Dopisi. Iz Maribora (Čitalnica, trgovca Gr r u b i č. M a 1 b a r t h — N a g e 1 e — a e s r e č e.) Naša čitalaica priredi pred postom še 2 plesni zabavi, 2, febr. iu 20. febr. K tej drugej zabavi lebko pride (na pustni večer), kdor hoče, tudi kostumiran. Vsaki četrtek zvečer s?o navadne zabave, izvzemši eetrtke pred omenjenima zabavama. — Trgovec g. Grnbic zatrjuje, da on nikoli ni dal niti krajcarja za nemški šulverein, tudi ni bil pri šulvereinskej rabuki v Kamci in Brestenici, dalje ni res, da bi njegovi komiji Slovence psovali itd Naposled še zagotovlja, da se on kot trgovec ne meša v politične prepire raznih strank, Nemcev in Slovencev. No, nam je to tudi prav in radi popravimo, kar je o njem bilo brati v ,,Slov. (xospodarji" lani štev. 47. če res ni imel nikoli z nemškim šulvereinom kaj opraviti. Zoper trgovce Nemcem iu Slovencem jednako naklonjene nimamo nič pač pa niso nam povoljni trgovci, kakoršen je ,,železni Halbarth", ki je veliko tigoc goldinarjev od Slovencev zrešil pa pri vsaki priliki, vseb volitvah zoper nas rovlje in tudi nemški šulverein podpira. Za danes dosta. Sulvereinski Nagele pisari in maže vjudovsko ,,Neue freie Presse" prav abotno zoper nas Slovence in naš jezik, da njegovo puhlo glavo uže od daleč vidimo. Mož pisari o reci, katere ne zastopi, le, da avojo sovražno mržnjo da Slovana javno prodava. Kedaj se ta človek s slovenske zemlje pobere tje, kamor gasrcevleče? — G. Wiesingerjeva hiša je deloma in sosedova delalnica metelj do tal pogorela. — Nek pripravnik tukajšnjega učiteljišča, iz Laškega doma, je z mosta v Dravo skočil pa je bil iz vode potegnen in v bolnišnico prenesen. Siromak baje 3 dni nič jesti ni imel. učil pa se je še vrlo dobro. Iz St. Jurja ob juž. želez. (Konec.) Pri Nendl-nu se prične okoli 2. ure plesni venček, kateri je imel med gospodičinatni, gospami in mladimi gospodi, domačimi in drugimi od blizo in daleč jako mnogobrojno število čestilcev; v druzih sobah pa je bilo natlaeeno drugih gostov, med katerimi so vrli pevci čitalnice Celjske prav lepo peli nekaj pesni, dokler niso jo okoli dveh po polnoči odrinili z vlakom zopet nazaj v Celje; plesaželni svet in drugi gosti pa so še dolgo skupaj se veselili. — Na ta pomenljivi dan, ne le za g- dr. Ipavica^ in za njegovo čestito rodbiuo, temuč za ves Št. Jurij in njegovo okolieo, se bode gotovo vsak navzočni radostno spominjal še v poznili letih ter o teh dogodkih pripovedoval svojim unukom. Končevaje ta popis bi imel še marsikaj pohvalno omeniti n. pr. onih gospodov, ki so tako radodarni pripomogli, da se je svečanost, tako sijajno zvršila, onib gospodičen, gospej in gospodov, ki so vodili dekoriranje trga in drugih prostorov, tistega Sokola, ki je v zadnjem trenutku pred slovesno izročitvijo odlikovanja g. dr. Ipavicu, v trenutku bi rekel, zgotovil ali zgotoviti dal šest slovenskib zastav, — a naj zadostuje! Rečem le, Bog ohrani odlikovanca in njegove če- stilce še maoga leta na korist in slavn narodnemu napredku. V. Jarc. lx Krškega ob Savi. (Za ,,zgodovino štajerskih Slovencev") nabiram po vsem slovenskem Stajerskem naročnikov. V ta namen som razposlal pozive in vabila razniin domoljubom iu mnogim občinskim predstojuikom. Od poslednjih dobivam pa vprašanja, kakošna bode knjiga. Radi tega pa hočem v ,,Slov. gospodarji" stvar razjasniti. — V liemškem jeziku je spisanih veliko, manj ali več dobrih knjig, ki pripovcdujejo zgodbe skupne štajerske zemlje v starib časih. V teh knjigah^ se pa o Slovencih in o slovenskih krajih na Stajerskem le malo pripoveduje, ali pa je to, kakor se pripoveduje o njib, včasih površno ali enostransko. — Dobro povestnico Štajerske dežele v slovenskem jeziku je bil spisal pred 40 leti že čast. g. A. Krempl, takrat župnik pri Mali nedelji, kjer je tudi umrl in pokopan. To knjigo, imenovano ,,Dogodivšine štajerske zemlje" so štajerski Slovenci, kakor mi je znano iz svojega 71etnega službovanja v Ljutomeru, kaj radi čitali; še kmetskim ljudem sem jo pogostoma posojevati moral. Ta v marsičem prav dobra knjiga je pa že popolnem pošla. Zato sem pa jaz zacel že na Stajerskem drugo spisovati; s pomočjo nekaterih učenib pisateljev jo bodem moreb;ti letos do Velike noči dokončal in potem v ti.-;k dal. Ker bi rad veliko iztisov (1500—2000) založil, stala me bode knjiga morebiti 500—800 gold. Da ne bi imel poleg velikega truda še izgube v denarji, radi tega pa nabiram naročnikov pri skupnem slovenskem narodu na Štajerskem brez razločka stanu. Iv. Lapajne. Iz Ptuja. (K volitvi državnega poslanca.) Nemčurska liberalna stranka drznila se je tedaj postaviti našemu kandidatu gospodu Božidaru Raiču v osobi nekega Lešnika pri sv. Janži proti-kandidata. Greh se mi skoro zdi, staviti slavno ime Raiča in Lešnika v isti dopis. Toda Lešnik se je dal od tukajšnjih nemčurjev pregovoriti in kandidira po vsej resnici. Najprvo treba omeniti, da ga tudi pri sv. Janži ne spoštujejo preveč, kajti biti je hotel volilni mož, toda propal je prav pošteno. Zopet čujem glase nemčurske: ,,kmetje volite kmeta, kaj bote pošiljali mešnike v zbore, oni naj opravljajo doma službo Božjo". Glejte zvijačneže! Ali je Lešnik res pravi kmet! — Toda 5. g. Raič je celo veliki posestnik. Ako bi šlo po geslu nemčurjev, se v6 da bi mi nikogar ne smeli voliti. Denes kričijo: dohtarjev ne, jutri zopet mešnika ne, potem zopet se zarežijo: ,,neumnega" kmeta ne. Koga bi tedaj volili? Mi vemo, kaj bi bilo njim po volji. Nemčur, ko bi tudi mešnik, dohtar ali kmet bil. Takšni so. Slovenci to uže dolgo vemo in nemSurjem ne verujemo nič. Sami vemo, zakaj izvolimo g. Hermanu v naslednika č. g. Raiča. Bog ga poživi! lz Vozenice. (Jezen šul ver einar.) Na sv. treh kraljev den so prečaatiti gospod nadžnpnik in dekan pridgovali, in korje ravno snov nanesla na slaba društva, ktera ljudi zapeljiijejo, so nektere bcsede spregovorili o znanetn ,,Schiilvereinu", ktcri zadnji čas t"di v Vozenici ljudi na limanice vabi, zlasti z zelonim ,,Tnandelcem", kteri od kmetov po krčmali krajcarje lovi iu jih v pušico strelja. Ker so toraj ljudi opomnili, naj se varujejo takih slabili društev, ker njib namen je slab, so te kratke in poblevne besedo nekega Golijata tako piknilc, da je, same jeze žolt, kakor lisjak pri tej priči vstal in šel iz cerkve, ter je tam iabak raje kadil, češ bodo dmgi tudi tako storili, ali opekel se je, ker ga nihče ni hotel posncmati, in jo tako sam sebi zaušnico dal Gotovo jc zunaj cerkve scmtertje bodei', tuhtal Bog ve kaj zoper Slovenco, najbrž bi najraje vsakoga Slovenca koj pobrustal, kakor lisjak petelina, ko bi bilo mogoče. Kodar pa pride kaki Slovan kot knpoc lesa, ali kodar sam pclje les po Dravi med Slovane, o takrat mn je dober Slovan, drugače pa ga vidc-ti ne more! Iz Slatine. (1'olna usta obljub.) Naši .Slatmski gospodje" hočejo zdaj privržence in prijatelje z obljubami kar zasuti. Ni še bilo zadosti, da so jim nemško šolo obijubili, zdaj jim je šo g. Miglitsch celo .,posojilnioo" ali po Slatinsko ..šparkaso" obljubil, iz ktere bodo kmetje po cclo nizkih obrcstib denar dobivali. No če se to vresniii, za ,,direktoija" te posojilnice si že ne bodo v zadregi! Saj jih imajo doati, ki so kakor nalašč za direktorja kake posojiinice vstvarjeni. Cuditi se je le. da še dozdaj nobenega izmcd njih niso kjerkoli na to čnstno ia včasih tndi ,,mastno" mesto poklicali. Saj zdaj bo gotovo eden izmed njib do te časti splezal. N. pr. naš g. Ferstajnšek, tudi gosp. Geutebriick so že neki v Gradci pri iieki fabriki za direktorja bili, ktera pa jc potem po raznib ,,vhimab" na boben prišla. Pa kaj bi dolgo iskali uaš g. Wesiagg bi gotovo za tako reč najboljši bil, in bi brez dvombe tako čast ,,direktorja" prccej sprejel. Na tak način bi ,,direktorjev" že dosti imcli, ko bi le tudi denarji že tukaj bili! — No in kaj pa mi ubogi ,,bindišarji"? Stali bomo od daleč in gledali v obljeno ,,S!atinsko deželo", kjer se bo denar kar cedi!, kar cedil, kakor nekdaj Mojzes v Kauaaa. Pa zavidni jim le ne bomo; še le s-rečo vošimo tistim ,,gospodom" in — tiato, kar je boljši kot žamet, ua.šim kmetom pa želimo dosti dcnatja, potem bomo pa že brez Slatinčanov dalje rivali! Iz Slovenskih goric. (B o ž i d a r R a i č pa narodno nčite ljstvo.) Kdor pozna le količkaj življenje in drlovaujo č-. g. Božidara Raiča, tega za narodov vsestranski napredek tako požrtvovalnega moža, njegovo veliko lju- bezen do svojega naroda, najbolje pa do narodove vsestranske ornike, ta no more nikakor storiti drugače, nego jedino dolati na to, da se ta za narod tako zaslužni mož, strah in trepet nasprotnikom alovenskega naroda, soglasno in velikim navdušenjem v zaatopnika slovenskega naroda izvoli. Učitelji in narodno solstvo osobito pa bode imelo v tem neustrašljivem boritelji izvrstnega zagovornika. Ni mogoče uašteti, kolikrat je pri raznih javnih priložnostih neustrašeno zagovarjal naroduo učiteljsto in solo, naj se učiteljetn nenaravna bremena odvzerao in njibove plače v razmerje učiteljev ua Nemškem postavijo in to je storil do sedaj tudi mnogokrat pod železno roko kakšne komisarjeve mogočnosti. Koliko ložoj bode še to vse in tetn vspešneje delal, ko bode težnje narodnega uoiteijstva javil na najvišjem raestu. Učitelji! kterim je narodov blagor pri srci, ki ae imate kolic-kaj ljubezni do naroda, iz kterega ste, kteri Vas živi in za kterega je Vaša sveta dolžnost pošteno delovati, oklenite se novega poslanca, ter mu popolnem zaupajtc! Ne bodete še varali. Iz Celja. (,,Posi j ilnica v Celji") imela je leta 1883 promota 269-777 fl. 90 kr. Bilanca kaža s koncem l. 1883 udov 59n, vkup vpiačanih deležev IP516 fl. Hranilnih vlog je 90.756 fl. 88 kr. Splošni rezervni fond 2462 fl. in specijalui rezervni fond 631 fl. '20 kr. Izposodila je 558 društvenikom svoto po 120-37H fl. 15 kr. Čistega dobička je 1707 fl. :-,7 kr. Od tega dobi specijalni rezervni foad 745 fl. 50 kr. tako da ta naraste na 1376 fl 70 kr. s koncem 1883. 1. Načclstvo je dalje sklenilo obresti pri liipotekarnih posojilih znižati na 6"/Oj in ker se promet vedno muoži, se bode razun vsaki torek uradovalo tudi v p o t c k predpoldnem. na kateri dan se morejo samo obresti od posojil vplaoevati. Hranilne vloge se prejemajo od vsakega ali jo nd posojilnice ali ne in se obrestujejo po 5"/,,, toraj za 1 %, višje, kakor v hranilnici. Opozonijemo tudi na današnji iuserat namreč vabilo k obSnemu zboru celjske posojilnice na den 27. t. m., kterega se sme udeležiti vsak društvenik. j_ Si'edišča. (Volitve v okrajni zastop.) Občni zbor društva Edinost je bil sijajno obiskovan. Obcni zbor so počastili s svojo navzočnostjo nekteri narodnjaki iz Ormoža kakor g. dr. Geršak, g. dr. Žižek in drugi, ter so priatopili k društvu, za kar se ujim odbor sivno zahvaljuje. Pri občnem zboru se je videlo, da so zopet Srcdiščanje pokazali, da so narodnjaki trdni kakor skala, naj še bi butali valovi nemčurstva z največo ailo. atali bodo nepremakljivi, vsi so bili kakor eden mož eno srce. kojim je mnogo ležeče za narodni razvoj, za narodno omiko. Toraj narodni Središčanje sedaj na noge, ker volitve za okrajni zastop ozmožki so pred durmi, izvolite izmej sebe narodnjake, ne volite takih ljudi, koji zaničujejo Vaš jezik, Vaš narod, ne volite tedaj tujcev, koji so iz Nemakega k Vam privandrali ter hočejo širiti med Vami nemško kulturo, ker glejte pred kratkim se je eden takih izrazil ,,der Slave iat ein Hund" in temu že vse, kar je slovenskega od daleč amrdi, pa če bode tako srborit, bodemo ga uže na primervem mestu počohali, zakaj neki pa ne gre tje v Nemčijo, mi bi mu še želeli srečen pot, če mu vreme tukaj ne ugaja.