(jpž/om
Ameriška Domovi ima


/*m/&
S
CPk Ul— HO /W1E
AMERICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1963
SLOV6NIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Komunisti v republiki Cosia Rica pripravljajo Keimsdyju - sprejem
Predsednik Združenih držav pojde v marcu v Costa Rico na sestanek s predsedniki republik Srednje Amerike.
JOSE,
Novi grobovi
John Brunner
Včeraj je umrl na svojem domu na 717 E. 156 St. 81 let stari John Brunner, doma na Koroškem, kjer je zapustil več sorodnikov. V Ameriko je pry el 1. 1913. Tu je zapustil ženo Mary, roj. Kotar in prijateljsko družino Marn, s katerimi so si sosedje. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd.
SAN JOSE, Costa Rica. —
Sredi marca se. bo tu sestal
predsednik Kennedy s predsed-j	Leo vran;ch
n 'ki republik v Srednji Ameri- j v st Alex}s bolnici je pre_
ki, da se pogovorijo o skupnih ;minul Leo Vranich, star 67 političnih in gospodarskih	stanujoč na 1090 E_ 66 st_
jTukaj zapušča soprogo Helen, SVCJ iroj. Sekulič, ter brata An-drewa. Rojen je bil v Kupčinji
na
devah. Z leve in desne se na ta 'sestanek pripravljajo na način.
Z leve so začeli komunisti organizirati propagando proti se-tanku. V letakih in brošurah trdijo, da ima predsednik Kennedy samo zahrbtne namene s , . , .	. ,
svojo udeležbo. Kennedy naj bi\f°kjer m bl1 pokojen. Dosti nameraval zvariti iz vseh re-|Ijudl V naseIbmi se spominja-
pu-blik Srednje Amerike eno sa-!j0 veIlke nes.reče L Januarja
1921 na križiču Kraker Drive
Hrvatskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 50 let. Zaposlen je bil v Water Dept, pri mestu Cleveland,
mo, ki naj bi prišla pod ameriško kontrolo. Dalje naj bi mu ameriške republike dale pooblastilo', da Združene države izkopljejo ncv kanal, ki naj bi bil konkurenca pod kontrolo ameriških monopolov, Costa Rica sama pa -naj postane opori! šče za ameriško invazijo na Kubo.
Komunisti se seveda ne bodo zadovoljili z letaki in brošurami, organizirali bodo tudi demonstracije in izzivali nerede. Kennedy torej lahko pričakuje komunistični sprejem,- ki bi' se odvijal na tradicijonalen način.
Z desne bo Kennedy dobil prošnjo vseh prisotnih republik, naj jim daruje ali vsaj posodi $203 milijonov, ki jih nujno potrebujejo za svoja gospodarstva.
Do polovice jih nima
pravice do pomoči
WASHINGTON, D.C. — Preiskava delitve pomoči za delo nesposobnim osebam v glavnem niestu dežele je pokazala, da dejansko nad polovico pcd-piran-Cev sploh ni bilo upravičenih do ’Podpore.
Tako trdi vsaj poročilo sen. Eberta C. Byrda iz West Vir-Sinije, ki je položaj preiskoval. Senator priznava, da pomota Pji malem številu preiskanih slučajev ni izključena, vendar Je po njegovem najmanj 30 do ^ odstotkov vseh, ki podpore v Washingtonu prejemajo, brez dejanske pravice do njih.
jv Euclidu, v kateri je bilo j ubitih 6 oseb, članov orkestra. Živa sta ostala le pokojnik in en tovariš. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 Št. Clair Ave. Lakeview pokopališče.
Sen. Sfennis pokazal na jedro vprašanja v prepiru o rdeči Kubi
Predsednik senatovega pododbora za pripravljenost je dejal., da se moramo sprijazniti z navzočnostjo komunizma na z a h od n i pohiti, če ga ne bomo odstranili s silo.
WASHINGTON, D.C. — Treba se je odločiti za trd nastop proti Castrovi rdeči vladi na Kubi, če nočemo, da postane komunizem nekaj stalnega na zahodni pohiti, je dejal John Steirmis, predsednik Senatovega pododbora za pripravljenost dežele, v Senatu.
Zavrnil je McNamarind poročilo o položaju na Kubi kot “igro številk”.
BRAZILIJA JE OBLJUBILA RDEČIM m ANZOATEGU!
POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE
Venezuelska tovorna ladja Anzoategui, ki so se jo pretekli teden polastili komunisti, se je zatekla v brazilske teritorialne vode in bo danes v spremstvu brazilske vojne ladje plula v pristanišče Belem, kjer se bo uradno predala brazilskim oblastem. Te so že obljubile komunistom, ki so se ladje polastili, politično zavetje.
PORT OF SPAIN, Trinidad. — Skupina komunističnih udarnikov, ki se je preteklo sredo polastila venezuelske tovorne ladje Anzoategui na poti iz Venezuele v New Orleans in Houston, Tex., ter z njo zaplula v brazilske teritorialne vode, je dobila od brazilske vlade zagotovilo, da bo dobila v Braziliji eolitično zatočišče, kakor hitro se bo
I
Iz Clevelanda in okolice
uradno predala brazilskim oblastem. Danes bo v spremstvu brazilske vojne mornarice plula proti pristanišču Belem. Venezuelske vojne ladje in letala so skušale ugrablje-jno ladjo zaseči, kar pa jim ni uspelo. Ladjo so zasledovale Kar mene zanima, je vpraša- tudi vojne ladje in letala Združenih držav na prošnjo ve-nje, ali mislimo mi dovoliti ob- nezuelske vlade. V soboto so ameriška letala streljala ra-stoj komunistične oblasti na kete preko ladijskega krna, da bi jo obrnile proti Puerto Kubi ali v drugih deželah La- Rico, vendar se moštvo ladje zahtevi ni maralo pokoriti in
na
Zahodna Nemčija dobi prvo večjo atomsko elektrarno
MONAKOVO, Nem. — Kakih 60 milj" od MpnaKovega bo Za-padna Nemčija postavila prvo večjo atomsko elektrarno in vanjo investirala $67 milijonov. Načrt je bil odobren tako po evropski kot po ameriški atomski komisiji.
Elektrarno bodo predvidoma pognali v obrat pred 31. decembrom 1965. Atomska elektrarna bo delo izključno nemških strokovnih podjetij.
je plulo dalje proti jugu, kjer je prišlo v nedeljo v stik s predstavniki Brazilije v bližini otoka Maraca.
Rdeči so prijeli kapitana ladje in večji del njegovega moštva in
tinske Amerike. Če to mislimo, potem se moramo sprijazniti z dejstvom, da bodo te dežele u-porabljane kot oporišča za podtalno delo v državah Latinske!se ladje polastili. Prvotno so so-Amerike in da utegnemo prej dili, da bodo skušali z ladjo do- bo sprejet z vsemi uradnim
ženo na Puerto Rico in je priletel danes v Washington, kjei
ali slej izgubiti vso zahodno po- seči Kubo. Ko so ugrabitelji spo-luto. Če tega ne mislimo, potem znali, da to ne bo mogoče izve-je čas, da napravimo korake, ki sti, kljub temu da jim je Castro bedo pokazali očitno, da imamo že ponudil politično zatočišče, voljo in namen zbrisati vse ko- so se obrnili proti jugu, kjer so
munistične vlade na tej' poluti.
v Braziliji dobili zavetje 1. 1961
Ameiikanci hočejo vajeti, daj ugrabitelji portugaLyy .. ladje
Smrtni slučaji radi srčne
kapi pojemajo
CHICAGO, IH. — Predsednik ttie-r.ške zdravniške zveze za ^ene bolezni je izjavil, da je stevilo smrtnih slučajev radi lSricne kapi padlo od 1. 1950 do ?anes za 6%. Nanaša se pa ta ® evilka na smrtne starosti •5-64 let. Mečno je padlo tudi
št-
Vir
ta
e'vilo smrtnih slučajev, ki iz-aj° iz krvnega pritiska. Tudi
ugotovitev se nanaša na sta-45-64 let. Glavni razlog: tjudje bolj kravje.
pazijo na svoje
V remenski prerok pravi:
Delno oblačno, milo, mož-0st pršenja dežja. Najvišja
temperatura 45.
ih&ena zadela lahka kap
LONDON, Ang. — Bivši dol-gcletmi zunanji minister predsednika vlade Churchilla in poznejši njegov naslednik stalno boleha, odkar se je umaknil iz politike. Letos se zdravi v Bridgetownu na otočju Barba-
imamo nel^o politiko in načrt, s katerim jo bomo dosegli, pa četudi bi bilo to tvegano ...” je poudaril sen. J. Stennis.
Bela hiša na vprašanje, ki ga je postavil talko jasno sen. J. Stennis, doslej še ni javno odgovorila. Veliko vprašanje je, če sploh kdaj bo. Takozvani liberalni svet doma in v zavezniških državah poziva stalno vlado Združenih držav, naj se sprijazni z dejstvom, da bo komuni-jstična Kuba ostala za daljšo dobo sosed demokratične Amerike.
Santa Maria. Brazilsko zun. ministrstvo je objavilo, da je Brazilija ugrabiteljem ladje Anzoategui obljubila politično zatočišče in ga jim bo dala, kakor hitro bodo z ladjo zapluli v pristanišče Belem in se uradno predali. Ladjo bodo nato vrnili Venezueli.
Rdeči cilja niso dosegli
častmi. S predsednikom Kenne-dyem in državnim tajnikom D. Ruskom ter drugimi vodniki vlade se bo razgovarjal o položaju v Venezueli, o Zvezi za napi’e-dek in vsem drugem, kar zadeva obe deželi. Ob prihodu na Puerto Rico je Betancourt izjavil, da po njegovem Latinska Amerika ne bo varna pred komunističnim podtalnim rovarjenjem, doklei bo obstojal na Kubi Castrov rdeči režim.
Moskva: pogumno dejanje
Moskovski radio je označil u-grabitev venezuelske ladje 3127 reg. ton obsegajoče Anzoategui
Burmanska vojsška diktatura hoče srtfcijalizem
RANGUN, Bur. ;— Burmam-dos. Od tam je sedaj prišla no- ska vojaška diktatura je skleni-vica, da ga je zadela srčna kap la, da zajadra v pdjpolni socija--ažje vrste.	ližem. Podržavila bp vso zuna-
Poročilo ne pove, kakšno je njegovo zdravstveno stanje in koliko je upanja, da si bo opomogel.
njo trgovino-, vse! banke m transportna podjetja. Industrijska podjetja so deloma že preje prišla ped njeno kontrolo.
[Komunisti so upali z ugrabi-' za pogumno dejanje proti “na-tvijo ladje opozoriti svet na raz-1 silni” vladi predsednika Vene-mere v Venezueli in pripraviti zuele Romula Betancourta in njenega predsednika Betancour- proti imperializmu Združenih ta do odpovedi uradnega obiska I aržav. Ostro je napadel Zdru-v Združenih državah. Svet so | žene države, katerih letala so v res opozorili na razmere v Ve-! soboto streljala rakete preko nezueli, še veliko bolj pa na svo-1 krna ladje, da bi jo obrnila proti je načrte v Latinski Ameriki. 1 Puerto Ricu. Spraševal je, s kak-Njeni vodniki se začenjajo zave- šno pravico so ameriška letala dati resne nevarnosti, ki jo pred-, tc storila na visokem morju, stavlja komunizem za svobodo j Ameriška letala so skušala u-Latinske Amerike, od kar ima grabljeno ladjo ustaviti na proš-svoje vojaško in propagandno ; njo njenih lastnikov in venezu-oporišče na Castrovi Kubi. j elske vlade. To v Moskvi dobro Predsednik Venezuele Betan-Jvedo, vprašanje je bilo torej court je včeraj odpotoval s svojo brez dvoma nepotrebno.
Črni študentje za železno zaveso odklanjajo komunistično vzgojo
CLEVELAND, O. — Da se afriški črni študentje, ki študirajo za železno zaveso, ne počutijo dobro, ni že dolgo nobena tajnost. Manjkalo je pa o tem uradnih ugotovitev. Sedaj jih je dalo poročilo ganskega poslanika v Sofiji, ki je bilo objavljeno v Londonu in ki popisuje, kakšni so odnosi med bolgarskimi oblastmi in afriškimi študenti v Sofiji, kjer jih je okoli 350.
Glavni spor med črnimi študenti in komunističnimi oblastmi ni morda le vprašanje komunistične ideologije. Enako, če ne večjo, vlogo igra vprašanje rase. Komunisti se do črnih gostov obnašajo brezobzirno kot beli ljudje v svobodnih državah. To črni študentje čutijo že ob prihodu in tega občutka se ne morejo znebiti ves čas svojih študijev.
Razpoka med komunisti in
študenti se na zunaj pokaže v drugi obliki. Črni študentje hočejo na primer imeti v Sofiji svojo lastno unijo, ki naj poveže vse afriške dijake, ne glede na to, iz katere afriške države so prišli. Bolgarske komunistične oblasti jih silijo, naj se organizirajo kar po državah, da bi jih tako lažje imeli pod kontrolo. Študentje so se bolgarski policiji uprli in napravili skupno unijo. Policija je unijo takoj prepovedala, študentje so pa začeli protestirati in sestavili posebno resolucijo, ki so jo poslali poslaništvom vseh afriških držav v Sofiji s prošnjo, naj jih diplomati e podprejo v njihovem boju za skupno unijo. Poskusili so organizirati tudi protestno zborovanje, kar je dalo policiji povod, da je okoli deset voditeljev zaprla in nekatere med njimi celo neznano kam depor-tirala,
Afriški diplomatje so postali - narodne unije, ki so pa zdru-zaradi tega zelo hudi. Njihova žene v splošno afriško, pač pa je
posredovanja vprid zaprtim študentom niso nič zalegla. Zato so sklenili, da svetujejo vsem študentom, naj zapustijo Sofijo in gredo drugam študirat. Diplomatje se tudi bojijo, da so nekateri študentje podlegli komunističnemu vplivu in se ne samo vpisali v komunistično stranko, ampak tudi začeli študirati tehniko podtalnega rovarjenja, da bi po svoji vrnitvi domov lahko vodili zaroto in upore proti lastnim vladam v prid komunizmu, seveda šele takrat, ko bi prišlo iz Moskve povelje za akcije.
Vse to je napisano v poročilu ganskega poslanika. Kar se je zgodilo v Sofiji, se godi tudi v drugih satelitskih prestolicah. Razlika je le v tem, da tam policija ne nastopa tako brezobzirno kot v Sofiji. V Moskvi imajo na primer črni študentje svoje
tam segregacija zelo temeljito izvedena, črni študentje skoraj ne morejo priti v stalen stik z moskovskim prebivalstvom.
Ganski poslanik ceni, da študira v komunističnih državah kakih 20,000 afriških študentov. Med njimi je veliko takih, ki bi radi odšli še pred koncem študijev in jih končali v svobodnem svetu, najrajše v Ameriki.
Poročilo ganskega poslanika je močno odjeknilo v afriškem časopisju. Še nikoli ni padlo toliko pikrih opazk na račun komunistov kot v komentarjih poslanikovega poročila. Najbolj kritično je seveda gansko časopisje, dasiravno je bilo v Sofiji samo 25 ganskih študentov, ki so se pa že umaknili iz Bolga-
ri!e- ..	.	.U-y.
Zopet zdrava—
Mrs. Mary Velikonja z 1060 E. 61 St. je ozdravela in se seli k svoji hčerki na 11961 Laurel Rd., Chesterland, Ohio. Zahvaljuje se za obiske v bolnišnici in rojakom ter rojakinjam, med katerimi je živela doslej, za vse usluge in naklonjenost.
Tečaj za voznike—
Za pretekli petek napovedani slovenski tečaj za one, ki se žele naučiti voziti avto, se bo začel šele prihodnji petek, 22. februarja, ob sedmih zvečer v 3. nadstropju Cleveland Auto Ciuha na 2605 Euclid Ave. ob novi Inerbelt cesti. Tečaj je brezplačen.
Iz bolnišnice—
Louis Godec z 20755 N. Vine St., Euclid, Ohio, se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za ibiske in dopisnice.
K molitvi—
Članice Društva sv. Ane št. 4 IDZ so vabljene nocoj ob osmih j Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za rok. Frances Zlatorepec.
Tajnica odsotna—
Ta teden je tajnica Društva sv. Marije Magdalene štev. 162 KSKJ odsotna, zato se naj članice v slučaju bolezni in v vseh drugih društvenih poslih obrnejo na predsednico Marion Kuhar, 1123 Addison Rd., EN 1-4136.	_ ' j
Zadušnica—
Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Turney Rd., Garfield Heights sv. maša za pok. Josepha Koren ob 5. obletnici smrti.
Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Josephino Sirola ob 16. jbletnici smrti.
Pozdravi iz Arizone—
Iz Phoenixa v Arizono pošiljata pozdrave prijateljem in znancem Mr. in Mrs. Frank Kozar. Vlay Co. bo gradila veliko garažo—
The May Co. bo zgradila na Ontario in Prospect Ave. veliko večnadstropno garažo za parkiranje avtomobilov. Stala bo na prostoru prizidka May Co. na Ontario St. in nekdanje Bailey trgovine. V njej bo prostora za oreko 700 avtomobilov. Stroški so preračunani na preko 3 mili-;one dolarjev. Novo garažo bodo začeli graditi poleti, ko bodo nreje podrli sedanje zgradbe. Metropolitan pride—
Metropolitan opera bo prišla letos gostovat v Cleveland Public Hall v ponedeljek 22. aprila. |
V	mestu bo ostala sedem dni in! bo podala devet oper.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev St. Clairske okolice ima v četrtek popoldne ob dveh sejo v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma. Vsi člani vabljeni!
Vaja za “Konec poti”—
V četrtek ob 7.30 zvečer je vaja za dramo “Konec poti”, ki jo bo podal Slovenski oder v SND na St. Clair Ave. v nedeljo, 3. marca, popoldne ob 3.30.
V	stari kraj—
Z letalom je odpotoval na zdravljenje v Jugoslavijo Steve Bošnjak z 842 E. 149 St. Vse potrebno za pot mu je uredila potniška pisarna General Travel Service na 6516 St. Clair Ave.
Slovenian Varieties—
Rado Menart in Tony Pet-
kovšek sta začela včeraj na WXEN-FM nov delno slovenski delno angleški program “Slovenian Varieties” od 1. do 2. pop. Program bo redno oddajan vsak dan od ponedeljka do vključno petka.
Q atomskem orožju za NATO se razgovarjajo
WASHINGTON, D.C. — Ne glede na to, da je De Gaulle odklonil sodelovanje pri pogajanjih o preskrbi NATO z atomskim orožjem, so se pogajanja med Ameriko in Anglijo vendarle začela. Pogajanja naj razčistijo vprašanje, v kaki obliki naj NATO dobi atomsko orežje, in kakšen naj bo postopek pri uporabi orožja.
Pogajanja se bodo tikala samo atomskega orožja, ki se rabi pri napadih iz zraka in z morja. Raketna oporišča so torej izključena iz pogajanj. NATO ministri bodo o podrobnostih pogajanj uradno obveščeni na prihodnji ministrski konferen-ii, ki bo meseca maja.
Millsov odbor je začel zaslišavati zasebnike o davkih
WASHINGTON, D.C. — Znani odbor za sredstva in načine predstavniškega doma, ki mu načeluje kongresnik Mills, je ta teden začel z zasliševanjem zasebnih interesentov o Kennedy-jevem predlogu za znižanje davkov in davčno reformo.
Mills je rekel, da bodo zasliševanja te skupine trajala okoli šest tednov. Ne bodo torej končana pred Veliko nočjo.
Lahko se zgodi, da bo čas zanje moral biti podaljšan, kajti odboru se je prijavilo zelo veliko število interesentov, posebno iz vrst velikih podjetij in njihovih poklicnih in strokovnih organizacij. Mills še ni povedal, kdo pride potem na vrsto za zasliševanje.
— V zadnjih letih so moški v ZDA potrošili za klobuke povprečno okoli 150 milijonov dolarjev.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Pomožni državni tajnik za mednarodne odnose E. Martin je včeraj dejal pododboru Predstavniškega doma, da so ka-štrovci izgubili simpatije množic v Latinski Ameriki in da bodo zato v bodoče za poskuse prevratov obstoječih vlad uporabljalo v večji meri silo.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je povabil sinoči v Belo hišo 17 vodnikov Kongresa obeh strank na razgovor o zunanji politiki dežele, posebno o Kubi. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi obrambni tajnik McNamara in državni tajnik Rusk. O položaju na Kubi je poročal načelnik Osrednje obveščevalne službe.
RIM, It. — Predsednik republike Segni je včeraj razpustil parlament in razglasil nove volitve za 28. in 29. april.
OTTAWA, Can. — Pravosodni minister D. Fleming je odstopil iz “osebnih” razlogov. To je v zadnjih tednih že peti odstop iz Diefenbakerjeve vlade. Nove volitve so določene za 8. april.
iSmrnišMA KPo^mmm
61!7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
svoje hišne in družinske potrebe. Po planu so namreč predvideni manjši izdatki za investicije in za javno potrošnjo. Zidalo se bo manj v tovarnah, manj bo zidala javna uprava, od občin preko krajev in republik tja do federacije. Komu naj potem industrija odda svojo za 10% povečano proizvodnjo?
Samo mimogrede omenjamo, da b0 letos Jugoslavija trpela od pomanjkanja deviz. Tujina ne bo dajala ne poso-sil ne podpor v denarju. Radi tega bo treba omejevati uvoz ne samo za potrošno blago, ampak tudi za industrijske surovine. Kako naj pa potem podjetja producirajo 10% več kot lani, ako ne bodo imela ali ne bodo pravočasno dobila iz tujine potrebne surovine in pomožni materijah
Nadaljeval se bo sedanji boj za devize. Kdor bo v tem boju podlegel, b0 ostal brez surovin in brez dela. To se je dogajalo že zadnji dve leti, letos se bo še bolj čutilo. Da bo to rodilo tudi politično nezadovoljnost, o tem priča lansko in predlansko leto. Tito bo torej imel priliko, da bo še rohnel kot lani v Splitu. Dvomim0 pa, da bodo njegove besede zboljšale položaj v jugoslovanski industriji. Niso ga lani ster. in verjetno ga ne bodo tudi letos.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 35 Tues., Feb. 19, 1963
Jugoslovanska industrija pred novo krizo
Začetkom tega leta je izšla v jugoslovanskem gospodarskem časopisju malo zapažena novica, da leži pri beograjskem uradu za cene nad 2,000 prošenj za dovoljenje za povišanje cen in sicer za predmete, ki spadajo v glavnem v osebno, hišno in gospodinjsko potrošnjo. Ta novica ne postavlja samo na glavo vse cilje letošnjega gospodarskega plana, odkriva tudi nekaj drugih zanimivih dejstev.
Novica pove najpreje, da cvete jugoslovanski gospodarski centralizem kol' vsa leta po vojni, akoravn0 režim govori veliko o “decentralizaciji” gospodarstva. Beograd odreja cene za potrošno blago, odloča tudi o posojilih za industrijo, odreja v planu, kaj in koliko se mora proizvajati itd. Podobno pristojnost si je Beograd ohranil tudi za kmetijstvo, trgovino, promet itd. Kje je torej tista toliko hvalisana “decentralizacija”, v čem obstoja samouprava podjetij, ako ne smejo sama postavljati cen, določati pro-
mačlkare pridejo dovolj zgodaj za oceno, kajti o!b enajstih bomo vse navzoče maškare ocenili in jim razdelili nagrade. Obenem upamo, da bodo tudi drugi Obiskovalci prišli malo bolj zgodaj in ne kot je navada, da je ples napovedan olb osmih, in je dvorana prazna do devetih, ko je pa ura ena, pa nihče noče še domov.
Tudi za pod zob je poskrbljeno. Imeli bomo prave domače krvave klobase s kislim zeljem, kot se za pustno zabavo spodobi, poleg pečenic, roastbeefa in drugih dobrot. Za pijačo je tudi poskrbljeno in za ples in dobro voljo bo skrbel Tonklijev orke-
“Trije tiski” in zabava v lilwaukee
MILWAUKEE, Wis. — Slovensko kulturno društvo TRIGLAV prijateljsko vabi vse naše rojake in rojakinje na svojo kultur no-zabavno prireditev, ki bo na pustno nedeljo, 24. februarja 1963, ob 3:30 pop. v dvorani sv. Janeza na 1028 So. 9th St. Dramski odisek društva bo pod vodstvom režiserja Alojza Galiča predstavil navzočim rojakom in prijateljem prijetno
piti tudi v raznih opernih predstavah. želimo ji največjega uspeha.
*
Sodeč po svetovni kritiki je danes brez dvoma “Metropolitan Opera” iz New Yorka po svoji umetniški in tehnični dejavnosti največja in najboljša operna umetniška ustanova na svetu. Mi, ki ne živimo v New Yorku, imamo srečo, da lahko vsako soboto popoldne poslušamo radijske prenose različnih opernih predstav in to v zasedbi svetovnih opernih pevcev in
Tako, sedaj smo vam vse pojasnili glede naše pustne veselice. Torej v soboto, 23. februarja, vsi na nagradno maškarado, ki jo prireja LILIJA ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Pridite, da se skupaj poveselimo in po stari navadi praznujemo pusta s pustnimi šemami!
Odbor
in zabavno burko “Trije tički”, pevk. v družbi teh svetovnih Nastopajo Janez Rifelj, Dari in pevcev zavzema eno prvih mest Toni Strmšek, Jakcš Ivan, Di-jnaša slavna sopranistka Zinka
izvodnjo, investirati po svojem prevdarku itd.? Ako vlada mitrij Kralj, Iva-n Bambič, Men- Milanov-Kunc, ki v tej operi na-
v gospodarstvu tako tog centralizem, potem ne pomeni federativno načelo ničesar tudi v splošni politiki
Novica pove tudi, da z dviganjem delovne storilnosti ni nič. Ako bi delovna storilnost rastla, potem bi se dosledno morali manjšati tudi proizvajalni stroški in padati cene. Pa je ravno narobe res. Takega mnenja niso samo podjetja, ki prosijo za povišanje cen za 2,000 predmetov in ki so svoje prošnje dobro utemeljila, ampak tudi vse občinske, okrajne in republiške uprave, ki so vse te prošnje podprle. Med tistimi, ki podpirajo prošnje, so tudi mnogi odlični tovariši, ki imajo drugače polna usta o potrebi po stabilnosti cen na domačem trgu.
Novica pove tudi, da so proizvajalni stroški v industriji še zmeraj zelo visoki, višji kot v tujini. Kak0 naj po tem industrija izvaža, ko ne more nuditi blaga po konkurenčnih cenah? In industrija naj bi bila po družbenem planu za 1. 1963 glavni steber jugoslovanskega izvoza. Režim jo bo pa vseeno nagnal, da mora izvažati, četudi v izgubo.
Industrija je na to že navajena. Že nekaj let dobiva podpore za izvoz v obliki davčnih olajšav, znižanja obresti za posojila in direktnih izvoznih premij. Tudi v letošnjem proračunu je predviden znesek za premije, toda po planu ni namenjen vsem izvoznim industrijam. Ker bodo podpore zahtevale vse, bo morala federacija seči po sredstvih izven proračuna, to je z najemanjem posojila pri Narodni banki, kar pomeni tipično inflacijo. Nekaj inflacije predvideva plan že sam, toda bo že veliko večja. Tako se bo podražilo tudi življenje za vse potrošnike, tudi za tiste, ki zaslužijo mesečno po 15,COO dinarjev ali okroglo $20!
Federacija se naravno upira, da bi industrija poviševala cene, kajti to spravlja iz ravnovesja vse gospodarske načrte za letošnje leto. Toda tovarne imajo, kot rečeno, mogočne podpornike. Njihovemu pritisku bo podlegla tudi Titova okolica. Ako pa ne bo, se gospodarski položaj ne bo radi tega stabiliziral. Tovarne že vedo, kako je mogoče priti do višjih cen. Sedanjemu blagu bodo dale čisto na-‘	*
vadno nova imena in ga prodajala kot “novo” blago po viš-- V novem najmodernejšem jih cenah. Lahko pa bodo delala kar naravnost v izgubo, ki .Cardinal Stritch College-u je jo bo končno morala poravnati država z inflacijo. Do povi-1bil v ponedeljek, 4. feb., pevisiki šanja cen v industrijskem blagu bo torej prišlo tako ali 'koncert ženskega zbora tega tako. Izjemoma bodo nekatere cene ostale nespremenjene, zato se bo pa spremenila kakovost blaga. Tovarne poznajo dobro tudi ta izhod iz zadrege. Kupujejo čisto navadno cenejše in slabše industrijske surovine in izdelujejo cenejše, zato pa slabše blago in predpisom je zadoščeno!
Pri tem je treba vpoštevati še sledeče dejstvo, jugoslovanska industrija je šla v letošnje leto s precejšnjimi zalogami neprodanega blaga. Nekaj zalog obstoji iz slabega blaga, iz blaga, ki je iz mode, ki ga potrošniki ne marajo, nekaj je pa tudi takega, ki je za potrošnike predrago že pri sedanjih cenah. Kako naj ga poltem kupujejo pri višjih cenah.
Gospodarski plan s.e za to nič ne briga, naroča podjetjem, naj letos povišajo proizvodnjo za povprečno 10%.
Tako se jim bo koncem leta nabralo na zalogah zopet veliko nerazprodanega blaga, ki bo žrlo obratni kapital, ki ga bo končno morala dati Narodna banka v obliki dodatnih obratnih kreditov.
Prošnje za povišanje cen so dober napovedovalec, kakšen bo razvoj jugoslovanskega gospodarstva v tekočem letu. Režim sicer zahteva, naj podjetja dvignejo delovno storilnost. Kako naj jo pa dvignejo, ako imajo že
cak Franc in. Ornik Jože. Pri!stoipa nepretrgoma že 25 let. predstavi sodeluje tudi pevski iLansiko leto 17. decembra je v
kvartet pod vodstvom Ernesta'operi “Amdree Chenier” slav
Majheniča in mladinski trio haimcnikarjev Karel Strmšek, Janez Menčak in Franci Coffelt.
Za odersko sceno so se prav pridno zavzeli s svojim delom Rudi Kotar, Menčak Franc, Dimitrij Kralj, Miha Grdadolnik, ki je šele pred tremi meseci dospel iz starega kraja in odrski ter mizarski strokovnjak Jože Smolič.
Po predstavi bo v spodnji dvorani prijateljska zabava. Za ples bo igral trio “Veseljkovih fantov”. Pri zabavi bo tudi razdelitev nagrad. Pridni in delavni društveni člani in članice bodo pripravili okusno večerjo: domače krvavice in pečenice s kislim zeljem in krompirjem ter domače pecivo in razne torte. Vstopnina samo 1 dolar.
Dragi rojaki in rojakinje, kakor vidite, vam bo društvo Triglav na pustno nedeljo, 24. feb., pripravilo par uric veselega in prijateljskega razpoloženja in ogromnega smeha. Zato napolnimo dvorano do zadnjega sedeža v veselje in za trud društvenih članov. Začetek ob 3:30 pop. Vsi dobrodošli!
sedaj 10-125%, včasih pa tudi 50% več delavstva zaposle- sopranistka Dolores Ivancich.
Ijenka Zinka Kunc proslavila svoj pomemben umetniški jubilej. Zinka Kunc je prvikrat nastopila v Metropolitan Operi 17 dec. 1937 kot Leonora v “Trubadurju”. Od takrat je sodelovala pri 404 predstavah. Ameriški ll sti povdarjajo, da je jubilej slavne naše umetnice edinstven v zgodovini Metropolitan Opere.
V letošnjem letu se je priključila k tem svetovnim pevcem še ena naša nadarjena pevka mezzosopranistka Biserka Gvejič, rodom iz Splita. Pretek lo soboto, 9. februarja1, je naisto^ pila v družbi slavne sopranistke Renate Tebaldi, tenorja F. Corelli j a in basa Wildermanna tudi Biserka Cvejič v Cilejevi operi “Adriana Lecouvreur”, ki je bila prenašana preko radija. Dosegla je s svojim krasnim glasom po odpeti ariji v drugem dejanju ogromne ovacije na odprti scena. Poslušati opere s svetovnimi pevci in odličnim orkestrom, pa čeprav preko radia, je res pravo umetniško doživetje in nepopisen užitek duše in srca.
L. G.
Lilija Mahi na maske-radie ¥@s@Hso
kolegija in meškega pevskega
zbora St. John’s iz Minnesote, Cleveland, O. — V soboto, 23. ki se je ravnokar vrnil s pev- februarja, bo dramatsko dru skega gostovanja po Evropi, štvo LILIJA priredilo nagradno kjer je žel za svoja izvajanja maškeraidno veselico. Saj je LI-velike uspehe. Pod muzikalnim LIJA nagradno maškerado pri-vedstvom odličnega, mladega rejala vsako leto za svoje člane pevovodje Gerharda Tracka je!in prijatelje. To pot smo se od-mceiki zbor z velikim tehničnim ločili, da jo priredimo za vse znanjem odpel več nabožnih pe- občinstvo.
srni, med njimi tudi težko in le- Seveda, da bo pa ta veselica po “Pueri concinite”” Slovenca čim bolje uspela, upamo in želi-Jaikoba Gallusa. Pevski spored mo, da bi prišlo čim več maje obsegal še več drugih pesmi šikar. Izbrali smo že petčlanisko med katerimi je najbolj ugaja-i komisij o, ki bo nepristansko o-la “The Bachelor” od madžar- cenila maškare po njih origi-
skega skladatelja Zoltana Ko-daly. Kot zadnjo točko je mešani zbor pod taktirko G. Tru-cka izvrstno odpel Franca Schuberta mašo v G-Major, pri kateri je sodelovala tudi naša
nega, kot ga v resnici potrebujejo? Pri vsem tem napoveduje, da bo letos našlo v industriji posla novih 120,000 delavcev, večinoma nekvalificiranih; le kaj bodo delali v industrijski proizvodnji, ako še za sedanje delavce ni dosti dela v obratih?
Industija zaradi svojih visokih cen ne bo našla kupcev tudi v vrstah izven potrošnikov, ki kupujejo zase in za
cenila
nalnosti in kostumih.
Vse maškare bodo imele na razpolago sobe na odru, tako da se lahko uredijo in tudi napravijo, če bi jim bilo nerodno to storiti doma. Vhod bodo imeli pri stranskih vratih na odru in naj še omenim, da imajo vse maškare prost vstop.
Na odru bomo vse maškare za. Sopranistka Dolores Ivan-’vpisali in vsaka dobi svojo šte-cich bo te mesece nadaljevala j vilko, tako da bo lažje oceniti svoje pevske študije v Madisc- jih našim “sodnikom”, nu, kjer bo imela priliko nasto-1 Trav lopo bi prosili, da vse
Kot solistka je odlično odpela svojo pevsko vlogo ter je prejela veliko odkritosrčnega aplav-
šešfd škof - soisosfikarl
Paterson, N. J. — Komuniste je včasih sram. njih lastnega početja. Radi bi, da nihče ne bi vedel za njih žrtve. Zlasti škofje in duhovniki včasih izginejo brez sledu. Posebno radi se poslužujejo taktike proti osebam, ki jim na noben način ne more-! jo očitati, da so med vojsko sodelovale z okupatorjem.
Češkega salezijanca dr. Štefana Troohta je vojska zaletela kot ravnatelja salezijanskega zavoda v Pragi. Nemci so ga kot nacij onalista poslali v Dachau, odkoder se je vrnil po vojski. Leta 1947 ga je Sv. Stolica v sporazumu se tedanjo češkoslovaško vlado imenovala za škofa v Litomežicah. Kmalu pa se je zaradi odločnega katoliškega stališča komunistom zameril. Leta 1950 so ga aretirali in kot vohuna obsodili na težko ječo in na prisilno delo. Vsaka sled za njim je izginila. Sam se nikomur ni oglasil in na noben način se ni dalo zvedeti, kje je. Pred nekaj leti se je pa razširila vest, da je prost, pa ne sme vršiti ne škofovske in ne duhovniške službe in se nikjer pokazati v javnosti.
Nekaj časa je menda šlo. Neko nedeljo je pa pristopil kot navaden delavec v neki cerkvi k obhajilni mizi. Duhovnik, ki je obhajal, ga je spoznal, postal je rdeč v obraz in kar tresti se je začel. Ljudje so razburjenje zapazili, postali pozorni in škofa spoznali. Spoštljivo so ga obstopili proseč, naj jih blagoslovi. Niso si dali dopovedati, še zunaj so ga spremljali, čeprav jih je prosil, naj ga pustijo samega. Komunistom je bilo to dovolj, škof je moral nazaj za mrežo.
Zdaj pa prinašajo listi poročilo iz Muenchena, češ da je ponovno prest in da se preživlja kot scbosiikar.
F. B.
K sodobnim svetovnim problemom
i
WASHINGTON, D.C. ►— V ru z Adenauerjem in ga bo Washingtonu se še vedno pre- menda skoro predložil.
pirajo o velikosti nevarnosti, ki jo naj predstavlja rdeča Kuba za Združene države in še bolj za Latinsko Ameriko. Bela hiša skuša nevarnost o-maleževati, r e p u b 1 i kanska stranka pa jo povečuje, da bi s tem bolj prizadela vlado. Počasi postaja očitno, da je bila ameriška zmaga v lanski kubanski krizi veliko manjša, kot je izgledalo od začetka in da še tega, (kar je bilo, vlada Združenih držav ni činkovito uporabiti.
Nekateri trdijo, da so rdečega raka na Kubi namerno pustili, da bi stalno grozil Latinski Ameriki, ki je tako potrebna socialnih in gospodarskih reform, ki pa se jim tam vladajoča plast upira. Rdeča' nevarnost Kube naj bi te ljudi pripravila k pameti in pomagala k neizbežnim reformam.
V zvezi s tem Iščejo možnosti okrepitve NATO in ustvaritve atomske oborožene sile v njenem okviru. Za tako rešitev in proti lastni atomski o-borožitvi se je izjavil tudi novi vodnik angleške delavske stranke Wilson, ki utegne postati po volitvah novi predsednik angleške vlade.
-O--------
Slo¥@iici ¥ Ofsieagis -ssa slovenska prireditev!
Chicago, IH. — Pred kratkim smo že opozorili na predpustno družabno prireditev Slov. narodne zveze 23. februarja pri Tomazinu. Slovenske organizacije so preložile svoje prireditve, da se lahko vsi Slovenci v Chicagu udeležijo edine slovenske prireditve za predpust, ki je v slovenski Tomazinovi dvorani.
Veselja bo dovolj za vse: mlade in stare. Bo po stari slovenski navadi — slovo od predpu-sta mora biti, pust mora biti pokapan ...
Pridite, Roman Possedijev orkester bo na razpolago za mlade noge, vse ostale dobrote ne bodo manjkale. Tudi dve lepi nagradi bosta — ena od teh — 10 lepih slovenskih gramofonskih plošč, iki bo v veselje dru-
V	Kanadi se pripravljajo na volitve, ki jih je sprožil poraz konservativne vlade v parlamentu v vprašanju atomske o-borožitve Kanade. Stranke nastopajo v glavnem z že znanimi gesli in programi, posvečajo pa posebno pozornost atomskemu orožju in odnosom Kanade do Združenih držav. Ob začetku volivne borbe se rie upa nihče prerokovati njihovega izida. Boje se, da bodo te volitve prav tako neodločne, kot so bile zadnje in ne bodo dale deželi trdne vlade, 'ki jo nujno potrebuje, če naj spravi v red narodno gospodarstvo in vrne deželi ugled, ki ga je uživala po drugi svetovni vojni vse do pred enim
ali dvema letoma.
*
V	Srednji Ameriki si je v Nikaragvi družina Somoza zagotovila nadaljevanje svoje o-blasti z zmago svojega predsedniškega kandidata pri volitvah. Nemiri in izgredi so bili kratkotrajni.
Komunistična vzhodna Evropa se bori z gospodarskimi znala u- težavami in'vlade posameznih držav se trudijo, da bi pomirile r as t o č e nezadovoljstvo ljudskih množic. To velja tudi za Jugoslavijo, kjer so gospodarske težave še vedno hude ljub vsej pomoči iz Amerike.
Nikita Hruščev je ponudil Mao-Tse-tungu roko v spravo, toda Kitajec jo je zavrnil, dokler ne postavi Hruščev na hladno “krivoverca” Tita. Nikita je kljub temu na diplomatskem sprejemu v Moskvi na čast laoškemu kralju napovedal, da bosta Rusija hi Kitajska skupno vrgli zadnjo lopato prsti na grob kapitalizma.
Afrika je nemirna tako v severnem arabsko-berberskem delu kot v osrednjem in južnem črnem. Načrti za povezavo Tunizije, Alžirije in Maroka so obtičali, nič boljše ni s poskusi povezave držav južno od Sahare. V Kongu je do pravega miru in reda še daleč, nemirna je Kenija, ki bi rada čim preje neodvisnost, nezadovoljstvo vlada v Njasi in Rodeziji, kjer skušajo črni domačini dobiti v roke vsaj večji del oblasti, če ne naravnost vso.
Izgredi v Južno-afriški uniji so vedno številnejši. Črna večina prebivalstva postaja vedno bolj uporna, pri tem dobiva podporo iz že neodvisnih držav črne Afrike. Tudi Portugalska kroti vedno težje domačine v Angoli in Moisambique-u, tudi
Težave ima vlada Vene-(tja začenja črni afriški naciona-
zuela. Komunisti in z njimi povezani levičarji so prešli k demonstracijam in neposred-
lizem hitrejše prodirati.
*
Iraška revolucija je uspela, nim napadom na javne napra- Kasem je mrtev in novi vodniki ve, da bi preprečili odhod države skušajo hoditi malo bolj predsednika republike Betan- desno. Vzdržujejo dobre odno-courta na uradni obisk v saje z Naserjem, čeprav mu ni-Združene države. Komunistič-iso tako naklonjeni, kot je izgle-na udarna enota se je polastila j dalo, potegujejo pa se tudi za venezuelske ladje Anzoategui pelkl onjenost velikih sil Zaho-
da bi pokazala svetu moč komunistične partije v Venezueli in šibkost Betancourtove vlade.
Komunistični nastop v Venezueli vzbuja vodnike v državah Latinske Amerike k spoznanju nevarnosti komunizma, ki ima svoje trdo oporišče na Kubi.
Brazilija se je vrnila k predsedniškemu načinu vlade in obstoji upanje, da se bo izkopala iz hudih finančnih težav, seveda le z večjo podporo iz — Washingtona, ki mu sicer levičarska politika brazilske vlade ni posebno pri srcu.
V	Paragvaju je gen. Stroess-ner pri volitvah zmagal brez težav, saj je imel le navideznega tekmeca.
*
V	Evropi preudarjajo, kako bi se dalo svobodni del tega kontinenta kljub De Caullu povezati in zavarovati pred sovjetskimi; poskusi osvajanja. Angleži še vedno upajo, da bodo prišli v Skupni trg, čeprav najprej le kot “pridruženi član” s posebnimi privilegiji. Tak predlog naj bi pripravljal De Gaulle v dogovo-
žini kakor tudi posameznikom.
Zato še enkrat: v soboto, 23. februarja, .samo k Tomazinu na 2004 W. Cermak Road!
Mirko Geratič
da. Z vso ostrostjo so nastopili proti komunizmu in njegovim pristašem, kar pa Sovjetije ni zadržalo pred priznanjem nove vlade. Ta stoji doma pred težavnim vprašanjem upora Kurdov, katerih vodnik Barzani je živ kljub vsem nedavnim uradnim vestem o njegovi smrti.
*
Indija in Pakistan ne moreta najti rešitve za kašmirski spor. Sedanji trije sestanki niso dosegli nič, morda so le nakazali pot rešitve, ki naj bi dosegla, da bi bil “volk sit in koza cela”.
Nova vojna nevarnost se kaže med Malajo in Indonezijo. Malaja, Singapur, Sarawak, Brunei in Sev. Borneo naj bi se s 1. avgustom letos povezali v federacijo Malazijo. Ta načrt ni všeč indonezijskemu Sukamu, ki bi rad debil ves otok Borneo v svojo oblast, čeprav je še preteklo jesen trdil, da nima Indonezija nobenih zahtev več. Sukamo organizira “prostovoljce” in je očitno napovedal, da se bo uprl s silo združitvi treh državic na Borneu z Malajo v Malazijo, Malaja je objavila, da bo okrepila svoje oborožene sile.
Vojna v J. Vietnamu teče dalje in zahteva vsak dan nove žrtve. V Laosu visi mir v zraku, ko njegov kralj potuje po svetu.
Svet je na splošno nemiren, I vendar trenutno ne izgleda, da (Dalje na 3. stranž)
HAINADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
“Mati in učiteljica”
v slovenščini
“Družalbna pravda”, slovenska krtščanskcHsociaina o-rganiizacig a s sedežem v Buenos Airesu, nas je obvestila, da je slovenski prevod znamenite okrožnice “Mater et Magistra” (Mati in Učiteljica) že do tiskan in da bo v kratkem poslan v severno A-merilko in Kanado. Prevod sta Oskrbela rektor dr. Franc Gnidovec in vseiučililški profesor dr. Ignacij Lenček. Natiskala pa ga je vatikanska tiskarna. Izvod te socialne okrožnice v slovenščini bo stal v Združenih. državah sev. Amerike in v Kanadi 1 dolar.
Istočasno nas obvešča “Družalbna Pravda”, da vseučiliški profesor dr. Ignacij Lenček pripravlja priročnik celotnega krščanskega socialnega nauka.
Upamo, da bo slovenski prevod okrožnice dospel pravočasno v Toronto, da ga bo vsakdo lahko kupil na razstavi slovenskega tiska, ki bo komeeim marca v Torontu. Socialni nauk Cerkve je sestavni del krščanskega pojmovanja življenja. Ni dvoma, da bo vsak, ki mu je nekaj na tem, da se krščansko življenje ohrani v družini, segel po okrožnici “Mati in učiteljica”. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning A ve.
Toronto 4, Ont.
Slovegici si Wsstnepega se ja^jaje
biščejo znanci m, prijatelji ter I WINNIpEG Man_ _ človek
!! kar verjeti ne more, da je ta naš mali slovenski narod v toli-
s trn j ena v eno glasila: “Kako je doma?” Lansko leto se je nekdo vrnil v Slovenijo z namenom, da ostane tam za stalno. Niti leto dni ni vzdržal doma. Pred dnevi se je zopet pojavil v Torontu. Ko sta s prijateljem, govorila po telefonu, mu je na vprašanje kako to, da se je vrnil, odgovoril: “Vsak dan, vsako uro, vsako minuto in vsako sekundo hvalim Boga, da sem zopet v Kanadi.”
Gornji stavek dovolj jasno pove, kaj pomeni — SVOBODA; ko se človek svobodno kre-ta in izraža; ko po svoji svobodni volji izbira delo in poklic; ko vzgaja svoje otroke v svobodne državljane; ko svobodno moli svojega Boga. Premalo se zavedamo, da je taka svoboda vredna res neprestane hvalnice Bogu; pa še nečesa je vredna: našegh dela za ohranitev teh .svoboščin.
S-k
Sosedje so potrkali
na vrata
Pred kakimi dvemi tedni smo debili v Torontu po pošti drobne brošure, ki so nam jih poslali slovenski sosedje iz Hamiltona. O tej knjižici, ki so jo izdali Slovenci v Hamiltonu, je -bilo v A.D. že omenjeno. Ko bo zgodovinar zbiral gradivo za zgodovino slovenstva v Kanadi, mu bo ta knjižica nad vse dobrodošel vir. Nam (pa, ki živimo v sedanjosti, vsebina te drobne brošure vzbuja zanimanje in ponos in nas navdaja z veseljem. Nov Isloveniski dom bo zraste! v Kanadi in novo cerkev bomo postavili Slovenci. Velika skupina rojakov bo tako dobila svoje ognjišče in središče. Dober namen imajo: da bi se ne izgubljala slovenska kri in da bi ne pešala vera očetov. Njihov visoko postavljen cilj je vreden fega vzvišenega cilja.
Ko smo si ogledali njihove knjižice, so pa preteklo soboto prav “plaho in ponižno potrkali” na naša vrata v Torontu rojaki iz Hamiltona in okolice. Kot sami pravijo, potrkali so Pri svojih dobrih sosedih v Torontu. Upam, da so bili tudi ^Prejeti kot pri dobrih sosedih. Ko je sosed Joža zvedel, da so Ihli Hamiltcnčani pri nas, je bil kar slabe volje, ker niso imeli njegovega naslova, “že vem, kaj bom naredil,” je dejal. “Pi-sal jim bom, naj me pooblastijo Za nabiralca in bom talko enemu izmed njih prihranil pota po Torontu. Sarp imam pa tudi že Pripravljen dar zanje.” Še in še Sa je navduševal Joža za podvi-'fe Hamiltončanov. Najbolj mu js bilo všeč dejstvo, da hočejo Ograditi dom in cerkev sv. Gre-®°rija Velikega v spomin škofu Kožir
Politika brez načel
Ko je meseca januarja zborovala v Ottawi mladinska veja konservativne stranke, je vodja konservativcev izjavil, da se časi tako spreminjajo, da so načela v politiki postala nesmisel. Po tej izjavi ni bilo treba dolgo čakati, da se je pokazalo, kam lahko pripelje državo politika brez načel. Odkrivajo .se sadovi take politike. Živimo v časih, ko bi morala biti Kanada, kot člen v verigi zavezništva, ki naj čuva in brani svobodo na svetu, močna, združena in v odnošajih soglasja ,s svojimi sosedi in zavezniki. Politika brez načel pa je pripeljala Kanado do tega, da je njen parlament razpuščen, da ministri valžnih resorov odstopajo in da jih ministrski predsednik komaj sproti nadomešča. Smo brez obrambne po litike, ker smo si nabavili samo nosilce atomskega orožja, orožja samega pa ne' maramo, ali kot se je izralz.il bivši obrambni minister, da “imamo puške brez municije”.
Komunistični Kitajiški prodajamo žito, napadeni Indiji pa orožje. Po lanskih junijskih volitvah je prišla na dan monetarna kriza. Kakor pravijo poznavalci, zadeva še zdaleka ni na poti popolnega okrevanja. Da pri vsej politiki brez načel, politiki odlašanja odločitev na jutri, kanadski ugled v zunanjem svetu ne raste, ampak pada, je jasno kot beli dan.
Do takega stanja mora priti, če se politična stranka ali posamezni politiki borijo samo za oblast, samo za glasove volivcev. Cilj politike je vendar obča blaginja. Oblast je pa sredstvo, s katerim - politika pripravlja pogoje, da se more obča blaginja razvijati. Kjer ni pravih načel ali kjer se vlada brez njih, tem je razumljivo, da je težko delati odločitve, ker vsaka odločitev lahko odbije nekaj volivcev. Obrambne politike nimamo in svojih obveznosti do zaveznikov ne izpolnjujemo, ker bi to vladajoči stranki odtujilo nekaj volivcev. Dve vojujoči se |stranki podpiramo, da stranka
Netvtorontske novice
kem številu raztepen širom sveta. Še ko smoi hodili v šolo, so nas učili, da je za Ljubljano naj večje slovensko mesto Cleveland, daleč v tujini. Po drugi svetovni vojni so se slovenske naselbine še pomnožile in povečale. Če se omejimo le na Kanado, opažamo, da število naših ljudi v Torontu, Montrealu, Hamiltonu in drugih manjših mestih stalno narašča. Večina se jih res ustavi že na vzhodu Kanade, nekaj jih pa le gre, včasih so kar uradno poslani, še naprej proti zapadu. Tako tudi te skupine, o katerih pred kratkim še nismo skoraj nič vedeli, postajajo iz dneva v dan številnejše, narodno zavedne in delavne.
To danes še v posebni meri velja za slovensko skupino v Winnipegu. Prvi — bilo jih je le malo — so prišli sem že leta 1948. čeprav številčno niso nič pomenili, so osnovali slovenski klub, da so se tako vsaj od časa do čaisa sestajali, izmenjavali svoja mnenja in drug drugega hrabrili v težkih urah. Po letu 1957 pa je dotok naših ljudi v to mesto stalno naraščal. Mladina iz. Prekmurja si je zaželela svobode in v upanju na boljše življenje odhajala v širni svet. Veliko izmed njih se jih je že za stalno naselilo v Winnipegu. So to same mlade družine z enim, dvema ali tremi otroki. Borba za življenje je trda, veliko trša kakor drugje, a vendar niso obupani, še malodušni ne. Le bolj slkroirmni so. če le mogoče delata oba, seveda tako, da imata različne “šilite”. Plače so skromne:	moški, ki imajo po
dva dolarja na uro, so izjeme. Ni jih malo, ki niti $1.50 nimajo. V zimskem času, ko zaradi silnega mraza gradbeno delo za cele mesece počiva, so tudi oni brezposelni. Zato pa toliko bolj hite v poletnem času in delajo tudi po 12 ur in še več, da se tako oskrbe za zimo. ženske niti celega dolarja ne zaslužijo na uro, pa naj še talko hite pri šivanju in .p o s p r a vij an ju .. Kljub takim težkim razmeram so si nekateri že oskrbeli skromne, a lične hišice. Marsikatera je bila videti prava podrtija, a so jo tako lepo predelali, da je človek kar vesel, ko stopi vanjo. Seveda še niso vise plačane. Marsikoga bo trlo plačevanje še lepa leta. Žive pa le v zavesti, da so na svojem in da bodo teh ugodnosti največ deležni njihovi otroci, ki bedo tako imeli več prostosti v skakanju in kričanju.
Omenil sem že, da je postala ta skupina zadnje čase silno delavna. Že dve leti so premnogi sanjali o tam, da bi dobili slovenskega duhovnika za stalno v svojo sredo. Obrnili .so se na
Slovenc Slovenca vabi:
“Če se ti pit ne gabi, pa pridi na pustovanje k nam, bomo dobre volje tam.
Bomo kako zapeli in bomo vsi veseli.”
Tako je škof Slomšek vabil Slovence v zidanice ob vinski trgatvi. Mi pa to pot po Slomškovo vabimo Slovence na pustno zabavo, ki bo v soboto, 23. februarja, zvečer od 7:30 do polneči v dvorani Brezmadežne na 226 Brown’s Line (Highway N. 27 South). Igrali bodo Fojsovi priljubljeni muzikantje. Nastopali bodo Slovenci v najrazličnejših maiskah. Najboljše bodo nagrajene. Ižanci Kusi bodo pripravili dragoceno pustno darilo. Tako bo res zanimiva vseljudska zabava z navadimo vstopnino: za gospode $1, za dame 50c. Ker je pustna zabava samo enkrat v letu, pričakuje cerkveni odbor dobro udeležbo. Se bo tudi potrudil, da bodo udeleženci vsestransko postreženi in na pustni, zabavi res veseli in razigrani. Ga. Justina Petrič je župnika v upu in strahu prosila, če bi smela na tej pustni veselici prodajati krofe in izkupiček namesto za rože pri oltarju Brezmadežne to pot darovati za novo cerkev v Hamiltonu. V hvaležen nasmeh se ji je zaokrožil sicer resen obraz, ko ji je župnik rade volje ustregel in ji ponudil prodajo krofov še za naslednji dan popoldne, ko bo Slovensko gledališče ponovilo v dvorani Brezmadežne dve burki: Dijak na poti v paradiž in Burka o jezičnem dohtarju. Predstava se bo začela točno olb 4:30 popoldne. Znano je, kako dobre krofe speče Petričeva mama. Sedaj se bo pa še posebno potrudila, da bodo dobri, ko jih bo spekla iz ljubezni do nove cerkve sv. Gregorija in iz ljubezni 'do hamiltomskega župnika dr. L. Tomca, ki je njen bližji rojak. Upamo, da bo kdo tudi iz Hamiltona prišel tako na pustno zabavo kakor naslednji dan na igro, da mu bo Petričeva mama lahko denar kar osebno izročila.
*
Zadnjo nedeljo so odborniki gradbenega odbora za novo cerkev in dvorano v Hamiltonu pridno obiskovali slovenske
na A.D., da bi mogel celo pre-iFume. Sedaj prihaja vest iz no-čitati, tako pa sem bral samo'tranj osti dežele, da so se začele nekaj nadaljevanj proti koncu!premikati komunistične Pathet povesti. Zato Vas prosim, g. Leo čete in zasedle nove strate-
do svoje župnije, cerkve in bogoslužja v njej.
Od 30. januarja sem tukaj. V 10 dneh smo kupili cerkev. Veseli in ponosni smo ob dejstvu, da je naša mala in mlada skupina pokazala toliko navdušenja in smisla za žrtev, da je za Torontom prva, ki prihaja do svoje cerkve.
Kako smo cerkev kupovali, čigava je bila preje, kakšna je, koliko stane, koliko bo stala njena preureditev, kako
družine in prodajali znamke za novo cerkev. Iz nobene hiše niso šli praznih rok. Newtoront-ski Slovenci so jim znali biti hvaležni in so jim darove, ki so jih pred nekaj leti darovali za cerkev Brezmadežne, vrnili z obrestmi. V župnišču njihovega obiska še vedno pričakujemo. Ko sem pred 10 leti sam prodajal listke po Clevelandu za cerkev Marije Pomagaj v Torontu, sem jih šel najprej ponudit slovenskim župnikom in jim povedat, kaj mislim, delati v njihovih župnijah. Lepo smo se pogovorili, vsak jih je nekaj tudi sam vzel in ohranil sem jih v hvaležnem spominu. Povsod pa nisem naletel na tako prijaznost. Neki slovaški župnik, ki je imel nekaj Slovencev v svoji župniji, me je tako ostro prijel zaradi prodajanja listkov med njegovimi župljani, da je gospe j, ki me je spremljala k župniku, že kar na jok šlo. A bila je sijajna diplomatinja. Povabila je njega in mene na kranjske klobase in pri kosilu sva se z župnikom prijateljsko pogovorila in je uvidel, da se njegovi župniji prav nič ne bo poznalo, ako bodo Slovenci nekaj dolarjev darovali za našo cerkev. Take im podobne bridke sem doživljal tista leta, ko sem beračil za cerkev Marije Pomagaj, ki je pozneje torontskim Slovencem toliko dobrega prinesla. Vendar so mi ti bridki dogodki tako zelo ostali v spominu, da pozneje, ko smo zbirali denar za cerkev Brezmadežne, nisem upal prositi več osebno, ampak po pošti. Na vse to sem mislil, ko so goreča hamiltomski Slovenci ponujali svoje med Slovenci po New Torontu in od njih niso odhajali razočarani.
*
Manj prijetno je bilo, ko so Slovenci v New Torontu dobili kmalu nato spet drugi obisk. Možje in fantje Društva Naj-svetejšega Imena Jezusovega so namreč začeli kampanjo za verski tisk, ki jo bodo zaključili v začetku marca. Naj bi zaradi tega, ko je dal za nekaj čevljev hamiltonske cerkve, nihče ne odpovedal naročnine na verski list, ki ga mu ti možje in fantje ponujajo. Verski list je namreč družinam tako zelo potreben, da odtehta celo pridige v cerkvi. ičie bi vsak župljan prebral na primer vsak mesec pazljivo Božjo besedo ali Ave Marijo ali Duhovno življenje, ho gotovo debil za versko življenje vsaj toliko, kot dolbi ob nedeljah od četrturne pridige. Če bi Slovenci v ZDA in Kanadi namesto brezverskih listov brali verske in katoliške liste, bi bili vero o-hranili. Ko na misijonih še vedno najdem Slovence, ki se še
urednik, če je le1 mogoče za prihodnjo zimo, saj je to svetel del naše slovenske zgodovine, ki bo gotovo zanimal vsakega Slovenca.
Posebnih novic tukaj na ontarijskem severu ni. Nekateri zlatokopi še obratujejo, nekateri so pa že zaprti,, ker je ruda izčrpana in tudi za ostale ni več daleč konec. Nekdaj je Kirtland Laike bil znan kot mesto na majni zlata, danes je pa že skoraj prazen kot vaš Fort Knox! Edino zime in mraza imamo še dcivolj za izvoz. Moj bratranec Martin Miller v Emily, Minn., me prosi, da bi tukaj okrog zamašili špranje, ker sicer boste v ZDA vsi zmrznili. Yes, Marin, next May! Do danes smo imeli n a j n i ž j o temperaturo —59 F.
Prav lepe pozdrave vsem Slovencem po svetu in vsem pri uredništvu.
Franc Marušič
S¥el§¥iil pmlleml
(Nadaljevanje z 2. strani) bi kje obstojala nevarnost kakega splošnega vojaškega spopada. Svobodni in komunistični svet se zavedata, da bi atomska vojna lahko uničila pridobitve dolgih stoletij, takozvani nevtralni tabor pa nima potrebnih sredstev, da bi mogel svetovni mir spraviti v resno nevarnost. Sproži lahko le krajevne spopade, ki jih bosta pa Washington in Moskva že znala držati v nenevarnem obsegu.
ime© tepen rail Me tallies i - Ibskv!
MOSKVA, ZSSR. — Neki črni študent iz Kenije v Afriki je stal z belim dekletom pred avtobusno postajo. Pristopil je policaj in . zahteval od dekleta ime in naslov. Ko se je črnec temu uprl, so ga pretepli in zbili na tla.
Rusko poslaništvo v Gvineji je bilo obdolženo, da je hotelo s silo spraviti domov rusko učiteljico, ko se je začela družiti z nekim črnim domačinom. Gvinejske oblasti so to preprečile s silo.
Črne študente so izgnali iz Prage, ko so hoteli osnovati splošno organizacijo afriških študentov na tamkajšnji univerzi za tujce.
Tudi Kitajci ne marajo črncev. Ko se je skupina črnih študentov iz Kameruna v Peipingu pritoževala zaradi pomanjkanja stikov z domačini, so jo enostavno nagnali domov, nekaj podobnega se je zgodilo 20 črncem z otoka Zanzibara.
ške položaje.
Za proteste poveljnikov nevtralnih čet se komunisti ne zmenijo. Ti so zagrozili, da bodo uporabili silo, ako se komunisti ne bodo držali dogovorov.
■------o-------
Pivsvarmški Mam najbolj idravi ljudje!
CUE VE LAND, O. — Dr. Thomson, dolgoletni tovarniški zdravnik pivovarne v Minnesoti, je objavil svoje skušnje pri zdravljenju pivovarniških delavcev. Ugotovil je, da so pivovarniški delavci izredno odporni proti prehladu, nahodu, influenci in ostalim boleznim v grlu in na pljučih. Navadno ne čutijo cela leta potrebe po zdravniški pomoči, čeprav delajo pri stalno menjajoči se temperaturi.
Dr. Thomsen trdi, da niso preveč toplo oblečeni, le za to skrbijo, da imajo noge zmeraj tople. Ne prenašajo pa vročine, zato imajo tudi v svojih stanovanjih največ 68 stopinj toplote. Nič jim ne škoduje tudi mrzla pijača, ki jo imajo pri delu na razpolago. Vse to utrjuje njihovo zdravje, zato spadajo v teto skupino zavarovancev, ki najmanj rabijo zdravniško pomoč in so le poredkoma v bolnišnicah.
— V Filadelfiji je bilo nekdaj prepovedano prodajati premog.
CLEVELAND, O.
MALE HELP — WANTED
Short Order Cook
night shift.
Sorn’s Restaurant
6036 St. Clair Ave.
(x)
»mami, trpim in izgnancu. 12adavolji ncika!i voliTcev da
Rožman	“-“a. axdi de'a"0 d6”ar-
Kako bodo volivci odgovorili na tako politiko brez načel, bomo pa videli 8. aprila zvečer. Med tem pa imejmo pred očmi resnične koristi dežele in njeno varnost.
To-ido
Naš nepozabni škof Gregorij >žman bo svoje drage Sloven-iz večnosti veselo blagoislav-Kl, če bodo pri gradnji njego-Ve§a spomenika v Hamiltonu Vsi po svojih močeh priskočili na pomoč.
Por.
^sak dan, vsako uro, vsako minuto in vsako sekundo
e kdo pride iz stare domovi-
j16’ bodisi na obisk, bodisi, da se,n	----
Jc vrnil z obiska, ga navadno 0-'thingtomu, D.C.
velik je naš dolg in naše ob-škofijo, utemeljevali svojo prcš*iveznosti’ a tudi kakšne ugod-njo, a uspeli niso. O priliki mi-jnosti nam bo nudila, o vsem sijonov so z isto zadevo priba- tem pa čez nekaj dni več. j ali nad g. Kopača CM, ki naj I če bi se kdo ob čitanju tebi jim kot superior Misijonske ga dopisa tako navdušil za hiše v Torontu poslal duhovni- naše wmnipeske župljane, da ka, zraven pa še na škofiji vse'ne bi mogel čakati na sledeči potrebno uredil. Lani, prav za!dopis, ne da bi še sam kaj božič, se je zadeva premak-!prispeval za to lepo stvar, naj nila z mrtve točke. Na škofiji svoj dar kar pripravi ali ga pa so končno le spoznali, da ima! pošlje na spodnji naslov. V
Nemški komunist UI-bricht reorganizira svojo
stranko
BERLIN, Nem. — Komunistična stranka v Vzhodni Nemčiji doživlja isto usodo kot vse
niso vrnili v cerkev, vedno naj-;^rUj^e t30 stiankinih kongreisin.
Njen voditelj Ulbricht je začel na debelo menjati tovariše, ki
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo zanesljivo žensko, ki govori angleško, da bi skrbela na mojem domu za tri otroke 5 dni v tednu od 7:30 do 5. pop. Kličite 391-5889.
__________________(38)
MALI OGLASI
Pozor!
Psičke bi radi dobili za šolski karneval pred 24. febr. Lahko dostavite na 4168 E. 187 St., blizu Harvard Ave., ali kličite WY 1-6615.	(37)
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, odraslim, plinski furnez, n a novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. EN 1-5943.
— (12,19,26 feb. 5,12mar)
dem pri njih na mizi brezverski list in mi postane jasno, odikod njihov odpor do vsega cerkvenega in božjega.
Avtotaksiji
NEW YORK, N.Y. —- V Združenih državah je skupno kakih 100,00 avtotaiksijev. Največ jih j je v New Yorku, nato pa v Wa-
skupina 200 mladih družin, pa še samskih ljudi je precej, le pravico do samostojnega
Ameriški Domovini se bom redno oglašal in poročal o našem napredku. Njen urednik
verskega središča. Tako so'je moj prijatelj iz gimnazij-pristali, da se začne s pripravo za samostojno župnijo v Winnipegu. Predstojniki Misi-janske družbe so določili mene, ki sem se tedaj ravno mudil na obisku mojih domačih v ZDA, naj grem semkaj in pripravim vse potrebno, da bodo ljudje ne Ig pravno, marveč tudi dejansko prišli
skill let in vem, da nam bo šel v vsem na roko, za kar se mu že danes vnaprej zahvaljujem.
Iz mrzlega Winnipega se javlja in vse prav lepo pozdravlja
Rev. Jože Mejač CM 341 Selkirk Winnipeg L Canada.
Ofas k severnega
Ontaria
KIRTLAND LAKE, Ont. — Dragi g. urednik! V prilogi pošiljam narečnino za našo “Ame-roško Domovino”. Rad jo prebiram, posebno pa meja soproga ne more biti brez nje. Komaj čaka, da bi izšla knjiga Ljudje pod bičem”. Mene, pa mislim, da tudi druge stare naseljence, ki so prišli semkaj po prvi svetovni vojni, bi pa veselilo, če' bi še enkrat objavili povest “Po Galiciji”, da si malo o-budim spomin na trpljenje kranjskih Janezov (17. pešpolk), med katerimi sem bil od prvega pa do zadnjega dne vojne. Ta povest je izhajala v Domovini leta 1948 in mi j;e zelo
so doslej sedeli na važnih me-teih v stranki in javni upravi.
Med višjimi komunisti je radi tega zavladal velik strah. Nihče ne ve, kaj ga čaka. Ulbricht bo porabil priliko, da se znebi še zadnjih svojih nasprotnikov v partijskih vrstah. Ako bo treba, se bo pri tem šklice--val tudi na voljo tovariša Hru-ščeva, ki mu birokracija v nemški komunistični stranki že dolgo ni všeč.
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0365 ali l)T 1-4234
V Laosu se godijo čudne stvari
VIENTIANNE, Laos. — Komaj sta laoški kralj in njegov ministrski predsednik odšla na politično potovanje po Evropi in Ameriki, so se začele goditi v Laosu čudne stvari. Najprvo so neznani zločinci umorili šefa generalnega štaba nevtralnih
Naprodaj
Za starejšo dvojico ali mlad zakonski par lepa hiša na E. 237 St., Euclid. Klet, gorkota na paro, .garaža, lot 50x150, — cena $13,500.
Naumann Ave. — 6 velikih sob, 3 spalnice, cena $17,900.
Če želite kupiti ali prodati vaše posestvo, obrnite se na nas.
mmi REALTY
405 E. 200 St.	IV 1-1100
(38)
' ZULICH
INSURANCE AGENCY
čet, ki stojijo pod vplivom mižal, da se nisem ze prej naročil n istrskega predsednika Suvane o
(18115 Neff Rd. SV 1-4221 < Cleveland 1&, Ohio

“Oh, Andrej, še je nada!” je odvrnila. “Najina usoda do sedaj še ni odločena. Kako morete zahtevati, da trpim pogled onega moža, ki ga sedaj sovražim, ko sem že počivala v vašem naročju, čeprav le samo en trenotek9 Tako, kot doslej, ne morem dalje živeti... Slišite ... Ne vem, kako izdajstvo se godi okrog mene ... temna novica, da hoče cesarica pretrgati moj zakon, je prišla na moje uho Hvala Bogu za to dobroto. Toda poznam carico in njeno neodločnost, doseči moram pri nji zaslišanje in sama na kolenih prositi za svojo prostost.”
Umolknila je, zakaj veliki knez je ravno nehal igrati in grof Suvalov se je bližal. Ustavil se je pri njih.
“Ravno prav pridete!” je omenila Katarina, “prosim, da mi naročite kar oso, hočem iti v gledališče.”
Grof Šuvalov se je oddaljil in je nekaj časa tiho govoril z velikim knezom, ki je nato prihi-
rekel zlovoljno.
“Izogibljem se samo družbe svojega papagaja in svojega psa, ki je bila edina dolge, dolge dni”, je rekla hladno. “Ne spominjam se več niti na čast vašega obiska. Mislim, da vam je vseeno, ali sem sama v svoji sobi ali v loži gledališča.”
“To mi ni vseeno”, je ugovarjal Peter, “ker sem spoznal vaš namen. Izmislili ste si poset gledališča le zato, ker veste, da ne ljubim ruske komedije!”
“In delate ji veliko krivico!' mu je odvrnila mimo.
“To je vaš nazor, o katerem se ne bom prepiral. Zadostuje vam ta kratek sklep: prepovem, da bi se vam dala karosa!” se je jezil otročje.
“Da, zadostuje. Vem, kako moram naprej delati; pojdem peš! In če ne bo mojim damam in kavalirjem dovoljeno, da me spremljajo, pojdem sama.” Peter je osupnil.
“To navdušenje za gledališče je čudno in sumljivo”, je pristavil čez nekaj časa z nasmehbm, katerega je Šuvalov takoj za
CHICAGO. ILL.
HELP WANTED
FOOD CHECKER — CAFETERIA. 4 Hour daily. Excellent fringe benefits. Contact manager after 2:30. Henrici’s Merchandise Mart. (37:
HOUSEHOLD HELP
vVOMAN FOR 2nd MAID, Assist with General housekeeping. — No cooking. For Catholic Mission Band. Nice livingquarters. Permanent. References. Call KE 6-2181.	(38)
WOMAN UNDER 50 YRS. for Gen. Housework, Cooking, care 2 young children. Own rm., bath, TV. Very pleasant. Nr. North home. Nr. Lake. Recent ref’s. Permanent. DE 7-3313 after 6 PM. or WK-ENDS. (36)
REAL ESTATE FOR SALE
3 BEDROOM RANCH style. — BY OWNER. — Attached breezeway. 2 car garage on 100x274 cor. lot. Immediate occupancy. $13,700. — WO 9-2894	(37)
njim posnel. “Skoro se zdi, da vam gre za kak sestanek.”
Katarina ga je premerila z zaničljivim nasmehom in se je ponovno zravnala.
“Da”, je vzkliknila, “uganili ste; gre mi za sestanek z njenim veličanstvom.”
“In kaj hočete njenemu veličanstvu?” sta vprašala Peter in Šuvalov obenem.
“S kako pravico me vprašate?” se je čudila s kraljevskim ponosom. “Preveč ste se spozabili, gospod grof Šuvalov, kdo sem jaz in kdo ste vi. Zapomnite si, da bi samo moja omenitev pri cesarici, da podpihujete mojega soproga, da mi ne bi dovolil iti v gledališče, ko imam srečo srečati se z njenim veličanstvom, lahko vzbudila vam nevaren oblak na onem čelu, v katerega milosti se sedaj sončite; pozabili ste, da vas trenotek nejevolje njenega veličanstva lahko pahne nazaj v nižino, iz katere vas je njena prijaznost dobro-voljno dvignila na to višino, ki povzročuje vaši slabi duši omedlevico. In vi moj soprog, vedi-da se ne skrivam pred vami s svojimi nameni. Njenemu veličanstvu hočem naravnost povedati, kako se z menoj dela, hočem povedati, kako je moje življenje gnusno suženjstvo, povedati ji hočem, da se ne odrekam zahtevam in zakonom vseh živih bitij za mir in blagor, in da njeno veličanstvo zato nujno prosim, da pretrga najin zakon in da me pošlje nazaj v naročje moje rodbine. Nič več nočem, da bi kdorkoli tu trpel zato, ker me ljubi, kakor moji zvesti služabniki, ki se le zato pošiljajo v pregnanstvo. Upam, da se tudi vaše sovraštvo sprijazni z novico o najini ločitvi. Toda ker se vse to ne more povedati v gledališču, napišem takoj pismo s prošnjo za avdijenco, v katerem navedem vse, kar sem vam sedaj povedala, in videla bom, ali imate vi, grof, toliko poguma, da se uprete oddati pismo lastnoročno njenemu veličanstvu!”
Njen vzvišeni glas je prestal grmeti po sobi in grof Šuvalov se je globoko priklonil z neprisiljenim spoštovanjem, ko je odhajala mimo njega v svojo čumnato. Peter je bil osupel, sedel je k šahovi mizici in se je delal malomarnega; pri vsem tem pa se ni niti Voroncovi posrečilo razjasniti njegovo oblačno,'mračno čelo. Šuvalov se je že bolje premagal in je začel z Andrejem, kakor se ne bi nič zgodilo, pogovor o francoski gledališki družbi, ki se je ravno v tem času mudila v Petrogradu. V tem pogovoru ju je kmalu premotil posel, ki je poklical grofa k veliki knežnji.
“Povejte, da je že zapreženo, grof!” je zaklical za njim Peter in je nekoga odposlal, da se to hitro napravi.
Šuvalov se je kmalu vrnil s pismom velike knežnje in je naznanil, da njena cesarska visokost nikogar izmed dam in kavalirjev ne sili, da bi jo spremljal, na kar je Peter sam določil, kdo izmed suite pojde z njegovo soprogo. Andrej je bil zelo srečen, da je bil tudi uvrščen med kavalirje, od Petra izvoljene. Ko je šla Katarina skozi sobo, kjer je Peter še vedno sedel z Voroncovo, je veliki knez vstal proti svoji navadi in se je poklonil, za kar ga je tudi Katarina s poklonom mirno zahvalila.
Cesarica ni prišla v gledališče; raznesla se je vest, da se je to zgodilo vsled pisma, ki ga ji je
prinesel Šuvalov, kar je Andreja napolnilo s strahom in upom. Čutil je, da se kriza njegove usode približuje, niti najmanj ni dvomil, da doseže velika knežnja pri carici avdijenco, in ni se mogel ubraniti nadi, da se vrne Katarina, s Petrom ločena, v staro domovino in možnost idile na samotnem otoku, daleč za oceanom, mu je zopet zasvetila kakor zvezda v pusti noči brezupa.
Ker ga je mučil riemir, je naslednje dni bolehal in ni šel niti iz hiše; lahko se je oddaljil od dvora, zakaj tudi Katarina se ni več javno pokazala; zopet je bolna — so pravili, toda Andrej je slutil, da pričakuje tudi ona sklepa usode kakor on.
Poteklo je nekaj dni. Neko popoldne je stari Ilija zmotil Andreja v premišljevanju z vestjo, aa heče neki star mož na vsak način z njim govoriti. Po daljšem ugovoru je Andrej privolil, naj ga sluga pripelje. Bil je briljantnih Bernardi, katerega je nekoč osvobodil iz rok razsrjenega velikega kneza.
“Ničesar ne bom kupil, dragi Bernardi”, je rekelAndrej, ‘Vem, signore, vem, da imate druge skrbi kot za diamante in rubine”, je odgovoril starec in si je pogladil bele brke. “Prišel sem samo, da poplačam svoj stari { dolg.”	,
“Kak dolg?” se je čudil Andrej.
“Dolg hvaležnosti!” je odvrnil živo Italijan. “Vi ste mi obvarovali čast, da, morda tudi življenje, in jaz sem prisegel, da vam to poplačam. Ta čas je tu' Prišel sem vas svarit.”
“Mene svarit? In pred kom?”
“Pred gotovo pogubo, ki jc vam pripravljata Aleksander in Ivan Šuvalov”, je šepetal Bernardi, “vse sem izvedel. Oseba, ki je ne poznam, je izvršila nad vami izdajstvo, dala vas je, ne vem iz kakega vzroka, v roke vaših sovražnikov. Suvalova sta se jo njenem posredovanju polastila tajnosti, ki poleg tega kompromitira v očeh carice ne le vas, ampak tudi drugo, vam drago in meni ravno tako neznano osebo.”
Te besede so dale Andreju mnogo in marsikaj premišljati.
Ali naj verjame Bernardiju? Ali ni to past, nastavljena od Šuvalovih samih njegovih neprevidnosti? Toda ne: gotovo je, da so že izvedeli za tajnost njegove ljubezni do velike knežnje. Naenkrat se mu je zasvetila v duši misel na Ano Nikitišno; ni bilo dvoma, da je postala izdajalka od slepega sovraštva zapeljana. Nehote se je stresel. Vendar se je trudil prikriti pred Bernar-dijem svoje razburjenje — ni mu še hotel zaupati.
“Ne razumem popolnoma vaših besed; kako tajnost mislite?” je vprašal s prisiljeno malomarnostjo.
Italijan se je nasmehnil premeteno, toda zelo dobrosrčno.
“Signore”, je rekel, “vi razumete vse, kar sem vam ravnokar povedal, gotovo bolje, nego jaz sam, ki sem si ustvaril sodbo le iz posameznih, slučajno presli-šanih besed. Star mož sem in opazoval sem ljudi ves čas — vi se doslej niste naučili niti laži niti hinavščine. Vi mi ne za-
upate, in ne žalosti me to, zakaj vi me ne poznate. Toda pomnite, da nočem, da bi mi le samo eno besedo svoje tajnosti zaupali, — pomnite, da nimam vzroka vas sovražiti, ampak da imam vzrok vas ljubiti. Verujte, da vam hočem odkritosrčno napraviti veliko uslugo, vam in oni drugi osebi, ker sem vam dolžan zahvalo. Pozabite, da stoji kupec pred plemenitašem in spomnite se, da človek, kateremu je bila obvarovana čast in morda tudi življenje, pride k človeku, kateremu se zahvali za to največ-ie premoženje. No, signore, ali mi verjamete?”
“Bernardi, verujem vam!” je odvrnil Andrej, uprl je pogled v odkritosrčno oko starca in mu je podal roko.
“Hvala, gospod, hvala!” je rekel Italijan. “In sedaj k stvari. Preživel sem naj večji del svojega življenja v tem mestu. Moja trgovina mi je odprla pot skoro v vse rodbine, v vse hiše. Dejstva, o katerih nihče razen ude-
ležencev niti ne sluti, poznam, kakor oni udeleženci sami in svet bi strmel, ko bi odprl usta in začel pripovedovati svoje izkušnje. Zvedeti vse, kar drugi skrivajo iz kateregakoli vzroka pred svetom, je postala sčasoma moja strast: “svet deseterih” za
časa moči mojih rodnih Benetk me je obsul z zlatom: vohun sem po poklicu!”
Simpatični nasmeh na Andrejevem obrazu je počasi izginil in pri poslednjih besedah se je mladi mož malo namrdnil. Bernardi je to opazil.
Mullmly Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street
KEnmore 1-9411

POMLAD PRIHAJA — Nov klobuk za Veliko noč? Ne, le košara z izborom novih ženskih čevljev napolnjenih s cvetjem!
MODERNA UMETNOST — Pročelje velikega hotela v Atenah na Grškem je pkra-šeno s stensko slikarijo v čisto modernem slogu. Delo je stvaritev Johna Moralisa,
Oseminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
hm\m
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
.Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
S\ če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, 'j pošlem in nadsoiventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladmo od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se ir. pristopi takoj — bolje danes kot jurri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ aii pa pišite na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.
Joliet, III. /j
" J
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Nas!ove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
vu-u"-	.ati 7: ^.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Anton Tomšič
ki je zatisnil svoje mile oči dne 19. februarja 1980. leta. V gomili tihi mirno spiš, soprog moj dragi, nepozabni, ne čuješ moj ljubeči klic:
“Oj, vrni 'se nazaj!”
Smrt je kruta, smrt je strašna, uniči up, razdre vezi, ostane le bolest v srcu in lep spomin na prošle dni.
We often sit and think of you, when we are all alone,
For memory is the only thing that grief can call its own.
Žalujoča:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 19. februarja 1963.
tel k naslanjaču, kjer je sedela njegova žena.
“Vi hočete iti v gledališče, vi se ogibate moje družbe?” ji je