Posamezna Stevfllra 30 vinarjev. Sev. 243. f LMaii.»lord, & a otlolm »n LeiU ILVL ■i Valja po poiflt bk ■ MkMiuprti •• B BO*— ® 1 m •> ■ 4»W n ■ miAl)o Mlolotm. „ sv— n eatatolaosomatro. * 00- f Ljnbijanl na dam la oelo lota aapro].. K 4S-— H aa aiaaaa „ .. B Iv. VapmifntMiamiHM,, 8U ■ Sobotna izdaja: m la oalo lato.....K 10 — aalemčl|o oeloletno. „ 12-— MootalolaauautTo. „ 18 — mamm InsoratJi bobi Baoatolpaa peUtvrata (H aa ilroka la 3 na visoka «11 njo prostor) aa aakrat . . . . p« BO« as dve- la večkrat . „ 45 „ pri «eč|lh aarottUh prla«r«a popoat p« dogovora. Ob sobotab dvojni tarU. Poslano 11....... Baoatolpaa petltvrata S t-Iska|a vsak daa Isvaaail ae-del|« la prazalk«, ob S. ari pop. Redna letna prilaga *aaal r«d W Uredništvo |e v KopltarJeTl nllol Itev. B/Itt. Rokopisi so ne vračalo; nefrankirana pisma se ne ■■■ spre|ema|o. — Uredniškega telefona itev. 50. = Političen list za slovenski narol Upravnlitvo |e v Kopitarjevi nllol it B. — Rataa poštne branilaloe avntrijske it 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. it. 7563. — Dpraroiikepa »oletona it 60. Minimum ii% maksimum. Združitev vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v skupno, samostojno državo pod habsburškim žezlom, to je bila zahteva majniške deklaracije. Takoj v začetku, ko je bila ta izjava podana v državnem zboru, je bilo rečeno, da je to naš minimum: najmanj, kar zahtevamo. Znano je tudi, da je dr. Krek, ki je imel vedno prc-cej vidika v bodoči razvoj političnih razmer, opozoril takrat vodilne državne kroge, da je to zadnja možnost, rešiti jugoslovansko vprašanje v okviru monarhije. In ko bi avstro-ogrska vlada hotela pokazati količkaj dobre volje, bi se ji ta zadnji pbizkus posrečil: odkrito rečeno: v našo polno z^dovoljnost in v še večjo korist avstro-ogrske monarhije in habsburške hiše. Zakaj vsi smo bili priča, s kakim navdušenjem se je oprijelo naše ljudstvo te ideje kakor rešilne deske, in ko bi znala in hotela avstrijska vlada takrat v polni meri zadovoljiti naše težnje, kako bi zrastla v našem ljudstvu že itak globoka zvestoba do države, in kako bi se dvignila v njem ljubezen do habsburške dinastije, katero je imelo slovensko ljudstvo itak vedno v najglobljem čislu. Velik patriotizem naših ljudi bi se le še pomnožil. Toda prišlo je drugače! Pa ne po naši krivdi — to n,am vest jasno govori t— temveč po vaši lastni, avstro-ogrska gospoda! Avstrijska vlada ne le, da ni hotela ničesar slišati o naših željah, ampak je naš visoki ideal teptala v tla, pošiljala žan-darje na naše shode, kjer je ljudstvo hotelo dati duška svojim željam, s preganjanjem in grožnjami hotela zatreti naše gibanje, s proglašenjem nemškega kurza nas naravnost obsodila na smrt, medtem ko so naši možje in fantje krvaveli v prvih strelskih jarkih za Avstrijo. Za vsako našo prošnjo smo dobili — sit venia verbo — tri brce v hrbet. Avstrijska vlada se je za žive in mrtve trudila, da bi nam zatrla zadnjo iskrico patriotizma in nas državi kolikor mogoče odtujila. Zadnjo možnost, rešiti jugoslovansko vprašanje v okviru avstro-ogrske monarhije je Avstrija zamudila, Ni nam hotela dati našega minimuma in sedaj prihajajo drugi, ki imajo sedaj moč in oblast, in ti nam ne branijo našega maksimuma. In Narodni Veče je sedaj v Zagrebu proglasil naš maksimum: združitev vseh Jugoslovanov brez ozira in katerekoli deželne in državne meje v eno samo državo. Minimum je zamujen, maksimum je sedanja naša zahteva. Kaj pa s habsburško dinastijo ? Častitljivi in hvaležni spomini nas vežejo z njo in ko smo proglasili majniško deklaracijo, kjer smo poudarjali habsburško hišo, smo mislili odkrito. Nikdar nam maj-niška deklaracija ni bila krinka, pod katero bi skrivali kake protidinastične misli. Danes pa moramo reči: Zvesti smo avstrijskemu cesarju, dokler nam mednarodno veljavni mirovni razgovori, kate-' rim bo tudi Avstrija in njen vladar pritrdil, ne sankcionirajo popolna samoodločbe. Takrat pa bo imelo besedo naše jugoslovansko ljudstvo. Zagreb m Zagreb, 22. oktobra 1918. Ko je dospel včeraj v Zagreb odgovor Wilsona na avstrijsko-ogrsko noto, so vsi listi priredili posebne izdaje, za katere se je ljudstvo kar trgalo. Opoldne so že raz vse hiše visele zastave, in vse mesto je naenkrat izgledalo praznično. Po ulicah so pričeli pobirati narodni davek in so se že nabrale velike vsote. Narodni davek nameravajo vpeljati po vseh jugoslovanskih deželab. Sinoči je prišlo do velikanskih manifestacij. Do 20,000 ljudi je manifestiralo po ulicah, nosili hrvatske, slovenske in srbske zastave, in navdušeno klicalo Trumbiču in Wil£onu. Ugoden vtis je napravila na prebivalstvo udeležba več sto srbskih in ruskih ujetnikov, ki so klicali »Živela svoboda«, »Živela svobodna Jugoslavija« itd. Ko so prišli manifestanti na Ilico, najoblju-denejšo ulico, kjer stanuje vodja frankov-cev dr, Horvat, so burno klicali »proč z narodnim izdajalcem«. Od tu je množica odkorakala v gornje mesto pred sabor, kjer zboruje osrednji odbor »Narodnega veča«. Tu niso hotele prenehati ovacije, vrhunec pa so dosegle, ko sta se pojavila na balkonu podpredsednika »Narodnega veča« dr, Pavelič in Pribičevič. Oba sta zbranemu ljudstvu govorila in se zahvalila v imenu »Narodnega veča« za ovacije in jih pozvala, naj se zavedajo velikega zgodovinskega trenutka ter vzdrže vzoren red. Nato so odšli manifestanti pred ban-sko palačo, kjer so banu Mihaloviču priredili lepo manifestacijo in ga pozdravljali z burnimi klici »Živel narodni ban«. Mn ožica se je nato pomikala iz gornjega mesta v spodnje mesto, kjer jo je na vseučiliškem trgu pozdravil dr. B, Angjeli-novič. Na tisoče ljudi je priseglo, da hočejo vzdržati najlepši red, zavedajoč se velikih trenutkov, v katerih živimo. Nato se je množica razšla. Cela manifesta e!jr. je potekla v najlepšem redu. Za danes se pričakujejo velikanske manifestacije. Delavstvo je prenehalo delati, vse tovarne stoje, Socialno-dcmokra-tično vodstvo je pozvalo delavstvo, naj se zbere ob 11. uri pred gledališčem. Ne samo v Zagrebu, ampak tudi po deželi vlada z ozirom na V/ilsonov odgovor velikansko navdušenje. V zagrebškem orieju jc prišlo do demonstracij. Na oder je prinesel 50'ki artist -cmec mažarsko in avstrijsko zastavo in ker je ni hotel odstraniti, je ljudstvo vdrlo na oder in raztrgalo obe zastavi. Sinoči je vladalo veliko veselje tudi v kavarni »Corso«, kjer so gostje prepevali domoljubne pesmi, med njimi tudi narodno himno. Ko pri petju narodne himne ni hotelo vstati nekaj mažarskih in nemških častnikov, so zahtevali od njih, naj store isto. Častniki tega niso hoteli storiti in so izjavili da to ni nobeno povelje. Prišlo je do prepira, častniki so pričeli streljati. Več oseb je ranjenih. Končno ro gostje zmetali častnike na cesto. Vse časopisje navdušeno pozdravlja Wilsonovo noto in pravi, da sta Dunaj in Budimpešta razočarana. Naša zmaga je gotova. Imamo svojo vlado in ta je »Narodno veče«. Komunike „tii&rod, ml®", Zagreb, 22. oktobra 1918, Osrednji odbor »Narodnega veča« je imel včeraj sejo od 5. ure do pozne noči, na kateri se je obširno bavil z Wilsonovo noto in položajem. Izdan je bi! sledeči komunike: »Narodno veče« pozdravlja z največjim veseljem stališče, ki ga je zavzel predsednik Združenih držav Amerike v svojem odgovoru na avstrijsko-ogrsko noto z dne 4. oktobra t. I, pod datumom: Državni departement, 19. oktobra 1918, ki odgovarja izjavi naroda SHS. in stališču, ki ga je zavzel v objavi »Narodnega veča« 20. oktobra t. 1. glede rešitve svojega narodnega vprašanja in misli popolne narodne samoodločbe. Fonovno izjavlja, da smatra mednarodni mirovni kongres za edini kompe-tentni forum za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Sklenjeno je, da sa podvzame korak za oživotvoritev ustavnih pravic, posebno rflede svobode tiska in sestajanja. Končno se prosi ves narod, naj bo v svojih manifestacijah dostojen in naj se izogne vsemu, kar bi škodilo imetju in ga uničilo, ker bi se s tem uničila posest, ki se smatra za last bodoče države SHS. Hrvatski bara noče v Mažari bi se radi pogajali. Dunaj, 22. oktobra. »N. Freie Presse« poroča iz Budimpešti: Ministr. predsednik Wekerlc je povabil hrvatskega bana Mi-haloviča, da naj pride v Budimpešto na posvetovanje. Hrvatski ban je na to povabilo odgovoril, da ne more priti v Budimpešto, ker mu to sedanji položaj na Hrvatskem in razvoj dogodkov ne dopušča. Zagreb. 22. oktobra. Vaš dopisnik je izvedel, da bi se Mažari zelo radi pogajali. Iz Budimpešte so pozvali bana Miha-loviča, naj se Hrvati izpametujejo in se začno z Mažari pogajati, zraven pa so namignili, da bi se dalo od njih marsikaj doseči. Hrvatski ban jim je odgovoril, da jc prišel sedaj čas, da se Mažari spametujejo in da pri njih nima ničesar iskati. Hrvstski Sokol in Narodno Zagreb, 22. okt. 1918. Hrvatski ban je dovolil, da sme hrvatski Sokol zopet pričeti z delovanjem. Starešinstvo sokolske zveze jc pričelo takoj I z najširšo akcijo in je izjavilo, da je popolnoma na razpolago Narodnemu Vcču in da hoče z vso močjo p' pr "novitvi narodne straže, Fr;»r»kovci pr? kršijo. Zagreb, 22. okt. 1918. Danes je sprejel kralj v avdijenci vodje frankovcev dr. Horvata, dr. Franka in dr. Pazmana, da sc informira o jugoslovanskim vnrašanju. Ml iaftaa«&a »s as,'* Berlin, 21, oktobra. Wo!ffov urad sporoča: Nemški odgovor na amerikansko noto od dne 14. oktobra sc glasi sledeče: Ko je nemška vlada sprejela predloge za izpraznitev zasedenega ozemlja, jo imeia ta namen, da se prepusti postopanje pri tej izpraznitvi in pogoji premirja presoji vojaških svetovalcev in da se msd-sebojno razmerje meči na frcr?la*i urccli po pogodbi, ki ga varujejo in jamčijo. Nemška vlada prepušča predsedniku, da ustvari priliko, kjer naj se urede podrobnosti. Nemška vkda zaupa predsedniku Zveznih držav, da ne bo odobril nobenih zahtev, ki ne bi bile združljive s častjo nemškega naroda in z uvedbo pravičnega miru. Nemška vkda se zavaruje proti očitku nepostavnih in nečloveških dejanj, katerih se cbdolžujejo nemške vojne sile na suhem in na morju iu s tem tudi nemško ljudstvo. Razdejanja so vedno potrebna za kritje umika in so v toliko po mednarodnem pravu dovoljena. Nemške čete imajo najstrožje naročilo, da prizanašajo osebni lastnini in da po možnosti skrbe za prebivalstvo. Kjer se kljub temu dogajajo Jzčredi, se krivci kaznujejo. Nemška vlada tudi zanikava, da bi nemška mornarica pri potapljanju ladij namenoma uničevala rešilne čolne z ljudmi vred. Nemška vlada predlaga, da naj nevtralne komisije v vseh teh točkah poja-sne dejrnski položaj. Da b? se vse zabrani-lo, kar bi moglo mirovno delo oteževal), je nemška vlada vsem povelfnikom pod-mornikov poslalu ukaz, ki izključuje tor-pediranjc popetniških ladij, pri čemer pa iz tehničnih vzrokov ne more jamčiti za to, da bi ta ukaz prejel vsak podmornik, ki se sedaj še nahaja na morju, proden se vrne. Kot temeljni pogoj za mir pa označuje predsednik, da sc odpravi vsaka samovoljna oblast, ki more sama zase brez nadzorstva in svojevoljno motili svetovni mir. Na to odgovarja nemška vlada: V nemški državi je bilo ljudsko zastopstvo brez vpliva na sestavo vlade. Pri odločitvi o vojski in mitu ustava ni skrbela za vpliv liudskega zastopstva. V teb stvareh se je uvedla temeljita izprememba. Nova vlada Je sestavljena v popolnem soglasju z željami ljudskega zastopstva, katero je izvo- ! ljeno po enaki, tajni in direktni volilni 1 pravici. Voditelji velikih strank državne- ! ga zbora so njeni člani. Tudi v bodoče ne more nobena vlada nastopiti svojih poslov, j ali jih voditi, ne da bi uživala zaupanja večine državnega zbora. Odgovornost državnega kanclerja napram ljudskemu zastopstvu se postavno uredi in zavaruje, j Prvo dejanje nove vlade je hib. dp je dr- ■ žavnemu zboru predložila zakon, s kafe- J rim se državna ustava izpreminja v toli- i ko, da jc za odločitev o vojni i" miru potrebno pritrdilo 'judskega zastopa— Jamstvo za trajnost novega . -ma | ul lc v pectavntb garancijah, ampat uii i v neomajni volji nemškeda liudsiva. v i svoji veliki večini podpirr. te preosnove in zahteva, da r«e krepko nadaljujejo. Na predsednikovo vprašanje, s kom ima on in v I ude, ki «o proti Nemčiji združene, opraviti, -c s tem jasno in nedvoumno tako odgovarja. 1:» izbais oonudba mi-ra in premirja o.d v>«de., ki je prosta vsake samovoljnosti i,' soodgovornega vpliva in katera temelji o« pritrditvi pretežne večine nemškega Vudstva. K e r t j n , 20, oktobra 1918. Podpisal: SOLF, ,osrednjega odbora« je zaend tudi predsedništvo »Narodnega Veča«, 6. V plenarnih sejah »Narodnega Veča« m »osrednjega odbora« se sklepa z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Za »osred« mi odbor« je potrebno, da je navzoča nadpon ovična večina članov ali njihovih namestnikov. Za plenarno sejo »Narodnega Veča« za« dostuie, da je navzoča tretjina članov s pra« vico glasovanja, treba pa je, da so ti člani pravočasno povabljeni. V postopanju na pri* ziv proti lz.-djiičenju posameznega člana »osr. odbora« ne glasujejo oni člani ^osrednjega odbora«, ki so sc udeležili glasovanja o izklitv ceniu. 7. Ta pravilnik se more izpremeniti samO v plenarni seji »Narodnega Veča« v navzočnosti vsa; polovice članov. Zagreb, 6. oktobra 1918. Overovljeno od poslovnega odbora »Na« rodnega Veča«. Zagreb, 8. oktobra 1918. Dr. Angjelinovič, I. r, zapnisnikar za SHS * Zagrebu, dr. Ante Pavelič, 1. r., Bukšek. 1. rJ dr. Lorkovič, 1. r., dr. M. Drinkovič, 1. r. | s Posveti Cehov in Jugoslovanov. Dunaj, 21. oktobra. Med Čehi in Jw goslovani je bilo danes več posvetov q politični situaciji in o taktičnem postopa, nju v jutrajšnji seji poslanske zbornici državnega zbora. Razpravljali so tudi d stiku Narodnega^ veča z Narodnim Vybo» rom. V sredo, dne 23. t. m., ob 6. uri zvečer bo skupen posvet Narodnega veča i| Narodnega Vybora na Dunaju. Zahodno bojišče. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. Uradno: Bojna skupina kraljeviča Rupreta. Na Flandrskem so se pred odsekon Lyse in okolu njega silno borili med Ur, selom in Kortrykom. Sovražnik, ki je vdrl začasno v Zeveren, je bil zopet vržen , protisunkom, Sovražnik se je ustalil n, obeh straneh Deynze na zahodnem breg» Lyse. Dele, ki so vdrli južno od mesta če> reko, smo večinoma ujeli. Na vzhodnen bregu je ostalo francosko gnezdo. Sovraž nik je vzhodno od Kortryka izvedel sunel čez Deerbyck in Svveveghen. Na višinal zahodno od Vichte in jugozahodno od tan smo ustavili njegove napade. Severno o« Skalde smo odbili sovražnika pred našim črtami. Sovražnik je severno od Tournayj dosegel Skaldo. V bojnem stiku ž njim smi stali južno od Tournaya v črti St. Amand vzhodno od Denaina in na. višinah vzhod no od Haspresa in severnovzhodno ot njega. Anglež je napadel z močnimi silam na obeh straneh Solesmesa in Le Cha teauja včeraj v obsegu svojih 17. in 18. X med Le Chateaujem in Oiso izvajanih na padov. Med Sommaingom in Vertainom st omagali njegovi napadi v naši obrambi na višinah zahodno od Harpieske nižine. N. obeh straneh Solesmesa smo ustavili so vražnika, ki je prodrl čez naše prednje čr te, na višinah vzhodno od mesta in jugo vzhodno od njega. Romeries in Amerva smo izgubili in ju zopet, dobili s protisun kom. Na obeh straneh Le Chateauja smt po menjajočem sc boju splošno držali na še postojanke. Braniborska 44. rezervna divizija pot vodstvom generalnega majorja Haasa se j tu posebno odlikovala. Z velikimi sredstv* poavzeti nasprotnikov napad jc toraj nt celi 20 km široki fronti, izvzemši krajev no omejenega dobička tal, om3gal na žila vosti naše infanterije, katero ie poupirala artiljerija. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Severno od Serreje smo odbili ponovne nasprotnikove napade. Na obeh straneh ceste iz Laona v Marle smo izčistili dele naših črt, ki so ostali še v nasprotnikovi roki in smo odbili močne protinapade. Tudi zahodno od Aisne so zopet vzeli s protinapadom vzhodno-pruski bataljoni in v zadnjih bojih posebno preizkušeni rezervni pešpolk štev. 231 svojo postojanko in odbili nasprotnikove napade. Vzhodno od Vouziersa je skušal sovražnik svoje dne 19. oktobra priborjene krajevne uspehe z novimi napadi razširiti, Izjalovili so se zlasti zaradi protinapadov infanterijskega polka štev. 411 in ob žilavi obrambi 7. stotnije bavarskega pešpolka št. 24. Vojna skupina generala pl. G a 11 w i t z a. Vzhodno od Bantheville smo odbili delne napade Američanov. V splošnem so se na obeh straneh Moze zmerno bojevali. pl. Ludendorff, NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 21, zvečer. Uradno: Sovražnik se je omejeval na bojnih frontah na delne napade,* ki smo jih odbili. Naš protinapad na po sovražniku zasedene višine na vzhodnem bregu Aisne na obeh straneh Vouziersa dobro napreduje. Na Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 21, Uradno: Na obeh straneh južne Morave smo odbili delne napade Srbov. V gorah zahodno od Zaječarja se močneje čuti srbski pritisk. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. Uradno: Ob Moravi smo odbili ponovne delne napade Srbov. f pl, Ludendorff. Ententa zahteva brezpogojno izročitev Dardanel. Lugano, 21, oktobra. »Corr. della Sera« poroča: Angleška vlada je prejela od predsednika Združenih držav Wilsona kopijo turške mirovne ponudbe. Odgovor se glasi: Brezpogojna izročitev morskih ožin kot predpogoj vsakega premirja. Podrobne pogoje je pooblaščen staviti angleški general v Palestini. Za sporazum Turčije z entento. Dunaj, 22., oktobra. »Neue Freie Pr.« poroča iz centralnih diplomatičnih krogov, da obstoja v Turčiji močno gibanje za čim hitrejši sporazum z ententinimi državami. Iz Husife. Ukrajinska vlada odstopila. Kijev, 21. (K. u.) Celokupno ukrajinsko ministrstvo je odstopilo. Hetman je poveril dosedanjemu ministrskemu predsedniku Lisogubu novo sestavo kabineta. Konstituanta Ukrajincev. Lvov, 21, (K, u,) Ukrajinska konstituanta se je v prvi svoji meritorni seji posvetovala o organizacijskih delih in sklenila, da ustanovi predvsem v Lvovu in v Černovicah posebni delegaciji ter naznani včeraj sklenjene sklepe ukrajinske narodne skupščine s posebnim odposlaništvom avstrijski in skupni vladi, čehoslovaki in Srbi premagali na Uralu boljševike. Shang-Hai, 20. (K, u.) Čehoslovaki (protirevolucijonarji) in srbske vojne sile so na Uralu težko porazili boljševike in jih 8000 vjeli. Boljševiki so prodirali proti Jekaterinoslavu, Ubitih je 1000 boljševikov, ugrabili so 3 oklopne vlake, 11 lokomotiv in 60 strojnic. NemSko-avstrijska država Sklepi nemškega narodnega zbora. Dunaj, 21. oktobra. Pozno popoldne se je sešel v nižjeavstrijski deželni zbornici nemški narodni zbor. Predsedoval je drž. posl. dr. Waldner. Na njegov predlog so sklenili, da bodo uporabljali, dokler ne sklenejo lastnega poslovnika, poslovni red poslanske zbornice. Nato so izvolili tri predsednike: poslance Dinghoferja, Seitza in Finka. Seitz je prevzel predsedstvo. Po njegovem govoru so navdušeno in soglasno sprejeli skupni sklep, v katerem izrekajo odločnost nemškega naroda v Avstriji, da svoj bodoči državni red sam določi, da ustanovi samostojno nemško-avstrijsko državo in uredi svoje razmerje do drugih narodov potom svobodnih dogovorov z njimi. Nemško-avstrijska država zahteva teritorialno oblast nad celokupnim nemškim naselbinskim ozemljem, posebno tudi v sudetskih deželah. Vsaki pripojitvi ozemelj, na katerih prebivajo nemški kmetje, delavci in meščani, drugim narodom, se bo nemško-avstrijska država upirala. Dohod nemškega naroda do Jadranskega morja s« zagotovi potom do- govorov z drugimi narodi. Dokler se ne snide na podlagi splošne in enake volilne pravice izvoljeni ustavodajni narodni zbor, ki bo določil ustavo nemško-avstrijske države, bo zastopala nemški narod v Avstriji celokupnost nemških državnih poslancev kot začasni narodni zbor za Nemško Avstrijo. Le-ta zahteva pravico, da zastopa nemški narod ^Avstriji na mirovnih pogajanjih, / da vodi pogajanja z drugimi narodi o prenosu uprave na nove države in o novi ureditvi odnošajev z narodi ter da osnuje zakonodajo in izvršilno oblast. Za rešitev teh nalog je zbor izvolil 20-članski izvršilni odbor z nalogom, da poda predloge o ustavi nemško-avstrijske države. Izvršilni odbor so pooblastili, da v pokritje stroškov, ki bodo potrebni za izvršitev gornjih nalog, najame posojilo. Končno izraža predlog pripravljenost poslancev nemškega naroda, da na še obstoječem ustavnem temelju sodelujejo za izvedbo tistih odredb, ki so potrebne, da se zagotovi pravno in gospodarsko življenje, dokler nove vlade ne prevzetno vseh državnih obveznosti, , Nato so zastopniki strank podali svoje izjave. Dr. Adler je izjavil v imenu nemških socialnih demokratov, da hočejo v narodnem zboru složno vršiti svojo dolžnost, ne da bi se pa odpovedali načelom socialne demokracije. Prečital je izjavo, ki pošilja slovanskim in romanskim sodru-gom bratski pozdrav in izraža pripravljenost, da se združijo z drugimi narodi pod sprejemljivimi pogoji v svobodno zvezno državo. Če bi pa drugi narodi tega ne hoteli, bi se morala nemško-avstrijska država pridružiti Nemčiji kot posebna zvezna država. Nato so podali izjave tudi poslanci bar. pl. Pantz, Schraffl, Ofner, Knirsch in Steinwender, nakar so zborovanje zaključili. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Po seji narodnega zbora se je sešel izvršilni odbor. Sklenil je izvoliti iz svoje srede tri skupine za najvažnejša področja: vojna in zunanje stvari, notranja uprava in ustava, narodno gospodarstvo in prehrana. Prvi skupini so naročiii, naj se posvetuje o Wilsonovi noti in v najkrajšem času poroča odboru. Končno so sklenili, da ustanovitev nemškega narodnega zbora naznanijo avstrijski in skupni vladi, avstrijskim narodom in inozemstvu. Hussarek © WMsonovi noti Dunaj, 21. oktobra. Pred početkom razprav v gosposki zbornici je povzel besedo ministrski predsednik baron Hussarek in je z ozirom na Wilsonovo noto izjavil, da misli, da nota ne daje povoda, prekiniti započeto izmeno misli. Mi bomo nadaljevali svojo mirovno akcijo in odgovorimo na noto. S tem stopamo v mirovne razgovore. Prišedši na tolmačenje cesarskega manifesta in Wi!sonove note, vidi Hussa- j rek, v obeh aktih veliko skladnost in pravi, da je manisest potrebno dopolnilo mirovnega koraka. MiriSster se bavi z bivšimi razmerami v državi in prihaja do zaključka, da se da zadeva ugodno rešiti. — Prepričan sem, da bo tudi pri nas samoodločba dovedja do tega in bo morala dovesti, da se bo v gotovih točkah uresničila pod vidikom svobodno hotenih skupnih interesov, vendar tako, da bo pri tem zavarovana popolna samostojnost. Veliko dejanje preureditve se bo moglo seveda izvesti le ustavnim potom, s sodelovanjem vseh narodov. Če manifest skuša povdar-jati, da se integritete dežele ogrske krone noče dotikati, se to samoobsebi razume, Preuredba našega državnega ustroja se vrši neodvisno od sklepov, katere naj sklenejo nositelji ustavnih oblasti v deželah svete ogrske krone. Wilsonov odgovor. Dunaj, 22, oktobra. »Volkszeitung« poroča: V poučenih krogih se zatrjuje, da je bil Wilsonov odgovor dunajski vladi sestavljen pod direktnim vplivom profesorja Massaryka. Politične novice. + Najboljši Jugoslovan je postal naenkrat dr. Šusteršič. Medtem ko je bila prej politika, ki jo je vodil Jugoslovanski klub in ki je danes v Narodnem Veču le še bolj radikalna, vedno »katastrofalna« zoper »vitalne interese« slovenskega naroda, proglaša dr. Šusteršič v današnjih »Novicah« svojo zvestobo do Narodnega Veča. Dalje izjavlja; »Mi, ki nismo nikdar prikrivali svojih dinastičnih čustev, ohranimo zvesto svojo dinastično zvestobo toliko časa, da nas iste odveže bodisi čin krone ali pa veljaven mednarodni akt. Če se poslednje zgodi, bomo našo zvestobo prenesli na novo državno oblast,« Kakor se vidi, sc je v zadnjem času dr. šusteršič tudi naučil prilagoditi se obstoječim razmeram, Te lastnosti dosedaj na njem še nismo zapazili. Pa mu tudi sedaj ne bo več dosti koristila. -f* Kronski svet. Dunaj, 22. oktobra, Kronski svet, ki se je včeraj vršil na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom, ni končal svojih posvetovanj. Kronskega sveta so se udeležili zunanji minister grof Burian, ogrski ministr. predsednik dr. We-kerle, avstrijski ministr. predsednik baron Hussarek, skupni finančni minister Spitz-mtiller, vojni minister Stoger-Steiner, šef generalega štaba pl. Arz, Protokol je imel legacijski svetnik grof Coleredo. Ker se posvetovanja niso končala, se bodo nadaljevala te dni v Budimpešti. Med tem obišče cesar Ogrsko ter bo v Debreczinu navzoč pri polaganju temeljnega kamna novi mažarski visoki šoli. + Iz gosposke zbornice. Dunaj, 22. (K. u.) Gosposka zbornica je odobrila v svoji včerajšnji seji postavo o davku na efekte v drugem in tretjem branju. Pri* hodnja seja v sredo, 25. oktobra. Spored: Razprava o izjavi ministrskega predsednika, -f Dunajčani zahtevajo zastopstvo v nemškem narodnem svetu, Dunaj, 21. (K. u.) »Rathauskorrespondenz« javlja: Ožji in širši strankarski cdsek kraščansko-so-cialne stranke je sklenil danes sklep, s katerim zahteva, da bi dobilo mesto Dunaj kot največja nemška avstrijska občina v nemškem narodnem svetu primerno za-itopsto. Ravno tako zastopstvo naj bi se pripoznalo tudi kraščansko - socialnemu organiziranemu delavstvu. -f Dunajsko in budimpeštansko borzo so zaprli, ker so cene ravno tako padale, kakor takrat, ko se je pričela vojna. -f- »Narodni Listy«, ki so bili ustavljeni od maja t. 1., izhajajo sedaj samo v eni izdaji, in sicer samo kot večernik. Druge izdaja bodo pričele izhajati, če bodo imeli »Narodni Listy« zadosti papirja. List poroča, da bi bil lahko izhajal zjutraj, če bi bilo sprejelo uredništvo pogoje dunajskih oblasti. Uredništvo je te pogoje odklonilo, ker priznava nad seboj kot edino instanco češki narod. -1- Grof Huyn se ne vrne. Dunaj, 22, oktobra. • Fremdenblatt« prinaša iz informiranih krogov vest, da se praški knezo-nadškof grof Huyn ne vrne več na svoje mesto. Mudi se sedaj v Hebu ter je bolan za špansko boleznijo. -f- Iz kraljevine Poljske, Iz Lvova se javlja: V Varšavi se še niso zedinili o ustalitvi razmer Poljske, Pilsudski bo najbrže poveljnik poljske armade. Ravnateljstvo državnih železnic v Krakovu je naznanilo c. kr. železniškemu ministrstvu, da ni več podrejeno ministrstvu in da bo sprejemalo navodila le od poljskih oblasti. Železniški minister je o tem obvestil precej Hussareka. Ravnatelja državnih železnic v Krakovu so odslovili iz službe. -j- Poljska in Nemčija. Berlin, 22, okt. Poslanca nemškega državnega zbora Sey-da in Korfanti sta bila povabljena v Varšavo na politično zborovanje. Zaprosila sta nemško vlado za propustnice, ta iima pa ni dovolila potovanja na Poljsko. + Prvi predsednik Poljske, Krakov, 22. oktobra, »Kurier« poroča iz zanesljivega vira, da bo prvi predsednik poljske republike znani virtuoz Paderevvski, -f Republikanski pokret, »Vorvvarts« poroča: Med berlinskim delavstvom širijo neodgovorni ljudje letake, ki pozivajo na stavke in na poulične demonstracije. List delavce svari, naj ne slede hujskačem. Na izgrede hujskajo neodvisni socialisti, ki delajo na to, da se spremeni Nemčija v demokratično republiko, + Amnestija na Saškem. Saški kralj je pomilostil vse, ki so bili obsojeni radi političnih, štrajkarskih in radi prestopkov proti odredbam o življenjski prehrani. + Nota Francije Finski. Francoski konzul v Helsingforsu j.e izročil finskemu zunanjemu ministru noto, s katero izjavlja, da če postane princ Friderik Karel finski kralj, ne bo Francija več pripoznavala Finske in da bo prekinila diplomatske zveze z njo. Dnevne novice. — Umrl je 10. t. m. Janez Jaklitsch, župnik v Poljanici. Kot kaplan je služboval v Črmošnjicah, v Starem Logu, Ko-privniku in Zdihovem na Kočevskem, kot župni upravitelj in župnik na Kočevski Planini in nazadnje kot župnik v Poljanici. Pogreb je bil danes, N. p. v m.! — Oprostitev kandidatov duh. stanu vojaške službe. Od poučene strani se nam poroča: Ker se je vsled dolgotrajajoče vojske v nekaterih škofijah bati velikega pomanjkanja duhovnikov, je minister za de-fblno brambo pripravljen, nekaj kandidatov bogoslovja oprostiti vojaške službe. Dotičniki naj pošljejo pravilno opremljene prošnje za oprostitev (Enthcbung) pristojnemu škofovskemu uradu, ki bo prošnje zbiral ter jih skupno predložil deželni vladi, oziroma namestništvu. Od tod pojdejo na naučno ministrstvo, ki jih bo izročilo ministrstvu za deželno brambo. Upanje na oprostitev imajo oni kandidati, ki so izvršili 8. gimn. razred in ki morejo nedvoumno dokazati, da so storili primerne korake, da bi se posvetili duhovskemu stanu, preden so nastopili vojaško službo. V prvi vrsti se bo minister na take oziral, ki niso sposobni za službo na fronti (Frontdienst-untaugliche); na druge le izjemoma, v slučajih, ki so vredni posebnega priporočila. Vojaki, ki so dosegli stopnjo častnika v re-servi ali črni vojski, oziroma stopnjo praporščaka ali tej enako, nimajo upanja na oprostitev. — Dunajska lakota. Dunaj, 22. oktobra. Dunajski župan dr. Weisskirchner se je pričel pogajati s češkim poslancem Tu-sarjem zaradi dobave krompirja in drugih živil za Dunaj. Opozarjal je na to, da živi na Dunaju na stotisoče Čehov in poslanec Tusar je izjavil, da je pripravljen posredovati, toda samo pod pogojem, da se Čehi pogajajo edino le z dunajsko mestno občino, da pa nimajo ničesar opraviti z državnimi oblastmi. — Strašna železniška nesreča v Ka-pienbergu, — 30 mrtvih, 50 težko ranjenih. V Kapfenbergu so včeraj, dne 21. t. m., trčili skupaj trije železniški vlaki. Brzo-vlak, ki se odpelje ob 8. uri 30 minut z Dunaja, je zavozil v tovorni vlak. Veliko voz se je razbilo. V razvaline ponesrečenih vlakov je zavozil vlak z dopustniki, Nastal jc požar, v katerem je veliko voz zgorelo. Med ponesrečenci jc mrtev tudi ravnatelj južne železnice| Grundner, njegova žena in sluga. Vsega skupaj je 30 mrtvih in 50 težko ranjenih. — Eksplozija. Devin (Magdeburg), 21. (K. u.) Eksplozija je bila v berlinski-anhaltski tvornici strojev v Dessauvu. 7Q je ubitihj ranjenih približno 50 oseb. — 2rahvala, Odbor »Narodnega blagn dana« SHS je naklonil naši obrambni narodni organizaciji 8000" K. Za ta velikodušen dar se mu najiskrenejše zahvaljujem mo. — V Ljubljani, 22. oktobra 1918. —< Predsedstvo »Slovenske Straže«. — Smrtna kosa. Dne 9. oktobra je umrl na pljučnici in španski bolezni Alojzij Ob er star, vojak 17. pešpolka, rodom iz Žapuž št, 4 pri Ribnici. Star je bil 35 let in je brat Ign. Oberstarja, ekspozit^ na Zdihovju na Dolenjskem. — C. kr. gimnazija v Novem mestu ostane iz zdravstvenih ozirov nadalje zaprta do vštetega 3. novembra t. 1. Na-1 tančnejše naznanilo je objavljeno na uradni deski v gimnazijskem poslopju istotam. pr Iz gledališke pisarne. Kakor smol javili, sc vprizori danes zvečer Nušičeva komedija »Svet« za abonement »C«, — V sredo, dne 23. t. m. bo prvič po mnogih letih novo uprizorjena »Charlejeva teta«, V vlogi lord Francourt Babberley nastopi g, Josip Daneš, barona Colonella igra g. V. Bratina, Spitique g. Josip Povhc. Vsled obolelosti g. Rečka je prevzel g. Hinko Nu-čič vlogo Jacka Chesneya, da omogoči to predstavo. Prvikrat nastopi v letošnji sezoni g. Rado Železnik v vlogi Charleya Wykeham. Charlejeva teta donna Lucia d'Alvadorez bo gospa Berta Bukšekova. Ela Dolahey gdč. Mila Šaričeva, nečakinja Ana gdč. Vera Danilova, Kitty Verdun igra gdč. Garvasova, slugo Brasseta g. G, Strniša in Mary, sobarico gdč. Marija Re-karjeva. »Charlejeva teta« se predvaja izven abonementa. — V četrtek, dne 24. t, m. zvečer se ponovi za abonement »A« »Charlejeva teta«. pr »Narodna galerija« v Ljubljani, Danes zvečer ob šestih odborova seja na mestnem magistratu v sobi g. ravnatelja dr. Zarnika. a Krompir za VI. okraj, Stranke VI. okr. prejmejo krompir v sredo, dne 23. t. m., in v četrtek, dne 24. t, m., pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V sredo, dne 23. t. m., popoldne od pol 2 do pol 3 št. 1 do 110, od pol 3 do pol 4 št. 111 do 220, od pol 4 do pol 5 št. 221 do 330, od pol 5 do 5 št. 331 do 385. V četrtek, dne 24. t. m., dopoldne od 8 do 9 št. 386 do 490, od 9 do 10 št. 491 do 600, od 10 do 11 št. 601 do 710, popoldne od pol 2 do pol 3 št. 711 do 820, od pol 3 do pol 4 št. 821 do 930, od pol 4 do pol 5 št. 931 do 1040, od pol 5 do 5 št. 1041 do konca, Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 34 vinarjev, a Inozemsko meso. Mestna aprbvizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 23. t. ni,, od pol 7. do pot 9. ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. a Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zeleznimi izkaznicami B prejmejo goveje meso, v sredo, dne 23. t. m., in v četrtek, dne 24. t, m., v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le1 red: V sredo, dne 23. t. m., popoldne od 1 do pol 2 št. 1 do 200, od pol 2 do 2 št. 201 do 400, od 2 do pol 3 št. 401 do 600, od pol 3 do 3 št. 601 do 800, od 3 do pol 4 št 801 do 1000, od pol 4 do 4 št. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 št. 1201 do 1400, od pol 5 do 5 št. 1401 do 1600. V četrtek, dne 24. t. m., dopoldne od 8 do pol 9 št. 1601 do 1800. od pol 9 do 9 št. 180) do 2000, od 9 do nol 10 št. 2001 do 2200, od pol 10 do 10 št. 2200 do 2400, od 10 do pol 11 št .2401 do konca. a Kislo zelje na zelene izkaznico A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo kislo zelje v sredo, dne 23. t. m., pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: dopoldne od 8 do 9 št. 1 do 70, od 9 do 10 Št. 71 do 140, od 10 do 11 št. 141 do 210, popoldne od po 2 do pol 3 št. 211' do 280, od pot 3 do pol 4 št. 281 do 350, od pol 4 do pol 5 št. 351 do 420. od nol 5 do no! 6 št. 481 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelia, kilogram itanc 80 vin. KATOLIŠKA TISKARNA JAVLJA TUŽNO VEST, DA JE VSEMOGOČNEMU D0PADI.0 ODPOKLICATI NAŠEGA VESTNEGA DOLGOLETNEGA STROJNEGA STAVCA, GOSPODA V PONEDELJEK, 21. OKTOBRA, PO ZELO DOLGEM TRPLJENJU V BOLJŠE ŽIVLJENJE. POGREB BO V TOREK, 22. OKTOBRA OB 5. URI POPOLDNE IZ DEŽELNE BOLNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. BODI MU OHRANJEN ČASTEN SPOMIN ! Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da fe vsled sklepa božje Previdnosti naša dobra, vročeljubljena mati, oziroma sestra, stara mati, tašča, gospa posestnlca, Sneberje št. 11, po kratki in močni bolezni, previdena s sv. zakramenti sa umirajoče, danes ob 10. uri dopoldne v 56. letu svoje starosti v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrši s sv. mašo ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti Sneberje št. 11 na pokopališče k Devici Mariji v Polje. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri Dcv. Mariji v Polju. Predrago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin' 4018 IVAN, sin. MARIJA, NEŽA, FRANČIŠKA, ANA, IVANA, hčere. MARIJA DIMNIK. Brez posebnega obvestila, Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, nepozabni zaročenec in nečak, gospod FRAN KUKOVICA TRG. POSLOVODJA dne 22. tm. ob 5. uri zjutraj po kratki, mukepolni bolezni, zatisnil za vedno svoje oči. Pogreb bo v sredo dne 23. oktobra 1918 ob pol 4. uri popoldne iz hiše smrti Poljanski nasip štev. 6 na pokopališče k sv. Križu. — Dragemu pokojniku bodi ohranjen blag spomin. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1918. Josipšna Kukovica, Franc Kukavica, teta. stric. Marica Suhadobnik, zaročenka. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 4041 Namesto posebnega oznanila. Maks in Lojzka Domicelj naznanjata globoko potrta v svojem in v imenu svojih otrok prežalostno vest, da je umrl njiju ljubljeni sin Kruta usoda nam je ugrabila na§o ljubljeno, nenadomestljivo hčerko in sestrico Angelo Bergant v njeni najlepši dobi 30 let. Rlaga pokojnica je bila vseskozi dobra in ljubezniva, vsled česar grenko občutimo bridko izgubo. Podlegla je španski bolezni. Pokopali so jo 13. t. m. na pokopališču v Ajdovščini. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 22. X. 1918. Ivana Bergant, mati. Mici, Fani, sestri. Potrti globoke žalosU pazna-njamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predraga, nepozabna hči, sestra, gospodična učiteljica in voditeljica v Podbeli, v ponedeljek, 14. oktobra 1918, ob pol 6. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se je vršil v torek, 15. oktobra iz hiše žalosti ▼ Podbeli na pokopališče v Sedlo. Podbela pri Kobaridu, dne 16. oktobra 1918. 4031 ANTON JENKO, oče (odsoten). K'RMAN, BERTO, brata. Za vse mnoge dokaze iskrenega sočutja, za obilno spremstvo na poslednji poti moje ljube, nepozabne mame, gospe ter vsem darovalcem krasnih vencev izrekam najiskrenejšo zahvalo. Kranj, 19. oktobra 1918. 4012 MARIJA HEIDRICH. MAKS M učenec IV. razreda ljudske šole, star 9 let, včeraj, v nedeljo po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokopan bo v torek, dne 22. t. m. na domačem pokopališču. RAKEK, dne 21. oktobra 1918. Za mnoge dokaze ljubeznivega sočuvstvovanja povodom smrti naše ljubljene hčere in sestre, gospodične meščanske učiteljice, kakor tudi za obilno darovano cvetje ter za častno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem našo globoko čutečo zahvalo. Krško, 18. oktobra 1918. 4022 GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Enakomerna Vsem, ki so na ta ali oni način tešili bridko bol ob izgubi našega nad vse ljubljenega sinka in bratca ROBERTH izrekamo tem potom naio srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo č. g. župniku Berniku in blag. g. dr. Hočevarju ter g. nadučitelju ter ostalemu p. n. učiteljstvu in vsem, ki so našega ljubljenca spremili k večnemu počitku. 4025 Domžale, 21. oktobra 1918. ŽALUJOČA RODBINA PAJDUH. Br. Demeter Blmis-IrMi strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v no-— sn in vratu — Kongresni trg 15 zopet ordlnfra. mi Podpisani izjavljam, da so besede, ka* tere sem govoril proti FRANCETU DRE-ŠAR iz Svetja it. 10, neosnovane In ist« preklicujem. 4032 Žlebe, dne 20. oktobra 1918. FRANC LEBEN. Majhna hiša SE VZAME V NAJEM, eventuelno po ugodni ceni tudi KUPI, najrajši v okraju: trnovsko, krakovsko predmestje, Spod. ali Gor. Šiška. Ponudbe z natančnimi pogoji na upravništvo »SLOVENCA« podr »DOMOVINA« 3835. Eontoristinja zmožna slovenščine in nemščine, SE IŠČE v razpošiljalnico jajc in perutnine. Trgovina v vasi blizu večjega trga. Ob prostem času streže tudi v gostilni. Hrana in stanovanje prosto v hiši. Poizve se pri upravništvu »Slovenca« pod št. 4033, ako znamka za odgovor, PREMOG " preskrbim dotičnemu, ki mi preskrbi do 1. novembra 1918 STANOVANJE ; obstoječe iz 1—2 sob in kuhinje ali eno mesečno sobo z vporabo kuhinje. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« podi »PREMOG« 4027. Velika stavba zidana iz same opeke, se proda. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 4042, ako priložena znamka. 4042 Novo 4039 črno brinje se dobi pri I. Knez-u v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 3. 98% modra galica . 1500 K za 100 kg 99o/o žvepleni prah . 3200 „ „ „ „ Žveplo v kosih . . . 2700 „ ,, „ „ Prah bakren, žvepla 2400 „ „ „ „ Žveplo zažveplanje na juti....... 3400 „ „ „ „ 50»lo žvepleno ilo, fino zmleto .... 1500 „ „ „ „ „Waschriegel", nadomestek mila v kosih po «/< kg . . 260 „ „ „ „ točno pošilja v vsaki množini proti predplačilu zneska po železnici aii po pošti 4036 SigmundKaiserrrČfe Bndapest IX., Bakats-ut 5. ODDASTA SE 2 sedeža v loži v I. redu za B-predstave. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Loža« 4020. obstoječa iz treh sob in kuhinje, SE PRODA radi smrti. Ogledati jo je mogoče vsak dan od 2. do 4. v Ljubljani na Erjavčevi celti št. 4, pritličje, levo. 3909 PRODA SE 4009 do 250 stoječih lepih bukovih in tudi več sežnjev (klaiter) narejenih bukoviii drva Sprejmeta se DVA OGLARJA, oziroma DRVARJA. — Več pove J. KOLENEC, Ladja, Medvode. — Ravnotam se proda več transportnih, dobro ohranjenih SODOV od 200 do 700 litrov. štiri leta star, črne barve, fino dresiran (razume le nemško) in inteligenten, se takoj PRODA. — MATKO AVSEC, Bajer, p. Stari trg - Rakek. 4023 kontrolnih Magafen vrši ob vsakem času NATIONAL-REGISTRIER-KASSEN G. m. b. H., DUNAJ VI., Mariahillerstrafie 57-59. —:: Zahtevajte našo ponudbo ! ::— 1MT- z gostllničarsko obrtjo se da It«- V NAJEM. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 4014, ako znamka za odgovor. SE TAKOJ SPREJME. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 4013, ako znamka za odgovor. PRODAM jako dobro ohranjen v kateri je več let vpeljana mešana trgovina, se iz proste roke PRODA. — Pojasnila v Cerknici hiš. št. 272. 4019 r- ABSOLVENT slov. trgovske šole ;vv_ • 5 Vi najraje v trgovini, ako mogoče s hrano. Prijazne ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »ABSOLVENT 32« 4017. SE SPREJME TAKOJ. Poizve se pri načelniku ključavničarske zadruge Josipu Rebolj, Ljubljana, Jenkova ulica it. 18. ožitev! Izobražena mlada Slovenka se želi kmalu poročiti z inteligentnim Jugoslovanom. Cenjene ponudbe pod: »BOŽIČ 1918« 3991 na upravništvo »Slovenca«. — Na dopise brez naslova se ne bo oziralo. Obojestranska tajnost častna zadeva. IŠČE STRANKA s tremi osebami, 1 ali 2 sobi s kuhinjo za takoj ali pozneje, najraje v sredini mesta. Pismene ponudbe pod: »STANOVANJE« 3939 na upravništvo »Slovenca«. nezamrzujoca, sedaj samo deloma izdelana, 70 P. S., z velikim tovarniškim poslopjem (praznim, dobro ohranjenim, z dvema stanovanjema), vrtom, se iz proste roke ceno Primerno za LESNO INDUSTRIJO (zobotrebce, lesene podplate), TOVARNO ZA USNJE, žganje itd. — Pojasnila posreduje pod I. C. v Ž. 4011 iz prijaznosti upravništvo »SLOVENCA«. SE PRODA ali ZAMENJA ZA ŽIVEŽ. Več se izve v prodajalni »PRI SOLNCU« Ljubljani. ' _ 3806 iz 1. 1914. Vpraša se pri upravi »Slovenca* pod št. 4024, ako znamka za odgovor. za oslabele vsled starosti, proti slabostim v želodcu in proti izgubi telesne moči je stari vinski konjak pravo po-življenje. Pošilja dve polliterski steklenici iranko z zabojčkom vred za 60 I BENEDIKT HERTL, graščak na graščini GOLIČ PRI KONJICAH, Štajersko. 3361 PRODA SE OKOLI obsegajoče 36 oralov gojzda, njiv in travn'tl