ena sama ideja, ki da pobudo za najmogočnejša odkritja, iznajdbe in zavzetje. Posa niezne zamisli poedinih ljudi so za stoletja predpisale pot človeštvu, so odločale o vojni in miru, o državnih oblikah in sestavih vlade. Čim bolj globoka in enotnostna je zamisel, tem bolj je človek v oblasti svoje lastne ideje.
Kako znajo otroci sveta pograbiti kako zamisel! Kako znajo zanjo delovati, kako se žrtvovati zanjo! Ali ne živi in umrje toliko tostranskih ljudi le za eno samo idejo, da bi napravili iz tega sveta paradiž? Pa so vendar prepričani,
da oni sami ne bodo več dočakali te zlate dobe, vendar so pripravljeni umreti, da bi iz njih žrtve vzklilo boljše seme za bodoči rodi
Ali storimo mi vsaj polovico toliko, da bi si osvojili svet? In kaj nismo vprav mi, katoličani tisti, ki bi mogli prinesti človeštvu tako vroče zaželeno srečo, tako iskreno pričakovani mir? NikakorI Toliko, nemara preveč, imamo takih, ki 6o povsem na površju. Preveč gledamo na tisto, kar je ob strani naše vere in pričakujemo od tega svojega odrešenja. Odtod tudi lista razdra-panost, ki nas slabi. Preveč koncev vrvi imamo, ki zanjo vlečemo. »Le eno je potrebno.« Od te ideje, ki je v siedišču naše vere, bi morali biti prežeti, prešinjeni, prežarjeni. In nihče se nam ne bi mogel zoperstavljati; bili bi gospodarji sveta; prenovili bi obličje zemlje.
Katera pa je tista ideja, ki vse druži v sebi, ki se vse steka vanjo, ki vse izžareva iz nje? To je najgloblje in poslednje v nebesih in na zemlji, to je voluntas Dei — volja božja. Iu je pracelica vsega, tu je začetek in konec vsega. Kako brž bi bilo spremenjeno obličje zemlje, če bi bili do dna prežeti s to osrednjo idejo, če bi nas obvladala prav v dno dušel
»Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako na zemlji!« To je vsebina naših molitev in našega življenja. Bog Oče mora stopiti spet v središče vsega našega verskega in družabnega življenja. I)a se družimo z božjo voljo, le to je naša pot odrešenja. Brez osebno škode za nas ne moremo od nje odstopiti niti za las. To je pot za vse. Za vse ljudi, ne le samo za duhovnike in redovnike, ampak tudi za posvetne ljudi, za staro in mlado, za moško in ženske, poročene in samske.
Da smo vdani v božjo voljo, ne sme biti za nas le kaka vaja, ali oblika za molitev in nobena majhna pot; marveč bodi to naša velika kraljevska pot križa in hoje za Kristusom. »Zgodi se tvoja volja.« to je doživeta božja volja, kakor jo pač doživljamo v slehernem trenutku. Ob teh besedah ne moremo r.ič preudarjati in razmišljali. Tu je mogoče le eno, da svojo voljo sleherni hip podredimo božii volji, da ji vsak čas pritrdimo. To je po' nas vseh. In ni ga človeka, ki ne bi mogel hoditi po njej Toda mnogo jih je, ki navzlic svoji pameti ne bodo stopili na to pot. Toda nekaj celih je več vredno, kot sto polovičarjev. Malo kvasa prekvasi vso moko. En sam sveti Pavel je šil dve sto šest in sedemdeset mož posadke 7. ladje, da se niso potopili. (Dejanje apostolov.)
Ko smrt na vrata trka
Ko smrt na vrata trka, so vsa srca z grozo udarjena; ko smrt na vrata trka — koga bo vzela s seboj?
A danes ne bodite presenečeni_, če smo prišli do vaših vrat. Jezus nas pošilja, da bi vas zbudili, vse — staro iti mlado — zakaj, č,-* je še kaj usmiljenja na svetu — potem nam pomagajte v imenu božjem.
»Sestre, bratje, svojci — prijateljij v ime-nn božjem, poslušajte! V imenu božjem molite, molite! Saj otroci še ne znajo -moliti.
Tfsti, ki smo jih preživljali, so nas že davno pozabili; ki smo jih ljubili, so nas brez sočutja zavrgli.
Moj sin, moja hči, na mehki postelji ležita — in jaz, vajin oč?, i'n jaz, vajina mati, midva sva v plamenih vic.
Lepo na mehkem ležite, ubogi mrliči ležijo
tako slabo; spite spanje milobe, ubogi mrliči pa sredi bolečin.
Bela rjuha, pet desnk, slamnata blazina pod , glavo in pet čevljev prsti nad seboj, to je edino bogastvo, ki nam ga dajo v zemljo s <eboj.
Ko smo bili na svetu, smo imeli prijatelje, svoje?: zdaj smo mrtvi, pa nimamo ne prija teljev, ne svojcev.
V ognju in grozi' smo zdaj mi. Ogenj je nad glavami, ogenj pod nogami, ogenj je zgoraj in ogenj je spodaj. Molite za mrtve! V imenu božjem, pomagajte nam! Prosite prebla-ženo Devico, da nam potoči kapljico mleka, eno samo kapljico za uboge rajne!	.
Brž poskočite iz postelj, na kol-na se vrzite, če niste nemara bolnj ali mogoče že vas ne kliče smrt!
Molite za mrtve! Amen!
Robidov čaj
Z« one pa, ki imajo več časa in žele piti dober čaj iz raznih zelišč, ki vsebu jejo slične sestavine kakor [yavi čaj, naj poizkusijo sledeči recept:
Naberemo mlade liste robide, prvenca, božjega drevca, gozdne jagode, breze, kopitnika in maline. Tudi travo devetih grbov in trpotca lahko dodamo. Nabiramo le mlade in cele lističe ali vršičke ob lepem in suhem vremenu. Nabrane zeli prinesemo domov, jih razgrnemo na dcščico. da ovenejo. Medtem sešijemo primerno platneno vrečico in ovelo listje vanjo dobro stlačimo. Polno vrečo povežemo s povojem ali volneno cunjo in jo obesimo nad ogn jišče. Radi stisnjenja in toplega zraka se listi segrejejo in razne snovi se prično spreminjati — čaj se fermeiitira. V vrečici pustimo listje nekaj nad 7 ur. Čaj je odvisen od toplote ognji-
šča in zrelosti list ja, znto prvič težko določimo j pravo stopnjo fermentacije. Treba je pač nekoliko poi/.kusiti Pravilno fermentirani čaj J fitresemo zpet na deščico in do konca posti šimo.
Kako osnažiš žimo?
Žimo vzameš iz prevleke, daš v škaf in jo večkrat poliješ z vrelo vodo. Nato jo pokriješ s kakim blagom in jo pustiš dve uri. da se pari. Poleni naj voda odteče, žimo pa poliješ z vrelo milnico in jo spet pokriješ. Čini se je voda ohladila, pa daj žimo z rokami dobro pi*egnesli. Nato ' odliješ milnico in žimo spet poliješ z vrelo vodo j in jo potem s palico dobro premešaš. Ko je to ] storjeno, pustiš žimo stati eno uro v tej vodi. ki jo potoni spet odliješ in jo izplakneš z vrelo vodo. j j Nato razprostreš žimo na soncu in ko je suha, j 1 jo začneš celrati in jo daš v svežo prevleko.
Deseti otrok
Ob obrežju reke je stala lesena, z ilovico omotana bajtica.« V nji je živela preprosta družina — skromno, a mirno in zadovoljno. Z očetom in materjo |e štela dvanajst članov.
Pod to borno streho je štorklja pustila leto za letom malega fantička. Devet jih ie že bilo. Namesto desetega bratca je babica, Boltatova mati, prinesla hčerko — prelepo Orizeldo.
Mati so je bala desetega sinka. To pa le zato, ker prerokujejo, da mora deseti brat po svetu.
Grizelda jo bila materi že ob rojstvu sladka tolažba. Pozno v noč je Mola ob košari, v kateri je ležalo drobno dekletce. Enako-so ie ob vsakem pogledu nanjo vzradostll oče. četudi so ca mučile skrbi, kako preživljati številno družino.
Mati je vsak dan zgodaj vstaiala. da ie skuhala zdaj žgance. zdai močnik ali mlečno kašo. ko je oče hodil v ranih jutrih v mesto na delo. To ali ono je bilo družini za zajtrk.
Trije sinovi so se že izučili rokodelstva. Tedensko so materi prinašali prisluženi denar.
Ob vsej skromnosti (e družina še kar dobro živela. Moški bližnje vasi so dobili pozive, da gredo služit vojake. Nekega dne ca dobi tudi Strgarjev oče. Moral jo v vojsko. Koliko skrbi in solz se je materi nakopičilo oh njegovem odhodu!
V	papir mu je zavila hleb kruha in mesnega prigrizka. To je zadrgnila v nahrbtnik ter dala za popot no.
V	slovo je oče podal vsem desnico, malo Orizeldo pa je v naročju malce poliuhkoval.
Mati ca je spremila do vojašnice. Pomisli na njuno bridko ločitev!...
Prei prijetni dom je postal pust in dolgočasen. Dobrotna mati se je topila v solzah in cvrla v premnogih skrbeh. Telesna moč ji ie vidno ginevala in lasje so se ji iz dneva v dan bolj srebrili.
» '
Po minuli vojni se je oče vrnil k družini Prešlo ie še nekaj let. Otroci so precej dorasli. Oče, želeč povečati si doni, je odšel v tujino. Zaposlen je bil v nekem francoskem rudniku Zaslužil je precej dobro. Vsake tri mesece jo. razveselil z denarno pošiljko svojo ljubo ženo. Ve dela je, v kakšen namen je ta denar, zalo ga ni niti najmanj porabila.
Pregovor pravi: Majhni otroci, majhne skrbi; veliki otroci, velike skrbi; enako so se večali tudi izdatki za vsakdanje reči.
»Oh. Grizelda!« je jadikovala mati nekega dne. »V šolo že davno ne hodiš. Velika si in močna. Kako bi le hilo, ko hi si še ti v mestu poiskala kako primerno sIužIk)? Tvoji bratje pre malo zaslužijo, ker draeinja narašča, da bi se mogli preživljati kot doslej.«
Grizelda je bila lepo vzgojena, zalo dobra in pridna deklica. Materi se ni protivila. tem njenim besedam ni ugovarjala, lo tesno ji je bilo pri srcu in solza bridkosti ji je zdrknila po mladem cvetočem licu.
Pred hišnimi vrati so se zaslišali koraki Vstopil je vaški pismonoša. Mati ie prejela brzojavko: »Nesreča v rudniku. Dobrič Jože mrtev.« Zameglilo se ji je pred očmi. Slaliosti so io obšle, da ni moela prebrati še nadaljnjih par besed poslane ji brzojavke.
*
Prostrana dolina je spala v opojnem nočnem objemu. Prebudilo io je sončno jutro. Na cerkvenem zvoniku so se že v zgodnjih urah začele zbirati drobne lastovice. Selile se bodo na topli jug. Povsod vse tiho in mirno.
Zdajci so zasliši drdranje prihajajočega voza Star cigan vodi na železni vrvici zamazanega medveda in l>ol>na: »Ha i, ha j. ha j! Pleši, mali Manči! Haj, haj, haj! Pleši, pleši, mali Manči!« Tako veleva slarpc žo utrujenemu medvedu kosmatincu. Z njim hodi od hiše do hiše, proseč miloščine.
Cigani so na prostranem gostilniškem dvorišču poslavili tri velike šolore. Prva dva večera so se srboriti vaški otroci za malo denarja na-gugali vf»3 kot dovolj.
Ob nedeljskih popoldnevih so isti cicani tu in tam naokrog prirejali koncerte s plesom ali prikazovali druge zanimivosti.
Neke nedelje popoldne se je ciganski naselbini približala tudi Grizelda.
• Ko je prišla, je cigan Damiano pravkar oglaševal strune svojih gosli. Obstal ie. Levica mil je nerodno zdrknila preko strun. Ena izmed njih je očila.
Grizeldin prihod ie vznemiril cigana, česar ni opazila. Videla je le. kako je po zraku vzvalovila počena struna. Datrljano ie odložil gosli in lok na nizko, pod šotorom stoječo klop.
Dekle si je poiskalo določeni prostor. Tudi drugi so prihainli. K današnji predstavi se je nabralo zelo dosti občinstva.
Cigan Damiano io iz kopice otrok poklical dečka, ki ga je vprašal, če morda pozna ono dekle v svetlomodri obleki in ji lasje valove kodravo preko rumen.
Pelorčok io je poznal, zato mu je lahko o niei več povedal.
Po končani predstavi se je množica razšla.
V šotoru so ugasnili luči. Okolje se je umirilo. *
V bližnjem zvoniku je pozvonilo k zornicam. | ko je utrujeni Damiano šele mogel zaspati.
Sonce ie stalo žo visoko, ko se jo pripravlial. | da gre skozi vas in so zaklinjal sam pri sebi: Naj me stane, kar hoče, Grizelda mora biti moja k
Po nedelji je imola Grizelda procej dola. To | še posehno. ker so je pripravljala, da orlido, poiskat si službo. Uredila si je obleko in oprati je imela še škaf perila. Zadela ga je na glavo in I odšla k vodi.
Kot da se poslavlia ta todon tudi od žubo-ročega potočka in zelene livade kraj njega, so | zazre pfeko te lepoto še v daliavo. Ob tem skoraj glasno misli: »Mar ne prihaja mladi cigan, listi, ki je včeraj tako lepo igral na gosli? Res je!«
Tudi Damjano jo spozna in polrdi svoje sklepe, ki jih ima namen izvršiti proti njej.
Prod Grizoldo obstane mladenič, v obraz zagorelo rdeč. Ozke brčice pod pravilnim nosom dajejo njegovim rdečim ustnicam še lopši izraz. Lasje so mu primerno dolgi in urejeni tako lopo, kot da je pravkar prišel iz brivskega salona. Oblečen jo v lopo modro svileno srajco, temno-modro hlače; preko ramen ima vržen suknjič prav lake barve.
Damjano je bil osomindvajsetleten cican. Malce vztrepetala sta nad lepoto drug drugega.
(Nadaljevanje Bledi.)
DNEVNIK PALČKA
odrijančka

Palčki se mi posniehujejo. saj vem, da se mi, češ da sem gizdalin in prismodalin in so mi že vzdeli ime Prismuk Toda lej>o vas prosim, ali bi se kak prismuk znal tako lepo obleči, kot se znam jaz? Kje neki! Moja glava — ne le, da ni prismojena, ampak je polna najbolj globokih zamisli.
Kaj vse sem si že jaz izmislil! Koliko načrtov sem že napravil! Kakšno čudovito junaštvo sem že doka/al! Palčki bi morali biti ponosni na to, da živi med njimi taka zvezd?, veleuma.
Zlogovnica
a — ah — ard — bej — ble — ca — čin — dam — di - du — e — el — ga — gav — glej
_ ha — ha — har — i — in — ka — kar —
kno — lid — mi — mu — na — ne — ne — ni
—	o,_o — po — pše — ri — rut — so — sloj
—	ia — ta — tas — u — ur — va — zan.
Iz teh 45 zlogov sestavi 17 besed, katerih pomen je: 1. 6taro mesto v Zg. Italiji; 2. mesto v Siriji; 3. praoče; 4. mesto na Krasu; 5. Odisejeva domovina; 6. reka v Rusiji; 7. domače žensko ime (se bere nazaj); 8. vrh v Himalaji; 9. slovenski misijonar; 10. moško ime (angleški kralji); 11. žitarica; 12. za delo nesposoben, 13 žuželka (se bere nazaj); 14. mesto v Zg. Italiji; 15. glavni urednik slov. dnevnika; 16. italijanski pesnik; 17. moško ime.
Druge in tretje črke vsake besede, zapored brane (7. in 13. beseda se bereta nazaj), povedo citat iz lloraca: Aequain memento rebus in arduis servare mentem.
Rešitev zlogovnice od 24. decembra
1. Korotan: 2. Dorpat; 3. Ozalj; 4. rojenice; 5. Dolsko; 6. Rozamunda; 7. ulema; 8. griva; 0. Ekvador; 10. Mirna; U. unija; 12. Jelovica; 13. anapest; 14. Milano; 15. Ovidij; 16. Koseski. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade,
Kaj pove ta slika?
Za dobro voljo
Jelniški duhovnik obišče celice jetnikov. Prod neko celico obstane in vpraša:
»Kaj pa je vas privedlo semkaj?« »Voda.«
»Voda? Vi mislilo alkohol?« »Ne. voda.« »Pa kako to?« Jetnik zavzdihne, rekoč1 »Mleko sem prodajal.«
Pavel in Pavla sta v operi.
Pavei je ves vzhičen in pravi:
>Kakšno krasno koloraturo ima ta pevka!'.
Pavla zabrunda:
»Pazi rajši ua njeno petje!«
*
Etna bi se dala rada fotografirati in gro k fotografu. Ta jo vpraša po njenih željah. Ema no, ve, kaj bi odgovorila. Nato ji reče fotograf: »Prelistajte tale album fotografij in mi nato povejte. kakšno vrsto si želite.« Ema prikima in si ogleduje slike. »No, kakšno bi vi radi imeli?« jo čez pol uro vpraša fotograf. Ema ga neumno pogleda in pravi: »Prav za prav bi rada tako sliko, kjer bi bila tudi jaz gor.«

>Ilvala lepa, da me prej niste marali r*eti v avto!«
Kako nastane koledar
S sestavljanjem koledarjev je mnogo dela — Razne vrste koledarjev — Zanimivosti letošnjega koledarja
Nikdar nima beseda koledar tako skrivnostnega prizvoka, kakor zadnje dni decembra o božiču in okrog Silvestrovega, ko si ljudje želijo vesele praznike in srečno novo leto, skrbno ugibajoč, kaj vse jim bo novo leto prineslo. Tako potekajo zadnji dnevi starega leta in pride novo leto. Staro in mlado te dni radovedno in skoraj z neko pobožnostjo lista po novem koledarju, ki ima na platnicah veliko številko na novo nastopajočega leta in znotraj po 365 bodočih dni z vsemi važnejšimi znamenji, z usodnimi datumi, prazniki, z veselimi in žalostnimi spomini.
Kako prav za prav leto za. letom nastajajo novi koledarji? Kdo skrbi za sestavo točnih astronomskih, verskih, vremenskih in drugih no|>o-grešljivih sestavnih delov vsakega koledarja? Kakšne vrsto koledarjev ima raje meščansko in kakšne podeželsko piebivalstvo? Na ta in na nekatera druga vprašanja bo odgovoril popis nekaterih zanimivih podrobnosti o dolu osob. zvezdo-slovrov in drugih znanstvenikov, ki sestavljajo koledarske podatke.
Priprave za koledar
Podatke o gibanju sonca, lune in zvezd ter vremenske napovedi sestav ljujo znanstveniki iz raznih velikih zvezdam, cerkvene praznike pa urejajo strokovnjaki iz cerkvenih krogov. Računanje sončnega vzhoda in zahoda, luninega vzhoda in zahoda, dolžino dni olajšujejo znanstvene tabele in astronomski priročniki, izdelani za de-setlolja naprej. Nekateri sestavljale! koledarjev označujejo v koledarjih ob istih datumih leto za letom enak čas za sončni in lunin vzhod in zahod, kar pa ni točno /.lasti z ozirom na lunin čas, ker se lahko zgodi, da naslone med krajevnim časom doličnoga kraja, oziroma države i" srednjeevropskim časom M do 1 ti minut razlike. Točen je le za vsako loto j>osebej izračunan srednjeevropski čas za obe nebesni telesi.
Veliko državo imajo posebne astronomske zavode, ki že 0110 ali dvo loli pred sestavo koledarja izračunajo vso zvezdoslovne in kronološko .važnejše datume in druge podatke. Tako je v Franciji jConnaissanfo dos Temps., in »Annuaire«, v Nemčiji Itorliner AMronomischor Jahrbuch«, v Angliji Noutical Alinnnact, v Ameriki »American Ephcnieris itd Berlinski astronomski letopis je preje objavljal podatke za grogorijanski, julijanski, niohamedanski in judovski koledar, zadnje čase pa objavlja samo podatke za gregorijanski koledar. Cerkveni koledarji v ožjem smislu, ki so določeni za splošno uporabo, vsebujejo vse potrebno podatke, potrebne izdajateljem koledarjev. Tako obstoji n. pr. Koledarski koni|>endij krščanskega časovnega štetja od lota 1. do 20(10. po Kristusu . 7.ii sestavljanje in izdajanje koledarjev je značilno, da jih no izdaja nikaka oblast, marveč jih lahko izdaja vsakdo na podlagi čisto znanstvenih |>odutkov.
Razne vrste koledarjev
Sestavljanje koledarjev so ne začne šele konec lota, marveč vsaj začetek vsakega leta /.a naslednje loto. 2o v januarju zbirajo datume iu v februarju začno s tiskom, v kolikor gre za koledarski dol v pravem pomenu te besede. Večji koledarji, ki izidejo v obliki knjig in imajo razne druge Članke in vse mogoče pihano gradivo, si morajo seveda to gradivo sami pripravili. Navadno morajo čakat! na uradno objavo sejmov in podobno. Po večjih državah izdajajo za obiskovalce pokrajinskih in tedenskih sejmov posebno koledarje, ki izidejo šestnajstkrat na loto v nadaljevanjih, kakor kak roman. Kmečko prebivalstvo ima |>ri nas zelo rado pratike ( Družinska pratika ). Znana je tudi stoletna pratika. To mestih in v uradih so v navadi stenski koledarji, ki imajo le mesece, dni in ledne, godove svetnikov, sončne in lunine spremembe tor šo kvečjemu kake rodoljubne izreke in reklame. Večji trgovci in tvrdke izdajajo za svoje odjemalce žepne koledarčke s časovnimi j>odalki in drugim kratkim zanimivim gradivom.
V novo leto gredo.
Poleg teh poznamo še lepe namizne koledarje, žepne koledarje, večne koledarje, kjer moraš sam menjavati datume, dni v tednu in mesece, pa so vedno uporabni, v modi pa so še koledarji velikih industrijskih podjetij, ilustrirani koledarji, lovski, umetniški, literarni, glazboni koledarji, celo koledarji o »živalskem krogu*, kjer je povedano, kakšna usoda bo doletela in kakšnega značaja bo človek, rojen v tem ali onem znamenju iz živalskega kroga (lev, riba, kozel itd.)
Leto 1942
Ker ima skoro vsako leto 365 dni in ker lahko pode prvi januar na sedem različnih dni v tednu, imamo sedem različnih koledarjev, ki se vsi ravnajo po dnevu na katerega pade 1. januar. Kar se tega tiče. lahko sami odpravimo razliko od koledarja prejšnjega leta na ta način, da mu damo novo letnico, in od 1. januarja naprej zaznainu-jenmo nove mesece, zaporedne številke datumov v mesecih, temu dodamo še dni v tednu. Pri prestopnih lelih se moramo ozirati na 29. februar! Teden je zelo stara ustanova. Poseben pomen ted-
na je v tem, da je samostojen, toče brez ozira na mesec ali leto kar naprej, je torej od vsake astronomske spremembe popolnoma neodvisen, je iz. celih duevov obstoječe, nespremenljivo časovno razdhje, ki je neprenehoma v robi že nad 2000 let.
Vsi premakljivi cerkveni prazniki so odvisni od Velike noči, ki se obhaja vsako leto na nedeljo jk> prvi pomla lanski polni luni. torej na katerikoli dan mod 21. marcem in 25. aprilom, kar pomeni 35 različnih koledarjev. Če upoštevamo še prestopna lota. je možnih vsega 70 različnih gregorijanskih koledarjev.
V lotu 1942. bo manj dvojnih praznikov, kakor jih je bilo 1. 1911. Prvi tak primer je 1. in 2. februarja. Prvega februarja jo nedelja, v ponedeljek pa S več ni ca. Drug primer dvojnega praznika je 28. in 29. junija Prvi dan je nedelja, drugi dan pa praznik apostolov Petra in Pavlo. Velika gospojniiva pade letos na soboto, tako da ho v avgustu tudi dvojni praznik na dan 15. in 16. avgusta. Praznik Vseh svetnikov pade letos na nedeljo, tako da bo en rerkveni praznik manj. Velika noč bo 6. aprila, Vnebohod 14 maja. Binkošti 24. maja in Sv. Rešuje Telo 4. junija.
Ali smo taktni?
Staro leto se poslavlja
Težko je povedati, kaj je takt. Takta se tudi ni mogoče naučiti, kakor se naučimo n. pr. pošte-vanke. Imamo knjige o lepem vedenju, lahko se jih naučimo na pamet, toda znanje pravil lepe olike je mnogo premalo: takt je v največji meri zadeva srca. Takt je zadeva tenkočutnosti in pozornosti do drugih. Čim več sjioštovanja ima posameznik do človekovega dostojanstva, tem takt-nojšj bo. Kajti bili takten se pravi, biti premišljeno in namerno, toda neprisiljeno obziren do soljudi. Kdor priznava drugemu iste pravice ter mu v enaki meri dobro želi, kakor sebi, je takten.
Često srečujemo v življenju ljudi, ki nas, kakor hitro opazijo, da smo slabe volje, takoj ob-sipljejo z nezaželenimi vprašanji o naših najbolj mučnih in bolestnih zadevah. Navadno jih žene k temu radovednost, včasih tudi željo, da bi nam pomagali. Treba jo znati pomagati. Kdor hoče nepoklican z radovednimi vprašanji pogledati v tujo dušo, tega navadno kot vsiljivega odbijajo, čeprav ima najboljše namene. Tenkočuten človek ne dela tako. On bo vedel udariti na drugo struno, da ne bo bolelo. Samo listi, ki tako ravna, prinaša res poinoč.
O vprašanjih takta je podrobno težko govoriti." Takt se tudi ne do za vsako priložnost jiove-zati v pravila, ker je treba v vsaki priložnosti drugače ravnati. Napačno je, če kdo trdi, da je netakten gos|>od, ki zaloputne vrata pred nosom. On jo nevzgojen. Netakten pa je prav gotovo mlad gosjiod, ki v vlaku uslužno odstopi svoj prostor dražestni mladi dami, dočim mora starejša dama poleg nje stati. S tem je osramotil obe: nilodo, ki uživa nepravilno prednost in staro, kateri se jasno roga pod nos: štora si!
Netaktnosti tudi ne smemo zamenjati z no-okusnostjo Okus se bavi z drugim »jaz«. Okus je profinjen čut za notranje človekovo dojemanje, dočim se takt nanaša na »ti«. Pri okusu gleda človek iz sebe, pri taktu pa se vživi v drugega.
Kaj je takt, se najbolj jasno občuti takrat, kadar takt manjka. Ravno zato, ker je taktnost navezano skoraj vedno na poedine primere, ni mogoče predpisati takta za vse poedine primere. Je j)0 no drugi strani zopet mnogo primerov, ki se v vsakdanjem življenju često ponavljajo in tu lahko povemo, kaj je taktno in kaj netaktno. Ogfej-mo si nekatere.
Taktno je
da se pogovarjaš tudi z nesimpatičnim sosedom in sploh v družbi. Da hote ne opaziš kozla, ki ga je mogoče drugi ustrelil pri pogovoru in ga skušaš preiti tako, da vešče zasučeš pogovor na drugo stvar. Da se v pogovorih izogibaš vsega, kar bi utegnilo biti drugim neugodno in neprijetno. Da ne pokvariš dobrega razpoloženja v družbi, če odideš hrez poslovilve. Če se zlasti tam, kjer zahtevajo okoliščine, oblačiš čim pre-' prosteje, četudi si premožen. Da se ne hvališ s svojim znanjem. Da si vedno toliko potrpežljiv, da poslušaš mišljenje drugega do konca tudi takrat, če si že vnaprej prepričan, da je mišljenje zgrešeno in so tvoj! nazori drugačni tor do na koncu mirno poveš, kaj sam misliš. Do zaročenki pri slovesu zakličeš: »Na svidenje!« Da z nelejio
Drobne
V	Plinijcvi dobi je bilo v Rimu loliko srebra, da so imeli bogatejši Rimljani postelje, tehtnice, kipe, čelade, posodo in zidne ter namizne okraske iz čislego srebra. Nekatere dame so imele celo stene kopalnic, prevlečene s srebrom.
V	Ncw)ork pride vsakih 50 sekund en vlak.
V	Parizu je nek predmestni trg določen samo za prodajo želv.
Bombažno vlakno je dolgo 14 milimetrov.
Na ugasli vulkanski lavi lahko uspeva samo mah.
Če bj zapisovali besede, ki jih je spregovoril človek od rojstvo pa do smrti v pozni starosti, bi dobili celo knjižnico, obsega,jočo 2000 debelih knjig.
Kongo je odkril Diago Koo lota 1484,
Površina saharske puščave je le nekoliko manjša od površine cele Evrope.
Najvišja zgradim v Evropi jo betonski stolp v Kopenhagenu, ki ga je postavila mestna občina v reklamne svrlie. Visok je 320 metrov.
V	Argentini je petkrat več živali, kakor ljudi, tako ,da odpade na enega Argentinca povprečno 5 glav živino.
V Zedinjcnih državah umre vsakih pet minut en človek zaradi prometne nesreče.
Džokžakorta je mesto no otoku Javi. Mesto ima blizu 150.000 prebivalcev in je zanimivo po tem, ker ima vse hiše narejene iz bambusovega trsta.
Dolma je palača nekdanjih sultanov v Carigradu. Sedaj pomeni beseda »dolina« v turščini nasip.
Opico spe po večini v skupinah tako, da se naslonijo druga na drugo.
Doldeta v Afganistanu si ne spletajo las. Tako se razločujejo od jioročenih žena, ki nosijo kite.
Morski zaliv v San Diogu postane vsako leto enkrat žarko rdeč. Rdeča barva vode pride od majhnih rdečih živalic, ki žive samo 10 dni.
Najkrajša velika reka je v Floridi. Pri izviru je zelo široka, teče 300 metrov po zemlji, nato pa fionikne.
Najvišji vulkan v Evropi je Etna (3274 m), najmanjši pa Stromboli, ki je visok 926 metrov. Oba sto v Italiji,
Najdaljša reka v Aziji je Ob. Dolga je 5.200 metrov.
Nemški lovci so postrelili 1. 1940. 30.750 divjih svinj.
žensko lepo in resno govoriš, kako ji pristaja nov klobuk. Da ne greš v predstojnikovo sobo, če veš, do je kdo notri. Do drugih ne sprašuješ venomer, kako vam gre. Da junaško sneš slano jed, če si bil povabljen k prijatelju na kosilo. Da spretno pre-ideš preko netaktnosti drugih.
Netaktno je
Če poročena damo pleše prvi ples z drugim gospodom in no z možem. Če rečeš srečni materi novorojenčkov!, da se bo otrok že izlizal. Če otroci kažejo pred starši, da več vedo kakor starši. Če ljudem, ki so obubožali, prifioveduješ o lepih oblekah, avtomobilu, motornem čolnu. Če pred slajiim kažeš svojo moč. Če zviška glodaš na reveže. Če mladima zakoncema pokažeš, da hi ju rad pustil sama. Če starejšo damo, za katero veš, da ni poročena, nagovoriš z »gospodična«. Če grdiš podrejene v prisostnosti drugih. Če rečeš mladi dami, ki je dolgo nisi videl, da se je zredila. Če greš s kom po cesti in srečaš tretjega, pa se začneš z njim pogovarjati, ne da bi ga seznanil s svojim spremljevalcem. Če koga odpelješ iz družbe v kot in mu potihem kaj pripoveduješ. Če govoriš v družbi o napakah drugih. Če se sme-jiš pohabljenemu človeku oli komu. ki ni oblečen po najnovejši modi. Če se delaš, kakor da ne opaziš znancev. Če žališ versko prepričanje drugih. Če v družbi preglasno govoriš, kakor da bi morali vsi samo tebe poslušati. Če greš na stranišče tako, do morajo vsi spoznati, kam greš. Če govoriš dvoumno in zbadljivo. Če venomer siliš k petju in venomer vreščiš, meneč, da imaš najlepši glas, čeprav iz obolavljanja drugih lahko sj>oznaš, da ni tako in da s tabo sploh ne morejo ubrano zapeti. Če misliš, da mora imeti tvoj psiček prednost pred človekom.
Pet tisoč let stara šminka
V Oru, glavnem mestu južnobabilonske države, ki je obstajala 3000 let pred Kristusom, so našli med izkopaninami majhno posodico za šmin-kanje. V njej je bil še ostanek strnjene šminke, ki se (so kemičnem sestavu le malo razlikuje od današnjih šmink. V pogledu šminkanja se torej ženska moda v pet tisoč letih ni kdo ve kaj spremenila.
Med ustvarja prijateljstvo
Afriški jazbec in afriška ptica medarica sta dobra prijatelja. Kakor hitro začne ptica medarica čivkati, naznanjajoč, da je našla med, prihiti jazbec k njej. Obe živali imata najprej kratek »pomenek«, nato pa popelje medarica jazbeca na mesto, kjer je odkrila med. Jazbec mora odpreti luknjo, za katero so čebele naredile satovje, ker ptica tega ne more, nato pa se oba gostita. Če ptica medarica ne najde jazbeca, se obrne do najbližjega človeka in tako dolgo leta okoli njega, dokler ne gre za njo do mesta, kjer se nahaja med. Ptica pričakuje, da ji bo tudi človek odstopil zaslužen delež, kakor jazbec. Pravijo, da se ptica medarica sicer hudo maščuje Istega človeka oh drugi priložnost zavede v kačje gnezdo ali naravnost v levji brlog.
Križanka št 15
1 j.'			4	*	11		*		It	ii	12	13	14
101					16				17				
18			l!l				JU				21		
* |		2.1	24				25			20	11		
28							21)						
:K	:u			|:u		:<4	115 j.',h					38 j 31)	
li'			41				42				43		
44		iti	41,	I			47			48	411		
SO |					r1				r •				
->:i					r		|		r i				
Male šale
Zgodovinar
»Jaz vem več zgodovine, kakor kateri koli od vas,« se razvname Zvonko v družbi, »le tega se ne morem točno spomniti, ali je bilo pri Jeni ali na Sv. lleleui, kjer je Napoleon premagal Bona-parta.«
Obratno
»Če ga kje polomiš, ali to poveš tudi ženi?«
»Ne, to žena meni pripoveduje.«
Višja matematika
Profesor Štrcko je imel navado, da je vsako leto dal prvo uro prvošolcem tole čudno vprašanje: Imam hišo, ki je 20 metrov dolga, 5 metrov široka, pa ima dolg rep, koliko sem star?«
Miha takoj dvigne roko in reče: »48 leti«
Štrcko (bilo mu je res 48 let) začuden vpraša, kako je Miho to zračunal.
Miha: »Sosedovemu Cenču, ki vedno klati neumnosti, pravi naš ata polidiot. Cenču je 24 let.«
Nenavadna ura
Uror: »Ta ura teče 180 dni, ne da bi jo bilo treba naviti.«
Kupec: »Kako dolgo pa teče, če jo navijem?«
Profesor v hotelu
Sltiga: »Ob kateri uri želi gospod, naj ga zbudim?«
Profesor: »Tega še ne vem; vsekakor vas bom pet minut prej poklical.«
Dolga povest
»Kaj ti je rekla žena, ko si zadnjič šele zjutraj prikolovrotil domov?«
»Ne morem ti še vsega povedati. Še ni končala ...« ,
Radovednost
Gospodinja: »Zakaj pa ste puslili prejšnjo službo?«
Nova služkinja: »Dovoljujem si vas opomniti, gospo, do tudi jaz nisem vas vprašala, zakaj vas je zapustila prejšnja služkinja.«
Nič čudnega
»Slišite, Micka, ta stol je poln prahu.«
»Nič čudnega, gospa, saj že tri tedne nihče ni sedel na njem.«
*
»Micka, ne vlači mačko za rep!«
»Saj je ne vlečem, mamica. Samo držim jo za rep in ona vleče.«
Vodoravno: 1. svetopisemska gora, 6. del njive, 10. dokaz nenavzočnosti, 15. koralno otočje, 16. ribiška potrebščina, 17. okrasje, lišp, 18. kratica gospodarske prenove, 19. zatočišče, pribežališče, 20. učenjak nravoslovec, 21. svetopisemska oseba, 2. turški naslov, 24. ameriška država, 25. slovanski vladar, 27. pevski izraz, 28. slovenska dežela, 29. ameriška država, 30. domišljijska utvara, 35. del Rima, 40. del meseca, 41. kvartopirski izraz, 42. prebivalec Ogrske, 43. vrsta zemlje, 44. znamka ur, 46. spromoba, izmenjava, 47. oblika vode, 49. koroški kraj. 50. gosposki strežaj, 51. slovnični poudarek, 52. južna rastlina, 53. Ciiateauhri-andova povest, 54. svetopisemski kraj, 55. utrjen kraj.
Navpično: 1. srednjeevropski prebivalec; 2. Shakespearovo delo, 3. kaznivo dejanje, 4. žensko ime, 5. operni skladatelj, 6. napotje, zavoro, 7. zdravilno snov, 8. rusko pristanišče, 9. afriška pokrajina, 10. duhovna igra, 11. mizarska potrebščina, 12. istrsko zdravilišče, 13. matematični izraz, 14. sveto pismo, 23. š|ianska trdnjava, 24. postava, stoja, 26. koroška gora, 27. najdražje bitje, 30. leposlovna oblika, 31. del roke (e-a), 32. zamisel, zasnova, 33. slaven bojevnik, 34. napad, naskok, 35. domača žival, 36. žensko ime, 37. dalmatinski kraj, 38. bosanski rudnik, 39. umetnostni zgodovinar, 45. ruska reka, 46. slovenski zgodovinar, 48. turški gospodar, 49. jadranski otok.
Rešitev križanke št. 14
Vodoravno: 1. Novak, 6. umik. 10. sraga. 15. očim, 16. oko. 17. tok. 18. Aron. 19. Rače. 20. Ren. 22. Alah, 23. Ala. 24. Ikar. 26. Edo. 27. led, 28. Ezop, 30. Kati, 32. Nil. 33. era. 34. Lika, 36. obok, 37. ilo, 38. car, 39. Aden, 41. Sama, 42. ne-goda, 47. kopa. 49. Odon, 51. ide, 53. Vid, 54. Obir, 55. Jože, 56. celina, 57. leča. 58. enica, 59. nada, 60. Marat.
Navpično: 1. Norik, 2. očak, 3. Vič, 4. Ameri-konec, 5. koreninica. 6. uk, 7. monolog. 8. Italec, 9. kolera, 10. Skadar, 11. Rahela, 12. ara, 13. Golo, 14. A na pa, 21. edil, 25. atom. 29. zid, 31. Abadon, 35. kepica, 36. Osoje, 40. Narat, 43. Eden. 44. Ovid 45. dina, 46. Adam, 47. Kola, 48. Ober. 50. oži 52. Ela.
Rešitev novoletne zlogovnice
1. omikron; 2. Trnovo; 3. Doneč; 4. Govekar; 5. Polinezija; 6. Zeta; 7. Novice; 8. Ksenofon; 9. Umbrija; 10. Praga; 11. Ulcinj; 12. Semiti; 13. Oslo; 14. Dover; 15. Benares; 16. Scala.
Mirno novo leto V6em bralcem S1 o v e n c al
Bogato božično darilo
»Kaj si ti dobil od žene za božič?<
»Toliko, da ne morem vsega naenkrat nesti.«
»Dve kravati.«
*
Izpred sodišča, — Janez je ukradel hlače, pa ga je sodnik po sijajnem zagovoru njegovega zagovornika oprostil. »No, Janez, oproščen si, le pojdi domov, mu pravi zagovornik tiho. Janez se pa ne gane. »Zakaj pa ne greš domov? ga vpraša zagovornik. »Gospod doktor, čakam, da odidejo priče, ker imam ukradeno hlače na sebi.«
Pregled knjižnega trga leta 1941
Navada je že. da za novo leto pišemo na tem mestu pregled knjižnega trga v preteklem letu. lako tudi letos IJusi je v vsej nuši zgodovini letošnje leto doživelo velik prelom na spomlad, je vendar le kontinuitet« knjižnega ustvarjanja obdržana. Lepo je to poslanstvo knjige izrazil pesnik Soverin Šali v pesmi Knjiga, ki jo je priobčil v Vestniku Ljudske tiskarne! pa je vredna, da jo ponatisnemo tu kot uvod v rast letošnje slovenske knjige:
Iz tvojih listov mi tolažba diha v molčečih urah, ko srce je to/no. Ko vse postaja prazno in ubožno, ti bogatiš me, znanka moja tiha.
Nič ne ponujaš se, le dahneš: vzemi, prijatelj, me! Na vsaki moji strani utripi misli in želja so zbrani ter se dajejo ti z zakladi vsemil
I.epota in modrost sta v meni skriti. Če hočeš iz studenca čarov piti, mi ne odtegni toplega pogleda.
Ko sklanjal se mi lx>š nad drobne vrste, odprla bom ti zeleneče brste in znana ti bo mnogih duš beseda.
V	njej je na način Vrehlickega porlal smisel lepe knjige: Vzemi me, beri in dajnaprej vsem, ki ljubijo snovanje duš in žlahtno posodo misli, slovenski jeziki	|
1. LEPOSLOVJE a) Pesniške zbirke:
V	preteklem letu je izšlo nekaj pomembnih pesniških zbirk, med katerimi moramo imenovati na prvem mestu pe«ini Antonn Vod-nika sSkozi vrtove«, v katerih je izbral svoje najboljše pesmi iz najpomembnejših slovenskih ekspresionističnih zbirk Žalostne roke in Vigilije, pa jim do^al večino novih. Z njimi je zajel globino današnjega časa in duhovnih potreb z njeno polno pesniško besedo in vizijo. Na svoj način je današnji čas zajela v pesmi Lili Novy v zbirki »Temna vrata«, s katero se je ta pesnica uvrstila med slovenske književnike z moško besedo in izbrušeno formo, pa je vendar v svojem bistvu precej eklektična, zra^tla iz vidnih tujih vplivov. Že po usodnem prelomu v naši zgodovini je izdal pesnik Silvin Sardenko v novi lepi obliki, pomnoženi ter na novo urejeni, svojo »Romo«, kateri je napisal predgovor prof. Uinberto Urbani, svoje literarne spomine na Rim pa v epilogu pesnik sam. Knjiga je erafično lopo delo, pa tudi s
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri tikanja »lužbe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanlskih oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa |e beseda po La60. Davek se ražana posebej. Male oglasa je treba plačati tako) pri naročilu.
B SUižto B
Dobe:
Kuharica
nad 41 let, želi službe po možnosti k eni osebi, Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 36.	a
Dekle
pošteno, snažno, vajeno kuhe ln otroka, Išče dvočlanska družina za takoj. Inž, Križ, Stanlčeva 12-1. Ljubljana.	b
jšo postrežnico
za sredo ln soboto, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 64.
Hlapca
za poljska dela sprejmem za Zadobrovo St. 15, posta D. M. v Polju. b
Urarskega pomočnika
samostojnoga - veščega vseh vrst popravil, takoj sprojmcm. I'|smt>ne ponudbo upravt »Slov.« pod »Urar« št, 80. b
Dekle
B Službe a
Jttcio:
Šivilja
Izurjena Krn na dom. Poceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 38.
20 letni mladenič
I/, dobro družine, trezen, išče mesto šoferja Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 50.	a
resno tn pošteno, veščo pospravljanja In Šivanja, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. G5.	b
I^IUINI
Vrtnarskega vajenca
sprejmem. Hrana in stanovanje v hlsi. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Sltro »Vrtnar 57«. v
Absolventka
tre. tečaja s prav dobrimi spričevali gre kot začetnica za manjšo plačo v pisarno. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 76, a
p itnjcml
Trgovski lokal
oddam v Bernckerjevi ul. St, 21, Zelena jama. n
Delavnico
oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Kovinski obrat« št. fi8.
V	svrho razširitve uradov Iščemo v najem
sobe za pšsarne
V	postov pridejo prostori od dveh do desetih sob ali event. komplet, ne-opremljena stanovanja. -Prehranjevalni zavod Visokega komtsarljata za Ljubljansko pokrajino -Gosposka ulica 12.
■ Sobe ■
Oddalo:
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice oddam mlini osebi.. Pred-jamska 25/1, Kožna dolina
Sobo
lepo. zdravo, opremljeno ali neopremijeno, z dobro, lepo pečjo, oddam. Souporaba kopalnico. — Primožič. Albanska št. 23. Uožlgrad.	h
Filatelija
Filatelisti pozor!
Najugodnoje kupite In vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
jltanovanjaB
l&teio:
100 lir nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi enoHobno stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanova-njo 100« st. 61.	c
Kdo bi hotel nuditi
brezplačno stanovanje za en ali največ za dva meseca glasbeniku komponl-stu, da bi lahko dokončal svoje glasbene kompozicije? — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 52.
Dvosobno stanovanje
iščem za takoj ali za 1, februar. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »3 .osebe« st. 49.	e
Oddalo:
Trisobno stanovanje
s prltlkllnaml oddam v najem s 1. februarjem. Jernej Kopač, Celovška cesta 14, Svečama Pax.
pesniške strani spada med najboljše Sarden-kove pesnitve v katerih je marsikateri sonet dvignil ceno zbirke, opevajoče krščanski Rim
ob mi«li na ljubljansko Poeavje. — Ivan Čampa je izdal ciklus sonetov »Zatišje v šotoru«, v katerem je opeval ljubezen med dvema človekoma. ki vodi v zakon in v družino. Že po tej svoji snovni plati je pesniška zbirka lep dokument novega pojmovanja erosa in družinske ljubezni. Pa tudi po pesniški vrednosti so v njej soneti, ki so pognali iz močnega doživetja in bndn preorali ča«. Drugi pa so zopet precej didaktični in pripovedni, kar pa ne manjša vrednosti zbirke kot celote.	(Dalje.)
* Članek je bi' napisan za novoletno številko, pa zaradi pomanjkanja prostora ni mogel iziti.
MAGGIA ŠPORT
Trieste . Via Imbri Specializzato in
vestiario da sci
per uomo. donna e bam-bino Grande assorti-mento maglieria. Imper-meab li in popeline per uomo e donna. Merce buona. Pre'zi conveni-enli.
ani 11 - Telef. 48-15 Specialna trgov na s
smušhimi oblačnimi potrebščinami
za gospode dame in otroke. Venka izbira pletenin. Nepremočljivi plašči iz popelina za dame in gospode. — Blago dobro — cene primerne.
Knjigi »Trop brez zvoncev« in »Pokojni župnik Kampens« sta najprimernejši novoletni darili! Broširane knjige so po 5 lir, vezane po 11 lir in po 20 lir.
ljudska
prsffjUniia w Ifiibllani
zadruga z neomeiemm iamstvom ^	▼ lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6
nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vkn,ižbo in proti poroštvu.
Posojilnica je bila ustanovljena 1. 1895
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne
v LiabllaRl
Kopitarjeva 6/11
v svoji črtaln'ci ra?ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
O
BM0M
Posebni oddelek za izdelovanie damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnienega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih lazonah.
CENE SKRAJNO NIZKE. P0SLUŽ1TE SE!
Pravi filatelisti
znamk ne lepijo I Edina In polnovredna znamka jo brez prllepke. Zbirajte v vložnlh albumih najboljše kvalitete - Jol, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6
l'A'11'Bnl'll'll
Štirisedežni avto
znamko: Opel, Olimpla, Skoda, Ajfl, Ford, dobro ohranjen, takoj kupim. -Jereb, Polhovgradeo 23.
Avtomobilisti - šoferji!
Produ se avtomobil z do-volllom avtotaksl, z ostalimi potrebščinami. Informacije se dobe v LJubljani, Karlovška cesta 30-11. desno od 14.—15 ure.
REUMATIZZATI REVMATIČNI
Fale regolarmenle la v o s I r a c u r a di
zdravite se redno z
UROGONAL
Nakup in prodaja avtomobilov
tovornih In osebnih ter motociklov. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. f
iHupimcl
Kože domačih zajcev
plačuje najbolje krznar-stvo L. ROT, LJubljana, Mestni trg 6.	K
Kupujem
vse vrste krojaške ln šiviljske odpadke ter žaklo-vlno. Hrenova ul. 8, k
fige za žganjekuho
dobite najceneje prt Ant. Krlsper, Colonlale, Ljubljana, Tyrševa o. St.
Eviterele i Dolorl, Sciatlca Emicranla, Obesita
Un eucchieino da csj|6 maltino e sera in un po' di acqua
PR0DUZI0NE 1 T A LI A N A ITALIJANSKA PROIZVODNJA
t II M PHOOOTtO, 01 F A	D l A t e
OHOOONAl It P*Ol/VOD SVtTOVNtQA.il,QVfcSA
Awt. Prst. Milen« Ml del JM 38
In boste preprečili: Bolečine, Ishias (bolečine v kolku), Glavobol, Debelušnost. Zjutraj in zveŽer ena Sličica Urodonala v malo vodi
Posestva
Njivo ali travnik
kupim alt vzamem v najem v bližini LJubljane. Martlnec, Trnovski pristan 20, Ljubljana. p
Več parcel
v Zalogu, raste trava, prodam skupno ali posamezno po ugodni ceni. -Naslov v upravi »Slov.« pod št, 78.	p
Kupimo zemljišče
kompleks al' parceli rano za ceno do 400 000 lir. -Točne ponudbe pare, Številke, kat. občine ln ceno na upravo »»Slov.« pod : »Januar 42/82«.	p
IPEimtj
Vse denarne in trgovske posle
Izvršim hitro tn točno Obrnite bp na:
Rudolt Zore
Gledališka ulica Mev. 12 Telefon 88-10.
Radio aparate
gramofonske plošče, otroške vozičke, dvoltolesa, smučI ln drugo nabavite najceneje ln. najugodneje pri tvrdkl »Tehnik« Josip Banjal, d. z o. z. — LJubljana Miklošičeva 20.
Moško suknjo
toplo, zelo poceni prodam. Marconljeva ul. 16, parter (za bežigrajsko gimnazijo).	1
Usnjat kovčeg
nov, eleganten, opremljen /Relsenecessalre) — proda: Marija Habjan, Florjanska 30.	1
Otroški voziček
globok, rabljeno moško kolo ln mandolino prodam. Valjan (baraka) -Zaloška cesta (pri pošti).
Sobno plinsko peč
poceni prodam. - Naslov v upravi »Blovenca« pod štev. 75,	1
Belo kozo
brejo, dobro mlekarlco, prodam. - Gross Marija. Draga 7, p. Višnja gora.
Naprodaj:
perzljaner, skunks muf, različne že pripravljene kože za mufe, perzljaner šal, krznen ovratnik za gospoda. Start trg 21/111.
činčiia zajce
mladiče, za pomladno ploditev, prodam. Brezovica St. lfi, pri Ljubljani. J
patentne posteline mreže, otomaue. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana. Mestni trg 13
Jedilnico
v Rtaronemškem slogu, prodam. Krakovska ul. 21.
Pohištvo
naprodaj. Puha r jeva ul. 6. XI. nadstr. št. 7. 6
B CbMwe j
Dra/hn l<>sa
Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/1., bo prodala na pismeni dražbi 20. Jan. 1042
ca. 5200 plm bukove hlodovine
na panju z območja svoje šumske uprave v Kočevju. Pojasnila, pogoji ln tiskovino so na razpolago pri gornjih upravah v Ljubljani In v Kočevju.
Preklic!
Podpisana Kosmač Antonija, soproga pokr. uradnika, prekllcujem obo žaljivki, ki sem jih v Jezi nepremišljeno In neosho-vano Izrekla na javiu n prostoru na naslov družine Jamšek Marijana -Ljubljana, Vrtača B, ter se tej družini zahvaljujem. ker na sodišču nI zahtevala sodbe. Kosmač Antonija, LJubljana, Vrtača št. 5.	o
Prodaja 1> ii kovine
Ravnateljstvo drž. gozdov v Ljubljani, Blel-welsova cesta 1,. proda na ponovni pismeni licitaciji 9. Januarja 1942 okoli 12.000 ip> bukovlne na panju v drž. gozdu na Gorjancih v občini Hadatovičl. - Pogoje ln pojasnila daje navedeno ravnateljstvo.
Monograme ta rotite
ln perilo, gumbe, gi^jmb« oice. eniel. ažur, pr.fjdtisli izvršimo takoj.Tamb>urira-nje oblek, vezerne perila.
Matek & M Jkes
Ljubljana, FranfiSkans ka ulici
nAflprott hotela li olon
za
Zavese zatemnitev
te papirja nudi solidno tn poce.nl
Puc Danilo \
tapetnik
Ljubljana, Slomškova 9
Telefon St S6-7L
Vseh vrst pohištvo
kakor tudi druge predmete stalno kupuje in prodaja Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. k
Kap jih je zadela.::
"lir- . 2*
»Tukaj ni nekaj v redu?< reče Chappell in položi roko na malo ploščo iz marmorja.
»Človek božji, to naj bi...«
»Halo, halo, Mont!« šepeče Chappell pol-glasno v mikrofon.
»Oddaj naš signal !«
Toda v zvočniku je bilo vse tiho. ,
Tiho ie mrmralo v zvočniku, toda to so bili drugi valovi, ki so krožili v eterju — Mont-gomery pa se ni oglasil.
»Prekleto!« zamrmra Chappell, videč svojo nemoč in si daje duška z glasnim preklinjanjem.
»Morda mu je pa zmanjkalo toka!« ugiba Bobbv.
»Mbrd a mu je pp pregorela varovalka!«
Chappel mu potrka na čelo.
»Morda pri tebi. Bobby! Povej mi, kakšen pomen bi imela varovalka pri aparatu na baterije? ln zaradi tebe so najbrž na heatlier-stonskem gradu medtem napeljali električno razsvetljavo, ne?«
»Človek božji!«
»Kaj pa zdaj? Zdaj sva pa s svojim znanjem pri kraju!«
»Pojdivn še enkrat v pristanišče. Morda nama pošljejo vsaj kitk čoln...«
»V takem viharju?«
♦
»V takem viharju?« vpraša ribič, ki ga je šel Ainbrose takoj iskat v Ilcatherstone-llrerjr
z avtomobilom.
»Toda poslušajte vendar!«
»Cospa. pozabljate, da greste na dno kot svinčena raca, če vas zagon valov vrže ob skalo!«
»Strahopetnež!«
Ribič si potisne mastno čepico s čela.
»Tudi to, gospa!«
Ambrose ga prime za roko in ga strese.
»Človek! Kako morate biti tako nevljuden z gospo!«
»Boljše nevljuden kot da bi utonil!«
Gospa Chappel lova skomizgne brez besed z rameni.
Naša mala gruča je stala na skalnati ploščadi, v kateri so bili vzidani temelji belega stolpa.
Burja je divjala nad njimi.
Obema mladima damama so silili v vetru lasje v obraz. Možje so morali trdo držati svoje klobuke.
Guvin si je zaj)el vse gumbe svoje črne. praznjčne obleke.
»Se^ Ikihi pa jaz zaupal temu majavemu čolnu, čeprav nimam nobenih izkušenj v ravnanju vodnih vozil!« pravi odločno.
»Vi ste pa res dober človek, Phineas!« mu reče gospodična Cassertonova pohvalno. »Plačala vam bom še posebej za en mesec...«
»Usluge iz ljubezni ne morete plačati z denarjem. milostival Če smem to ponižno pripomniti!«
Gospa Chappellova je kratkomalo prekinila vse razpravljanje.
»Torej: Vi nočeie?« vpraša še enkrat ribiča.
»Imam ženo in otroke!« ji odgovori.
»Ambrose! Si upate z menoj?«
»Se razume!« ji odgovori časnikar. »Kam pa prav za prav?«
»V čoln!«
»Čisto jasno! Smem vzeti s seboj svoj fotografski aparat?«
Gospa Chappellova se zasmeji.
»Vi boste morali veslati!«
»Potem bi pa lahko vi fotografirali,« meni neugnani |X)ročevalec.
»Fotografirala bom pa jaz!« reče Tcssy Cassertonova.
»Zakaj se pa hočete vi podajati v smrtno nevarnost?« jo vpraša gospa Chappellova.
»Ni važno! Zaine bodite kar brez skrbi!«
»In vi, Bystrock? Ali nam boste za drugega veslača?«
»Pa ste sploh o tem dvomili?«
Gospa Chappellova se nasmehne.
»Niti nisem vedela, da imam tako srčno spremstvo! — Živila, gospodična Tessy! Ne vemo, kako dolgo bomo izostali...«
»Živila, Guvin!« naroču gospodična Tessy hišniku.
»So že pripravljena v čolnu, gosjiodična!
»Odlično, kako ta Gavin na vse mislil« ga hvali gospodična Cassertonova.
Gavin se spoštljivo prikloni.
»Sem vara hvaležen za izkazano priznanje, milostiva! — Ali vas smem vdano vprašati, če bi vam la It ko moje slabe moči bile kaj v čolnu koristne?«
Gospodična Tessy [»ogleda sprušuioče ko-spo Chappellovt)«
Ta odkima-
»Ne, bilo bi nas preveč ...«
»Morda bi pa mene rabili?« prevpije glas nekoga hrup viharja.
Bil je to Lyngny, ki so mu padali razmr-šeni lasje na obraz.
Vsi so ga začudeno pogledali.
Nezaupljivo ga vpraša Ambrose:
»Kako pa to, da se vi zanimate za ponesrečence?«
»Moje zanimanje je ravno tako kot vsakega poštenega človeka . • «
Ne, da bi j>okazal senco užaljenosti, se mu nasmehne Lvngbv.
»Kot mislite, gospod...«
»No posebno ljubeznivo,« pravi nadzornik Bystroek potihoma, »niste ravnali /. njun!«
Ambrose odkima.
»Ne morem trjieti tega človeka! Zoprni so mi vsj ljudje, ki jih ni mogoče užaliti!«
»Torej tudi časnikarji?« ga vpraša ironično Bvstrot k
»I udi ti! Namreč tedaj, kadar mi odvzamejo kak masten zalogaj!«
Medtem je morala razlagati gospodična Cassertonova gospe Chappellovf, kako bi prišlo v zaliv belega Moljia, ki pa je sličil bolj kakemu fjordu kot zalivu.
>ln naš čoln je privezan tamle na ravni obali!«
»Aha! Tamle tisti! Saj lx> v njem prostora za deset ljudi...«
»še za več.«
»Torej se lahko brez skrbi peljemo! — Znate plavati. Tessv?«
Arti«tinja sc nasmehne.
»Kot povodna podgana .. .<

V
4-
Umrl je naš ljubljeni soprog, dobri ode, gospod
Drašser Valentin
zvanifnik drž. žel.
Pogreb nepozabnega ho v nedeljo, dne 4. januarja 1.1. ob 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 2. januarja 1012.
Žalujoči ostali: Ivanka, žena; Valentin in Rafael, sinova — in ostalo sorodstvo.
LJUBLJANSKI i * KINEMATOGRAFI
fredstave ob 16 m 18.15, ob nedeljah in pra-inikih pa ob 10.30, 14.30, 16.30 m 18.30
MACAIUO, najboljši filmski komik v sijajni hurki
Polepuščck
Nabavile vstopnice že v predprodaji! KINO SLOMA rEL. JJ-Ji
Večna Iluzija
Zadnji in najboljši film slovitega režiserja
FRANCA CAPRE Jean Arlhur, James Stew»rt, L.Hnrrjmore itd. KINO UNION fEL. 22.21
Kiiotialno filmsko veledelo Največji film zadnjega fasa
Železna krona
fllno Oervi, Luisa Knrlda Massimo Clirotti, Klina Ocanl in lisoei drugih Igralcev - Iiadi izredne dolžine filma predstave oh IO, 14, 1<>. in «8.15! KINO MATICA rEl.. 22-41
Pretresljiva ljuhavna zg. dha ne> k» Horue Tosce in slikarja lavaradossija
Tosco
Jmperlo Argentina, Mostano Ura 7,7.1, M.Simon Za dodatek zabaven film
Potrkan ple>
Predstave oh U.ai) in 17 KINO KOOKLIEVO, tel. 41-64
iMM .Sr>V*n
CURA INFIUENZA. ZDRAVI HRIP0, NE-NEVRALGIE, REUMATISMI VRALGIJE. REVMATIZEM 10MBAGGINE e rapido- . TRGANJE V LEDJIH in naglo mente ne enima i dolori pomiri bolečine »sen teh bolezni.
_ lab.O.MANZOMUC. - Mllano • »Io V.fo, J **
V svrho razširitve uradov iščemo v najem
V pošlev pridejo prostori dveh do desetih sob ali eventualno kompletna neopremljena stanovanja.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino, Gosposka ulica 12
VZAJEMNA POSOJILNICA R. Z. Z O. J. V LJUBLJANI
sporoča žalostno vest, da je po kratki bolezni umrl preč. gospod
ušnik Ivan
stolni kanonik
Blagi pokojnik, ki je bil 43 let član upravnega odbora, si je pridobil za procvit zavoda nevenljive zasluge.
Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1942.
Upravni in nadzorni odbor
Francesco Perrli
26
Seznam ycenec
Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Mrzla voda, ki mu je škropila lase in se mu kakor božajoče zlivala po telesu, ga je oživila. Ko je skočil iz nje, se je znašel v vestibulit, ki je bil z marniorom tlakovan. Dva neokotora 6ta obenem pritekla k njemu, ga osušila s platneno brisačo, mu zlila na lase posodico dišave, nato mu pa nadela na gola pleča kožo kozla, ki so ga žrtvovali ob začetku obreda. Na kozi 6ta bila še rogova, ki sla dajala mladeniču, štrleč mu urejena na glavi, videz favna. Zdelo 6e je, da 6ta pognala iz njegovega čela.
Se enkrat so se divje oglasile svireli. bobni so zamolklo odmevali kakor oddaljena nevihta, bakhantinje, ki so bile ob ustju podzemskega hodnika, so z visokim glasom zaklicale:
»Telete, telete! — Posvetitev, posvetitev!«
»Tudi grozeči glas mistagogov se je še enkrat zaslišal:
»Ecce, ecce deus...« — »Rog je tukaj!«
Poln neizrekljivega strahu je hitel Marcus z mečem v roki in rogovi na glavi proti izhodu, a ob ustju podzemskega hodnika ga je silna svetloba^ tako zaščemela, da je oči niso mogle prenesti. Nagonsko je dvignil roke, da bi se zavaroval pred slepečim bleskom. Ogromen izbokel srebrn ščit, na katerega je padala silovita luč. je bil pred njim. Ob grozeče priganjajočern mistagogovem glasu se je približal in poskusil gledati v to zrcalo, a je s krikom groze odskočil.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubi Jan?: Jože Kramarič
V	ščitu je videl nekaj strahotnega.
Bila je pošastna, spačena in ogromna glava kakor tista naličja, ki jih rabijo na odru, a je v njej, čeprav tako zmaličeni, spoznal poteze svojega obraza. Njegova lica, njegove obrvi, njegove oči in njegovo čelo so se strahotno povečani in spačeni zrcalili v ščitu in ogromni rogovi na njegovi glavi so dajali vsemu izrazu nekaj nadnaravnega in nezaslišanega.
Marka je tako zmedlo, da je bil kakor blazen. Spremenil se je torej v pošast, ki 6e zrcali v ščitu? Bog ]e prišel vanj, se poistovetil z njim, mu dal svoj nečloveški izraz in svoj grozni in večni obraz! Grozota ga je tako prevzela, da je zapadel v strahotno besneje in se, plešoč in neraločno kričeč, pognal v sredo med bakhantinje. Zdelo se je, da ga je zajela božanska blaznost. Vanj je prišlo božanstvo orgije, besneče zanesenosti, nič več ni bil človek, temveč novo bitje, svobodno in divje, deležno poboženja.
V	vrtincu plesa je čutil, kakor bi se prostil teže mesa in bi postalo njegovo telo lahko kakor dih, da je iz nove snovi, ki se v poletu vzpenja nad zemljo.
»Telete, telete!...«
Bakhantinje, po katerih je v svojem besnenju grabil, so ga obkrožile in potisnile na stopnice iz belega marmorja, vrhu katerih se je odpirala votlina — koča iz tretja in ločja. Ob vhodu v kočo je videl Marcus nekaj nedoločenega, ki je bilo kakor telo kake nimfe. V svoji opojni blaznosti je bi! v dveh skokih vrh stopnic, se pognal v votlino, plani! nad ono stvar in jo zgrabil.
Ob dotiku svežeoa. mehkega ženskega telesa je vzdrlitel po vsem telesu, a že gaje objelo dvoje
Nesreča nikdar ne počiva. J
Zavarujte sel
Zato se naročite na ,.Slovenca" in v redu plačujte naročnino.
Se ni dolgo, ko se je ponesrečil naš zvesl naročnik in je družina dobila izplačanih 3.800"—. O Božiču sle brali zahvalo dedičev.
3.800 lir
socialne podpore v primerih smrtne nesrefe
Pravilnik
(I. I. Smrtne nesrefe, za katere izplaiuje konzordj ..Slovenca" podpore so:
1.	Nesrete pri izvrševanju poklicnega delo v poljedelstvu, pri živinoreji in v gozdu, v obrtih in industrijskih obratih in podjetjih.
2.	Nesrete na vozilih in železniške nesreče.
3.	Nesrete vsled strele, ognja in povodnji.
4.	Nesrete vsled strupenega pika
Pri katastrojalnih nesrečah, ki zahtevajo vet tloveikih življenj, se da podpora največ 10.000 lir, ki se v enakih, delih razdeli med prizadete upravičence.
Podpora se ne izplaiuje za te-le smrtne slufaje:
Umori — Kap. — Smrtni slučaji, ki so posledica bolezni, telesnih hib, telesnih poškodb, ali nastanejo vsled trajnega prenaaora telesnih sil. — Nesrete vsled jiijanosti. — Nesrete na lovu. — Nesrete pri tekmnli, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita — Nesreče pri letalih in podmornicah. — Nesreče pri izdelovanju in izvenpoklicnem uporabljanju razstrelil in eksplozivnih snovi.
(I. II. Pogoji, pod katerimi se podpora Izpfafe, so:
1.	da je bil ponesrečenec redni naročnik »Slovenca«;
(Za rednega naročnika »Slovenca« se smatra tista fizična oseba, ki na nje naslov list prihaja Ako sla na naslovu zapisani dve ali več oseb, se v primeru smrtne nesreče enega teh vzajemnih naročnikov prisodi pripadajoči del podpore.)
2.	da je ponesrečenec za listi mesec, v katerem se je smrtno ponesrečil, imel naročnino ie plačano;
3.	da smrtne nesreče ponesrečenec ni zakrivil in se tudi ni ponesretil p duini zmedenosti;
4 da je smrt nastopila takoj ali najkasneje osmi dan po dnevu nesreče; v vsakem primeru pa kol nedvomna posledica ene izmed nesreč, naštetih v čl. I. tega Pravilnika.
(I. III. Pri zahtevah podpore je treba uvaievati tole:
1. Zahtevati podporo so upravičeni: ponesrečenčeva rodbina ali pravni dediči. Ti morajo v prošnji za podporo izjaviti, da v celoti sprejmejo pogoje tega Pravilnika.
2 Prošnjo za podporo vloži upravičenec pri konzorciju »Slovenca*.
3.	Prošnja naj razjasni, kakšna je bila smrtna nesreča in ali so pogoji v čl. II. lega Pravilnika izpolnjeni. Prošnji je treba tudi priložili potrdilo župnika onega kraja, kjer je ponesrečenec bival, in spričevalo zdravnika, ki je ugotovil vzrok smrti.
4.	Ali je ponesrečenec umrl na posledici katere izmed nesreč, naštetih v Čl. J. tega Pravilnika, in ali so izpolnjeni pogoji v ti. II. Pravilnika, ugotovi konzorcij.
5.	Nesporazumljenja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenujejo dediči enega člana, konzorcij enega, tretji pa je Miloš Stare v Ljubljani.
6.	Podpora se izplača v celoti (3S00 lir) brez kakih odbitkov takoj, ko se upravičenost ugotovi.
(I. IV. Upravifenost do podpore po danih pogojih se pridobi do preklica ali spremembe Pravilnika.
Zahvala
Za številne ustmene in pismene izraze sožalja ob smrti moje blage matere, od-nosno naše tašče in babice, gospe
Lavre Krek roj. Schikher
se najtoploje zahvaljujemo. Naša iskrena zahvala velja posebno častiti duhovščini in vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, zlasti dekanu juridične fakultete g. univ. prof. dr. Henriku Steski ter p. n. gg. članom profesorskega zbora, kakor tudi onim, ki so okrasili krsto s cvetjem.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1912.
Prof. dr. Gregor Krek z rodbino.
/-z •'	........;;■•	ji'V; s;' "■'"
rok okoli vratu in dvoje vlažnih, koprnečih ustnic se je 6trnilo z njegovimi.
In oba sta pokleknila na kozje kože.
12.
»Ko vstopiš, očiščeni, v votlino, da spoznaš najvišje veselje, naj ostanejo tvoja U6ta zapečatena!«
To je bil mistagogov ukaz in čeprav je bil Marcus Adonij kakor upijanjen, se je vendar 6 svetim strahom spominjal vsega, kar je slišal in videl, in še neznansko zoprne pijače.
Zdaj je bil v prečudni obleki sam v votlini ob nepoznani ženski, ki so mu njene mehke roke nežno božale obraz in čelo in so njene ustnice drhtele na njegovih.
Kdo naj bi bila ta ženska? Da ne bi bila Varili ja? Misel, da bi ne bila ona, ga je neprijetno zadela, ko se je vendar spremenil v boga omame in zanesenosti ter dosegel fiopolnost, Ob tem neznanem bitju, ki se ga drhte oklepa, bi se mu odkrila večna sreča življenja kot dokaz navzočnosti božanstva v njem. Začel je torej okušati veselje vsevišnjih: to bitje, ki išče tako nežno njegov obraz, je poslanka božanskega veselja. In vendar je čutil, da bi vso to srečo zavrnil če ne bi prišla Varilija. S tesnobo v srcu in trepetaje se je v temi dotikal čela, obrvi, las in obraza, da bi tipaje skušal uganiti izraz znanih potez. Obšla ga je blazna skušnjava, da bi govoril, pa tudi če bi izrekel samo njeno ime, da bi slišal potem, kako njene ustnice šepnejo njegovo, a spomnil se je tuistagogovih besed, posameznosti skrivnostnega obreda, pošastnega obraza boga, ki ga je videl v ogledalu, iti še zgodba o Orfeju mu je prišla na misel. Tudi božanski pevec je izgubil svojo Evri-diko, ko ji je hotel pogledati v obraz. Bal se je,
da bi se tudi njemu tako zgodilo. Morda bi ob prvi besedi ta nenavadna sreča izginila. Ženska, ki je zdaj pred njim, bi se razgubila kakor kosem dima in izgubil bi V6e, kar ga je približalo božanstvu.
Tako sta ostala dolgo prestrašena in zmedena z rokami v rokah in blodnim občutkom, da morata izvršiti neizrekljiv obred, ki ju je že v mislih razburjal.
A kakšen naj bi bil ta obred? Nič nista vedela, razen kar sta nedoločeno sanjala in hrepenela. Kakor je občutil prej pn izhodu iz podzemlja Marcus strahotno grozo ob misli, da se nahaja pred bogom, tako se je pred zadnjim tajinstvenim korakom irepetaje obotavljal Zdelo se mu je. da bi onečastil .nekaj svetega in čistega, ako bi storil kar koli, k čemur ga sili nagon; bal se je, da bi se božanska blaženost, ki jo okuša, ko je njegov obraz ob njenem, zrušila ob prvi surovosti. Tako sta bila trenutek kakor v zanesenosti z ustnicami na ustnicah, orisluškuioč drhte svojemu dihanju.
13.
Nenadoma sla se iz zanesenosti zdrznila, zakaj iz ozadja vrta se je oglasilo besno lajanje.
Molosa, ki ju je imel sužennj vratar na verigi, 6ta obupno lajala obenem z laježem pa je bilo slišati prav do tam nasilne glasove in potem hrušč neznansko hitečih korakov.
Svireli in pavke so potihnile, a razlegel se je grozoten mistagogov krik in pirolorov:
»Misterij je onečaščen. bežite... bežite!..«
Kaj se je zgodilo? Nekdo je nepoklican vdrl v tempelj Bakhantinje so obupno zavreščale. Sledil je ropot razbijanja, nezaslišana zmeda in nato grmeč glas:
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceneč
o