Leto UII, štev. 176
Izhaja ob 4. zjutraj. =
btane mesečno Din 25'—; za ino-zensstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
LjubljaVa, Knafiova ulica Ster. &/L Teiefon štev. jz, ponoči tud; štev. 34.
Ljubljana, sreda 4. avgusta 1926
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Oin
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravniltv«! Ljubljana Pre*errK>r»
ulica St j«, — Tele»i>i> <t «t>
imenitni uddeleki L)ut>ii*iu» Prešernova ulica it «. — Trlrfor, r »
Podružnici: Manbui, tiaiv«ua*» uivc
it. i. — Celic. Aleksandrova cen«.
Račun pri postnem ček. kvvob i l.iut> jana št 11.843 Praha tisio 7». 1S0 Wien, Nr. 10^.141-
Ljubljana, 3. avgusta.
SLS je bila nekdaj stranka čistega in jasnega programa. Okoli nje so se vsaj na vodilnih mestih zbirali možje, katerih stremljenje, duša in srce je bilo v skladu z načeli in intencijami katoliških shodov, ki so tvorili nekako teoretično podlago kierikalno-politične prakse. Odkar je zavladal v SLS mamonizem, so splavali idoa!i po vodi. Najela so se morala umakniti ciničnemu oportunizmu. špe-kulantstvo je izpremenilo SLS v politično kramarijo, ki trguje z vsem in na vse strani rte oziraje se na načela in moralo. Politična nedoslednost in neznačaj-r.ost sta postali zvezdi vodnici klerikalne politike, akvizicija programatič-no tujih elementov za klerikalne pomočnike. pa naj so brezbožniki, verski indi-ferentisti, politični prekucuhi, švandro-nerji. moralne propalice ali ne, pa je g:avna točka klerikalnega prizadevanja.
Politična špekulacija je spravila SLS v zvezo s komunisti. Stolni kanonik doktor Grivec je prirejal po navodilih Svetega Očeta pritiboljševiške propagandne zbore, škof dr. Jeglič pa je demonstrativno glasoval za klerokomunistično listo, za njim pa mnogi semeniški s parolo: <Sumus ex grege Christi, pa pojdimo s komunisti.» V dosego političnega vpliva se SLS brati s socialdemokrati, staroliberalci, njihovi ljudje pa sklepajo politične kupčije z elementi, ki jih odlikuje neznačajnost, grabežljivost po premoženju in brezobzirna pohlepnost po moči. Parlamentarno zastopstvo SLS je politično verižilo že na vse strani. se vezalo sedaj s Turki, sedaj z Madžari, sedaj z Nemci, sedaj z Radičem, sedaj z radikali, sedaj z davidovičevci. Niti ena teh zvez ni slonela na moralnih principih. Premišljena-prevara je bila njih vseh rodna mati.
Odkar ie SLS zapustila svojo ravno linijo ter svojo politiko zamenjala s pil-pogačasto taktiko, se njena notranja moč lomi. Politična breznačelnost, nedoslednost in nepoštenost razjeda ta organizem na znotraj, ubija disciplino, iz-podvezuje polet, ustvarja malodušnost. Ogromna večina pristašev SLS je danes prepričana, da je usoda SLS zapečatena in da ie ta nekdaj tako enotna in močna stranka po krivdi lastnih voditeljev zapisana razkroju in razpadu.
Niti ena nemoralnih političnih kombinacij, ki jih je SLS zadnja l*ta sklenila, se ni obnesla, gotovo pa ni nobena vzdržala da'j časa, da bi mogla roditi za SLS trajnejših uspehov. Klerikalno-ko-munistični režim na mestnem magistratu v Ljubljani je za njegove aranžerje sramotno propadel, prav tako režim Markovega protokola, federalistični blok z radičevci ir. celo opozicijonalni blok z davidovičevci in muslimani. SLS je danes najbolj osamljena, najbolj brez-vplivna in najbolj nepotrebna stranka, ki nima nobenega izgleda niti za eno novo kombinacijo. Glasovi Slovencev, ki so bili vrženi v volilne skrinjice SLS. so bili vrženi skozi okno.
Za predstoječe volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so klerikalci začeli hoditi že izhojeno, nesrečno pot. Mesto, da bi omogočili za te volitve sporazum prizadetih gospodarskih krogov ter pripomogli, da se ustvari za novo Zbornico pameten skupen gospodarski program za smotreno delo, je dr. Korošec kot načelnik SLS v Domžalah strme-čemu svetu razodel, da je treba tudi še Zbornico za trgovino, obrt in industrijo okužiti z brezplodno klerikalno avtonomistično politiko. Ker se SLS zaveda, da trezni gospodarski krogi z vso odločnostjo odklanjajo njeno razorno politiko, zlasti pa v najvažnejši gospodarski organizaciji slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijalcev, skuša sedaj SLS svojo šibko postojanko v slovenskem gospodarskem življenju okrepčati s pritegnitvijo elementov, ki se rekruti-rajo iz vrst raznih malkontentov. nnl:-tičnih špekulantov in gospodarskih švam. dronerjev, katerim so osebne ambicije in koristi vse. stranska stvar pa splošni interesi sloveskega gospodarstva. Tem falitnim elementom je sedaj «Slovenec» na stežaj odprl svoje predale, da lahko v njih uganjajo prirojeno jim intrigant-stvo in zgagarstvo. vse to menda za večjo čast in slavo božjo.
Kakor vse dosedanje slične akcije klerikalcev, je tudi preverantski volilni manever SLS za volitve v Zbornico za trgovino že v naprej obsojen na debacle. Kdorkoli bo nasedel klerikalni mahinaciji, se bo slej ali prej kesal, ker se bo sam postavni v družbi s klerikalci na sramotni oder.
Mi ne iščemo pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo nobenih »strankarskih interesov. Mi obsojamo dr. Korošca in SLS, da je proglasila politično udeležbo na teh volitvah iti SDS se kot stranka teh volitev ne udeleži. Prepuščamo slovenskim gospodarskim krogom, da si po svoji najboljši vesti in pameti izberejo najboljše zastopstvo v tej reprezentanci. A baš. zato bodemo z vsem svojim vplivom« na strani gospodarskih krogov, braneč jih pred nečednim političnim naskokom klerikalizma. Dr. Korošec je dejal, da gre pri volitvah v Zbornico za trgovino v boj SLS, a da naj po-
Politična situacija v Beogradu
Konference pri min. predsedniku Uzunoviča. — Vprašanje zidave uradniških stanovanj. — Projekt jadranske železnice. — Razračunavanje v Davidovičevem klubu. — Kdo bo Gjuričičev
naslednik.
Beograd, 3. avgusta, p. Po dveh dneh ' nih finančnih skupin, ki so že poldrugo le-praznikov se je danes politično življenje ( to ležale v arhivu prometnega ministrstva zopet nekoliko oživelo. Ministri se polago- i in so iih šele sedaj vzeli v pretres, ma vračajo v prestolnico, čeprav jih še ni j Nasledstvo pokojnega ministra pravde toliko, da bi se mogla vršiti seja ministr- | Giuričiča zelo zanima politične kroge. Ker skega sveta. Ministrski predsednik Uzuno- j je bil pokojnik brezkompromisen pristaš vič je imel tekom dneva več konferenc z ministri, s katerim; je razpravljal o resort-nih zadevah. Popoldne je bil delj časa pri njem minister za socijalno politiko Simo-novič, ki mu ie predložil svoj načrt zakona o zidaniu uradniških stanovanj v Beogradu in drugih večjih mestih. Po proračunu ima ministrstvo za socijalno politiko v to svrho na razpolago le deset milijonov dinarjev. Uredh-i pride sedai pred ministrski svet S tem majhnim zneskom, ki vlada z njim razpolaga, b< akcija le zelo skromna Kasneje je sprejel predsednik vlade Uzunovič vojnega ministra generala Dušana Trifunoviča. Ta sestanek spravljajo poučeni krogi v zvezo z vpadom bolgarskih tolp pri Krivi Palanki. Pri ministrskem predsedniku je bil proti večeru tudi prometni minister dr Vas.a Jovanovič, ki mu je poroča! o delovanju odbora, čigar naloga je, da vestno prouči ponudbo angleških in ameriških finančnikov za zgradbo jadranske železnice iz Pančeva preko Beograda in Sarajevo v Split, Kakor se
doznava. je prejela naša vlada glede grad- 1 morajo odklanjati vsako odgovornost, be jadranske železnice že 4 ponudbe raz- I	---
Razkol med beograjskimi radikali dovršen
Policija razgnela sestar.ek Eobiževih zaupnikov, hi so potem na privatnem stanovanju podpissli kandidatno IHo za obč. volitve v Beogradu.
I Nikoie Pašiča, smatrajo politični krogi, da j pride do nesoglasij med centrumom in pa-j šičevci. Vladni krogi uveravajo, da je mi-1 nistrski predsednik Uzunovič doslej znal tbviadati še večje težave in da bo za to 1 tnHi temu kočljivemu vprašanju kos. Z' j časno vodstvo ministrstva pravde lina mi-j r.ister za socijalno politiko Simonovič. Baje se ta resott za sedaj nc zasede.
V klubu Davidovičeve stranke se je do-' poldne vršila konferenca davidovičevskih prvakov. Potekla je silno burno. Voia Ma-rinkovič se ie krtino ogorčen odstranil, ker se mu ie očitalo, da brez pooblastila od strani predseJsr. a stranke vodi pogajanja z radiks.i izključno na lastno pest. Po njegovem odhodu s i je burja nekoliko po-j legla in je končno bilo sklenjeno, da gg. Pavidovič, Grn] in Kumanudi prosijo kralja za avdijenco, da mu razložijo politični položaj ter ga in: jrnrirajo o nasiljih, ki jih radikali izvršuieio nad svojimi političnimi nasprotniki v Ju.tni Srbiji in Črni gori. Zahtevali bodo stroco preiskavo, ker sicer
Beograd, 3. avgusta p. Boj za mestno občino beograjsko se kuto nadaljuje. Nocoj ie treba zaznamovati dogodek, ki utegne imeti resne pos'edice za nadalini razvoj volilne kampanje. Dosedanji podžupan Miloš Bobič- ki namerava postaviti odločitvi glavnega odbora radikalske stranke, ie sklical zvečer ob 6. uri sestanek svo':h kandidatov in ožjih pristašev v restavracijo Claridges na Terazii.ih. Na tem sestanku so nameravali sestaviti in podpirati končnoveljavno kandidatno listo. Prisotni so bili vsi njegovi kandidatje za odbornlška mesta, kakor tudi čuvarji skrinjic. Ko so se začela posvetovanja, je vdrla v restavracijo policija, ki ie razgnala sestanek in iztisnila zborovalce na cesto, češ, da shod ni bil prijavljen pdiciji. Bobičevi pristaši so ugovarjali, da to nikakor ni javen shod ampak le sestanek zaup-
nikov v zaprtem prostoru, ki ga ni treba prijaviti ofclsstvom. Poiiciia pa se ni ozirala na te ugo\cre. V izvestnih političnih krogih so dnnes zatrjevali, da pride na inicija-t vo gospodo Boleča zepet z raznimi skupinami opozicije do pogajanj, ki naj imajo namen doseči sestavo skupne opoziciionalne kandidatne liste.
Zvečer so se zbrali bobičcvci na stanovanju g. -Bobiča, kamor 'e prišlo kakih 20 njegovih zaupnikov, imeli " šo informativen sestanek, na katerem so po daljšem razgovoru per acclamaticnem spre:e!i kandidatno listo z Milošem Bobičem na Čelu. To listo izreče še tikom jutrišnjega dre sodišču.
S tem ie rnzkol v vrstrh beograjskih radikalov dovršen in odpadejo tudi vse kom-binacije glede skupnega volilnega nastopa opozicije
Redukcija tnii pri mvalid-
skili podporah
Vlada je sklenila odtegniti vsakemu invalidu po 1% njegDve beraške podpore.
Beograd, 3. julija r. Redukcija uradniških draginjskih doklad bo sledila tudi redukcija invalidskih podpor, ki so že itak dovolj skromne. Vlada ie namreč sklenila, da odtegne tudi invalidom 1% od zakonito priznanih državnih invalidskih podpor v korist poplavljencem Ta sklep je izzval tako v vrstah invalidov kakor tudi v vsej javnosti splošno začudenje in ogorčenje, ker dokazuje, da hoče vlada štediti ravno pri naisi-romašnejših. Odredba vlade se obsoja kot nesocijalna ne le pri vseh opozicijonalnih strankah, temveč tudi med pristaši vladnih strank samih Invalidi so bili doslej oproščeni raznih davkov, pa je povsem naravno, Ua morajo ostati oproščeni tudi vsen drugih neprostovoljnih javnih dajatev. Kakor poročajo iz invalidskih-krogov, se bo glavni odbor invalidskega udruženja pritožil zaradi omenjenega krivičnega sklepa vlade pri kralju, o katerem je znano, da se je vedno z veliko vnemo zavzemal za invalidske interese. Spričo dejstva, da se vla da obotavlja že celo leto z izvedbo reorganizacije centralne državne uprave, s katero bi odpadlo več nepotrebnih ministrstev in bi se lahko znatno zmanjšali državni izdatki, kakor tudi z ozirom na to, da imajo nekatera ministrstva povsem nepotrebne ustanove državnih podtajnikov, ne katera celo po več, kakor m pr. finančno ministrstvo, se naglasa v političnih krogih, da bi bilo veliko bolj umestno, ako bi vlada začela temeljito štediti od zgoraj, ne pa pri naisiromašneiših, ki so sami navezani na dobrosrčnost javnosti. Sklep vlade pa je tudi nezakonit, ker so invalidnine določene z zakonom in se morejo samo z zakonom izpreminjati.
Sovjetska demonstracija proti Poljski
Bei-un, 3. avgusta, s. T£a.kor poroča <Vor-warts> iz Moskve, namerava sovjetska vlada iz več sto docela poljskih vasi v 00 okrajih južne <;apadnih gubernij ustvariti avtonomno polje k o sovjetsko republiko. Tej republiki b: se priključili vsi v deželi živeči Poljaki.
magajo gospodarski krogi, mi pa pravimo, dt: naj gredo v boj gospodarski krogi sami, naša dolžnost Da je, da jim, če treba, pomagamo.
Avei
frMl
[?ijesce ca i
Beograd, 3. avgusta, d. Minister Ninčič je bil danes ponovno v dolgi avd ienci. Kralj ga je prldržal na kosilu. Dr. Ninčič se jutri vrača v Beograd.
Danes dopoldne je prispel na Bled mi» nister prosvete Miša Trifuncvič (ne, kakor smo vsled pomote pri telefonu poročali Maksimovič), ki je prišel krapa informirat o politični situaciji.
Na Bled je naznanjen tudi Stjepan Ra» dič, ki namerava zaprositi za avdijenco.
Ameriški Rdeči križ za naše
cookvljence , - - *
Beograd, 3. avgusta, n. Te dni je poslal predsednik ameriškega Rdečega križa v Beograd brzojavno nakazilo za 5000 dolar, jev, ki naj se razdele med poplavljence.
Anketni od^or
Beograd, 3. avgusta, n. Anketni odbor Narodne sktnšfine je imel dane= sejo, na kateri so bili večinoma le preči tirni spisi o bencinski aferi. Seja se intvi nadaljuje.
Sokolski zlet v Vinkovcih
Vinkovci. 3. avirusta. n Včeraj se ie vršil tu sokolski zlet Strossmay=>rjeve župe. Udeležba je bila zelo velika. Reči se mora. da ie bil to eden največjih in najuspešnejših 7,letov jugoslovenskegn Sokotstva. Ob 4. po-poTdn° je bila javna telovadba. ki se je je udeležilo okrog 1500 Sokolov. Gledalcev cenijo n?. 15.000.
Katoličani v Beogradu
Beograd, 3. avgusta, n. Zadnje čase se opaža, da razvija v Stbiji katoliška duhovščina živahnejše delovanje. Po francoskih katoličanih, ki si ustanavljajo svojo cerkev v Beogradu m Vračam, so prišli sedaj frančiškani, ki so si v ulici kralja Aleksandra kuoili večje stavbišče in začeli zidati samostan in cerkev. Samostan bo baje gotov že do oktobra, nakar se frančiškani takoj vselijo. Cerkev bo zelo velika, vendar ne bo še tako kmalu potova. Samostan bo imel dvoje nadstropij. Vse kaže, da je vodstvo katoliške cerkve v Srbiji izročeno frančiškanom in ne posvetni duhovščini. To se vidi tuJi iz tega, da je bil dosedanji vikar nadškofa Rodiča imenovan za prelata in da je že dobil svoje insigniie. Eeograjska katoliška župnija namerava izdajati svoje glasilo Glasnik katoličke župe fceogradskes.
Zmede na Kitajskem
Pariz. 3. avgusta, s. Agentura Indo Pacific javlja: General Fentr Yi Hsiag se je iz Moskve vrni' na Kitajsko ter prispel v bližino Kplgana. kier je sestavil vlado. Pristopil je kot zaetoniiik vzhodnp provinciie z glavnim mestom Kirinom tretji internacijonali
Nov strahovit udarec za Jusoslo-vene v Italiji
Tržaški preiekt je razpustil jugoslovensko Učiteljsko zvezo v Julijski Krajini in vsa narodna učiteljska društva.
Trst, 3. avgusta, d. Tržaški preiekt je danes razpustil stanovsko društvo jugo-slovenskih učiteljev v Italiji «Učiteljsko zvezo« in vse njene podružnice na deželi. V svojem dekretu naglaša, da jugoslovenska strokovna organizacija v kraljevini Italiji radi novega fašistov-skega sindikalnega zakona nima nika-kega razloga za obstoj.
Uredništvo lista "Edinost* stražijo zopet oddelki karabinjerjev.
S tem odlokom pada zopet ena izmed velikih slovenskih organizacij v Julijski Krajini, z njo pa tudi vse one kulturne naprave, ki jih je bilo ustvarilo jugoslovensko učiteljstvo v Julijski Krajini, v prvem redu pa znani pevski zbor ^Učiteljske zveze» in stanovsko glasilo »Učiteljski list». Zveza slovanskih učiteljskih društev je bila ustanovljena leta 1920. Njen cilj je bilo varovanje in pospeševanje interesov slovanskega učiteljstva, hkrati pa tudi skrb za čim večjo kulturno povzdigo jugoslovenskega učiteljstva v Julijski Krajini.
Z Učiteljsko zvezo so razpuščena tudi vsa učiteljska društva. Že nekaj tednov
sem se je vedelo, da pripravlja fašizem generalni naskok na to prevažno jugoslovensko kulturno in stanovsko organizacijo, ki ni zasledovala nikakih političnih ciljev. Dne 18. .itiiija je istrsko učiteljsko društvo odkrilo spomenik zaslužnemu pokojnemu uredniku Narodne prosvete učitelju Liculu. Slavnost se ie izvršila ob prisotnosti policije povsem skromno in naravno strogo korekuo. Navzlic temu so karabinijeri še isti dan aretirali slavnostnega govornika upokojenega učitelja Sepiča in pričela ic obsežna preiskava, ki seveda ni mogla dati željenih rezultatov, a je bila n'c-mento, da se iščejo vzroki za nasiicn nastop proti učiteljskim organizacijam. Tržaški prefekt si je sedaj stvar povsem olajšal in on je razpustil učiteljske organizacije z enostavno motivacijo, da niso v skladu z novim fašistovskim sindikalnim redom . . . Eksistenca našega naroda ni v skladu s fašistovskim redom in zato so na delu vse sile. da .io spod-kopljejo in uničijo. Jugosloveni v ita:iii preživljajo strašne čase. Vsa duša naroda je pri njih v teh bridkih dneh.
Važni finančni sklepi francoske vlade
Pred sklicanjem kongresa v Versaillesu. — Senat odobril nespremenjen finančni načrt. — Lyonski socijalisti odklanjajo Her-
riotovo pojasnilo.
Pariz. 3. avgusta, s. Govori se, da bo Narodna skupščina v Versaillesu sestala 10. t. m. Ker vlada ne namerava zaključili zasedanja, bi se obe zbornici razšle na isti dan. vendar pa bi se v slučaju potrebe sklicali po predsednikih. Ratifikacija vashingtonske-rra in londonskega dogovora se torej ne more pričakovati pred zcpetnirn sestankom parlamenta.
Po'og zakonskega načrta o ustanovitvi amortizacijske blagajne z) bone narodne obrambe bo Poincare jutri zborničnemu uradu predložil še zakonski načrt, s katerim se bo odobrila pogodba med državo in Francosko banko za nakup inozemskih deviz. Poincare bo zahteval, naj se reši ta zakonski načrt I a ko j po zakonu o amortizacijski blagajni.
Ps'iz. 3. avgusta (krž.) Senat je sprejel z '.'50 glasovi rreti 13 brez vsakršnih sprememb finančni načrt vlade, ki pooblašča Francosko banko, da nakumije devize in oh-enem izda bankovce v razmerju z nakupno
ceno. Načrt pooblašča banko, ;ia nakupi od privatnikov denar in srebro, s katerim bi se povečala kovinska podloga Francoske banke, v a podlagi kupljenih deviz izdani bankov i bi imeli eksaktno veljavo zlate protivrednosti.
Lordon. 3. avgu.l.i (brž.) Danes je izjavil zakladu i minister Churchill v spodnji zbor-niei, da je Poincare sporočil, da bo francoska vlada v kratkem predložila analeško-iranroski 'inančni sporazum zbornici v rati-f kacilo in to najkasneje do jeseni. Dogovor bo vseboval tudi Caillausovo in Churchillo-vo pismo, ki tvorita integralpn del dogovora.
Lvon. 3. avgusta (brž.) Minister Herriit je poslal občinskemu svetu pismo, v katerem. prosi, da se skliče posebna seja, na kateri bo očrtal splošno politiko in vz.oke. radi 1 ate.ri'i je stopil v Poincarejevo ministrstvo. Socijalisti, ki so v večini, so Herriotovo zahtevo odklonili, češ da njegov vstop v vla.lo
ni občinskega značaja, političen pomen.
ampak ima splošni*
Reorganizacija poljske vojske
Pooblrstilni zakon končno veljavno sprejet.
Varšava, 3. avgusta (brž.) Maršal Pil-sudski ie postal vrhovni inšpektor poljske r.rmade in bo takoj pričel z reorganizacijo vojske.
Varšava, 3. avgusta, d. Sejem je n.i svoji včerajšnji seji končnoveljavno sprejel zakonski osnutek o spremembi ustave in načrt zakona, ki dovoliu.ie izredna polnomoč-ja. Zbornica je odklonila vse bistvene izpremembe, ki jih je na teh dveh zakonih napravil senat. Pooblastitveni zakon stopa torej z današnjim dnem v veljavo. Seie.ti ie nadalje z veliko večino odklonil predlog socijalnih demokratov po takojšnjem razpustu parlamenta.
S tem je sejem zaključil svoie zasedanje in se sestane zopet dne 20. septembra na desetdnevno zasedanje, da sprejme proračunske dvanaistine za oktober, nove.Ttber in december. Koncem oktobra bo zbornica zopet sklicana na redno zasedanje, ki bo nemara traialo pet mesecev, da sprejme proračun. Ta čas >e ni mogoče razpustiti. S tem je obstoj sedanjega parlamenta žago. tovlien najmanj do aprila, novih volitev pa ni pričakovati pred septembrom prihod n le, ga leta.
BetMeB se boji volitev
Budimpešta, 3. avgusta s. Predsednik narodne skupščine Szitovszkj' ie izjavil novinarjem, da se bo mandat sedanie narodne skupščine, ki poteče iunija 1927.. naior-že podališ-al za dve ali tri leta, da se prihrani državi razburjenje novih volitev. — Predsednik ie dodal, da ni izkHučeno, da se bo ta mandat podaljšal celo za pet let, za kar bi dal zakonsko podlago za iesen nameravani zakon vzpostavitvi magnatske zbornice ter izpremenitev narodne skupšči-v poslansko zbornico s petletno zakonadaj-no periiodo. Ta izjava predsednika narodne skupščine je v političnih krogih in v javnosti napravila zelo globok vtis.
Položaj v Mehiki
Neobvezna pogajanja za premirje
Mexiko City, 3. avgusta, (brž.) Predscd* nik Calles je odklonil ponudbo katoliških bkofov za premirje ir je zahteval, da se zakoni spoštujejo.
Mexiko City, 3. avgusta, s. Čeprav jc pre Isednik Calles odklonil predlog katoliških škofov, se izve od merodajne strani, da se pripravljajo pogajanja za osebni ne. obvezni razgo or med generalnim odvetnic kom Ortogo in visoko osebnostjo katoli. škega klera.
„Makedoii5tvujušči" v spodnji zbornici
Londcn, 3. avgusta, s. Reutcrjev urad javlja: Z ozirom na senzacijonalno vest. objavljeno v londonskih listih, da je jugo* slovenska vlada obvcstiL velesile in Dru» štvo narodov., da bi jugoslovenske čete. ako bi bolgarski komitaši vdrli na jugosloven* sko ozemlje, te zasledovale tudi na bolgar* sko ozemlje, je državni podtajnik v zuna» njem uradu izjavil v spodnji zbornici, da vlada nima potrdila za to. da bi bile iu« t'orlovenske čete dobile tako povelje, ven« dar pa se more domnevati, da bi jrgo-s!"s venske čete dobile nalog- zasledovati napa» dalce na bolgarsko ozemlje, ako bi komita* škc to'pe v velikem številu prekoračile mc, jo. Vlada bo pazila na nastali položaj.
Sovjetska demarša v Parizu radi koncentracije poljskih čet
Pariz, .>. avgusta, d. Kakor se govori \ političnih krog;h. je sovjetska vlada napra= vila v Parz-j dcmar.šo zaradi zbiranja polj« skih čet ob ruski in litvinski meji. Sovjcti ;:o protestirali tudi pri zunanjem ministru zoper nastopanje Poljakov proti Litvincem, kar pripisujejo v Moskvi angleškemu vplis vii. Vlada ie zahtevala od svojega velepo* slanika v Varšavi poročilo o vsem tem in br> šele potem odgovorila na rusko dv maršo.
Mellon v Rimu
Rim. 3. avgusta, o. Iz Ženeve sc je pri« peijal dines semkaj ameriški zakladni ta nik M,.*iion Njegov prihod semkaj je po, polnoma za-chen. M nister Mellon se je nastanil pri svoji hčerki, ki je žena ameriškega podkonzula Brucea v Rimu.
Angleška rudarska stavka
I ondn, 3. avgusta, (brž.) Ministrski pred sednik Baldivin se le nameraval odpella.i takoj po zaključku paramentarnega zasedanja v Aix les Maitis. Toda spričo še nerešene rudarske krize je sklenil, da ost. nc \ Lcndonu, za slučaj novih dogodkov \ rudarski krizi. Vlada odklanja še vedno vsako podporo premogovni industriji. Med tem sc ■ rše glasovanja v premogovni,] okrajih o načrtu za rešitev premogovne krize, ki ga je predložil izvrševalni o"1 bor rudarske rveze. (Qle! por"č:!o iz Londona :.u 2. jtr.)
Zopet letalska nesreča v Italiji
i Milan, 3. avgusta, o. Davi je radi motornega defekta vojaško letalo tipa Ansrldo i/, višine 300 m padlo na Fi tzia D'Armi a Da. Padec je bil tako silen, da sp ie leta!o opol-noma razbilo. Pod ruševinami so našli telesne drobce nekega rezervnega letalskega ^ kapetana.
Minister pravde Marko Gjuričič f
V torek ponoči je nepričakovano umrl minister pravde Marko Gjuričič v Karlovih Varyh.
Beograd, 3. avgusta.
Danes dopoldne je dospelo iz Karlovih Varov nepričakovano poročilo, da je tamkaj umrl danes ponoči minister pravde Marko Gjuričič, ki je bolehal na vnetju ledvic. Na poslopjih predsedstva vlade, Narodne skupščine in ministrstva pravde so zaplapolale črne zastave. Vest o nepričakovani smrti ministra Gjuričiča. ki je vžival v političnih krogih velik ugled, je napravila na vso javnost globok vtis. Pokojnikovo truplo bodo v četrtek pripeljali v Beograd ter pokopali na državne stroške.
Pokojni minister Gjuričič je bil star 65 let; rojen jc bil 26. marca 1. 1861 v Valjevu, kjer je dovršil osnovno šolo in gimnazijo. Po končanih gimnazijskih študijah je odšel v Petrograd, kjer je študiral dve leti tehniko. Nato se je vrnil v Beograd, kjer je 1. 1885 dokonča! pravne študije na tedanji beograjski veliki šoli. Postal je advokat v Valjevu, pozneje pa .ie vstopil v sodno službo in postal predsednik sodišča za mesto Beograd. Že kot mlad človek je stopil v vrste radikalne stranke ter se udeleževal političnega življenja. Leta 1893. je bil izvoljen za narodnega poslanca v valjevskem okrožju. L. 1903 je M. Gjuričič postal okrožni načelnik v Valjevu, a že istega leta je bil izvoljen za kasacijskegn sodnika. L. 1912 je prvič vstopil v Pašičevo vlado kot minister pravde, kateri resort ie pozneje od 1. 1913 do 1. 1918 v času najbolj kritične dobe za Srbijo ponovno upravljal. Marko Gjuričič ie bil tudi član zadnje srbske vlade, kateri je v decembru 1918 sledil prvi ingosloven-ski kabinet. Dne 1. marca 1. 1920 je bil Gjuričič imenovan za oredsednika Držaivnega sveta, v novembru 1. 1920 pa jc prišel znova v Narodno skupščino. L. 1922 ie bil minister za konstitu-nnto, pozneje minister za socijalno politiko, lani IS. julija je postal v vladi RR zopet minister pravde. Bil je ponovno predsednik radikalskega poslanskega kluba ter član širšega in ožjega glavnega odbora radikalne stranke, v katerem je bil tudi podpredsednik. Z Gjuričičevim imenom je za vedno zvezan tudi prvi poskus aranžmann z Ra-dičevo stranko in drugimi separatisti, znan pod imenom Markovega protokola.
•
Pokojni minister Gjuričič je bil skozi in skozi simpatična osebnost — eden od tistih mož starejše radikal-ske organizacije, ki so si tudi v novih razmerah stekli veiike zasluge in splošno spoštovanje. Spadal je med najožje pristaše Nikole Pašiča. a imel jd bister pogled za nove prilike in zlasti tudi mnogo razumevanja za težavne probleme justičnega resorta. ki sa je tako dolgo vodil. Miroljubnega in plemenitega značaja, ni ljubil borbe in ni poznal onega zagrizenega partizanstva, s katerim se radi dozdevnih strankarskih interesov često preganjajo državi in narodu zvesti ter svojemu poklicu udani in državi pošteno služeči ljudje. Mnogo simpatij je pokojni sojil napram Slovencem ter se je trudil spoznavati prilike v Sloveniji, kamor je vsako leto prihajal na oddih. Njegova smrt pomeni težak udarec za radikalno stranko in občutno izgubo za narod in državo, ki ga ohranita v hvaležnem spominu.
Večni mir zaslužnemu državniku in plemenitemu možu!
Proti centralizaciji železniških nabavk
Vprašanje posl. dr. Žerjava na ministrskega predsednika in ministra saobra-čaja.
Beograd. 2 avgusta.
Preko predsedništva Narodne skupščine ie bilo ministrskemu predsedniku in ministru saobračaja poslano sledeče vprašanje posl. dr. Žerjava:
»V ministrstvu saobračaja so neprestano na delu sile, ki hočejo za vsako ceno vse centralizirati. Vse kompetence se hočejo prigrabiti v ene roke, ki pa običajno niso sposobne niti za dosedanzi delokrog, ne glede na to, da poznajo samo Beograd preko zemuna pa jim je vse kolonija.
Letos smo doživeli dva poskusa: mariborske delavnice je prosto rešenje gen. direktorja M. Iliča podredilo gen. direkciji. Kakor običajno, je pozabil g. Ilič pripraviti generalno direkcijo za reševanje novih tunkcij, ni pripravil reierentov, ne prostorov, vse to se ima ustvariti šele. kadar pridejo akti! G. B. Popovič, od katerega smo mnogo pričakovali, a smo vsi razočarani, ie moral priznati, da je bila odredba nemogoča. Trebalo jo je opozvati.
Obenem se ie odredila centralizacija n.i-bavk. Na protest raznih faktorjev se je iz centralizacije začasno izločilo nekaj predme tov, ostali pa so centralizovani neki glavni predmeti, o katerih gg- Bora Popovič in .Mihael Ilič trdita, da bode na ta način vsled večje količine erar dosegel povoljnejše cene. Jaz sem osebno g. ministra saobračaja opozarjal, da je centralizacija velika po-greška s stališča obče državne politike in tudi s stališča železniškega erara. G. Vasa Jovanovič je priznal, da mu centralizem ni simpatičen, ipak je popolnoma podlegel pogubnemu vplivu g. Bore Popoviča, koji se ie proslavil z nemogočim budžetom za leto 1926/27, ki bo naši državi povzročil še strahovite škode, v kolikor jih še ni. G. Bora Popovič je sestavil tak budžet, da se ž njim
ne more normalno vzdrževati prog, ki vsled tega rapidno propadajo. Danes že vlaki na progi Ljubljana-Rakek, ki državi nosijo ogromno dohodkov, ne morejo povsod voziti z normalno brzino. Kadar bo skočil ekspresni vlak s tira in bo treba plačati škode na milijone, bodo pogreške g. Bore Pcpov iča nosile take posledico kakor neo-siguranje mosta pri Bogojevem. To kar se danes popravi z 1 milijonom Din. ;-,o potem stalo stotine milijonov!
Centraliziranje nabavk pa iiu, ne donaša povoljneiših cen. Ug. v gen. direkciji bodo to seveda vedno trdili. N.iim je ta posel zelo simpatičen in najrajše bi sami nakupovali vsako malenkost za male stanice. Provinci-jalni in manjši liferanti in proizvajalci pri velikih licitacijah ne morejo sodelovati. Pot v Beograd, visoke kavcije, riziko velike do bave, to odbija vse srednje in manjše. Centralizacija nabavk znači favoriziranje velekapitala in velike špekulacije. Ni v interesu države, 'da se broj konkurentov zmanjša. Vrhutega se malobrojni veledo-bavliači in njih agenture brzo sporazumejo za cene. Licitacije so izigrane. Ako hočeš licitacijo ubiti, razpiši vse množine naenkrat. Fingirani licitanti so na dnevnem redu. provincija in toliki producenti so izločeni.
Pri pogojih se pri licitaciji postopa formalno silno strogo, da se izključi neljube konkurente, kasneje pa kmalu pride predlog da ;e ta ali oni neljubi pogoj liferantu odpusti.
Velelicltacije so izvor korupcije in jaz smelo trdim, da so centralizirane nabavke že danes dražje nego licitacije po direkcijah, v kratkem pa bodo imeli veleagenti vso v žepu. Vrhu tega ste ubili malemu in srednjemu producentu in liferantu eksistenco. ubili ste davkoplačevalca na ljubo raz-
nim posrednikom, ki jih nikjer ni mogoče
prijeti.
Jaz se obračam i na g. ministra predsednika s tem upitem, da presodi, ali je za politično konsolidacijo koristno, da se daje materijal v roke separatizmu, ki z nami za-jedno opravičeno kritikuje to brezkoristno favoriziranje centrale. Vsaj morda g. predsednik uvidi, da za producenta ni vse eno, al: je licitacija" v Ljubljani ali v Sarajevu ali v Beogradu. Baš čitam razpis licitacije za srezko skladišče duhana v Sloveniji, ki se pa vrši v Beogradu. Potovanje, kavcije In drugi stroški, ki se s tem domačinom povzročajo, so povsem neekono.nski in morn se roditi sumnia, da se tudi ta bori zaslužek ne privošči domačinom. Pobesneli centralizem vlado RR ie že pokvaril ogrom no na razpoloženju naroda napram državi ia nadaljevanje te prakse zlasti od strani g. Vase Jovanoviča. daje vsak dan novega gradiva za plemensko agitacijo. Centralizem jc glavni zaveznik separatizma.
Čast mi je vsled tega prositi in zahtevati od gg. ministra predsednika in ministra saobračaja, da takoj u.-postavita status quo ante pri dobavah za žcleznice in odgovorita v Narodni skupščini:
1.)	kateri motivi so vodili ministrstvo saobračaja pri centralizaciji nabavk? Ali je ministrstvo pripravljeno rezultate teh nabavk objaviti privrednim krogom? Ali ie pripravljeno objaviti slučaje, kjer so se pogoji dobave po licitaciji z rešenjem min. ali generalne direkcije saobračaja ublažili?
2.)	ali hoče ministrstvo sacbračaia urediti vse nabavke po direkcijah, a najmaniše še po nižjih jedinicah. pridržujoč sebi strogi nadzor?
V Ljubljani, dne 2,5. julija 1926.
Dr. Gregor Žerjav.
visno samo od radikalov, temveč .»udi od ostalih strank, ki imajo pokazati, v koliko se jih tičejo splošni interesi države In v koliko hočejo sodelovati z radikalno stranko v njenem sedanjem položaju.
Četrti mesec rudarske stavke v Angliji
b, London, 1. avgusta.
Angleška spodnja zbornica je z 230 proti 84 glasovom privolila v podaljšanje izjemnih pooblastil vladi za vzdrževanje miru. Ta izjemna pooblastila dovoljuje zbornica, odkar traja rudarska stavka, koncem vsakega meseca za dobo 30 dni. Ce se stavka do 30. avgusta ne konča, se bo moral parlament sniti še pred 1. septembrom, da odobri novo enomesečno podaljšanje izjemnega stanja. Britanska vlada je po izjavi notranjega ministra sira VVilliama Joynso-na-Hicksa navzlic dejstvu, da se je po prvem maju le malokje kršil mir, pripravljena na vse aventualnosti in hoče še prav posebno ščititi vse delavce, ki se žele vrniti na delo.
Vlada torej vztraja na svojem odklonilnem stališču in se nikakor noče približati rudarskim zahtevam. Na delavski strani pa se opaža že precejšnjo popuščanje. V enem delu svojega gesla:
Nitj ure deia več, niti vinarja plače nianjl® so že odnehali. Danes je intran-sigentni rudarski tajnik Cook že pripravljen pogajati se na temelju znižanja plač, saino da ostane nedotaknjeno načelo 7urnega delavnika v rudnikih. Delegati rudarjev, ki so se sestali v petek, so odobrili memorandum, kakršnega je izdelal njihov izvršilni odbor v zvezi s krščanskim industrijskim udruženjem. Ta rešitev, ki jo zagovarja sam Cook, se približuje načelu, kakršnega so predlagali škofje. Memorandum, ki bodo sedaj o njem glasovali rudarji v posameznih revirjih, zahteva, da se začasno podaljša državna podpora pasivnim rudnikom in sprejema načelo razsodišča za mezdna vprašanja, kar je doslej rudarska zveza odklanjala. Nepopustljiv je memorandum samo v vprašanju sedem-urnega delavnika. Ce se rudarji potom glasovanja izrečejo za memorandum svojega vodstva, bo rudarski sindikat predlagal vladi, da se delo v rudnikih takoj zopet začne, če dovoli vlada začasno podporo industriji, medtem ko bi zasedala kraljeva komisija, da se posvetuje v zakonskih ukrepih, ki bi se ji zdeli potrebni in bi se arbitraža o mezdnem vprašanju izvršila v roku dveh mesecev.
Popuščanje delavcev, katerih odporna sila je po trimesečni stavki začela pešati. je znak, da se približujemo odločitvi. Toda čeprav so danes na strani rudarjev poleg Labour Party tudi LIoyd-Georgeovi liberalci in celo cerkveni knezi, je vendar veliko vprašanje, če se bo hotela konzervativna vlada pogajati pred popolno kapitulacijo rudarjev. Baldvvin noče nič slišati o kakem na-daljnem subvencioniranju rudarske industrije, ki bi omogočilo pasivnim rudnikom, da izplačujejo svojim delavcem dosedanje mezde. Konservativna vlada smatra, da mora angleško rudarstvo iskati rešitev samo v sebi in ne oslanjati se na državno podporo, ki je dav, koplačevalci ne zmorejo za stalno. Tudi je očitno, da bi sistem državne subvencije kmalu dovedel do podržavljanja rudarstva, kakor to želi delavska stranka.
Lani je Baldwin moral privoliti na subvencije, ker se je le na ta način dalo izogniti rudarski stavki in generalnemu štrajku. Tedaj konservativna vlada še ni bila pripravljena na odločilno borbo, ki bi utegnila imeti nedogledne politične, socijalne in gospodarske posledice. S istimi 24 milijoni funtov šterlingov, ki jih je dal kot podporo rudarstvu, je Baldwinov kabinet pridobil 9 mesecev časa, se je lahko pripravil na boj. Organiziral je odpor, s pomočjo katerega je letos v nekaj dneh zlomil splošno stavko.
Res jc, da je vsied rudarske stavke utrpela britanska industrija dosedaj že čez 150 milijpnov funtov šterlingov in da mora Anglija kupovati premog v inozemstvu, da angleško premogovno industrijo izpodriva že tri mesece na mednarodnem trgu nemški, ameriški in poljski premog. Prav tako res pa je, da bi rudarska kriza na Angleškem izbruhnila čez nekaj mesecev z novo silo, če sedaj ne pride do odločitve in če tromesečna borba konča z nezdravim kompromisom. Taka nezdrava rešitev bi bila državna podpora rudnikom, ki so nezmožni konkurence. Smiselni rešitvi sta samo dve: ali popolno podržavlienie rudnikov. kakor ga zahteva delavska stranka, ali pa prilagoditev delavnega časa in mezd retabilnosti rudnikov. Zadnje stališče zastopa Bald\vinova konservativna vlada. Sedaj, ko je zlomila splošno stavko in se je začel krhati tudi rudarski štrajk. ni posebno verjetno, da bi Baldvvin zopet pristal na kako polovičarsko rešitev.
Iz Italije
Rim, 3. avgusta, o. Ministrski svet je imel danes sejo, v kateri ie notranji minister Federzoni izjavil, da je italijansko Ijud stvo z velikim zadoščenjem vzelo na znanje vladne ukrepe, ki predvidevajo uvedbo enotnega črnega kruha in drugo. Na predlog ministrskega Mussolinija je zbornica sprejela zakonski načrt za discipliniranje javnih manifestacij. Po tem načrtu bodo prepovedane vse manifestacije, ki ne bi bile v skladu s smernicami fašistovske vlade.
Fašistovski list »Popolo di Roma« pravi, da se ie na temelju sklepa upravnega sveta zvišala njegova delniška glavnica na pet milijonov lir.
Pogodba z Abesinijo v angleški luči
Zunanji minister Chamberlain zagovarja pogodbo z Italijo in istočasno neodvisnost Abesinije. — Anglijo so vodili samo praktični razlogi! — Vprašanje dobave orožja Turčiji.
London. 3. avausta (d - brž.) Na včerajšnji popoldanski seji spodnje zbornice se je začela debata o pogodbi z Abesinijo. ki jo ic opozicija že zdavnaj zahtevala, pa jo je vlada vedno zavlačevala. Liberalni poslar.~c Benn je izjavil kot interpelant. da je imela Anglija s svojo maroško pogodbo že enkrat slabe izkušnje in je zabredla v hudo krizo. Vlada se re bi smela spustiti z Italijo v tako pogodbo. Zakaj Italija ni na dobrem glasu, da bi preveč spoštovala suverenost Abesinije. Delavski poslanec Ponsonbv je izjavil, da ne napravija dobrega vtisa, ako sta si dve velesili druga drugi zagotovili pomoč, da bi tako izvajali pritisk na veliko šibkejšo, tretjo državo, ki pa ni bila obveščena « pogajanjih, ki so se je tikala. Nihoe ne more oporekati nameram Anglije, da bi dobila vodo za namakanje Sudana. Toda to dobro stvar so sedaj spravili v zvezo z italijanskimi zahtevami, o katerih ni mogoče trditi, da jim ni oporekati. Razmejitev gospodarskih pokrajin kake šibke države je bila še vedno predhodnica razdelitve vse države.
Nato je zunanji minister Chamberlain podal važno poročilo o angleški politiki v Abe-siniji. Obenem je prečital vso vsebino angleškega odgovora na abesinsko noto, ki je bila odposlana Društvu narodov. Minister je izjavil: Vprašanje preskrbovanja z vodo je velike važnosti za Egipt in Sudan. Angleška vlada obžaluje, da je Egipt odložil zgraditev jeza na Belem Nilu pri Džebel Auliji. Prebivalstvo Egipta šteje 15 milijonov duš, ki pa ima komaj 7,500.000 oralov zemlje za obdelavo na razpolago, ki se ne more sedaj povečati brez namakanja novih ozemelj. Prebivalstvo se pomnoži letno za 300.000 duš. Minister upa, da se bo jez pri Džebel Auliji ponovno vzel v pretres in končal v najkrajšem času. Kar se tiče jezera Tsana, ima Anglija od kralja Mmelika zagotovilo, da bo Anglija ob svojem času imela gotove pravice nad vodo tega jezera. Po pogodbi i/. leta 1906. želi Anglija varovati neodvisnost Abesinije. Leta 1906. so se vodila z Abesinijo pogajanja, ki so pa bila prekinjena leta 1914. Leta 1924. so bila ponovna pogajanja z regentom Ras Taffarijem, vendar pa abesinska vlada ni dosedaj poslala nikakega odgovora. Ker je problem namakanja Sudana poptal vedno nujnejši. se je sporazumela angleška vlada z Italijo in Francijo, da prične nova pogajanja z Abesinijo V januarju je angleška vlada obvestila Abesinijo, da angleško - italijanski dogovor nima političnega značaja. Italijanska in angleška vlada sta se edinole sporazumeli, da si ne bosta konkurirali v vprašanju koncesij. Abesinska vlada je popolnoma svobodna, tako da v vseh vprašanjih svobodno določa svoje stališče in se eventualno pritoži pri Društvu narodov.
Angleška nota Društvu narodov obžaluje, da je vzlic angleškim in italijanskim zrao-tovilom abesinska vlada pripisovala Angliji in Italiji namere, ki jih nikdar nista imel;. V angleško - italijanski noti ni bilo nič takega, kar bi izgledalo kot pritisk na abesinsko vlado.
Nota ponavlja izjavo angleškega zunanjega ministra v parlamentu, ki pravi da ie sporazum v interesu vseh treh vlad in da abesinska vlada lahko svobodno razsodi, kaj je v njenem interesu. Z ozirom na očitek, da hočeta italijanska in angleška vlada prisiliti Abesinijo, da izpolni njune zahteve, ne da bi se preje posvetovala s svojim narodom, po-vdarja nota, da so se od leta 1920. vršila z abesinsko vlado pogajanja in se sklicuje lia podjetja kralja Menelika. Nota hvali obenem korak abesinske vlade, da je dovolila znanstveno proučavanje jezera. Tsana. Z ozirom na del angleško - italijanske pogodbe., o katerem se trdi, da deli Abesinijo v trgovinsko sfero med Italijo in Anglijo, povdarja not.:, da noben del Abesinije ni bil prepuščen italijanskemu gospodarskemu vplivu. Angleška vlada priznava Italiji edinole interesno ,-fp-ro v vzhodni Abesiniji, kjer naj bi tekla železnica. ki bi vezala Eritrejo in Italijansko Somalijo. To priznanje absolutno ne veže abesinske vlade in ne pomenja nikakih obvez za nikogar, razen za angleško vlado, ki je v zameno za razne koncesije obljubila Italiji, da ne bo v gotovih pokrajinah favorizirala drugih podjetij.
Zunanji minister Chamberlain je nadalje govoril o dobavah orožja Turčiji. Dejal je, da se angleška vlada ali njeni zastopniki niso h nikomur pogajali zaradi dobave orožja in municije Turčiji. Vlada ie le dobila zadevno vprašanje angleških tvrdk, stvar pa, kolikor je njemu znano, ni dozorela. Sedaj ni nobenih pogajanj. Sicer pa mora minister naglašati, da ne mednarodne obveze in ne angleško - turški odnošaji ne ovirajo Anglije, da ne bi dobavila Turčiji orožja. Za sedaj ni povoda, da bi vlada prepovedala izvoz orožja v Turčijo. Minister je dodal, -i i morajo angleške tvrdke sicer imeti dovoljenje za dobavo orožja v inozemstvo, vendar tega dovoljenja ni smeti brez tehtnega vzroka odreči Poslanec Kenworthy je vprašal ministra, ali je/vladi znano, da se je med vojno v Dardanelah potopila angleška ladja, ker je zadela na mino, ki jo je Anglija svoj čas dobavila Turčiji in ali se kaj takesa lahko ponovi. Minister Chamberlain je odgovoril, da po njegovem mnenju ni tako lahko mogoča vojna s Turčijo. Med obema državama so bila pravkar končana pogajanja, ki so obojestransko razmerje postavila na zadovoljivo jjodlago.
Ministrski predsednik Baldvvin je pc'em odgovarjal na vprašanje, ali je res, da je bila v nekem laboratoriju na Angleškem izdelana plinska maska, ki ščiti prebivalstvo proti vsem v inozemstvu izsotovljenim strupenim plinom. Predsednik vlade je dejal, di imajo oblastva nalog, da store vse potrebno, da se v slučaju vojne prebivalstvo zaŠL :i proti vsem eventualnosiim.
London, 3. avgusta (brž.) <Daily Te'o graph> razpravlja o sporu zaradi Abe^inir-. in pravi, da bo zanimivo, kakšno stališč-- bi zavzel nemški zastopnik, ko bo enkrat Ne" čija sprejeta v Društvo narodov. Nemška vlada je namreč že sedaj uvedla z Anglija Francijo in Italijo izmeno misli o Abesini;--
Velika eksplozija
Rim, 3. avgusta, k. <Tribuna> poroča v/. Napolja, da 6e je v pirotehnični tvorni^ pri Castelfranco dogodila eksplozija, ki > zahtevala osem človeških žrtev. Celo poslopje je bilo uničeno.
„SIovenac5ž proti branemu
«Slovenec» se v posebnem članku zaletava v Akcijski odbor obrtniških organizacij v Celju, ki menda razpošilja okrožnice, da je obrtništvo včlanjeno v Z\ ezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju, v Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru ter v Zvezah gostilničar-skili zadrug v Ljubljani in Celju sklenilo nastopiti pri volitvah v Zbornico za industrijo, trgovino in obrt z enotno gospodarsko in nepolitično kandidatno listo. Glasilo klerikalne stranke pravi, da to samo na sebi ne bi bilo slabo, vprašuje pa. kdaj je slovensko obrtništvo pooblastilo Franchettija, Rebeka, Kavčiča in druge, da bodo nastopali v njegovem imenu, ter pristavlja: «Da, stanovsko listo bodo volili slovenski obrtniki, toda tako, kakršno si jo bodo postavili sami, na kateri bodo kandidirali zastopniki vseh strok in vseh krajev Slovenije, najodličnejši gospodarji, ie nobenega SDSarja ne sme biti vmes.» Ne vemo, v čegavem imenu je zapisal to «Slo-venec». Gotovo je. da od stanovsko organiziranih obrtnikov škofov list v to ni bil pooblaščen; kajti dr. Kulovec, ki je izdajatelj «Slovenca» in dr. Korošec, ki je v Domžalah napovedal, da bo SLS pastopila s svo.io politično kandidatsko listo pri teh volitvah, nista niti obrtnika. niti nimata sicer pravice govoriti v imenu obrtnikov. Te pravice niti gospod Ogrin nima, ker je znano, da je on predsednik klerikalno-poiitične obrtniške organizacije, ne pa zastopnik strogo stanovsko in gospodarsko organiziranega obrtništva. Baš dejstvo, da napada sedaj «Slovenec» gg. 1'ranchettija. Rebeka, Kavčiča in druge od obrtništva izvoljene in postavljene voditelje ter funkcijonarje obrtniških strokovnih organizacij. dokazuje, da je -Slovenec« nasprothik strokovno organiziranega obrtništva, pa da bi rad videl, da bi obrtniki postali pri bližajočih se volitvah slepo orodje in povrh še žrtev zavožene in na vseh koncih propadle politike SLS. «Slovenec» se moti, ako misli, da bo s takimi limanicami in pa z osebnimi napadi na funkcijonarje obrtniških organizacij lovil obrtnike. Prcjasno je dr. Korošec razodel, da bo tista lista, ki jo bo SLS postavila klerikalno-politična, ne pa stanovska. Kandidatje na listi SLS bodo ali klerikalni kimovci, ali pa fa-rovški podrepniki, neodvisnih, samostojno mislečih mož, ki bi imeli smisel za obrtniške gospodarske interese veliko ne bo med njimi.
Zanimivo je tudi kako si zamišlja «Slovenec» depolitizacijo zastopstva obrtniških interesov. Piše namreč, da v takem zastopstvu naj so pristaši vseh drugih strank, samo pristaši SDS morajo biti izkjučeni. To se pravi, da bi večina slovenskih obrtnikov samo zato. ker so politično organizirani v SDS, ne smeli imeti svojih zastopnikov v stanovskih organizacijah. Nestrankarstvo, nepolitično more biti torej samo tako stanovsko zastopstvo, v katerem sede izključno le klerikalci in njihovi priganjači in pro-danci. Na tako bedasto nastavljene klerikalne limanice pa se slovenski obrtniki ne bodo vsedli. Mi s svoje strani naj šc posebej povdarimo, da smatramo za samo posebi umevno pravico vseh obrtnikov na zastopstvo v novi zbornici, torej tudi klerikalnih, ker tu ne gre za politično, temveč za stanovsko stvar. Klerikalcem pa je vse prej pri srcu nego interesi obrtništva. Oni so prijatelji obrtnika, kadar ga potrebujejo, a drugače mu še sami povsod delajo najgršo konkurenco ter mu, kjer le morejo, odvzemajo kruh. Treba je le pogledati delovanje njihovih konzumov in videti kako n. pr. na Rakovniku nastajajo ogromne duhovniške čevljarne, krojačnice. mizarstva — v podporo slovenskega obrtnika!
Zahtevati od «Slovenca», da napiše pošteno in odkrito besedo, ic seveda od-
strokovno organi-obrtništvu
več. A na srečo se jc pravočasno oglasil dr. Korošec, od katerega vemo, zakaj hočejo klerikalci na vsak način preprečiti samostojni, nepolitični nastop organiziranega slovenskega obrtništva pri volitvah za Trgovsko-obrtnc zbornico in zakaj nesramno osebno napadajo one slovenske obrtnike, o katerih upravičeno sodijo, da ne bodo pristali, da bi kandidate obrtnikov postavljalo vodstvo SLS, temveč zahtevajo, da si jih postavlja obrtništvo samo.
Politične beležke
Bučen odmev atentata na St. Radiča
V nedeljo popoldne so v Mitrovici preizkusili dozdevno bombo ki jo je Orjunaš Mihič prinesel na skupščino St. Radiča v Stari Pazovi. Preizkušnja se je izvršila pred komisijo, ki so jo tvorili zastopniki državnega pravdništva,' s-odnije in policije. Bombo so položili na zemljo, k njej pa privezali psa, ki ga je dal na razpolago mošnji konjederec. Obdolženec Mihič je zažgal bombo, ki je tudi eksplodirala, vendar pa se psu ni ničesar pripetilo. Samo rep je stisnil med noge. S tem je bilo ugotovljeno, da bomba ni biia direktno življenju nevarna ter so »atentatorja® Mi-hiča izpustili, da se brani v svobodi zaradi prestopka proti varnosti življenja z ozirom na to, da bi lahko nastala med zboro-valci panika, ako bi jo na shodu zažgal. Kakor znano, so radičevci- svoječasno razširili celo v inozemstvu dolga in krvava poročila o <-poskušenem atentatu.-, na svojega vodjo v Stari Pazovi ter so tedaj celo pariški listi prinesli sliko St. Radiča s poročili, da so jugoslovenski nacijonalisti hoteli izvršiti nanj atentat. Sedaj pa je grozna bomba povzročila mnogo strahu še na smrt obsojenemu p?u konjederca v Mitrovici
Odnošaji v radikalni stranki
-Reč» razpravlja o razmerah v radikalni stranki ter pravi, da obstoji danes v njej cela vrsta najrazličnejših tendenc, odkritih in prikritih sporov, disparalnih struj, ki nimajo samo slabega vpliva na notranjo moč radikalne stranke, temveč so tudi zelo škodijive za vodstvo državne politike, ki je v glavnem v rokah radikalne stranke. Sam vodja stranke Nikola Pašič je danes brez vpliva na njeno politiko in njene" smernice. Napram nekdanjemu absolutnemu gospodarju stranke se jc še vedno ohranil gotov kult pri manjšem delu stranke, večji de! pa se je oprostil Pašičevega vpliva in išče novega človeka, človeka sedanjosti. To je dejanski odnošaj med šefom radikalne stranke in večine v njej. Vsi pretendenti na vodstvo stranke še vedno kličejo «2ivio Pašič*, a pri tem bežijo od njega. Tako je tudi z radikalno vojsko, ki se zbira v raznih taborih, nepri-iateijsko razpoloženih drug proti drugemu. Skupina Krste Miletiča predstavlja svojo strujo v radikalni stranki, pristaši dr. Ninčiča drugo strujo, notranji minister Boža Maksimovič pa ima svojo vojsko, ki predstavlja najagresivnejši element med radikali. Stvarno razcepljeni radikalni prvaki se bore za to, da pridobe čim večje število radikalnih čet zase. V tem boju so navezani tudi na pomoč od zunaj, iz drugih strank, da bi napravili svoj položaj v političnem življenju jačji in vplivnejši Za to vsaka od omenjenih struj v radikalni stranki dela za vzpostavitev zvez z dragimi strankami: z Radičevo, Davidovičevo, Spahovo, ali pa samo s posameznimi deli teh strank, ki bi v danem trenutku pomagali temu ali onemu voditelju v radikalni stranki na konja. Z ozirom na to stanje naroda sploh nikdo nič ne vpraša in državna politika se vodi v znamenju kaosa, ki vlada v radikalni stranki, ker je njej poverjeno vodstvo državne politike. Ali bo sedanje stanje še nadalje trajalo, pa ni od-
Kraljeva zahvala mestu Kranju
be nekatere zanimivosti z nedeljske proslave.
Včeraj je dai župan rnesta Kranja g. C. Pire afiširati sledeč; lepak:
Slavno občinstvo! Someščani!
Njegovo Veličanstvo naš kralj Aleksander I. mi je izvolil naročiti, da naj Vam sporočim v Njegovem iti imenu Najvišje kraljeve hiše Najvišje zadovoljstvo in iskreno zahvalo za vse dokaze udanosti ter vse izraze vatrijotič-•iega čustvovanja povodom tako sijajno uspele siavnosti odkritja spomenika Nj. Veličanstvu kralju Petru l. Velikemu Osvoboditelju.
Po nalogu Njegov. Veličanstva kralja Aleksandra I.
Ciril Pire, župan.
V	Kranju, dne 1. avgusta 1926.
V	našem prvem poročilu o nedeljski veličastni svečanosti v Kranju je naravno izostala marsikatera zanimiva podrobnost in vrinila se je tudi ena ali druga netočnost.
Kralja in kraljico so pri prihodu na slavnostni prostor poleg ministra Perica, dvorne dame ge. Tavčarjeve in velikega župana Baltiča pozdravili z županom Pircem na čelu člani odbora za postavitev spomenika gg. srezki poglavar J. Znidaršič. Sire, M. Fock, dr. Sa-bothy, I. Savnik in M. Fock; kralju in kraljici sta bili ob tej priliki predstavljeni gospe soproga župana Pirca in soproga srezkega poglavarja M. Žnider-Siča. Z obema gospema sta pozneje v paviljonu kralj in kraljica ljubeznjivo razgovarjala. Pri sprejemu se je kralju javil tudi namestnik ljubljanskega divi-zijskega komandanta general Živkovič.
Mesto venca na spomenik je Kolo jugoslovenskih sester na inicijativo svoje zaslužne predsednice go. Žnidaršičeve, soproge srezkega poglavarja, zamislilo in izvedlo lepo idejo. Na dan odkritja spomenika je popolnoma na novo in lepo obleklo ubogo vojno siroto ter je s tem na posebno prisrčen način počastilo spomin velikega kralja.
Posebna pohvala za izpeljavo vzorno zasnovanega svečanostnega razporeda na ogromnem trgu in očuvanje brezhibnega reda pred in med svečanostjo gre kranjskim gasilcem in prostovoljnim rediteljem. katerim sta poleg predsednika prirediteljskega odbora načelovala gg. načelnik prost. gas. društva Rici Mayer in tajnik J. Likozar.
Krasno sliko proslave so fotografirali mnogi amaterji. Prireditveni odbor nas prosi za objavo sledeče prošnje:
Vsi oni, ki so fotografirali slavnostno odkritje, so naprošeni, da pošljejo od vseh posnetkov, ki so jih napravili vsaj po pet izvodov prireditvenemu odboru, ki iih rabi za sestavo albumov. Slike naj se pošljejo na naslov: Ravnatelj Franjo Sire, Kranj.
Ob odkritju spomenika lili Petru
Slavnostni govor predsednika odbora za postavitev spomenika v Kranju g. Focka.
Na kratko smo že poročali o lepem govoru, ki ga je pred kraljem in kraljico ter zbranimi tisoči naroda imel v nedeljo predsednik odbora za postavitev spomenika kralju Petru v Kranju g. Fock. Govor danes objavljamo v celoti. Glasi se:
Vaši veličanstvi! Dobrotljivi nam kralj! Mila naša kraljica!
Dragi nam dobrodošli predstavniki naše junaške vojske in naših oblasti!
Dragi gostje in someščani!
Slovenskemu delu jugoslovanskega naroda ni pogosto sijalo zlato solnce sreče in svoboda mu ie bila vedno tuja, — zato ve in zna tembolj sedaj — jedva osem let — kak biser ie to.
Pred 500 leti je ustoličii svojega zadnjega vojvodo tam gori pri Gospej Sveti, nekako v dobi, ko je njegov brat po krvi tam doli na Kosovu ravnom kljub brezpri-mernemu svojemu junaštvu izgubil za toliko vekov svojo zlato neodvisnost.
Brata v trpljenju in muki sta bila brata
kralji
Film M. Bsdiure.
Sprejem kraljice Marije v nedeljo v Kranju
Po izročitvi šopka, sc je kraljica Marija zahvalila dcklici Lci Sabothy s poljubom.
v svobodi in veselju. Kljub dolgim sužnjim letom je klila v naših srcih že davno jugo-slovenska ideja, katere nositelj je bil naš kralj Peter celo svoje junaško življenje. Danes, svobodni po njegovi veliki zaslugi, ustoličujemo tu spomenik, ki veljaj njemu in njegovi življenjski, za ves jugosloven-ski rod rešilni ideji.
Prvi spomenik je to, ki mu ga odkriva hvaležna hčerka Slovenija v svojem lepem starodavnem Kranju, kjer bo tvoril na vekov veke svoji domovini močan steber, našim potomcem večen vzgled junaštva, neizbežen opomin k resnemu delu za otač-bino, znak spoštovanja in hvaležnosti do velikega dobrotnika — osvoboditelja.
Junaška so bila dela spasitelja jugoslovenskega rodu, kakor jih ve le malo svetovna povestnica. Njegovo veliko osvobodilno delo je šlo neizmerno težko in trnje-vo pot, polno truda in dvomov, polno uspehov in razočaranj in Kalvarija tega pota je bila v divjih' albanskih gorah — tam je bila usoda celokupnega jugoslovenskcge naroda v ozki zasedi, tam so se borili srbski levi za zadnjo pot do svobode, tam so bile jugoslovenske Termopile, kjer so padali izmučeni junaki daleč od rodne grude za njeno svobodo in za svobodo celokupnega naroda, ki je v mislili drhtel po zlati sreči osvebojenja, in samo malo omahovanja in oklevanja junaškega vojskovodje bilo bi za vedno upropastilo ves jugo-slovenski rod in ga zasužnjilo v večnem robstvu.
Junaštvo, združeno s plemenitostjo, je bila zvezda-vodnica velikega kralja. Kdo Vas ne ve, da je tedaj, ko je bila nevarnost največja, ko je premoč sovražnikova pretila podreti hrabre falange junaške srbske vojske — prijel sivolasi kralj za puško, odločen z lastno dragoceno krvjo braniti svojega naroda rodno grudo — vse druge je odvezal prisege in zvestobe do sebe in do njih lastne domovine?
Pa glej, — brezprimerno junaštvo je rodilo junaštvo in zvestoba je vračala zvestobo.
Ko bi nc bilo nobenih drugih de! blago-pokojnega kralja Petra, zadoščala bi nam samo ta, da nam nikdar ne klone glava, da nam nikdar ne omagajo moči v brambi za domovino.
Njegova dela in njegovo junaštvo, mladina, nai ti bodo vzor življenja, po njih naj gredo tvoja oota in mirno bodo lahko spali junaki na Kaimakčalanu.
Danes, ko odkrivamo ta velepomembni spomenik, nam sije šele prvi žar svobodnega solnca. zato še marsikdo omamljen od njega ne vidi dovolj jasno ogromne postave svojega osvoboditelja in mogočnosti svoje domovine.
Nas vseh sveti dolžnost pa je hvaležnost za veliki zgodovinski čin blagopokoj-nega svojega vladarja, ki naj se zrcali v ljubezni do širne jugoslovenske domovine in v zvestobi do narodne duše naše junaške dinastije, ki nam bo vedno porok svobode in sreče.
To hvaležnost vcepimo v mlada srca naše mladine in dobra bodo njena dela, kakor so bila dela našega vzornika kralja
Kulturni pregled
Nov Reinhardtov režiser. Mas Reinhardt
ie angažiral za režiserja svojih gledaliških odrov na Dunaju in v Berlinu Beinza Hil-
perta.
Beograjsko akad. pevsko društvo »Obilic« v Dalmaciji. Beograjsko akademsko pevsko društvo »Obilič« je priredilo pro-
fle dni več koncertov v Dalmaciji. Nastopilo ie s posebno lepim in vidnim uspehom v Splitu in Trogiru ter je posetilo tudi Su-šak. V Splitu se je vršil koncert na pro-stem z nastopnim programom: Manojlo-vič: Tebi pojem: Hristič: Dve nabožni pes-mi: Mokraniac: VII. rukovet: Vukdrago-v;č: Pojahali pulinjata: Dobronič: Uspavanka; Mokraniac: Kožar: Stolcer: Romanska popevka: Bersa: Mesečina: Mokraniac: X. rukovet: Gotovac: Smešno čudo, Jadovanka za teletom: Adamič: Večerna pesem: Žganec: Medžimurske pesmi: Mokranjač: V. rukovet. Koncert sta dirigirala kapelnik g. Lovro Matačič in Branko Dragutinovič.
Glasbeno življenje v Lvovu. V pretekli ?eziji je obiskalo Lvov mnogo svetovnih umetnikov, med njimi violinisti Vaša Pft-"hoda, Juan Mančn. Paul Kochanski, pianisti Rubinstein, Godovskij. Hoehn, Michalovski, Hermelin, harfist Klifka ter tržaški, Ševči-l-ov in draždanski godalni kvartet. Poljsko glasbeno društvo je" izvajalo Piernejev ora-
torij »Križarska vojna otrokr, ki ga je vodil dirigent Adam Sollvs. Opera, ki se nahaja v stalni težki finančni krizi (kot menda vse opere po celem svetu), je nanovo naštudi-rala Janaekovo Jenufo». Pucciriijevo Fnn-ciullo> \Vagnerjevega tSiegfrieda •> ter C.i-talanijevo >La \Vally . Kot poljsko nanovo naštudirano opero je omeniti Zelenskega <Janek» in Moniuškovo • Verbum nobile>.
Mevcrholdov Studio v Moskvi — držaTiia visoka šola za odrsko umetnost. Državni Studio Meyerholdovega gledališča v Moskvi je dobil pred kratkim naslov visoke šole ter ima eelo pravico podeljevati svojim absolventom doktorski naslov študijska doba na zavodu traja tri leta.
Tisoč funtov za britansko nacionalistično dramo. Sir Alfred Butt, angleški finančnik, je razpisal nagrado v znesku 1000 funtov za odrsko delo, ki bi poveličevalo Veliko Britanijo. Nagrado prejme avtor najboljšega komada, ki bo tako pisan, da se tendenca ne bo čutila.
PrTa uprizoritev uoTe HindemithoTe opere «Cardillac>. Premijera nove Hinde-mithove opere cCnrdillao bo začetkom novembra v Draždanih. Poleg draždanske opere je postavilo delo na repertoar še dvajset drugih nemških gledališč, med njimi operni zavodi v Kolnu, Monakovem in Wiesbadnu.
Petra — za svojega naroda prelepo domovino.
Oddolžiti se moremo njemu in njegovi dinastiji z neupogljivo zvestobo napram njej in narodu. Globokost naše hvaležnosti pa bosta kazala moč naše domovine in neminljiv spomin v srcih nas vseh na ustanovitelja jugoslovenske kraljevine in osvoboditelja našega rodu.
Naj pade kopretia, ki je krila doslej obličje junaka kralja Petra I. Osvoboditelja in naj se to jasno obličje vtisne v naša srca in naše duše, odkoder naj nikdar ne izgine.
Slava junaškemu kralju Petru I. Osvoboditelju!
Cb spominu na velikega osvoboditelja pa naj živi junaški njegov naslednik, mili naš kralj Aleksander I., naša mila kraljica Marija in mladi naš ljubi prestolonaslednik Peter!
Živela prejasna dinastija Karagjorgjevi-čev, živela u.iedinjena jugoslovenska do-
Odkritje spomenika dr, Radoslavu Razlagu
V Ljutomeru, 2. avgusta.
Pomen in vpliv moža, ki so mu včeraj postavili Malonedeljčani spomenik, je segal daleč preko mej njegove ožje domovine. Jakob Radoslav Razlag, rojen 12. julija 1826 v Radoslavcih pri Mali Nedelji kot potomec iz Madžarske priseljene črnogorske obitelji, se je po temeljiti vsestranski izobrazbi posvetil advokaturi, potem ko ie končal bogoslovne in praivne nauke. Še predno je postal odvetnik v Brežicah, je sestavil »Slovenski Pravnik«, obsežno pravno navodilo z ekscerpti zakonov, obrazci in vzorci vlog kot pripomoček občinskim predstojnikom, odvetnikom, notarjem in uradnikom za sloj^nsko uradovanje. Kot odvetnik je deloval v Brežicah od 1862 do 1869, ko se je preselil v Ljubljano, in od 1877 do smrti 1880.
V	javno življenje je takoj posegel ter je bil leta 1865 in 1867 izvoljen kot poslanec v štajerski deželni zbor, pozneje pa je bil kranjski deželni in državni poslanec in leta 1871 prvi slovenski deželni glavar na Kranjskem. Bil je marljiv član štajerske Kmetijske družbe, pri kateri je z vso vnemo zastopal koristi slovenskih kmetov, bil je predsednik Narodne, tiskarne, podpredsednik Pisateljskega društva in Slovenske Matice itd. Kot odličen govornik in ugleden rodoljub je predsedoval prvemu slovenskemu taboru v Ljutomeru, govoril na taborih v Žalcu in Ormožu, bil je slavnostni goyornik na Prešernovi siavnosti v Vrbi, zagovarjal je obtožene člane «Južnega Soko-la» v Ljubljani in dosegel oprostitev Tomšiča, odgovornega urednika «Slov. Naroda» pred porotnim sodiščem v Celju, kjer je dosegel celo deloma slovensko razpravljanje.
.Kot mož širokega obzorja in orijen-tiran v smeri na slovanski jug — kot mlad mož je izdal več zbirk lastnih in drugih slovenskih, hrvaških, srbskih in drugih slovanskih pesmi, deloma celo v cirilici, izdal je dva letnika «Jugoslovenske Zore« v Gradcu in Zagrebu — je prišel kmalu v Ljubljani v spore z ondotnimi lokalnimi patrijo-ti, zlasti s prvakom Janezom Blei\veis-som. vsled česar se je polagoma umaknil iz političnega življenja in se vrnil v Brežice. Pričakovanih uspehov ni imel tudi s svoiim strokovnim pravno-znanskim listom »Pravnik Slovenski«, katerega ie izdal tri letnike z neštevil-nimi lastnimi članki in razpravami. To je bil smel poskus, kateremu so dorasli slovenski pravniki šele mnoga desetletja pozneje!
V	spomin na stoletnico rojstva tega izrednega vsestransko delavnega jugoslovenskega rodoljuba in politika, književnika in pravnika, so mu njegovi rojaki postavili na krasnem prostoru pred šolo pri Mali Nedelji lep spomenik, delo domačega umetnika Košarja.
Zbrano množico, blizu tri tisoč ljudi, domačinov in prleške inteligence ter zastopnikov oblastev je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. inž. -Ferdo Lupša z lepim nagovorom, omenjajoč predvsem priprave in delo za spomenik. Slavnostni govornik
3 ure
predstave
or.ažkega pustoiovnega velefilma
PUSTOLOVKA
v 2 velikih delih, naenkrat 12 dejanj
Kolosalen uspeh pri včerajšnjih predstavah. Grandijozna vsebina! Krasni posnetki iz vseh delov sveta. Zabavno. V glavni vlogi Bruno Kastner, Ellen Richter, H Brausewetter.
Vsled ogromne dolžine filma predstave ob 4., 7. in '/«10. uri. KINO LJUBLJANSKI DVOB. — Najmodernejši kino v Sloveniji.
g. nadsvetnik dr. M o h o r i č je do podrobnosti opisal življenje in delovanje dr. Razlaga, prosvetni referent dr. Poljanec je prinesel pozdrave prosvetnega ministra in mariborskega velikega župana ter je omenil nekatere zanimive mladostne spomine na dr. Razlaga.
Vsled nastalega viharja se je nadaljevala slavnost pri banketu v »Društvenem domu» ter omenjamo od številnih govornikov samo še dr. Z d o 1 -š k a, župana iz Brežic, kjer je našel prerano umrli dr. Razlag svoj grob, dr. Maksa K o v a č i č a iz Maribora za Zvezo kulturnih društev in šolske-
ga ravnatelja v p. g. K o s i j a iz Središča.
Pismene pozdrave so poslali med drugimi Matica Hrvatska in Matica Slovenska, minister Pucelj, vseučiliški profesorji dr. Ilešič. dr. Ozvald in dr.
Popoldne je sledila svečana akademija, na kateri je zapelo domače Narodno kulturno društvo nekatere Raz-lagove budnice. med katerimi je najbolj ugajala «Bodi zdrava, domovina«; zelo dobro je uspela alegorija Razlagovega rojstva z lepim petjem.
Tako se je Mala Nedelja na lep ii> prisrčen način oddolžila spominu svo, jega velikega rojaka dr. Razlaga.
Gasilski dan v Celju
Gasilska vaja v Celju
Motorna brizgalka meče vodo nad 30 m visoko.
Celje, 2. avgusta.
V nedeljo se je vršil v Celju gasilski dan »Prostovoljnega gasilnega društva v Celju«. Ob osmih dopoldne je bila razstava gasilnega orodja pred magistratom, katero je obiskalo mnogebrojno občinstvo. Razstavljeno je bilovse orodje, kar ga premore gasilno društvo in sicer: štirikolna ročna brizgalna iz leta 1886, ki meče v eni minuti 400 1 vode, parna brizgalna iz 1. 1897 (800—1000 1 na minuto), dvokolna motorna brizgalna iz !. 1925 (1400 1 na minuto), auto brizgalna nova, 35 HP (800 1 na minuto), motorna brizgalna «Agregat» (600 1 na minuto), gasilni aparat «Stanko» za gašenje bencina in olja, strojna lestva s prednim vozom, voz z lestvami (ena raztezna, 6 kljukastih in 4 strešne lestve), voz s hidranti (4 razstavki in cevi), 4 na-vijalni vozovi in en voz za moštvo s sanitetno pripravo. Poleg tega orodja je razstavila tvrdka Rosenbauer z Dunaja motorno brizgalno 36 HP, 750 kg teže, ki meče pri 12 atmosferah 1000 1 vode na minuto.
Ob desetih se jc vršila na dvorišču mestnega magistrata šolska plezalna vaja, pri kateri so pokazali plezalci veliko izurjenost in hladnokrvnost. Skok iz prvega nadstropja na rešilno platno je bil zelo posrečen.
Ob enajstih jc bila nazorna gasilska vaja na Kralja Pet-a cesti, kier je stopilo v akcijo celokupno moštvo z vsem orodjem. Pri tej priliki se je izkazala motorna brizgalna tvrdke Rosenbauer, ki je metala vodo iz 4 cevi nad 30 m visoko Po vaji je defiliralo moštvo z orodjem ob zvokih železničarske godbe pred mestnim magistratom. Navzoče so bile razne deputacije zunanjih gasilnih društev, ki so se pohval-
no izražale o izurjenosti celjskih gasilcev.
V popoldanskih in večernih' urah se je vršila v Gozdni restavraciji dobro obiskana veselica.
Gasilni dan je pokazal, da ima Celje dobro izvežbane gasilce, ki zaslužijo popolnr stre/krvno pohvalo in podporo
Plezalna vaja gasilcev v Celju
Velika železniška nesreča pri Vognju
Med Mitrovico in Rumo sta trčila skupaj brzi in tovorni vlak. — Kurjač brzovlaka ubit, strojevodja lažje ranjen.
Mitravica. 3. avgusta.
Danes ob pol 2. zjutraj se je med Rumo in Mitrovico na postaji Voganj pripetila velika železniška nesreča. Tovorni vlak št. 83, prihajajoč iz Broda, se je zaletel z veliko silo v brzovlak Beograd—Zagreb št. 6. Sunek je bil tako silovit, da sta oba stroja skočila s tira Lokomotivi sta se vspeli druga na drugo ter se skoraj popolnoma razbili. Kurjač brzovlaka Aksentije Veso-vič je ostal na mestu mrtev, spremljevalec svinj tovornega vlaka pa je bil tako težko ranjen, da je davi umrl v Mitrovici. Strojevodja brzovlaka je dobil lažje poškodbe. Od potnikov ni bi! nihče ranjen, pač pa je nastala med njimi strašna panika.
Materijalna škoda je zelo velika, ker je tudi več vagonov poškodovanih. Železniška direkcija v Beogradu, ki je bila takoj obveščena o nesreči, ie poslala na lice mesta komisijo, da ugotovi, kdo je zakrivil nesrečo. Doslej še ni znano, kdo je zakrivil nesrečo.
Delavci so ves dan delali, da bi očistili progo od razbitih vagonov, vendar pa vlaki zvečer še niso mogli voziti po razrušenem tiru. Promet ie bil zaradi tega močno oviran ter so imeli vsi vlaki znatne zamude. Brzovlak. ki bi mora! priti ob 7.
zjutraj v Beograd, je dospel na cilj šele proti večeru Z brzovlakom, ki se je ponesrečil, se je vozil iz Beograda tudi drž. podtajnik ministrstva saobračaja Avgust Košuti č.
300DCm
rODD
Mornarjeva usoda
(Seemannslos)
□□□□□□□□□□□□
Pred sodniki
Janez zida po Gorenjskem, beli hiše in govoriči. Najraje pripoveduje o svojem dedu. ki je bil vojak na Laškem in je odnesel nekemu Italijanu pečeno gos. Ker je ni vedel kam skriti, jo je dal v boben, ki je dajal potem kaj čudne glasove. Janezovo storijo že vsi poznajo in vendar jo še pripoveduje; sam je namreč šepast in ni bil nikoli vojak. Zdaj so mu naložili pri sodniji v Kamniku 25 Din globe, ker je sitnaril s svojo povestjo in fante, ki so se iz njega norčevali v gostilni, zmerjal s smrkovci in se ž njimi še malo stepel. Fantje, ki so se ž njim tepli, so svojo kazen mirno prestali v Kamniku, saj tistih par dni že gre, če se pa pritožiš, imaš pa samo sitnosti, so si dejali. A Janez se je pritožil in pričel pred senatom takoj storijo o pečeni goski. Ker je pa bilo že pozno in se je že oglašala lakota, je s tem samo razburjal duhove. Predsednik mu je povedal, da to ne spada k stvari in Janez bo plačal, pa mir besedi.
•
V Mostah so pili fantje na travniku pri grmovju, kjer je ležal v travi zelen gad — velika steklenka žganja, ki jih je zastrupljala s svojo vsebino. Bila je aprilska nedepa in čas so imeli. Ko so vse požlampali, so odrinili še v gostilno, kjer so nadaljevali. Popili so okoli 4 litre žganja, bili so pa menda samo štirje. Francelj ie bil tako pijan, da je mislil, ko je postal zaspan, da je doma in se je hotel sleči. Andraž mu je branil, pa ga je fant kar sunil in ga z nečem udaril ter še ubil šipo v steklenih vratih. Okrajna sodnija mu je prisodila 3 dni. Pri vzklicnem sodišču so pa povedali njegovi tovariši, kako je bilo in da so bili vsi tako nadelani, da so šele drugi dam zvedeli, koliko žganjice so pogoltnili in Francelj j« prost.
Domače vesti
*	lz »Vodnikove družbe«. Pozivi, ki jih Je vodstvo »Vodnikove družbe« priložilo
na Mm listom, so imeli nepričakovano lep uspeh. Do danes se ie prijavilo nad 500 novih članov. Armada članov je tako že narasla na 10.500. Z vso gotovostjo računamo, da bo ro število v par dneh, ki še preostaiajo do končnega zaključka nabiranja članov, naraslo na 11.000. V to svrho po zivarao v^e prijatelje lepe knjige, da napno vse sile. da pridobe družbi v zadnjih dneh čim največ novih članov. Naj ne bo nobene narodne hiše, kjer bi ne bile knjige »Vodnikove družbe«, nai ne bo nobenega rodoljuba. ki bi ne bil član te velevažne in pomembne književne organizacije! Posebne naši imovitejši sloji bi naj smatrali za svojo dolžnost, da podpro družbo s tem, da ji pristopijo kot ustariovniki, posebno pa so naši denarni zavodi poklicani, da kot usta-novniki pomagajo gmotno zagotoviti družbi obstanek in uspešni razvoj. Ustanovnina 5A0 dinariev za posameznike, 1000 Din za Pravne osebe (občine, denarne zavode itd.) ic tako nizka, da zmore to vsoto tudi manje imovit rodoljub, prav gotovo pa vsaka občina in vsak denarni zavod! Narodne naše občine, narodni naši denarni zavodi, zganite se in storite svojo dolžnost! V zadnjem^ ča?u sra se prijavila dva nova ustanovnika iii sicer: g. dr. St. Schifirer, naš zavedni rojak v Beogradu, in g. Miloš Kramer, trgovec v Kamniku. Njun vzgled naj nav-drise še mnogo rodoljubov, da ju bodo pojemali!
*	Nov veliki župan. Kralj ie podpisal ukaz s katerim bivši narodni poslanec Branko Stakič imenovan za \-eIikega župana v
Banialuki.
*	Upremembe v volaški službi. V vojni mornarici je poročnik bojnega broda Ant. Klinar imenovan za komandanta 'torpiliar-ke T 6. Bivša rezervna pehotna poročnika Vladimir Perše in Vinko Strle ter bivša rezervna pehotna podporočnika Danilo Fon in Ivan Pečar so prevedeni v rezervo z istim činom, ki so ga imeli poprej.
*	Jadranska železnica Beograd-Split. Beograjski dopisnik zagrebških »Novosti« se ie razgovarjal z dobro informiranim članom vlade o projektirani Jadranski železnici. Minister je izjavil, da so se vršila doslej samo neobvezna posvetovanja o tem projektu, da-pa je razpoloženje za projekt ugodno. Ker pa je strategična potreba drža ve. da se Beograd zveže s Kotorom, bo ;reba omenjeno glavno progo zvezati s postransko progo na Kotor. Ponudba za ijgrad njo Jadranske proge pride v kratkem pred ministrski svet.
*	Spomenik neveslnjskim vstašem. Pri pravlialni odbor za postavitev spomenika nevesinjskim vstašem ie sklenil, da se spomenik odkrije prihodnjo pomlad. Stroški so pioračunjeni na 200.000 dinariev, od katerih ie polovica že zbrana. Prt tej priliki izide tudi spomenica, katero sestavljajo Vlada Čorovič, Stjepan Grdiič in Petar Slijepčevič
*	Prenapolnjenost zavodov za umobolne. Ravnateljstvo državnih dobrodelnih zavodov sporoča: Prenapolnjenost vseh naših zavodov za umobolne ie postala absolutno neznosna in zato opozarjamo vse privatnike in županstva, ki dobe poziv da sprejmejo bolnike v domačo oskrbo, da se temu pozivu takoj in brezpogojno pokorč kajti le tako bo omogočeno Še nadalje sprejemati v opazovalnico bolnike. Pri tem pa se nai — sklicujoč se na ponovna obvestila v časopisih — omenujejo gg. zdravniki na one 'slu čaje, ki so zavodove oskrbi absolutno potrebni. Ako se ne bodo upoštevale te želje, primorani bomo opazovalnico povsem slsti.-rati.
*	Izpit za rezervnega administrativnega podporočnika inženjersko-tehničke stroke — mašinske grane ie položil v Beogradu dne
28. julija g. Doro Fakin iz Ljubljane.
*	Osebna vest. Izpit za studenčarskega
mojstra je napravil pri gradbeni direkciji v Ljubljani g. Franc Ornig iz Studencev pri Mariboru.
*	Koncert v Rogaški Slatini priredita v soboto 7. t. m. gg. tenorist ljubljanske opere Leopold Kovač in profesor ljubljanskega kenservatorija .Karel Jerai. Koncert bo v veliki dvorani zdraviliškega doma. Na sporedu so slovenski solospevi in operne arije.
+ Okrajne babice in njihove plače. Izmed mnogih napornih poklicev, ki zahtevajo cd izvrševalcev neprestane pripravljenosti, ie gotovo poklic babic poleg zdravniškega naj težavnejši, ker zahteva največjo pozornost babice ponoči in po dnevi in večno požrtvo valnost, da pohiti na prvi klic na pomoč trpeči materi. Toda kako se izvrševanje njenih težkih odgovornih dolžnosti honorira? Pričakovali bi, da država skrbi vsaj za eksi ste.ični minimum onih babic, kj v svojem ■ikraju vsled revnosti prebivalstva in vsled nalo porodov s honorarji za posamezne v.učaie ne morejo izhajati. Njihova dolžnost e vedno enaka — ne morejo nikamor, ker ie vfdo ne ure ne dneva, kdaj bc njihova pomoč potrebna. Država pa ji da polletno celih 250 (dvestopetdeset) Din nagrade in tn za prečute noči in za veliko skrb in od-zovornost. Zadnji čas ie, da bi pristojni organi to zadevo uredili in ukrenili potrebno v korist prizadetim-
*	Poplava bi kinematografi. Radi odloka notranjega ministra, da morajo lastniki kinematografov b zabavnih lokalov zahtevati za vsako vstopnico po 2 Din doplačila v korist poplavljencem, so imeli v pondeljek popoldne lastniki kinematografov in zabavišč v Zagrebu konferenco, na kateri so sklenili, da bodo protestirali proti odloka no:raniega ministra, ker stoje na stališču, da ie ta odredba protizakonita. Obenem so sklenili, da ne bodo več pobirali teh prispevkov. V nasprotnem slučaiu bi bili lastniki celo prisiljeni, da zapro kinematografe, ker ie radi povišane vstopnine vedno maaj posetnikov.
*	Trpine s krvavih bolnih poljan vabimo, da se v nedeljo, 8. avgusta v velfkem številu udeleže bratskega sestanka te občnega
zbora na Brezjah. Pozabimo na medsebojne spore, nesporazumljenja, očitke in vsaj ta dan si podajmo bratske roke. Našim pohabljenim tovarišeifl povejmo na glas, da stojimo vsi kot en mož v boju za njihovo sveto pravdo, tekmuimo z drugimi kulturnimi narodi v dostojnem počaščenju padlih in ureditvi vojnih grobišč. Polovična vožnja vsem udeležencem, izborne gostilne nudijo okrepčila dovelj, priznana železničarska godba »Sloga* bo brezdvomno povzdignila slovesnost dneva. Vlaki bodo vozili vsi oja čeni, vodstvo železnic nam gre tozadevno z vso prijaznostjo na roke. Tovariši iz svetovne vojne, kjerkoli ste se borili vsi 8. avgusta na Brezje! — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
*	Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Vabilo, ki ga je poseben odbor razposlal izven Prlekije živečim Prlekom, seveda ne pomeni, da ni'iO dobrodošli vsi, ki se ponašajo s tem, da so Prleki in žive v Prlekiji. Vabljeni pa so sploh vsi Slovenci, ki znajo ceniti kri svoje krvi. Železniške zveze so dovolj ugodne. Za Ljubljano je najboljša zveza odhod 5.26. dohod v Ljutomer 11.24. za soboto, dne 7. avgusta odhod 7.43 dohod v Ljutomer 14.48, odhod 12.14, dohod v Ljutomer 18.47. Za Maribor: odhod 4.55 dohod v Ljutomer 8.11; odhod 8-12, dohod v Ljutomer 11.24; za soboto, dne 7. avgusta odhod 11.38 dohod v Ljutomer 14.48; odhod 15.43 dohod v Ljutomer 18.47. Vožnja polovična (cela vozovnica z vlažnim postajnim žigom, legitimacija v obč. uradu v Ljutomeru). Pričetek slavnosti ob 12.30. Pri slav. maši ob 10.30 igra ljutomerska trška godba znano mašo Ivana Miklošiča. Neoficijelnim posetnikom iz bolj oddaljenih krajev priporočamo, da prenočijo od 7. do S. avgusta v Ptuju ali Mariboru, od koder dospejo ob 11.24 v Ljutomer; število prenočišč je namreč precej omejeno.
+ Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl v Gor. Logatcu po daljšem bolehanju posestnik g. Karel Gostiša, znan daleč na okrog pod .imenom »Korl«. Pokojnik ie bil vedno odločen naprednjak, takorekoč steber napredne misli. Sokolu ie bil vedno največji dobrotnik; predvsem z njegovo pomočjo si je Sokol postavil svoj lastni dom. Vsi, ki so ga poznali in jim je bil mil in drag prijatelj, ga bodo izredno težko pogrešali. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 3. popoldne. Naj bo vrlemu našemu somišljeniku lahka domača žemljica, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
*	Na državni kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju se začne 11 mesečni tečaj prihodnjega šolskega leta s početkom novembra. Mesečna oskrbnina Din 400. Oprostilo je ministrstvo v tekočem letu razmeroma veliko število sinov tudi srednjih posestnikov celotnega plačevanja, ker polovičnih štipendij ni. Sprejemajo se le nad 16 letni zdravi in pridni prosilci. Vsak prosilec mora vležiti na upravo zavoda lastnoročno pisano prošnjo s kolekom Din 5, priloženim kolkom Din 20 in naslednji ni dokumenti: krstni list (kolek za 10 Din), domovnlco (kolek za 20 Din) zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo (kolek za 20 Din) nravstveno spričevalo, (kolek za 10 Din) Izjava starišev, da bodo plačevali stroške šolanja in da ostane sin doma. Pri prosilcih za prosto mesto še premoženjski izkaz ali ubožno izpričevalo, v katerem mora biti od davčnega urada navedena točna površina zemljišča in višina davkov specializirana kot zemljarina itd., ter po možnosti tudi potrdilo okrajnega sodišča glede višine intabu-liranega dolga in splošno gospodarskega stanja starišev. Dobro je, da poslednje potrdilo potrdi tudi županstvo in župni urad, da je upravi lažje pravilno predlagati ministrstvu oprostitve. Vsak sprejeti gojenec mora prinesti s seboi vsaj 1 par rjuh, 1 zim sko odejo, 2 para obuval, 1 delavno in 1 piaznično obleko ter potrebno perilo in 4 ©brisače. Perilo se pere na stroške zavoda. Potrebni učni pripomočki se lahko pozneje na zavodu naroče skupno. Za lahkomiselne poškodbe in izgube orodja položi vsak gojenec početkom leta Din 200, katere dobi cb izstopu vrnjene. Prošnje naj se pošljejo upravi najkasneje do 1. septembra, da se morejo še pravočasno predložiti ministrstvu v odobritev. — Inž. Petkovšek, direktor.
*	Novi žandamerljski oiicirji. Komanda žandarmerije sprejme v svrho popolnitve žandarmerijskega oiicirskega kadra trideset novih oficirjev. Kot kandidati prihajajo v poštev rezervni poročniki ali podporočniki v starosti do 30 let, ki so dovršili vsaj šest razredov gimnazije. Prijaviti se je najkasneje do konca avgusta.
*	Zveza jugoslovenskih fotografov. V Splitu se je vršil v nedeljo kongres fotografov, katerega se je udeležilo 32 delegatov. Soglasno je bil sprejet predlog, da se osnuje Zveza fotografov kraljevine SHS. Za predsednika uprave je bil izvoljen Zivojlno-vič iz Beograda, za podpredsednika pa Mosinger iz Zagreba; tajnik uprave ie fotograf Bratič iz Zagreba.
*	Tudi invalidom ie podpora znižana. Vlada je odredila, da se tudi invalidom od njihove borne podpore pridrži \% za oškodovance po poplavi. Ta ukrep vlade ie izzval upravičeno nevoljo. Storili se bodo potrebni koraki, da se ta drakonski ukrep razveljavi. Invalidi so oproščeni davka in bi morali biti tudi oproščeni neopravičenih doklad.
*	»Jugoslovenski Lloyd» Redakcijo zagrebškega gospodarskega dnevnika »Jugo-slovenski Lloyd* je s 1. avgustom prevzel eden najstarejših cijegovih sotrudnikov g. Ivan Malinar, dočim ie direktor lista še nadalje g. Joso Lakatoš. Pod novo redakcijo se bodo v »Jugoslovenskem IJoydu« izvršile razne reiorme v smeri sodobnih potreb gospodarstva in gospodarskih krogov.
*	Slabo gumirane znamke. Poštna uprava daje v promet čedalje slabše izdelke. Znamke, posebno one po dinarju, so slabo perforirane in še slabše gumirane, tako da je treba uporabljati za nalepljenje kiej. Opo
zarjamo na ta nedostatek z željo, da se pomankljivost čimprej odpravi.
*	Razprodaja tihotapskih predmetov. Dne 8- t. m., ob 11.30. se bo vršila v prostorih glavne dravogradsske carinarnice javna raz prodaja sledečih tihotapskih predmetov: 28 kg svilenih in poisvilenih tkanin za kravate, izklicna cena Din 13.000: 1 moško kolo Din 1000: 1.500 kg surovega srebra 520; večji' količina zlatih in srebrnih stvari izklicna cena Din 4000. Glavna carinarnica v Dravogradu.
*	»Ljubljana v jeseni«. Za veliko pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma letos od 4. do 13. septembra, je blagovolil prevzeti častno predsedstvo poljedelski minister g. Ivan Pucelj. Glavni in najvažnejši del prireditve bo tvorila posebna kmetijska razstava, kjer bodo zastopane vse veje našega agrarnega gospodarstva.
*	»Atentat« na Stjepana Radiča. V Srem-ski Mitrovici je bil predvčerajšnjim zopet izvršen poskus z namišljeno bombo, ki io ie Orjunaš Mihič prinesel na skupščino Stjepana Radiča v Stari Pazovi. Poskus se je izvršil pred posebno komisijo. Bomba je bila položena na zemljo, a poleg nje je bil pes, ki ga ie dal na razpolago konjač. Mihič je zažgal bombo, ki je eksplodirala, a psu se ni zgodilo nič žalega. S tem je bilo ugotovljeno, da bomba ni bila življenju nevarna vsled česar je bil Mihič takoj izpuščen iz preiskovalnega zapora. Proti Mihiču se vrši le še preiskava zaradi prestopka proti vtrnosti življenja in sicer zaradi panike, ki bi bila morebiti nastala, ako bi bila bomba eksplodirala.
*	Nagrada za truplo dijaka Jakoba Oster mana. Kdor bi našel truplo gimnazijca Jakoba Osterma.ia, ki je dne 21. julija utonil v Tomačevem v Savi, nai obvesti takoj njegove stariše, od katerih dobi primerno nagrado.
*	Vlomilci odnesli 1CO.OOO dinarjev. V ba-
škem Petrovem selu so v noči od sobote na nedeljo doslej neznani storilci vlomili v tam kaišnjo katoliško cerkev ter odnesli mnogo dragocenih predmetov, med tedrugimi zlat križec in kelih. Istodobno so odpeljali iz župnišča 600 kg težko blagajno, katero so v bližnjem gozdu odprli in odnesli nad 100 tisoč dinarjev.
m
8. avgusta na Bledu.
Vožnja polovična.
5637
*	Nagla smrt. V nedeljo ie med vožnjo od Sušaka v Dubrovnik, od kapi zadet, umrl aa ladji »Zagreb« svetnik beograjskega apelacijskega sodišča Mile Miličevič. Po kojnik se ie vračal iz Rogaške Slatine, kjer je nameraval še par tednov ostati ns dopustu.
*	V smrt zaradi nezaposlenosti. Koncem preteklega meseca je odšel strugarski pomočnik Milan Galogaža iz Zagreba nenadoma od doma Pred odhodom je izjavil svo ji materi, da bo izvršil samomor, ker je že dve leti brez posla. Skoro z gotovostjo se domneva, da je svoj namen tudi izvršil, ker se od tedaj ni več vrril.
*	Izgubljeno. Na kolodvorskem peronu v Kranju je bil izgubljen v nedeljo otroški plav suknjič. Najditelj naj ga pošlje proti nagradi na naslov: Štefan Lipovšček, Cerkvena ulica št. 11., Ljubljana.
*	Tkanina »Eternum« nedosegljiva!
*	Vsaka gospodinja mora Imeti pri blšl »Zacherlin« prašek v orig. steklenicah, edino sredstvo proti muham, bolham, stenicam molom in ščukom.
Iz Ljubljane
u— Obvestilo. Cenj. občinstvo se obvešča, da se je tvrdka Sagrin-Skrbec-Bartol preselila s Kralja Petra trga 3 na Miklošičevo cesto št. 6.	1089
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 goljufija, 1 sum tatvine, 4 izgredi, 1 telesna poškodba, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 telesna poškodba 2 prestopka prekoračenja policijske ure in 1 poškodba tuje lastnine. Aretacije sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi tatvine in 1 radi vlačugarstva.
u— Voda, bencin, ogenj. Žena delavca Ivana Stopar, stanujoča v barakah stare mi Urne v Šiški, je prejela od poznanega ji železničarja dne 1. t. m. z oljem prepojeno delavno obleko, da jo prekuha in nato opere -Da se jI naročilo bolje posreči, je dal znanec tudi liter bencina, da ga vlije med kuhanjem obleke v vrelo vodo, češ da se na ta način odstranijo iz obleke vsi madeži. Stoparjeva je opravila vse popolnoma po naročilu. Vlila je popoldne bencin v vrelo vodo, pri tem pa je kanila kapljica bencina na žareči štedilnik, kar je imelo za posledico, da je bilo mahoma vse v ognju. Videč nesrečo, ie skočil delavec Miha Peternel v barako, pograbil lonec z obleko in ga treščil skozi vrata na dvorišče. Lonec pa je zgrešil svoj cilj in je priletel v istotako na pomoč hitečo ženo krovca Frančiške Dovč Vrela voda se je razlila po njej in je dobila težke opekline. Razširjenje ognja s štedilnika, ki je že lizal stene barake so le z največjim naporom ustavili sosedje in tako preprečili nevarnost požara za ostale barake.
u— Roko si je zlomil. Knjigoveški pomočnik Viktor Soklič, stanujoč na Opekarski cesti št. 10, je dne i. t. m. popoldne zavozil v naglem diru na Mirju s kolesom tako nesrečno na kup gramoza, da ie pade! in si zlomil desno roko. Ponesrečenca je spremil domov njegov znanec Franc T., vendar pa je moral Soklič kmalu nato vsled naraščajočih bolečin z rešilnim vozom v bolnico.
u— Zopet ukradeno kolo. Za tatove koles ie postala Ljubljana pravcati eldorado, to pa seveda samo Ie radi brezbrižnosti in nepazljivosti lastnikov koles. Ni skoro dneva, da se ne bi pripetila v Ljubljani vsaj
Nikoli
ni bil najden kos Schichtovega mila, v katerem hi se mogla dokazati tudi le najmanjša potvorba.
Nikoli
ni Schichiovo milo poškodovalo kosa perila.
Vedno
je Schichtovo milo čisto in neškodljivo.
Lahko bi ceno Schichtovemu milu tudi snižali, če bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi.
Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno:
Schichiovo milo je najboljše!
Pristno le z znamko Jelena.
ena tatvina kolesa, navadno pa jih je več. V pondeljek popoldne je neznan zlikovec odpeljal 1500 Din vredno, črno pleskano kolo Josipu Glikanu iz Rudnika in sicer izpred neke gostilne na Tržaški cesti.
'BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip 10./2. pošlje vsakemu naročniku «Jutra> zanimiv, bogato ilustrirani cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Iz Maribora
a— Notico o počitnicah vodij uradov iz včerajšnjega »Jutra« je treba tako razumeti. da so namestniki v uradih, med tem ko so načelniki odšli na letne počitnice. Mariborska oblast sporoča da vodi posle odsotnega velikega župana njegov namestnik dvorni svetnik g. Stergar.
a— Finančni minister dr. Ninko Perič s t je mudil včeraj v Celju in se od tam odpeljal za dva dni v Dobrno. V Celju je minister sprejel velikega župana dr. Pirk.ni-jerja, ki ie interveniral radi ureditve tovor-ninske davščine mesta Maribor. Minister je obljubil, da bo davščino, ki je zamišljena za povzdigo stavbnega gibanja v Mariboru, ugodno rešil.
a— Zanimanje za nakup dr. Turnerjevega posestva, krasen vinograd pod Kalvarijo z velikim sadonosnikom tik mestnega parka, ni ravno veliko. Kljub najširšim opozo-ritvam v časopisih sta se do danes javila samo dva resna reflektanta, dr. Glančnik in bančni ravnatelj Klobučar. Kakor slišimo, sili dedinja dr. Tornerjeve imovine, ljubljan ska univerza, v prodajo posestva, da more realizirati zamišljene štipendije za naše ab-solvirane pravnike v inozemstvu.-
a— Protestni shod narodnih železničarjev proti znižanju prejemkov. V soboto zve čer se je vršil v prostorih restavracije Union v Mariboru dobro obiskan protestni shod Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, katerega so se udeležili tudi člani nasprotnih organizacij, ter predsednik trgovskega gremija g. Weixl. G. Deržič je v daljšem govoru slikal sedanje razmere pri železnici, povdarja! posebno nezadostno nakazane kredite ter anarhijo, ki vlada v gospodarstvu železnic. Gosp. Juh je kritiziral pomanjkljivost prog ln ma-terijala, g. Weixl pa je imenom trgovskega gremija naglašal, da bi bila predvsem potrebna redukcija na najvišjih mestih. Gospod Ponikvar je poročal, kako se kršijj zakoni, o čemer priča posebno ukinitev 20 odstotne eksekutivne doklade nenastavlje-nemu osobju. G. Mohorko je poročal o stanovanjski bedi in pripomnil, da bo sedanji zakon z gotovimi izpremembami podaljšan za eno leto. Predlagane resolucije so bile sprejete soglasno.
a_ Za kongres JČL v Ljubljani in na Bledu se je v Mariboru prijavilo 30 Cehnr in Slovencev, članov Lige. Večinoma ie odpeljejo že v soboto z dopoldanskim osebnim vlakom, drugi pa s popoldanskim brzovlakom.
a— Nalezljive bolezni v Mariboru. Ztdnji izkaz mestnega fizikata izkazuje v času od 22. do 31. julija: 1 ozdravljen slučaj davice, 5 ozdravljenih in 3 neozdravljeni slučaii škrlatinke in 1 slučaj tifusa.
a_ Nova banka v Mariboru. Na Aleksandrovi cesti 15 je otvorila svoio podružnico Hipotekama banka jugoslovenskih hranilnic Podružnica le pričela včeraj poslovati.
a_ Okrajni zastop mariborski Danes prevzame pos!<= okrajnega zastopa v Mariboru nov okrajni zastop, ki ie sestavljal sledeče: Gerent Anton Lipovšek, posest, in gostilničar v Mariboru; prisedjjUci: Franc
Zunko, občinski predstojnik in posest, v Vertičah, dr. Anton Novačan, odvet. kandidat v Mariboru, dr. Radoslav Pipuš, odvetnik in industrijalec v Mariboru, dr. Viktor Kac, zobozdravnik v Mariboru, Josip Ošlag obč. svetovalec v Mariboru, Alojzij Kaloh. obč. predstojnik v Studencih pri Manboru, Peter LovTenčič, posestnik v Rošpohu, Peter Trinko, posestnik v Razvanju, Srečko Robič, veleposestnik v Limbušu, Viktor Gia ser, veleposestnik v Rušah, Karol Cerne. posest, v Framu, Jakob Florjančič, posest, nik v Sv. Miklavžu, Leopold Zupanič. obč. predstojnik Pesniški dvor. Franjo Žebot. narodni poslanec v Mariboru, Matevž Štra-ke, župnik v Sv. Petru, dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. Od prevrata naprej je vodil okrajni zastop dr. Leskovar. predsednik SLS v Mariboru, medtem ko ie novi gerent radičevec. Poprej so imet oki zastop Nemci v rokah. Dela bodo imeli novi možje v okrajnem zastopu dovoli, ker ;-o ceste v skrajno slabem stanju. Bodoči ist bo pokazala, če je imel gospod Pucelj sTei-no roko pri tem edinem uspehu, ki ga more njegova vlada zabeležiti v mariborske-n okraju.
a— Mestna občina mariborska razpisuje, a) pri zgradbi javnega stranišča na Kralji Petra trgu oddajo težaških, zidarskih, že-lezobetonskih, mizarskih, steklarskih, Pleskarskih, kamnoseških, asfaltnih in pečai-skih del; b) pri regulaciji Pobreške ceste oddajo težaških, zidarskih, kamnoseških in asfaltnih del; c) pri predelavi bivše I.an-gerjeve vile v dnevno zavetišče oddajo i\-darskih, cesarskih in mizarskih del. S 100 dinarji kolkovane in zapečatene ponudbe ie vložiti do 12. ure dne 11. avgusta v vluž -šču mestnega magistrata. Na ovitku mora biti označba: »Ponudba za izvršitev... del pri zgradbi javnega stranišča na Kralja Petra trgu« (oziroma naslov dela ad b) ali c). Takse in druge dajatve je vpoštevat: že pri enotnih cenah. Javna otvoritev ponudi ob navzočnosti ponudnikov se bo vršfla dne 11. avgusta ob 12.30 na mestnem th-gistratu. Za razpis potrebni načrti :n ipi-si so proti povračilu nabavljalnih stroškov na razpolago pri mestnem gradbenem uradu od 10 do 14. ure od dne 30. julija. Priloge je kolkovati s kolekom 5 Din za vsako polo t. j. za 4 popisane strani.
a— Nesreča pred frančiškansko cerkvijo. V nedeljo in pondeljek ie bil pred cerkviio kakor tudi v cerkvi patrov frančiškanov velik dreni. Žene so prišle z vseh plati po porci.iunkulske odpustke. Ko je prišla reka kmetica iz cerkve in se v gn.ieči postavila ob cesto, js prišla nenadoma pod konie nekega mimo vozečega kmeta. Zenico so ranieno prepeljali na njen dom.
Iz Celja
e— Redni sestanek članov krajevne organizacije Celje mesto se bo vršil danes zvečer v mali dvorani »Celjskega doma«. Začetek razgovorov ob 20.30.
e— Popravljanje grofije. Mestna občina je pr:čela s popravilom grofije. Prekriva se streha in postavlja zidarsko ogrod:e za re-noviranje fasade. Zunanjost poslopij v Celju je po večini lična, samo pri stiren poslopju justične uprave se nič ne gane. To posiop.ie, ki se nahaja v sredini mesta v nailepši ulici, je za Celje škandal.
e_ Pritlično stavbo pri Rakuševem skladišču na Kralia Petra cesti ie kupila ;,.est-na občina. Ta teden bodo začeli stavbo podirati, s čimer se bo Levstikova ulica razširila.
e— Zopet razgrajanje v mestnem parku.
Par večerov zapored so ponoSni lki razgrajali po mestnem parku 'n krčfli 'akc, da stanovalci nasproti parka spbh niso prišli do spanja. Celjsko polijijo prcsimo. da posveti tem perijodičnim razgrajtčcm potrebno pozornost in jih primarno kaztui.e.
Naši onstran granic
Mednarodni sejem na Reki se otvo n 5 t. m. Otvoritev izvrši minister za na« rodno gospodarstvo Belluzzo. NTa razstavi so udeležene najraznovrstnejše italijanske tvrd.še z blagom, namenjenim za izvoz na vzhod Jugoslovenska izložba obsega lesne izdelke, umetno pohištvo in v narodnem slogu, kovinske izdelke, igrače, gosli itd. V rusKi izložbi je mnogo kožuhovine, lesa, ži« ta, kovin, tobaka, sirovin itd. Jugosloven* ske tvrdke na izložbi so večinoma iz Za« g'eba, iz Slovenije ni nobene. Zelo obširno so zastopana razna podjetja iz Goriške in ir. Furlanije. med njimi Bavčarjevo kotlar« stvo v Lokavcu, slovensko čebelarsko dru« štvo v Gorici, šola za čipkanje v Gorici, čevljarska zadruga \ Mirnu, Černičevo sed« larstvo v Gorici Italijanskih tvrdk iz Ju« lijske Krajine je polno. Fričakuje se obilen poset zlasti iz Jugoslavije in Madžarske pa tudi iz Češkoslovaške in Poljske. Na Reki upajo, da bo letošnji mednarodni sejem, združen z lesnim kongresom, znatno pripo* mogel k prometu in kupčiji z zaledjem; predvsem pa imajo Rečani in še več drugi Italijani pred očmi pričetek velikega trgo« vanja z Balkanom, na katero čakajo že sila no težko.
p— «Borba za žito* pozdravlja »Istarska Riječ« s toplimi besedami. Prav je, da jo je napovedal in da jo vodi sam prvi mini« ster Tudi nagrade dobijo oni seljaki, ki bodo mogli izkazati, da so sami največ zemlje nasejali. V račun obdelane zemlje pa bi se morala vzeti tudi muka onega se« ljaka, ki na svojem kamenitem posestvu ne more porabljati ne strojev in ne drugega gospodarskega orodja, marveč mora obde« lati v znoju obraza svojo suho in trdo zems Ijo z motiko in strpačo. Istrski kmetje de« Is jo tako že od davnega časa. V Istri so kraji, kjer naš seljak v vrečah nanosi zem« ljo. jo posipa med kamenje, gnoji in zase« je. Istrski poljedelec ni iskal nikdar ne po« hvale in ne odlikovanja, prosil je le oblast, da ga podpira v njegovem mučnem delu. Letos bo slabo. Poplave so napravile ogrom no škodo. Kmeta čakajo davki in druga plačila. Kako bo jeseni, ako ne bo semena? Istrsko poljedelstvo je ob vsej marljivosti kmeta tako, da je potrebno denarne pod« pore za nabavo orodja in semena ter obzi« ra pri odštevanju davkov Potem bi se bor« ba za žito krepko nadaljevala.
p— Sramota. Tržaške «Novice» priobču« jejo tri prizore naše slovenske sramote. Pa takih prizorov je mnogo! Na trgu v Trstu in tudi še kje drugod, se silijo slovenska dekleta z italijanščino. Ali s kakšno? Ka« kor jo pač znajo, par italijanskih pa par slovenskih besed. Prodajalka je Slovenka in ne ve, s kom ima opravka, ker sta de« klini tako«le po mestno oblečeni. Govori pol italijansko pol slovensko. .. Oče druži« ne ie Slovenec, delavec. Hči odgovarja n^i njegove slovenske besede italijansko, mati pomaga večinoma po italijansko in tako prehajajo slovenski otroci k drugorodcem.
Na vlaku se sliši italijanščina med sloven« skimi dekleti in fanti... Te sramote je ved« no več!
p— Gorenja tržaška okolica ima po ita« lijanskem štetju iz leta 1921 prebivalcev 10.072. Po statistiki iz leta 1910. ie bilo pre« bivalstvo skoro izključno slovensko Leta 1921 pa so našteli 3494 Italijanov in samo 6956 Slovencev. Šteli so po »občevalnem jeziku«.
p— Slo\-cnskih služkinj je v Trstu veli« ko število. Razmere na kmetih so take, da morajo dekleta od doma V Trstu pa tudi že po drugih mestih jih je mnogo. Gospo« dinje jih imajo rade, ker so pridne služki« nje in rade ubogajo. Kako pa je poskrblje« no za slovenske služkinje? Potrebne so dobre organizacije!
p— Na Opčinah je bil v nedeljo velik ples v korist «Lege«. Prišlo je mnogo Trža« čanov in med njimi tudi občinski komisar Perez. Italijansko poročilo pravi, da ie bil obisk mnogo večji nego navadno in da je uspeh nepričakovano ogromen.
p— Vlak je povozil blizu Nabrežine de« lavca Moroviča, starega 26 let. Zvečer je šel v družbi tovarišev domov. Ko so šli čez progo, je pridrvel vlak, tovariši so pri« šli pravočasno na cesto, Moroviča pa je za« grabil stroj in razmesaril.
p— Železnica v postojnski jami. Na ma> li železnici v postojnski jami bo vozilo od« slej osem vlakov, vsak po 20 vozov za 240 oseb. Železnica je dolga 6 kilometrov in pol. Povodom reškega mednarodnega sej« m a se pričakuje v Postojni mnogo tujcev.
p— Izseljenci v Argentiniji poročajo do« mov strašne reči. Delati morajo kot živina ali zaslužek je slab in skrajno mora štediti in si pritrgovati od ust, kdor si hoče shra« niti kaj denarja. Marsikdo bi se rad vrnil, da bi le imel novce za potne stroške, še potrebne obleke si ljudje ne morejo naku« piti. Potem dobivajo pa še od doma pisma, da naj pošljejo kaj denarja, kajti doma je revščina. Posebno iz Istre je mnogo ljudi v Argentiniji, kjer trpijo in umirajo v mislih na svoje rojstne kraie.
p— Nesreče v tovarni strojev pri Sv, An« dreju v Trstu se dogajajo zelo pogostoma. Pred kratkim je mehanika A. Sturma v de« lavnici cDiesel« motorjev vrglo pod kolo s tako silo, da je obležal mrtev. To je le« tos že sedma nesreča. Polno je še nezgod z opeklinami, z izgubo prstov, roke. noge ... Mladi ljudje puščajo življenje v tovarni« škem delu. Kje je pravi vzrok?
p— V Števerjanu v Brdih je še polno lju« di v lesenih barakah, ki postajajo vedno bolj nezdrave. Po zimi preveč mraza, po leti preveč toplote. Kolonom se godi slabo, kakor vedno. Ves božji dan dela, zvečer pa marsikateri nima prostora, kamor bi le« gel, da bi bil varen pred dežjem in vihar« jem.
p— Obesil se je v Straži pri Cerknem 601etni Ivan Skvarča. Imel je veliko druži« no in obilo dolga
Iz Trbovelj
t— Tatvine dinamita v Trbovljah. Pri Dukičevem podjetju v Trbovljah so prišli na sled tatvinam dinamita, o katerih se je govorilo že dalje časa.
t— Zboljšana konjunktura pri TPD. Ker je dobila TPD naročila, se je položaj v Hrastniku in v Zagorju v toliko izboljšal, da je uvedeno polno zaposlenje, po kate« rem delajo rudarji povprečno 25 dni na mesec V Trbovljah še ni upeljano polno zaposlenje, pričakovati pa je v kratkem tudi tamkaj.
t— Uradni dan okrajnega glavarstva se bo vršil danes na občini v Trbovljah.
t— Gož na bivšem dnevnem kopu. Ko se je vračala družba rudarjev iz Hrastnika v Trbovlje preko hriba, ki loči oba kraja, je naletela na kamenitem svetu nekdanje« ga dnevnega kopa na 2 m' dolgega goža, k se je grel na solncu.
t— Okrajno cesto pri cementarni v Tr« bovljah bodo razširili in zavarovali proti eventualnim nesrečam Velikansko skalo na levi strani ceste so že razstrelili. Kakor znano se je pripetilo na tem mestu že več nesreč. Tako je zavozil lansko leto avto« mobil s potniki v globoko Trboveljsko.
Iz Laškega
I— Še drugi župan v Laškem. Sobotni <Slovenec» odgovarja na moje dopise ter pravi, da ni zadovoljen s sedanjim našim demokratskim županom in da bodo kieris kalci «imeli svojega« župana. Mi jim ga od srca privoščimo ter želimo, da bi se gle« ds osebe svojega župana kmalu zedinili. Sedaj namreč izbirajo med starim Ul. iz marijagraške ceste in pa dopisnikom «Slo« venca« — tedaj prav težka izbera. Občin« sko pisarno bodo lahko imeli v farovžu. kjer je toliko praznih prostorov.
1— Klerikalni konzum. «Slovenec» pravi, da ni treba obrtnega ogleda za njihove kon zumne prostore. Ne odrekamo ozkih zvez njegovega dopisnika z našim poglavarstvom vendar dvomimo, da so ga tam tako podu« čili, ker bi to pomenilo dvojno mero za demokrate in klerikalce. Res je pa tudi. da se vsa javnost, ne samo laška, temveč celega okraja zgraža nad takim postopa« njem. ker ve. koliko se mora boriti vsak rfr ig trgovec ali obrtnik za shčne pravice, ki. iih poglavarstvo klerikalcem brez na« daljnega deli. ('Slovenec« se tudi čudi, da nasprotujemo klerikalnemu konzumu in za« kaj nisem navedel imen onih, ki so se tam včlanili. Ni potrebno! Prizadeti se sa«
fl §11611V02I1I
za avtomobile 'r motacikle na UU^EM
dne 3. avgusta.
Prijave sprejema tajništvo »Avtokiuba , L ubljana, Kongresni trg 1.1.
S746 ii
mi poznajo, Laščanom so pa tudi znani. Naše dobre, solidne trgovce poznajo ti ljudje le tedaj, ko jih rabijo in ko iščejo pri njih opore in pomoči. Sicer pa komaj čakajo, da udarijo po njih. Mi ne bomo nehali povdarjati: konzum v Laškem je ne« potreben; ker imamo dobro razvito trgovi« no in obrt, je ustanovljen le zato, da io oškoduje in da pridobijo klerikalci nekaj volilcev. Konzum bo prinesel srečo dvema, trem, vsi drugi bodo pa plačevali, da bodo črni. To pa menda ne bo prehudo, ker pra« vi »Slovenec«, da imajo klerikalci sredstev toliko, da si bodo postavili tudi klerikal« ni dom.
1— Svojega advokata hočejo klerikalci imeti v Laškem, kakor pravi »Slovenec«. To ne bo vleklo ker pravijo ljudje: v La= škem imamo dva advokata, v Celju deset, vendar so cene povsod enake. Konkurenca pri advokatih ne vpliva na njih račune.
k tiiti a z njim gina ??la lepota,
?ko ne uporabite
'fsa&ttnr L
^DEUNAPATT:'^
Mm Patri
ariško emulzijo ia pranie temta. Dtekleničica stane Jin 30— in se lobiva v vseh le-arnah drogerl-ah in parfumeri-ah. Glav. zaloga a Jugoslavijo Zagreb, Gajeva ulica & 9i
Vremensko poročalo
.avtu. i Ljuaiiu::. 3 avgusta 192.
v/išn.. Datomelra dOS.fc m
Kra	Cas		jofum.	Temner.	Aei. i/t£-96 0/0	Smei vetra n brzina v m	0Dla>-nos 0—10	Vrsta padavine	
								opazovan u	. mir, r o t ure
opazovanja									
		7-	765 3	13-4	90	E 1	10		1.3
Ljubljana . . 1		i.	7o5'5	13-7	92	W 1	10		
(dvorec |		14.	763-8	221	42	E 1	5		
l		21.	7632	18-3	61	SE 3	5		
Maribor ...		8.	764 7	16-0	70	NE 3	7	dež	5.0
Zagreb . . .		8.	76 rl	16-0	92	W 4	0	dež	8.0
Beograd . . .		8.	762-7	160	78	NW 3	3.		
Sarajevo . . .		8.	7643	15-0	73	mirno	2		
Skoplje . . .		7.	762-3	20-0	66	E 1	3		
Dubrovnik . .		7	763-4	240	45	mirno	0		
Praga . .		7	ooo-o	oo-o	—	0	0		
Šport
Naši javnosti!
V dneh 7. in 8. avgusta t. 1. se bo podpi« sani odbor obrnil na širšo javnost s pro« šnjo, naj vsak po svoji dobri volji in mož« nosti prispeva, da nam bo omogočeno po« slati žensko državno reprezentanco, ki bo po večini sestavljena iz Slovenk, na ženske svetovne igre, ki se vršijo v Goteborgu, dne 27. in 28. avgusta t. L, kjer ji bo da« na prilika, da častno zastopa jugoslovensko trobojnico. Ker so s tem pohodom zvezane potežkoče gmotne narave, bo imel v ime« novanih dnevih podpisani odbor cvetlični dan. kier bo apeli ii na darežljivost vse naše javnosti. Ako upoštevamo izredno važnost gotebor.ških svetovnih iger, smo prepričani, da nam bo vsak prihitel na po« mo: po svoji možnosti. — Ljubljanski lah^ koatletski podsavez.
Jubilej S, K, Slavlja
SK Slavij a, Ljubi jana«Vodmat proslavi v dneh 7. in S. t. m svoio petletnico. Ob tej priliki se vrši na igrišču SK Ilirije no« gometni turnir za dr Perkov pokal. V tur« niriu sodelujejo moštva Slrrfana. Hermesa. Jadrana in Sla vi je. Tekme, ki se vrše oh vsakem vremenu, se odigrajo sledeče: Dne 7. t. m. ob 16. S! a vi j a : Slovan in ob 17.45 Hermes : Jadran. Dne 8. t. m. oh 16. uri I. par premaganca in ob 17.45.il. pur zrna« gcvalca iz tekem dne 7. f. m
Nadalje se vrši dne 8. t. m. oh 10. do« poldne slavnostni občni zbor v šolski telo« vadnici v Novem Vodmatu.
Kot zaključek proslave se vrši istega dne od 16. ure dalje velika vrtna veselica v gostilni A. .Štor v Vodmatu. Poleg razno« vrstnega sporeda, se bo na veselici izročil pokal zmagovalcu v nogometnem turnirju, ostalim sodelujočim moštvom pa spomin« ske plakete.
Pokal in plakete so v izložbi trgovine Štor v Vodmatu K vsrm prireditvam vljud no vabi odbor.
V Ljubljani ie povprečni barometer višji kot včeraj za 1.00 mm.
■olnr, v na:a ob 4*46 zahaja ob 19"25, iuna vzhaja ob 00 23 aiiaja ob 15"32.
Dunajska vremenska napoTed za sredo: Južne Alpe: Pretežno jasno, mogoče nevihte,
nekoliko topleje.
Tržaška vremenska napoved za sredo: Navadni šibki vetrovi, nebo pretežno jasno, temperatura od 19 do 26 stopinj. Morje skoraj mirno.
Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 20 v Narodni kavarni seja u. o., na katero se poživljajo z vabilom gg. delegati vseh ljubljanskih klubov in delegata SK Krako« vo in Panonija. Predmet: razvrstitev klu« hov v prv. letu 1926 27. Ob 21. seja p. o. istotam. — Tajnik 1.
Iz LNP. Sledeči gg. se naprošajo, da sc udeleže zanesljivo kondicijskega trenin« ga, ki se vrši danes ob 18.30 na igrišču SK Ilirije: Miklavcič. Bcltram, Pleš, Zupančič Lado in Gabe. Zemljak, Herman. Oman. Martinak, Dobrlet, Kreč, Vrtačnik, Dekle« va. Opremo je prinesti seboj. — Podsavez« ni kapetan.
Medklubski odbor za juniorske tekme za pokal SK Ilirije. Danes v sredo ob 20.30 važna seja v kavarni Evropa. Prosi se zla« sti zanesljive udeležbe delegatov Hermesa in Marsa. V nedeljo 8. t. m. se igra prvo kolo utešnih tekm ter podaljšek tekme Ja« dran : Olimp. — Predsednik.
ŽSK. Hermes. Zadnja seja upravnega odbora pred občnim zborom ki se vrši v soboto dne 7. VIII. v gostilni Šlibar, se vr« ši danes (v sredo) ob 20. v lokalu. Prosijo se vsi gg. odborniki, da se iste zanesljivo udeleže. Na sejo se pozivata ponovno tudi gg Kepec in ing. HTOvatin ter gospica Mara Rupertova. Pozivajo se vsi igrači, da takoj oddajo vso opremo pri gospodarju g. Ster« letu. Občni zbor se vrši v soboto 7. VIII. cb 20. v gostilni Šlibar. Tajnik I.
ASK Primorje (Kolesarska sekcija) pri redi v nedeljo dne 15. avgusta t. 1. velike medklubske kolesarske cestnc dirke. Spo« red je nastopni: 1. Medklubska dirka na progi Ljubljana « Krka « Stična « Ljublja« na « Kranj « Mengeš « Ljubljana (km 145). Start na Kongresnem trgu ob 7. zjutraj. Cilj pri km 1.200 na Dunajski cesti. Dari« la: 1, Častni pokal in diploma. 2. in 3. da« rilo in diploma. IV. in V. srebrna kolajna in diploma. VI. VII. in VIII kolajna in diploma. V maksimalnem času dospeli do« be spominske kolajne. Maksimalni čas zna« ša eno uro za prvim. Prijavnina 15 Din. Ob 10. uri na Dunajski cesti pri km 1.200:
2	Medklubska dirka juniorjev na 10 km;
3	Medklubska dirka novincev na 10 km. Darila: 1. Srebrna kolajna in diploma 2., 3., 4. in 5. kolajna. Prijavnina 10 Din. Da« rila za klube: Častni pokal, dar članov ASK Primorje za klub, čigar člani bodo imeli najboljšo klasifikacijo pri dirki na km 145. Pokal članov ASK Primorje osta« ne last onega kluba, ki bo zmagal dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Vozi se po pravilniku Kot. Saveza SHS. Prijave sprejema g. Fr. Brumat do 13. avgusta
Jurija za damsko pr\>enstvo LLAP, dne 7. in 8. avgusta 1926. in izbirni damski mis ting LLAP za Goteborg, dne 10. avgusta. Starter za teke: D Sancin, starter za sko« ke in mete: S. Sancin; sodniki na cilju: Go« rec ing. Debelak, Rvbar. Baltesar, Letnar; časomerilci: Vodišek, Slamič, Sancin S., Brumat; sodniki za skoke in mete: Grego« rič, \Vindisch, Pevalek, Gnidovec: reditelj starta: Vončina, Sancin M.: sodniki na te« kališču: isti kakor pri skokih in metih; za« pisnikar: Saksida; oglaševač; Čamernik in Kordelič; zdravnik: dr Perpar: vrhovni re» ditelj: Šetina; vrhovni sod: Rvbar. Debe« lak, \Vindisch, Sancin D.. Pevalek, Vodišek Gnidovec. Sodniški zbor mora biti oba dneva na igrišču ASK Primorje najpozneje ob 17. uri,"v torek. 10. t m. pa ob 17.30. Vsak klub. član LLAP iz Ljubljane, mora vse tri dn' postaviti po tri reditelje, ki se morajo javiti vrhovnemu reditelju g. Šeti« ni, na igrišču ob 16.30 uri. Gg, časomerilci morajo dati kronometrirati svoje ure pri urarju g. Krapežu, Jurčičev trg in predlo« žiti vrhovnemu sodu tozadevno pismeno potrdilo. Stroške za kronometriranje nosi LLAP.	Tehn. referent.
LLAP. (Službene objave.) (Iz seje dne 2. avgusta.) Damsko prvenstvo LLAP, dne 7 in 8. avgusta, nadaljevanje damskega iz« birnega mitinga za Goteborg. dne 10 av« gusta in moško prvenstvo LLAP, dne 21. in 22. avgusta se vršijo na igrišču ASK Pri« morje, ker je igrišče SK Ilirije v imenova« nih dneh oddano.
Mednarodni teniški turnir za prvem stvo Jugoslavije se vrši 31. avgusta in sle« deče dni v Zagrebu. Na ta turnir so. po« vabljeni najboljši igrači Italije. Francije, Nemčije, Anglije, Runvunije. Češkoslova« ške in Avstrije. Pokroviteljstvo nad to pri« reditvijo je prevzel kralj Aleksander, čas t« no predsedništvo pa princ Pavle.
Darujte za sokolski Tabor!
Gospodarstvo
Zapiranje točilnic alkoholnih pijač na stoječe goste
V	glasilu >aveza finančne kontrole jc iz-šel pred nedavnim časom članek o točilcih alkoholnih pijač na stoječe goste, v katerem trdi člankar. da se morajo v vaseh, ki niso kopališča ali letovišča iu ki tudi ne štejejo nad Sflbo prebivalcev, zapreti vse točilnice na stoječe gost«. Take točilnice smejo po član karjevem mišljenju ostati -vuno še v mestih in trgih ter v kopališčih in letoviščih, ker vasi s' 3000 prebivalci na jbrže pač ne bo.
Članek je vzbudil med očesni finančne kontrole, ker je avtor članka gosp. P. priznan strokovni pisatelj., veliko pozornost in mnogi organi so se dali po njun zave.-ti. da krivo tolmačijo tozadevni predpis ter tudi točilce poučavajo v tem smislu. Krivo tolmačijo^ pravimo, ker člankar P. kljub svoji priznani strokovni sposobnosti v tem vprašanju vendarle nima prav. kakor hočemo v naslednjem dokazati.
Članka r utemeljuje svojo trditev s členom 105. pravilnika o gostilnah, ki se glasi:
Vsi dosedanji točilci pijač na drobno, iz 4. pripombe k tarifni postavki 62. taksne, tarife morajo spraviti svoje obratovalnice v sklad s predpisi členov 81.. 83., 84. in 85. tesa pravilnika. Kdor n« bi spravil svojega lok?la v sklad s temi predpisi v šestih mesecih cd diw, ko se j-azalasi la pravilnik (1. j. od dne 30. julija "19.5). izgubi pravico točili pijače v tem.lokalu.-
Kje je tukaj govor o krajih, kje se sme točiti na stoječe coste? Govor je samo o tem. da se morajo lokali v šostih mesecih spraviti v sklad z novimi predpisi, ne pa. da se morajo točilnice v vaseh, ki niso kopališča ali letovišča, v šestih mespcih zapreti, ker sp po novem pravilniku v teh krajih nove točiluice lie morajo ustanoviti Ako bi bila ta namera zakonodavna. ti jo bi! izrazil nedvomno na drugi način, ker jiovsod lani. kjer zakonodavec ni priznal pridobljene pravice. ali jo .ie omejil, je navedel to izrecno in popolnoma jasno.
V	členu 82. pravilnika o gostilnah sicer res stoji, da se bifeji in druge točilnice na stoječe eoste ne smeio obavljati (držati) v vaseh L manj nego 5000 prebivalci, toda za ukinjeuje ali preureditev poedinih že obstoječih obratovalnic morejo priti v poštev samo prehodne določbes, ki urejujejo prehod iz starih predpisov v nove, v tem primeru torej samo člen 105., ki pa govori samo
0	preureditvi lokala, nikakor pa ne o splošni zabranitvi točenja na stoječe goste v poedinih krajih. Interesantno je dejstvo, da je tudi prevajalec pravilnika o gostilnah moral imeti isti občutek, ker je v slovenskem uradnem prevodu vzel v členu 82. za besedo <obavljati», izraz ustanavljati,. mesto - opravljati» ali <držati>.
N'a prvi hip izgleda, da vprašanje zatvo-
1	itve bifejev in ostalih lokalov, kjer se točijo pijače samo na stoječe goste, ni večje važnosti, ker takih obratovalnic v vaseh navadno ni, v mestih in trgih ter kopališčih in letoviščih pa ilak smejo tudi v naprej še ostati. Temu pa ni tako. Med ^točilce iz 4. pripombe k tarifni postavki 62. taksne tarife , ali kakor jim mi na kratko pravimo, ined točilce na stoječe goste spadajo namreč i udi vsi oni trgovci, ki prodajajo alkoholne pijače samo v zaprtih steklenicah ali te steklenice sami polnijo. Teh pa ie tudi. v vaseh precejšnje število.
Ako bi obveljalo mnenje, izraženo v članku gosp. P., potem bi smeli ti trgovci prodajati žganje in druge alkoholne pijače samo še v originalnih steklenicah, kakor so jih dobili iz tvorniee ali od veleprodajalca. Oni bi bili sicer potem oproščeni vsake točarin-ske fakse, ali zato bi izgubili dobiček, ki ga imajo, če polnijo steklenice sami.
Kako morajo biti lokali urejeni, da odgovarjajo predpisom, ie obrazloženo v predhodnem članku o točarinski taksi, zato ni potrebno nanovo o tem razpravljati. Ugotovitev, ali so lokali urejeni, kakor treba, odredi srezki poglavar in on je tudi pristojen za odločbo, ali naj se obratovalnica zapre ali ne. Proti odločbi je dovoljena pritožba na velikega župana, taksirati pa se mora taka pritožba z 20 Din.
Tržna poročila
NoTosadska blagovna borza (3. t. m.). Pšenica: baška, nova. 13.5 vagona 260 do 265; baška, nova. do 31 avgusta, 3 vagone 265; sremska, 2 vagona 265. Oves: baški, novi, 2 vagona 150—152; sremski, 2 vagona 157.50. Ječmen: baški, novi, 65 kg, 2 vagona 160. Turščica: baška, 6 vagonov 185. Moka: baška, <0> kombinirana, nova,-6 vagonov 465 —470; baška. <2», 2 vagona 420; baška, «5», nova, 1 vagon 370. Otrobi: baški. v jutastih vrečah, 2 vagona 120. Tendenca nespremenjena, v pšenici čvrsta.
Dunajski goveji sejem (2. t. m.). Dogon 2626 glav; o<i tega iz Jugoslavije 321 komadov. Zaradi zmanjšanega dogona so cene prvovrstnim volom in kravam poskočile za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.40—1.60 (izjemno 1.65—1.85). II. 1.15—1.35. III. 1.05-1.15, biki 1—1.40, krave 0.90—1.40. slaba živina 0.50—0.80 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkti (2. t. m.). Ker se vremenske prilike niso zboljšale, se je čvrsta tendenca nadalje okrepila. Imetniki blaga so zahtevali povišane cene. Kupčija je bila zelo majhna. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 41.50—42, madžarska potiska (nominelno) 42—43: rž: 26.50—27.50; ječmen: domači novi 32.50—40; turščica: 25.25—26.25: oves: domači 28.50—29.50. rumunski 26 do 27.
= Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Hmel^rsko društvo za Slovenijo v Žalcu nam piše z dne 3. avgusta: Dasi je deževje skoro prenehalo in čeprav so noči še hladne ter je zjutraj navadno megleno, vendar se hoče vreme počasi spreobrniti na boljše. Zaradi tega je tudi rastlina v razvoju nekoliko napredovala. Golding, ki je bogato obdan s cvetnimi priveski, prehaja v kobule. Po peronospori napadeni pozni hmelj ima le redke cvetne nastavke. Stanovitno prav lepo poletno vreme bi zelo prija-lo in bi pospeševalo razvoj in zorenje kobul. Hmeljski nasadi so prosti živalskih škodljivcev. Vedno se še povprašuje po hmelju potom predprodaje, vendar brezuspešno, ker hmeljarji vobče ne marajo za takšno kupčijo.
= Naša vojvodinska pšenica na hudim peštanski borzi se po tamošnjih uzaneah označuje kot madžarska. To je napotilo predsednika novosadske borze Gjungjerskega, da ie interveniral in zahteval, da se vojvodin-
ska pšenica označuje kol jugoslovenska. Naše poslaništvo v Budimpešti je istotako poslalo budimpeštanski borzi akt, v kate re« se isto zahtevia. ker bi .sicer moglo zaradi tega priti do uespor.Tznm*. Predsedni štvo budimpeštunske borze |xj je mišljenja, da ta zadeva nikakor ni političnega značaja ter da se vojvodinska pšenica označuje kot madžarska iz razloga, ker f>i se oznaka 'ju-proslovenska pšenica- mocla napačfto tolmačiti. Vojvodinska pšenica je namreč po ka-kovoslr bol jša kakor srbijauska.
t= Dfthave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 3. t. m. ponudbe za dobavo 1 vagona portlandskega cementa. — Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe za dobavo instrumentov za preizkušnjo lokomotiv. Pogoji so na vpogled pri imenovanem oilelenju ob <lel?\nikih od 10 do 12. ure. — Dne 12. t. m. se bo vršita pri direkciji riižavnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave bela kovine. — Do 12. t. m. sprejema: direkcija državnega rudnika v Velenju ponudbe za dobavo 2 vagonov krajnikov: direkcija državnega rudnika v Ljubi.ii '/.a dobavo specijalne ■/.iflne ure za električno centralo ter za d> bsvo delov stranišč in svinčenih revi: direkcija državnega rudnika v fvalvsnju za riobt-vo termeuic. — Do 14. t. m. sprejema direkcija državnega rudnika v, Kakap^i ponudbe za dobavo impregnirauiii drogov, do Ui. t. m pa za dobavo mila. kave. riža in svinjske masti. — Dne 18. t. ni. se bo vršila pri Ode-lenju za mornarico v Zenuinu ofertalna licitacija' glede dobave platna, špag?. voska it 1 — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubi««i na vpiv gled.
Teikoče ,\»ve dunajske bautn? družb*.
Z Diuia.ja poročajo: Ze dlje časa so se vršila pogajanja glede likvidacije Nove. dunajske bančne družbe (Neue Wiener Bankgeseli-schaft). Kakor pa je podoba, ne bo prišlo do mirne likvidacije, temveč bo družba prosila za otvoritev poravnaln-ega postopanja.
= Nova runmnska izvozna carinskd tarifa bo po vesti iz Bukarešte stopila dne 5. t. m. v veljavo.
= Padec brezposelnosti ua Dunaju. V
drugi polovici julija t. 1. se je nezaposlenost na Dunaju nekoliko zmanjšala, iu sicer zh okrog 500 oseb. Ta majhni jiadec pa se ne smatra za zboljšanje konjunkture, nego nanaša skoro izključno na zastopanja dopustu ikov. zlasti v skupini nameščencev.
— Tujci ne morejo biti zastopniki inoicm škili tvr»lk t Grčiji. Atenski službeni list je objavil vladno naredbo, |x» kateri se zabr.i-njuje inozemskim državljanom prevzemanje zastopstva inozemskih tvrdk. Ta pravica je v bodoče pridržana izključno samo grškim državljanom.
= Vzrok padanja lire. Kakor poročajo iz Rima. prevladuje v italijanskih tnerodajnili krogih mišljenje, da italijansko liro ruši špekulacija na švicarskih in nemških tržiščih.
Borze
3. avgusta.
LJrBL»lAN'A. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupcij-ški zaključki.) Vrednote: investicijsko 72—73. Vojna škoda 290—290 (290), zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195, Ljubi janska kreditna 175—195. Merkantilna 90—90 (90). Praštediona 867—872. Slavenska 50—0, Kreditni 165—173. Strojne 0—110. Vevče 102—0. Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: Zaključek samo eden: irami, 5/6 od 4 m Ha-prej, 3 7 5—6 ni, 6/8 4—10 m 7/9 5—11 m. fco meja, 2 vagona po 26s. Povpraševalo se je po tramih in lanenem semenu. Ponudbe so bile v hrastovih plohih, tramih. smrekovih in bukovih hlodih, glini, pšenici, luršči-ci. otrobih, ovsu in belem fižolu.
ZAGREB. Zasebne vrednote brez sprememb ob minimalnem prometu. Vojna škoda je dalje poskočila za nekoliko točk ler končala pri čvrsti tendenci za promptno blago na 293. — Dinar v Curihu nespremenjen. Francoski frank je bil danes nadalje čvrstejsi. Povod njegove čvrstoče je predvsem sprejem Poincarejevih predlogov v zbornici. Lira je bila danes malo slabša in se je tudi v Zagrebu trgovala s tendenci padanja. Drugače je na zagrebškem deviznem tržišču bilo slabo razpoloženje za nakupovanje. Večji del povpraševanja je kakor običajno pokrila Narodna banka. Skupni devizni promet 9.3 milijona dinarjev. Notirale so devize; Amsterdam izplačilo 2279 do 2289.* Dunaj izplačilo 799.25—803.25. ček 199.15— 808.15.' Berlin izplačilo 1349.25 do 1353.25. Italija izplačilo 184.4s—1r5.68. London izplačilo 175.03—276.25. ček 273.037 do 276.237. Nevv Vork ček 56.465 -56.765. Pariz izplačilo 149—151. Praga izplačilo 167.38 do 168.38. ček isio. Švica ček 1094.s-1098.8; valute: avstrijski šilingi *03. !''-'<• 187.9 do 189.1: efekti: bančni: Eskomptna 100 do 100.5. Poljo 14-13.5. Hipo 35—56. Jugo 91—92. Ljubljanska kreditna 175—0. Obrtna 55—56. Praštediona k70—s72.5. Litorale 2 do 10. Slavenska 30—32.5; industrijski: Du-brovačka. zaključek 310. šečerana Osijek 263 do 270. kis 30 —52. Gutmauii 195—200. Sia veks 112- 113. Slavonija 31.3 32. Trbovlje 340—345. Ekspjoatacija 10-15. Vevče 105—0 državni: investicijsko 73—73,3. aararne 30 do 41, Vojna škoda, promptna 292—292.3. za avgust 294—295. za september 0—300.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 800—800.75. Berlin 1349.5—1350.3. Budimpešta 0.0795 do 0.07965, Bukarešta 25.25—25.65. Italija 183 do 185.75. London 275.4 —273.3. Xe\v Tork 56.58—56.59. Pariz 150—151. Praga 167 73 do 167.8. Švica 1093.75—1096.25.
TRST. Devize: Beosrad 34.50—55. Dunaj 430—440. Praga 91—92. Pariz 81—82. London 149.80—130.50. Ne\v Vork 30.75— 31. Curih 595—600. Budimpešta 0.0425- 0.0435. Bukarešta 13.50—14.30; valute: dinarji 54—55, dolarji 3050—30.73. 20 zlatih frankov 116—121, zlata lira 594.37.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.44—12.4s. Berlin 167.93—168.43. Budimpešta 98.73 do 99.03. Bukarešta 3.2650—3.2850. London 34.32—34.42. Milan 22.88—22.98. New York 705.53— 708.03. Praga 20.90-20.98. Sofija 5.08—5.12. Varšava 77.50—78. Curih 136.43 do 136.95; valute: dinarji 12.43—12.49. dolarji 703.25—707.23.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.48. v Berlinu 7.4t|t v Londonu (popoldne) 275; v Ne\v Yorku (2. t. ju. po borzi) 1.77 in pol.
CURIH. Beograd 9.115. Berlin 128.025. Nevv Tork 516.75. London 25.125. Pariz 13.65 Mitan 16.725. Praca 15.805. Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.33, Sofija 3.75, Dunaj 78.1375.
Iz življenja in sveta
Konec Dreherjev v Avstriji
Pred kratkim so avstrijske novine raznesle vesti, da so zadnji potomci Dreherjeve rodbine, znane pivovarnar-ske familije, prodali, oziroma odstopili vse svoje akcije trem dunajskim vele-bankam: Kreditnemu zavodu, Wiener-bankvereinu in nižje-avstr. Eskomptni družbi.
Ti glasovi sc sedaj potrjujejo v polni meri. Prodaja delnic je čisto naravna posledica trgovinskega procesa, ki se je pripravljal že leta in leta v tem ogromnem koncernu. V razmerah, ki so nastopile po vojni, je namreč tudi Dreherjeva rodbina utrpela precej veliko škodo. Njeni dolgovi so se kopičili od dne do dne in so dosegli slednjič vsoto 30 milijonov šilingov. Velebanke, ki so kreditirale Dreherjcm visoke zneske, so s tem že postale nekako napol lastnice podjetja. Slednjič se je stvar rešila kar avtomatično, samo od sebe; in dasi plapola v Schwechatu še vedno zastava Dreherjeve rodbine, je vendarle ime Dreher samo še formalnega pomena.
Dreherjeva rodbina je zelo stara, njena popularnost sega za dobrih 150 let nazaj. Prapoglavar rodbine Franc Anton Dreher je priromal v Avstrijo iz Wurttemberga: bil je mož velike inici-jative ter moške podjetnosti. Prišel je na Dunaj kot čisto navaden reven človeček brez beliča v žepu. Živel je od natakarstva in se je na Dunaju poročil. V tem času so začeli v njegovi glavi dozorevati načrti o ustanovitvi lastne pivovarne. Mož je kupil najprej neko hišico v Lanzendorfu in je prevažal z eno samo kravico ječmen v začetniško tovarno, odkoder je vozil zopet svojim odjemalcem pivo. Šlo mu je dobro in ker je bil štedljiv in soliden, je kmalu prihranil nekaj denarja, s katerim je zamenjal svojo pivovarno v Lanzendorfu za boljše podjetje v Leopoldstadtu Pozneje je ustanovil tvornico za pivo v Schwechatu, ki tvori še danes jedro Dreherjevega podjetja.
Toda prišle so napoleonske vojne, ki so napravile Dreherjevemu blagostanju konec. Mož, ki je umrl leta 1820., je zapustil svoji vdovi prav malo denarja in premoženja, zato pa tem več skrbi. Imel pa je desetletnega sina, ki je bil v šoli vzoren učenec ter so ga hoteli do-študirati za duhovnika ali za učenjaka. Očetova smrt je izpremenila to namero. Deček je moral, čim je dovršil ljudsko šolo, s trebuhom za kruhom in usoda ga je zanesla na Angleško, kjer je bila takrat centrala pivovarstva. Dobra štiri leta je opravljal posle navadnega delavca in podajača v angleških fabrikah, in ker je bil bistre glave, je izvohal marsikaj, s čemer se je pozneje okoristil. Poln mladostnega ognja in velikih načrtov se je vrnil na Dunaj, preuredil je očetovo podjetje, sestavil pivo, katero mu je dal ime <Kaiserbier». izpopolnjeval je ta produkt od leta do leta ter je slednjič začel variti takozvano uležano pivo. Ta produkt je bil tako izvrsten, da je začel najopasneje konkurirati plzenskemu pivu. Točilnice, ki so točile Dreherjev izdelek, so bile vedno polne pivcev in so imele odjemalcev na prebitek. Tako se je podjetje večalo od leta do leta in Dreherjevo ime je zaslovelo tudi daleč izven avstrijskih mej.
Dreher je bil, kakor rečeno, izredno podjeten človek in se je skušal okoristiti z vsem, kar bi lahko povzdignilo njegovo industrijo. Leta 1850. je uvedel v svoji pivovarni prvi parni stroj, dvanajst let pozneje pa je otvoril podružnico svoje pivovarne v bližini Budimpešte. Umrl je leta 1863. kot eden najtežjih in za tedanje čase tudi najbogatejših avstrijskih industrijalcev.
Antonu Dreherju I. je sledil Anton Dreher II., ki je izgubil očeta v deški dobi. komaj štirinajstih let. Ker ni bilo za vodstvo podjetja pripravnega naslednika. je bila uprava podjetja začasno prepuščena rokam veščih strokovnjakov. Šele čez deset let je prevzel odlive
govorno mesto edinega gospodarja, toda iskra samoljubja, ki je tako živo prasketala v njegovem očetu, se v sinovih prsih ni pojavila. Dreher II. že ni imel več moči, pa tudi ne volje, drveti naprej in razširiti to, kar so započeli
njegovi predniki. Omejil se je samo na ohrano tega, kar je zapustil oče, obdal se je z velikanskim štabom strokovnjakov, in je imel mnogo smisla za tehnične novosti. Svoje podjetje pa je osvežil s tem, da je začel dovoljevati kredite gostilničarjem ter jih na ta način nekako zasužnjil s svojim kapitalom. V poznejših letih je Anton Dreher II. združil svojo pivovarno z Mautnerjem-Mark-liofom in Meichlom. Produkcija tega koncema je narasla sčasoma na cel milijon hektolitrov piva. Dreher II. je umrl leta 1921. v 71. letu. njegov najmlajši sin Teodor je ponesrečil na avtomobilski vožnji, njegov sin Evgen Dreher pa živi v Budimpešti, se čuti Madžara in mu ni mar. kar se godi na Dunaju. Ostali člani Dreherjeve rodbine pa stopajo v ozadje z ogromnim premoženjem v premičninah in neprimičninah, katerega ne mislijo več izpostavljati riziku trgovanja.
Bolezen našega stoletja
Pravzaprav bi se ta bolezen ne smela imenovati baš bolezen 20. veka, prej tretjega decenija našega stoletja. Bolezni je ime blaznost; londonski zdravniki so na podlagi statističnih podatkov ugotovili, da število na duhu obolelih ljudi konstantno narašča vsako leto od premirja sem.
Tako ie bilo n. pr. leta 1920. v celi Angliji okoli 15.000 nesrečnikov, ki so morali biti zbog opasnosti svoje bolezni zaprti v norišnicah; danes je to število že naraslo na 17.000. V tem številu pa niso všteti oni umobolni, kojih bolezen ni bila tako težka, da bi morali biti internirani. a se morajo nahajati pod stalno zdravniško oskrbo. Teh je v vsej deželi 22.000.
Ali je res potrebno še s številkami dokazovati, da je svet danes bolj nor kakor pred vojno?!
Viljemova zahteva na račun likvidacijske škode
Radi zahtev bivših nemških knezov je prišlo v republikanski Nemčiji do številnih konfliktov, ki so končno dali pobudo za znani odškodninski plebiscit, ki pa je izpadel negativno. Po tem plebiscitu so bivšim nemškim knezom še bolj zrastli grebeni in njihove zahteve postajajo vsak dan večje. Meklenbur-ška princezinja Juta zahteva n. pr. od nemške države odpravnino v znesku 14 in pol milijona zlatih mark. In ker je postala pred vojno črnogorska državljanka, se sklicuje sedaj na versaillesko mirovno pogodbo. Tudi koburški vojvoda, po rodu Anglež, operira s pretnjo siične vrste. Na ta način je že dosegel, da mu je Nemčija izročila skoro tretjino njegovega prejšnjega imetja v Gothi. V najnovejšem času pa se je oglasil na podlagi odškodninskih pravic versail-ieske mirovne pogodbe tudi sam cesar
Viljem, ki zahteva od Nemčije naravnost ogromno odpravnino. Svoje zahteve utemeljuje z izgovorom, da se mu mora izplačati takozvana likvidacijska odškodnina; v dokumentu, ki obsega te njegove zahteve, stoje po vrsti zaznamovane vse njegove tirjatve. Evo jih! Viljem zahteva odškodnino za:
1.) inventar poznanjskega gradu, ki je bil v mirnem času cenjen na 544.160 mark vrednosti; 2.) posestva, ki spadajo k hišnemu fidejkomisu ter leže \ brom-berškem okraju na Poznanjskem; 3.) vse nepremičnine, ki leže na Poznanjskem in na bromberškem ozemlju ter spadajo k družinskemu fidejkomisu; 4.) vilo Falconieri pri Frascatiu poleg Rima; 5.) vilo Hildenbrandt v Arcu, cenjeno v mirnem času na 360.000 mark: 6.) Achilleion na Krfu, ki je bil že v mirnem času cenjen na dva in pol milijona mark; gradič in inventar v Urvilleu na Lotarinškem, z mirovno vrednostjo 1 milijon 338.000 mark; 8.) inventar cesarske palače, cenjen v mirnem času na 205.000 mark vrednosti.
V dveh primerih — glede gradu Ur-villea in cesarske palače — je nemška vlada Viljemu že ugodila. Pri tem so bile črtane le nekatere malenkostne postavke. Hohenzollernci so dobili na račun teh dveh zahtev poldrugi milijon zlatih mark.
Najzanimivejše na celi stvari pa je to, da stavi Viljem svoje zahteve zastran gradu Urville docela neupravičeno. Leta 1917. je namreč bil grad izpraznjen in cesar Viljem je prodal ves inventar upravi pruskih kronskih domen. Osebam, ki so vedele za to prodajo, je bilo uradno zabičano, da ne smejo črhniti niti besede. Tako se je Viljem na račun svojega nekdanjega gradu na Lotarinškem dvakrat okoristil: prvič je prodal njegov inventar upravi pruske kronske domene, drugič pa je zahteval odškodnino od nemške republikanske vlade. Skromnost in poštenost pač nista lastnosti Viljema in drugih nemških odpih-njenih veličin.
Najvišji nebotičnik na svetu
Ameriško mesto Detroit v državi Mi-chigan si hoče privoščiti najvišji nebotičnik na svetu, čitamo namreč, da je mestna uprava sklenila zgraditi poslopje, ki bo imelo 85 nadstropij, to je 34 več kakor sloviti newyorški Wool-worth Building, ki jih ima 51 in meri 238 metrov v višino.
Načrte za detroltski nebotičnik sta napravila brata Book: stavba bo visoka 261 metrov, torej le 39 metrov manj kakor Eifflov stolp v Parizu. Od teh 85 nadstropij bodo 4 pod zemljo in bodo segala 36 metrov v globino. Površina zazidane osnovne ploskve bo ostala nezmanjšana gor do 42 nadstropja. Počen-ši s 43. nadstropjem se bo stavba šele jela zoževati, in sicer postopoma, tako da bo nebotičnik iz daljave nudil vtis
piramide. Tloris bo malone kvadrat s stranicama 67.5 in 54 metrov. Palača bo tvorila pravcato mesto zase; imela bo skladišča za vsakovrstno blago, restavracije, kavarne, banke in kolodvor za podzemsko železnico.
Zopet nov ples!
Ni šc nastopil višek letošnjega poletja, in daleč je še začetek plesne sezone, a vendar se že pojavljajo vesti o novih plesih. Novost prihaja seve iz Amerike. Citamo namreč vest. da preti charlestonu velika opasnost: izpodriniti ga namerja val - step. Tak jc sklep, ki so ga storili ameriški plesni profesorji (prosim, nc učitelji!) na svojem letošnjem kongresu v Ne\vyorku. Ms Doro-thy Norman Cropper iz Jersey-Cityja je pred komisijo na kongresu demonstrirala novi ples, val-steo imenovan, in kongres je bil ž njim zadovoljen ter je skleni!, da se mora val-sten takoj začeti poučevati v vseli plesnih šolali, ki so bile na kongresu zastopane.
Val-steo je ples šestosminskega takta in ie nekaka varijanta popularne »Valenciie«.
X Draga slika. Newyoršk:i trgovina z umetninami Duvoen Bros je kurila te dni novo-odkrito sliko slikarja Vermeer va n DeHHa za 300.000 dolarjev. Slika, ki je priromala '■/. Anglije v Berlin, bo nastopila jeseni prek )-morebo vožnjo v Ameriko, ki ima sedaj ie eno tretjino del tega slavnega mojstra.
X Židovsko časopisje. Židovska univerza v Jeruzalemu je pred kratkim izdala zgodovino židovskega časopisja, iz katere posnemamo te-le zanimive podatke. Prvi časopis, ki je bil pisan v židovskem jeziku, je bil liskan leta 1667. v Amsterdamu ter je bil informativnega značaja za trgovske interese med holandskim in holandsko-indijskim trgom. Prvi hebrejsko tiskani časopis pa je bila >Nravna občina!: (Berlin 1750). Od tega lista ni ohranjen noben eksemplar. Od leta 1667. do 1930. pa je narastlo število židov-
skega tiska na 3477. Od teh časopisov jih izhaja 1199 v judovskem jeziku, 547 v angleščini, 518 v nemščini, 447 v hebrejščini, 220 v ruščini, 107 v francoščini, 105 pa v špa njolščini. Slava Izraelu, papirja mu torej ne manjka!
X RiklijeTo zdravilišče na Bledu je ustanovil Švicar Arnold Rikli. Od očeta izučen v barvarstvu, je ustanovi skupno z brati na Koroškem tovarno za barvanje. Ker ga pa ta obrt ni veselila, je pustil bratom tovarno ter se posvetil študiju kemije in hiJrotera-pije. Od prvih bolnikov, ki jih je zdravil po lastni metodi, ni zahteval nobenega honorarja, celo plačeval jih je, samo da bi prišli k njemu. Seveda so bili to skoro sami onemogli delavci in njihove družine. Ko pa je leta 1885. prišel na oddih na Bled, ki se mu je takoj priljubil, je ustanovil >Riklijeva zdravilišče', ki je postalo kmalu svetorno-znano. Imel je neverjetno veliko ntov. Pri zdravljenju se je opiral prt*j <■ na dijeto, zrak, solnce in vodo. Ker pa ni el nobenih medicinskih študij, bi se moral kmalu zagovarjati radi mazaštva -. Končno se je moral zavod podvreči inšpekciji zdravnika-strokovnjaka. Rikli je umrl 1.1901. star 84 let.
X Japonski mikado pa bolj ceni toka:.-a za svoje zdravje. Zdaj se namreč mudi v Budimpešti mikadov osebni zdravnik dr. Jo-shikata, ki ga je poslal japonski cesar-k i dvor z nalogo, da študira ekspert madžarskih vin na Japonsko. Cesar si namreč Zeli starega tokajca . . .
X Nič sc ne bojte! Ko je po vojni razsajala »španska bolezen«, ic priromal v neko moravsko mesto gledališki ravnatelj s svojim potujočim gledališčem. Gledališče je bilo zelo revno obiskano, igrali so precej kla-verno. komaj za toliko, kolikor je vrgla blagajna ubogega gledališča. Naenkrat dobi ravnatelj od županstva prepoved, da ne sme več igrati. Ogorčeni direktor hiti takoj h gospodu županu. Da, ljubi gospod ravnatelj. -mu razlaga župan, »prepovedano vam je igrati radi španske bolezni. Nikjer se namreč ne smejo zbirati ljudje, da se medsebojno ne okužijo . . . - — Nič se ne bojte, gospod župan,« mu seže v besedo brumni komedijant, >:tam, kjer jaz igram s svojim gledališčem, tam se Sc nikoli niso zbirali lju-!-je.c In je dobil dovoljenje.
Po slovanskem svetu
pol
I. :
Z bližnjega
Mosul, mesto sredi pustinje:
vzhoda
Most na ladjah čez Tigris.
iiiiiiiim i	———
Jan Kasprowicz umrl
Na svojem letovišču v Zakopanih je umrl v torek 2. t. m. znani poljski pesnik Jan Kasprowicz, star 65 let. Pokojnik je bil eden glavnih zastopnikov oljske moderne. V literaturi se je pojavil _. 1889. s svojimi «Poezijami», katerim so sledili nato «Hristos» (1S91), «Zchlopskie* go zagonu«, «Anima» (1894), «Milošč» (1894), <rKrzak Azikiej rožy» itd. Kaspro* \vicz je znan tudi kot avtor mnogih sve* čanostnih himen. Napisal je drame «Swijat sie konczy», «Buna Napierskoga«, «Basni nosv swije tojanskijej«. Nadalje je prevel v poljščino skoraj vsa klasična dela grška, latinska, angleška, francoska in španska.
—	Aiera generala Gajde še vedno razburja češkoslovaško javnost. Nečemo si prisvajati nobene sodbe o tej aferi, zdi pa se nam, da češkoslovaško novinstvo slabo služi domovinski stvari, ki vlači že tedne osebo bivšega šefa generalnega štaba češkoslovaške vojske v blato žolčljive strankarske polemike in daje s tem dobrodošlo gradivo Cehom in Slovanom sovražnemu tisku. Naj je v toj aferi prizadeta že ta ali ona politična stranka, eno bi morale vse stranke in vsa njih glasila uvaževati, da bi patrijot-ske 9tranke niti trenotka ne smele pomiš-1 jati, da-li naj podrede svoje interese splošnemu interesu skupnosti, to je državi.
_ Bolgarski agronomi v češkoslovaški.
V Prago je prispela iz Sofije tričlanska komisija, ki jo je poslalo bolgarsko ministrstvo poljedelstva, da nakupi na Češkem za 20 milijonov levov poljedelskih strojev in poljedelskega orodja.*V tej komisiji so višji inšpektor kmetijstva Mihajlov, direktor poljedelske fakultete Dumanov in inženjer Cučev. Ti stroji bodo porazdeljeni na 250 bolgarskih vasi, kjer bodo na razpolago kmetovalcem. Kako je treba ravnati s temi stroji, nauče kmete državni ekonomi. Tem metom da vlada na razkolago tudi prvovrstna semena za setev, in sicer proti 50-odstotnemu popustu na nakupni ceni. Lani je bolgarska vlada nakupila v čeških tovarnah za 20 milijonov plugov, ki jih je nato za polovično ceno odstopila potrebnim kmetovalcem.
—	»Knrjer Polski« prenehal izhajati. Eden najstarejših in najuglednejših poljskih dnevnikov >Kurjer Polski : v Varšavi je z mesecem julijem prenehal izhajati. Pred vojno je bil urednik tega lista Lj. Stasze-wicz, ki se je udeleževal tudi slovanskih novinarskih kongresov. V zadnjih letih je list urejeval Ig. Rosner, ki je nedavno umrl. List je prenehal izhajati, ker je prišlo do ostrega spora med lastniki in uredniki, kar je imelo za posledico, da so vsi uredniki izstopih' iz redakcije in jeli izdajati svoj list, ki so mu dali ime >Nowy
Kurjer Polski«. S tem stari list ni mogel konkurirati, jel je hirati in pešati, dokler ni koncem julija zaspal.
—	Poljsko časopisje. V Poljski izhaja sedaj 1709 časopisov. V zadnjih treh letih se je število poljskih časopisov pomnožilo za PO %. Leta 1923. je na Poljskem izhajalo 986 listov, 1. 1924. 1348. koncem 1. 1025. pa 1709. Največ časopisov izhaja seveda v Varšavi — 570. V vojvodstvu poznanjskem izhaja 201 list, v lvovskem 183, v krakovskem 145, v lodfckem 127, v pomeranskem 101 iu v ostalih pokrajinah 100. Ako uvažujemo, d i ima Poljska še okrog 60 % nepismenih, je število časopisov vsekakor dokaj visoko.
—	Karel Havliček kot prorok. Karel Havliček - Borovsky je napisal 25 avgusta 18 V?. v spominsko knjigo v Tatrah te-le proroško verze: cKdvbv morske oko jenom srze byiy — slze, co Polaci za vlasti ronili, — kdvbv Bolohorska hanba v češkem srdci — i-'-k večne bydlila, jak snih na Lomnici, — kriy\v sc spojiii Srb, Chorvat. Slovenec — jak ma!<-potučky v veliko Dunajec, — a kdvbv Kus otrok zlamal ponta carska — jako dri i dfe-va vichfice tatranska: — to bychom volali hlasem Tater hromu: — Viden, Berlin, Petrov, at' padnou do hrobu.s (Če bi morsko oko le solze bile, ki so jih Poljaki za dom prelili, če bi Belogorska sramota v češkem srcu bila tako večna, kakor sneg na Lomnici (gora v Tatrah), čc bi se združili Srb. Hrvat, Slovenec, kakor mali potočki t veliko Donavo in če bi Rus suženj stri carske spone, kakor trhla drevesa tatranska vihra, potem bi zaklicali z glasom groma v Talra:;: Dunaj, Berlin, Petrograd naj zvale S" v grob!) Havliček je, kakor se vidi. žn leta 1842. slutil, da se nekoč ujedinijo Srbi. Hrvati in Slovenci in da razpade carska Rudija, ter pravilno domneval, da v ter.i s!ur<i:i pridejo za Slovane ob veljavo Dunaj, Berlia in Petrograd.
_ Jubilej švedskega slavi-ta. Dne 25. julija je slavil svojo 751etnico znani švui-'<i slavist I. Avg. Luudeli, profesor ;ui \. -učilišču v Uppsali. On je vzeojil Alfreda Jensena, velikega našega prijatelja, ki j'-bil svoječasno v najtesnejši prijateljski zvezi z našim pesnikom Antonom A5';cro"in. Prof. Lundell je tudi predsednik švedsko-češke družbe v Stockholmu.
—	Knjižnica generala Kuropaikina. isa-kor poročajo iz Moskve, je propadla dragocena knjižnica pokojnega generala Kr.ro I-kina, ki je bil 1. 1904. vrhovni povelja i k ske vojske v rusko - japonski vojni. V .-bah, kjer je bila nameščena knjiZni-a. .-o vdrla tla in knjige so padle v ;:'•".
bilo polno vode. Večina knji? >■? biki ; t > ua. Sovjetska oblast j* poslala na kraj nesreče posebno komisijo, da ugotovi, ako ■">; se dalo še kaj rešiti od drrgocene biblioteke.
Anatole France:
To rožo ti podarim
Stanovali smo v velikem stanovanju, polnem čudnih stvari. Po stenah je viselo vse polno trofej divjaškega orožja, nad njimi lobanje in lasje; pod stropom so bili obešeni čolni divjakov z njihovimi vesli obenem z nagačenimi južno-ameriškimi krokodili; v steklenih omarah so bili shranjeni tiči, gnezda, koralne veje in okostja brez števila, ki so izgledala, kakor da so polna maščevalnosti in zlohotnosti. Nisem vedel, kakšno pogodbo je sklenil moj oče s temi pošastnimi bitji, danes pa vem: bila je to pogodba zbiralca. On, ki je bil tako moder in nesebičen, je sanjal, kako bi stlačil celokupno prirodo v eno samo omaro. To je bilo seveda v prid znanosti; to je trdil, to je tudi verjel; v resnici je pa delal vse to zaradi svoje zbiralske strasti.
Vse stanovanje je bilo napolnjeno s prirodnimi znamenitostimi. Edino mali salon ni bil preplavljen niti s predmeti iz živalstva, niti rudninstva, niti iz narodopisja, niti s spakami; tu ni bilo niti kačjih luskin, niti želvinih oklopov, nobenih okostnjakov, nobenih kremenja-
* Iz »Knjige mojega prijatelja«.
kovih puščic niti tomahavkov, temveč bile so samo rože. — Tapetni papir v malem salonu je bil ves posejan z njimi. Bile so to rože v popkih, zaprte, skromne, vse enake in vse lepe.
Moja mati, ki je gojila resne pomisleke zoper primerjajočo vedo o živalstvu in zoper merjenje lobanj, je običajno prebila dan v malem salonu za svojo delovno mizo. Igral sem se na preprogi I ob njenih nogah z ovnom, ki je imel sa-' mo tri noge, potem ko jih je poprej I imel štiri, radi česar ni bil vreden, da ! bi obenem z dvoglavimi kunci stal v | očetovi zbirki spak; imel sem gašper-• čka, ki je migal z rokama in dišal po barvi: tiste čase sem moral imeti mnogo domišljije, kajti ta gašperček in ta oven sta mi predstavljala razne osebe v tisočerih čudovitih igrokazih. Kadar se je koštrunu ali možiceljnu pripetilo kaj prav posebno zanimivega, sem to sporočil materi. Brez uspeha vselej! Treba je pripomniti, da odrasli nikdar dobro ne razumejo, kar razkladajo mali otroci. Moja mati je bila raztresena. Ni me zadosti pozorno poslušala. To je bila njena velika pogreška. Toda znala me je pogledati s svojimi velikim očmi in mi reči: »mali bedaček!«, da je bilo vse popravljeno.
Nekega dne me je v malem salonu.
pustivši svoje vezenje, vzela v svoje naročje, mi pokazala rožo na papirni tapeti in mi dejala: »To rožo ti podarim.« In da bi jo lahko spoznal, jo je zaznamovala s tem, da je s svojo iglo za vezenje napravila križ vanjo.
Nikdar me noben dar ni bolj razveselil.	_
Jules Lemaitre:
Beli kunec in štiriperesna deteljica
Bil je nekoč mlad kmečki fant, ki je šel v gozd po suhljad.
Zelo je imel rad cvetice, drevje in živali. Ko je stopal po stezi, je skrbno pazil, da ne bi pohodil žuželk in polžev.
Pticam je dal več nego polovico kosa kruha, ki ga je bil vzel s seboj za ju-žino.
Ko je šel mimo studenca, tekočega v malem jarku, je videl, da je bil le-ta ves poln odpalega listja in koščkov gnilega lesa in skrbno ga je očistil, ker je vedel, da voda zelo ljubi snažnost.
Pod nekim drevesom je zagledal gnezdeče, ki je padlo z veje. Več sivih
* Na robu Perraultovih pripovedk.
in modro pikčastih jajčec se je pri padcu ubilo. Položil je nazaj v gnezdo tista, ki se niso razbila in položil ie gnezdeče nazaj na drevo.
Tisti hip je zaslišal stokanje za nekim grmom. Bil je mlad srnjak, ki si je bil ranil nogo in se ni mogel več dvigniti. Mladi dečko se je približal in ga pobožal. Nato mu je izmil rano in jo obvezal s koščkom srajce.
Nato je povezal butaro in odšel iz gozda.
Toda gozdna vila ga je bila opazila. Navdala so jo živa prijateljska čustva do tega mladega dečka in sklenila je, da ga osreči... In evo, kako se je lotila te naloge.
* *
*
Nekega dne, ko se je mala kraljičina te dežele sprehajala v gozdu in nabirala gobe, se je zaletel v rtjena krila bel kunec presenetljive lepote. Sklonila se je, ga vzela v naročje in pritisnila na svoje srce.
Tisti hip se ji je prikazala vila in ji rekla:
»Kraljičina, ta kunec ti prinese srečo, če hočeš. Toda treba je za to, da ga obdržiš pri sebi, da ga skrbno neguješ in ga hraniš edino le s štiriperes-nimi deteljicami. Ce bo jedel kaj drugega. pogine, in ti tudi: kajti tvoja uso-
da je zvezana z njegovo, vsaj dokler se ne omožiš.«
Ko je vila to izgovorila, je izginila v preklanem štoru stare vrbe.
Kraljičina je kunca vzela s seboj v dvor in ga nastanila v svoji lastni sobi. Prihodnji dan ie izdala ukaz. kjer ie pozvala svoje pedložnike, naj ji prina.-ajo vsak večer vse štiriperesne deteljice, ki jih morejo najti, in obljubila je zanje visoko nagrado.
Od prihodnjega dne ie bilo videti vse otroke v kraljestvu, kako razpršeni po polju iščejo štiriperesne dete iiee. Zvečer so odhajali na dvor in /. naba:.ai::;n blagom v vrstah stopali mimo n;in:st;a. ki ie bil imenovan nalašč za to. ca skrbi za živež belemu kuncu.
Prve dni ie bila zaloga dovoli obilna in beli kunec se je lahko uo sitega najedel. Ker je bil domišljav, je bil ze n zadovoljen, da so ga hranili s tako odbranim živežem, loda kmalu nato je žetev začela postajati od dne do dne siromašnejša; kunec ic jel hujšati in kraljičina prav tako.
Izdala je drugi oglas, v katerem je ponujala za štiriperesne detel jice se višje cene. Skoro precej nato so ji prinesli take množine deteljic, da kunec ni mogel vseh pojesti. Ampak to mu ni nič koristilo; hudo ie zbolel in kraljičina
Planinsko zborovanje v Lueah v Zg. Savinjski dolini
Radi izredno neugodnega gospodarskega položaja, v katerega so zašli v splošnem kmetovalci v občini Luče v Zg Savinjski dolini, je tamkajšnja pašniška zadruga skli* cala dne 1. avgusta zborovanje in posve* tovanje najuglednejših kmetovalcev in za* stopnikov ljudstva. Zborovanja se je ude* ležil tudi okr. kmetijski referent \Vernig ki je pozdravil zborovalce v iinenu srczke« ga poglavarstva, poročal o splošnem gospo* darskem položaju in podal smernice za zboljšanje gospodarskega stanja
Občina Luče se razteza po najobsežneje šem delu Savinjskih planin ter obsega nad 11.000 ha zemlje pretežno planine. Njeno gospodarsko stanje je izredno slabo in za-ostalo. Veliko kmetovalcev sc po obsežno sti zemljišč sicer prišteva med veleposest* n-;ke — vendar so trenutne gospodarske razmere tako neugodne, da se morajo mno* gi odreči najvažnejšim vsakdanjim potreb« ščinam in da se jedva preživijo. Kriza sega že tako daleč, da trpe pomanjkanje že celo mnogi bivši ugledni obrtniki v vasi Luče. Nebroj delavcev je brez dela in ker jim ie pot v Ameriko zaprta — iščejo zaslužka v rudokopih in pri drvarjih v Bosni. Res akcija je tern hujša, ker je prišla popolno* ma nepripravljeno in nepričakovano. Cene lesu so padle tako globoko, da je z ozi* rom na cndotno oddaljenost od železnice v mnogih primerih les sploh brez vsake vrednosti in da se spravljanje ne izplača.
Živinoreja pa je še na povsem primitiv* ni stopnji in nje izkupiček obstoja edino v prodaji klavne živine. Vse nekdanje po* speševanje je temeljilo na izboljšanju ple« mena, kar se je deloma tudi posrečilo, ven* dar pa so bili doseženi uspehi le začasni in se jih ni pravilno izkoristilo.
Spričo sedanjega gospodarskega položaja leži spas ondotnega kmetovalca edino v tem, da se reši že enkrat pesniško vpraša; nje glede planin, ki so pretežno last vele* posestva in so pod agrarno reformo.
Brez reguliranih in melijoriranih pašni* kov v občini Luče in v Zg. Savinjski doli* ni sploh ni živinoreje. Ko bodo urejeni paš* niki, bo pristopiti takoj k uvedbi mlekar, siva na najširši podlagi in mogočebo celo misliti n^ ureditev po primeru Bohinja — na izdelovanje presnega masla in trdih si« rov. Do te dobe pa je rešiti še številno ak» tualnih vprašanj, katerih rešitev j« pogoj vsem gospodarskim melioracijam in na* predku. In radi tega so zborovalci v Lučah oh koncu sestanka in zborovanja dne 1. avgusta sklenili naslednjo resolucijo:
1 \'aj se nemudoma zgradi čez Podvo* lovlek cesta, ki bo spajala Luče s Kamni« kom, z železnico in s svetom sploh. Ta cesta je iz gospodarskega stališča vitalne* ga pomena za Zg Sav. dolino, kajti ne more hiti kmetu vseeno, ali proda 1 m lesa na postajo Rečico za 100, ali pa za 200 Din na postajo Kamnik. S projektirano cesto bi se Lučam in Solčavi šele odprl pot v svet in pridobljen bi bil tudi trg za vse od* višne domače proizvode — predvsem za les. Gospodarska vrednost Zg. Sav. doline bi se s to cesto podvojila ali poirojila.
Za zgradnjo ceste pa govore razven go* spodarskih razlogov še eminentno važnej* ši interesi in momenti in to je pred vsem strategični moment. Dočim so Avstrijci od nosno Nemci prepredli celo planinsko ob* mejno ozemlje z novimi cestami, poti in vzpenjačami, tako da so neprijateljske če« le lahko vsak hip pripravljene na naši me« i i, se pri nas obramba meje v navedenem pogledu pušča popolnoma v nemar. Cesta Kamnik,Luče,Solčava bi bila neobhodno poireben in za obrambo naše meje nens, domestljiv protiutež napram novi cesti, ki io grade Avstrijci iz Železne Kaplje proti naši granici.
Pa tudi glede na razvoj planinarstva in na zimski šport bi bila omenjena cesta iz* ranega pomena za vse zaledje ljubljanske oblasti in indirektno tudi za domače prebi« valstvo.
2.	Naj se takoj eliminirajo razlogi, radi katerih se je moralo lansko leto prekiniti delo komisarja za agrarne operacije glede določitve obsega in merjenja planin oz. pašnikov. Naj se z nadaljevanjem tega de* la vrne ljudstvu zopet zaupanje v naše oblasti in zakone glede agrarne reforme in naj se s tem pomiri ljudstvo, ki se čuti prevarano in je ogorčeno, ker je moralo
prispevati znatne zneske za izvrševanje omenjenega dela, ki se je mahoma in na nepojasnjen način ukinilo.
3.	Z ozirom na to, da je država ukinila maiodane vse podpore in subvencije za po«
speševanje kmetijstva, naj votira okr. za« stop vsako leto primeren znesek, da se bo organizacija živinoreje mogla izvesti pri nas iz lastnih sredstev, po primeru Gorenj* ske.
4. Davčna oblast v Celju naj uvažuje iz* redno neugodno gospodarsko stanje Zg. Savinjske doline; naj z davk;, ki jih spričo sedanjih prilik kmet kljub vsej dobri volji m dobrodušnosti ne zmore popusti, in naj ne tira s svoje grude siromaka, kateremu bi se moralo v reSDici še kaj doplačati, da vzdrži in kultivira zemljo v visokem, str* mein, planinskem terenu na nerodovitnih tleh, pri izredno težkem delu in spričo naj. slabše letošnje letine, ki oddaleč ne bo omogočila ljudstvu redno preživljanje in se je bati naravnost pomanjkanja in bede.
Zagonetna smrt
Posestnik Jože Senica iz Pojerjev pri Jurkloštru je živel v večnem prepiru z že« no in že odraslimi otroci. Žena je izročila svojo polovico posestva sinu, dočim je bil Jože Senica lastnik druge polovice. To je bilo pravzaprav izvor prepirov, ki so bili skoro na dnevnem redu. Meseca junija je sicer vedno zdravemu možu postalo po ko* silu nenadoma slabo Začel je bruhati in je naslednjega dne umrl Odposlana sodna komisija ni mogla dognati vzroka smrti, vsled česar so bil poslani deli notranjih or» ganov raztelešenega trupla kemičnemu za« vodu v Ljubljano, ki je baje ugotovil v istih arzenik. Sumi se torej, da je umrl Jo* sip Senica vsled zastrupljenja. V koliko je to domnevanje upravičeno, fco seveda do» gnala preiskava. us.kar morebitni krivec gotovo ne uide zasluženi kazni.
Katastrofalna avtomobilska nesreča mi Metliki
Šofer mrtev, 11 letna Silva Presker iz
Rajhcnburga zelo težko, njena mati lahko ranjena.
Metlika, 3. avgusta.
V Rajhenburg se je pripeljal včeraj v kupčijskih poslih potnik zagrebške mlinske in gospodarske družbe «Narodna» Gustav Ostružnik. Posetil je med drugim tudi tr» govino rajhenburškega trgovca Matka Pre* skerja, s katerim je v kupčijskih stikih. Ker je bil Ostružnik na kupčijskem poto« vanju po Sloveniji in je nameraval tudi na Dolenjsko, je izrazila gospa Mara Presker« jeva, hčerka uglednega veleposestnika Ku* neja iz Rajhenburga, soproga trgovca Pre. skerja, željo, da bi rada videla Dolenjsko. Potnik jo je takoj povabil na vožnjo proti Novemu mestu, Metliki in Karlovcu. Gospa Presker je vzela s seboj tudi svojo llletno hčerko Silvo.
Danes dopoldne so se pripeljali vsi trije v Novo mesto Ko je potnik Ostružnik opravil tamkaj svoje kupčijske posle, so popoldne nadaljevali vožnjo proti Metliki in Karlovcu. Na cesti Jurovci*Brod*Ozalj, 500 m od mosta na Kolpi, je pod vasjo Bu« kovač oster ovinek, pri tem mostiček, zra* ven pa večji grm, ki ovira pogled na cesto Ker je cesta od mosta naprej ob Kolpi ravna, je šofer Josip Piciga. rodom iz Ko* pra v Istri, vozil z veliko naglico Šele v zadnjem trenutku, ko je privozil do ovin. ka, je opazil veliko nevarnost, a bilo je že prepozno. Zavrl je sicer z vso silo, pri tem pa je zašlo zadnje kolo avtomobila preko mostička in avto je treščil z vso si. Io na travnik. Prevrnil se je in pokopal pod seboj šoferja in vse tri potnike.
Katastrofa je bila strašna. 281etni šofer Josip Piciga je obležal na kraju nesreče takoj mrtev. Imel je smrtonosno poškodbo na čelu, ki jo je debil očividno od volana ter veliko rano pod levo nosnico llletna
naj bol j š <z. najt r p ežnejše. zato najcenejše
jt; trpela hude bolečine v želodcu.
Tedaj je minister preiskal deteljice, ki jih je bil beli kunec pustil in opazil je, da so bile to triperesne deteljice, katerim so četrti listič prilepili. Kraljičina se je razsrdila in izdala nov oglas, s katerim ie vse ponarejevalce obsodila na vislice; in ustanovila je urad za pregledovanje deteljic.
* * *
Odtlej so prinašali samo deteljice, ki so v resnici imele štiri peresa: toda prinašali so jih vsak dan manj. Beli kunec je hiral; zdelo se je, da se njegovi boki že dotikajo in ni ime! več dovolj moči, da bi zmignil s smrčkom. Kraljičina je bila tako slaba, da je ležala v postelji. Držala je belega kunca v svojih ubogih rokicah in oba sta pričakovala samo še
smrt.	. , , ...
V tej skrajni sili ie dala razglasiti svojemu ljudstvu, da dobi njeno roko in krono tisti, ki bi ji čudežnim ah kakim drugim potom znal preskrbeti dovolj štiriperesnih deteljic, da bi jo rešil s tem. če reši njenega kunca.
Tedaj je vila poiskala kmečkega fantiča, ki mu je bila prijateljica. Peljala ga je skozi gozd na skrit prostor, obdan z neprodirnim trnjem, kjer je rasla, ne da bi živa duša kaj vedela o tem, cela
njiva detelje, in to samih štiriperesnih deteljic.
Vila je s svojo palčico razgrnila trnje in mladi dečko~ je deteljo kar s srpom nažel.
Tekom več dni jo je prinašal v dvorec kar cele samokolnice. Ni še pretekel teden dni, se je beli kunec spet odebelil in kraljični so se lica spet pordečila.
In ker je bil mladi dečko čednega obraza in ker ga je vila sama počesala in oblekla, ga je kraljičina vzela za moža in to ne samo iz hvaležnosti, ampak prav rada.
* * a
Ker ni bilo več nobene nevarnosti zanjo, je pustila, da je kunec jedel, kar je hotel. Toda kunec, ki se je bil preob-jedel štiriperesnih deteljic, je pojedel toliko salate, zelja in korenja, da je radi prenasičenosti poginil.

{p
*i
*l *
*
Potovanja po Švici.
Vsakovrstna pojasnila in znižane vo zovnice pri flmtliches Schweizer Verkehrs bureau Wien I., Schwarzen-bergplatz 18.	172a
(H
lil m
Silva Presker, ki je sedela spredaj pri šo* ferju, je dobila kompresijo prsnega koša na levi strani in se bori s smrtjo. Ima pa tudi občutne poškodbe na glavi, pod brado, veliko rano na evi roki in razne poškodbe na ostalih delih telesa. Potnik Ostružnik in gospa Presker imata' več manjših ran, vendar pa bosta morala ostati nekaj časa v postelji.
Silvo Preskerjevo in njeno mater so od* peljali ob 17.45 z vlakom v Kark>vac, mrt* vega šofeTja Picigo pa v mrtvašnico k Sv Roku v Metliki. Potnik Ostružnik leži v gostilni Hranilovič v Metliki. Prvo pomoč je nudil ponesrečencem metliški okrožni zdravnik dr. Matjašič, ki se je zavzel za. nje z vso ljubeznijo.
Težka nesreča je vzbudila v Metliki in okolici splošno sočutje s ponesrečenimi žrtvami. Pogreb šoferja Josipa Picige bo v četrtek popoldne v Metliki. Pripominjamo pri tej priliki, da je sedaj to že tretja av« tomobilska nesreča, ki se je zgodila na imenovanem ovinku v zadnjem 'času. Av. tomobil sam ima številko C 796 in je moč* no poškodovan.
Nevarnim zločincem na sledu
Ljubljana, 3. avgusta.
Zadnje čase je vladal v našem mestu red in kronika ni mogla beležiti nobenih več* jih kriminalnih dogodkov Očividno so si težje ribe, ki plovejo v svobodni vodi, po« iskale mirnejših, toda še globokejših tol« munov na deželi, kjer so še z večjim uspe« hom prežale na priliko in žrtve Po vlomu na kamniškem kolodvoru in davčnem ura« du v Logatcu so pričeli varnostni organi s temeljitim zasledovanjem krivcev Sled je vodila v Ljubljano vendar se zdi. da je iz« šla odtod za že izvršene in morda še na* meravane širokopotezne vlome, le inicija. tiva. Skoro gotovo je tudi. da so dobili vlomilci vse instrukcije od naših domačih, znanih svedrovcev, ki kljub vsem neprili« kam, ki so jih doživeli, še vedno ne znajo dovolj ceniti svobode.
Vloma v Kamniku in Logatcu so osum« Ijeni sledeči svedrovci: 331etni Avgust Ver* ginella zelo nevaren vlomilec, rodom iz Tr* sta, 281etni Josip Marušič, bivši čevljarski pomočnik iz Mirne pri Gorici, 25Ietni Izi« dor Ciglič iz Števerjana pri Gorici, po po* klicu ključavničar ter 351etni Josip Mura« vec, strojnik iz Loke pri Gorici. Slednjemu manjkata na levi roki kazalec in mezinec.
Vsi zasledovani zločinci so v naših kra. jih že znani iz lanskih vlomov v ljubljan* ski okolici in po Gorenjskem. Bili so tudi že v ljubljanskih in mariborskih zaporih, kjer so se seznanili z našimi domačimi vlo* milci, s katerimi so očividno v stalnih sti. kih in najboljših medsebojnih odnošajih Varnostni organi se trudijo, da pridejo stvari do dna in je pričakovati že v nekaj dneh več aretacij tipov iz ljubljanskega dna.	....
/T
ii mM zoodovinsKe imsli
šteemo Sudalov
Križen pot Petra KupSjenika.
Povest se godi a protestantski dob na Slovenskem.
-ena oroi. 17-—. «e*. 27-— ooštnlni Naroča st
Knjigarni Tista ntvm l/uiiliaiii
Dopisi
ŠT. VID PRI GROBELNEM. Izletniki v divno Rogaško Slatino prispejo na zadnjo postajo j. žel. Grobelno. Po malem oddihu in okrepčilu v buietu ali eni tamošnjih restavracij se je treba pripraviti za odhod. Vlak hiti proti vzhodu po prijazni dolinici proti št Vidu — na obeh straneh polja in travniki, a pred nami temni Boč in strma gora Donačka Že smo v Št Vidu — čedni vasi s starodavno cerkvico — veliko šolo ln lepimi hišami Promet je v okraju zelo živahen bodisi glede prodaje in kupčije. Konjski trgovci so po svojih kupčijah znani ne le v Sloveniji — ampak tudi v sosednih državah. Nov šolski oder po načrtu šol upr Franjo Pogačnika — nudi večkratno zabavo in razvedrilo. V letošnji sezoni so uprizorili igre: Sin, Užltkar-ji. Vozel, Vrtinec, Vedež in Miklavževo. Sosedni gostje pa so igrali Veroniko De-seniško. Učiteljstvo in vrli fantje-dekleia prav dobro in uspešno nastopajo. V kratkem se ustanovi tudi ljudska knjižnica. Ciril-Metod podružnica je na prvem mestu v podeželskih krajih. Želimo le, da bi narodno življenje raslo, se krepilo in cvetelo!
Vsak Slovenec mora biti $an Vo^n»kove družbe
DoMčo Mine
z mešanim blagom v enem garnizijon-skem mestu na Hrv. se takoj proda.
Prednost imajo samostojne moči. Ponudbe na upravo ^Jutra4, Maribor pod .Samostojnost". ^
(
GlOVANi B0CCACC10.
PEKAlVIEROfl
iiiiiiHiiHumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiMiiiiii Pnevel dr. Andrej Bodal
I.	KNJIGA. Broširana Jin 55 —, platnc
Din 72-— laksasna Izdaja ca bolj šara papirja, polfrancoska vezava Din 100 — Z ilustracijami
II.	KSJIOfl Eroilrana Din 56-— . platno
Din 72 —. loksosDa Izdaja na bolj-iem papirja, polfrancoska vezava lin nO- — . Z llastracijami.
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Iijabljani,
Prešernova alica 54
L.

rel. IX
RAZPI
Mestni magistrat l|ubljanski razpisuje oddajo
tesarskih, krovskih in kleparskih del
za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v fcjubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe od srede, dne 4. avgusta t. 1. dalje v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta t L do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
testni magistrat ljubljanski,
Sremij trgovce« w Konjicah naznanja žalostno vest, da je preminul njegov visokospoštovani načelnik, gospod


ko Šerak
trgovec v Konjicah.
Njegovo visokozaslužno delovanje nam ostane nepozabno
;V KONJICAH, dne 2. avgusta 1925
ISačeBstvOb


"*C(QSf■IBIBIIIIICBBIIIia
Orna ij STOLMVERCK otttia mm
esto potvorjene ali nikdai dosežene v kvalitet dob vajo se ponovno v vseh boljših trgovinah. Ako bi se kje ne dobile, obrnit' se na generalnega zastopnika	5741
FR. SRDAR A Co., Zagrea. Kr»jiška ulica 32
Kadar nujno rabite poslovno knjigo, načrtano in vezano po Vaši osebni želji
...............,,,..,„,,,,,,,.,...„..........,...,,..,„„,............,.,....,,.......„„„...i......i..I.....
bodete najbolje postreženi V KNJIGOVEZNICI K. T. D. V LJUBLJANI,
u vsega sveta prihaia roba iz vsega sveta pr hala a kupe nc
II.
I i
od 3. do 12. sepiembra 1926.
Kje ste Vi ostali?
Posebna prireditev: Mednarodna razstava moomih koles, irg za premog, lehnične novosfi in iznajdbe, razsiava mobilij s posebnim oddelkom oprave za stanovanja.
Semen za radio, (v velesejmski palači od 3. do 19. septembra 192o) — Brez potnega vizuma. Z velesejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo. — Znižane cene na avstrijskih in tudi drugih želenicah in na Donavi.	5716
Vsakovrstna pojasn la in > elesejmsko izkaznico vse za 40 Din
se dobi pri WIENER-MESSE A. G., Wien Vil., in pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani, Turjaški trg 4, pri Tujsko-prometni zvezi, Aleksandrova cesta štev. 8 in pri Josipu Zidarju, Dunajska cesta 31.
ev itd. F. B. L.,
•-uižan. cene in največje skladi iče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsa kovrstnih nadomestnih de lov pneumatike Posebni oddelet' za oopotno popravo emajlira-nje n ponikianie dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih stro-Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TRlB tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana,
UKA"
ivarlov-
;ka cesta J
Potrti neizmerne- žalosti naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj po daljšem boleha-nju v starosti 43 let preminul naš preblagi oče, brat, stric in svak, gospod
Karo! Gostiša
posestnih o fior. Lcgatcu.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 5. L m. ob 4. uri popoldan na tukajšnjem pokopališču.
V Gor, Logatcu, dne 3. avgusta 1926.
Otroka: Mlci in Drago Gostiša v svojem imenu ter imenu vseh ostalih sorodnikov.
jcJUTK J» št. 176
8
Sreda 4. VIII. 1926
Oevre Richter hrich:	3
Rdeča megla
Roman.
Mortonovo lice je preletel zloben, krut nasmeh, ki je odkril vrsto ostrih, rumenkastih volčjih zob. Nato je vstal in upognii palec proti tlom, po zgledu rimskih cezarjev, kadar so obsojali gladijatorja v areni na smrt.
»Gorje premaganim!« je rekel kratko ter izpil svoj whisky.
IV.
«The Eagle.»
»Čudovito,« je rekel debeli podpolkovnik Stockton. »Ta ženska poje bogme lepše od lucknowskih slavčkov.« Obraz malega podpolkovnika z mogočnimi kožnimi gubami, ki jiii niti indijsko solnce ni moglo ugnati, je bil rjavkastordeč od navdušenja.
Zdelo se je, da vsa velika in odlična družba deli občudovanje, ki ga je izrazil podpolkovnik tako na glas. A Ines Terra je tisti večer res prekašala samo sebe. Bleščeče oči velike pevke so se kar iskrile od radosti nad temi dokazi priznanja. Vedela je, kaj pomenijo. Tu spodaj, pred njenim odrom, je sedel najizbranejši cvet ameriškega denarnega plemstva. Briljanti so se iskrili na belih prsih lepih žena in vse najboljše, kar je premogla dobra, poetična toaletna umetnost \Vorthov in Paquinov, je obdajalo krasne sloke ude ameriških dam.
Natakarji so smukali sem ter tja in pudajaii šampanjca v majhnih beneških kozarcih. In hrup razigranih človeških glasov se je tgrinjal na sklepne zvoke poslednje Puccinijeve opere.
Podpolkovnik Stockton ni bil čisto na višini ameriškega denarnega velikaštva, ki ga je obdajalo. Toda njegovi dobri volji se ni mogel nihče ustavljati. Njegove zgodbe so bile res neodoljive. Niti lajbolj zakrknjeni junaki s Pete Avenije niso mogli ohraniti dostojanstva, kadar je Stockton zbijal svoje sijajne dovtipe.
In tako se je zgodilo, da je sedel ta Anglež iz Indije kakor svetla zvezda repatica med mlado Miss Westinghouse, ki je imela tako drzna majcena usta, in med Mrs. Clark, senatorjevo soprogo iz Wa-shingtona.
Sicer pa je bil podpolkovnik izravnovešen svetovnjak. Njegova glava je bila videti nekam čudna. Bister opazovalec bi bil morda
opazil, da se debela postava, stisnjena v zalo uniformo, nič kaj ne ujema z lepim vratom, ki je lagotnu rasel izmed širokih ramen. Toda trojica detektivov, ki je bila nastavljena na ladji »The Eagle«, ni bila izmed najboljših Pinkertonovih ljudi, /'vela jc prekrasno življenje v drugi kajuti in je le malokdaj stopila na b, uteljske preproge razKošnih soban.
hi vobče, zakaj so bili gosoodje iz PinSti tonove^a zav ,da na krovu? Mar ni bila ta vožnja preko morja dan slavja za Združene države?
Gotovo da. »The Eagle« je bil prvi ameriški brzoplovec, ki se je spustil v tekmo z evropskimi progami. Bil je zgrajen v ogromnih državnih ladjedelnicah v Newport Newsu, in ko je zdrčal v vodo, je smel pravkar izvoljeni predsednik z upravičenim ponosom reči, da je »The Eagle« največja jeklena ladja, kar jih je kdaj oralo valove. Imel je 65.000 ton prostornine, 26.5 vozla hitrosti in mesta za kakih deset tisoč ljudi. Zdaj je delala ta orjaška ladja svojo poizkusno vožnjo s cvetom ameriškega milijonarskega plemstva. Pot se je začela kar najlepše. Ko je plul »The Eagle« mimo stebra Svobode, je biio sijajno vreme in ves pryi dan je minil ob najkrasnejšem solncu. Obzorje je bilo čisto in veter se je zdel, da ponehava...
Poveljnik, komodore John G. Evans, je stal na mostiču in razgledoval obzorje skozi daljnogled.
»Menda bomo imeli ob peščinah vendarle meglo,« je rekel prvemu kapetanu. »Veter prestaja. Ali ste dobili kako poročilo?«
»Prišla je Marconijeva brzojavka z »Lucanije«, ki plove zdaj mimo peščine. Pravi, da ladja ni srečala nobene ledene gore in da je zrak soparnat, a prav za prav ne meglen.«
»In kako je s hitrostjo?«
»26.9 vozlov. V zadnjih 24 urah smo prepluli 630 milj . . .«
»Izvrstno. O ledenih gorah tedaj niste slišali ničesar?«
»Ne. V tem letnem času se jih itak ni nadejati.«
»Ne bodimo preveč brezskrbni. Minuli teden so brzojavili iz St. Johnsa, da se je začel led premikati... «
Končati ni utegnil. Prišel je sel z brzojavne postaje ter predal stražnemu kapetanu depešo.
»Kaj pa novega?« je vprašal komodore Evan.
»Brzojavka z »Lucanije«, je odgovoril kapetan. »Na peščini stoji megla kakor gosta stena. To je za črto na sever, do šestdeset četrtinskih milj od nas. Čez eno in tri četrt ure utegnemo biti tam .. Evo megle!...«
Imel je prav. Na severnem obzorju se je zdaj razločno vldci v.r- K pas z debelimi, kosmatimi robovi. Zdelo se je. da morje vre- m > -šilja v zrak velikanske obiake pare. Veliki kotel ua robu širne ,x-ske plani pred Novo Eundiandijo, v katerem se bori bUua tropska toplota zalivne struje z ostro mrzloto tečajnega toka. je deloval.
»Ali prekinemo vožnjo?« .ie vprašal kapetan.
»Nikakor ne,« jc odvrnil Evans. »Saj plovemo izven obče pet:. Pred nami je samo ena ladja.« — ---
Baš tedaj je vstal indijski podpolkovnik s svojega mesta. Spoštljivo se je poklonil lepi Miss Westinghouse in poljubi Mrs. Clarkovi roko. Nato je stopil k enemu izmed velikih oken ob levi strani in vrgel nagel pogled na severoiztočno obzorje. Ko je trenutek ali dva zamišljeno stal na mestu, se je nestrpno obrnil v bar; ta--- u zahteval manhattanski cocktail in ga je izpil na dušek
V.
Gb Novofundlandski peščini.
Podpolkovnik Stockton je počasi krenil v vežo. Ob vratih glasbene dvorane sta stala dva služabnika v livreji, nenavadno velika, stasita moža. Stockton se je za hipec ustavil in pogledal na svojo zlato uro.
»Čez trideset pet minut.< je rekel tiho, z očmi uprtimi predse, »bo dano z rogom znamenje za obed. Čez štirideset pet minut se bo moral »The Eagle« ustaviti, da ne trči v ledeno goro, ki mu bo jav-ljena. Preden mine ura, nas bo obdajala megla kakor zid. Ako pojde vse po naših računih, bo zabavna jahta »Jaap van Huysman« čez pet četrt ure poleg nas. Pristala bo k nam, ne da bi kdo kaj opazil. Tu na krovu takrat ne bodo videli niti prsta pred nosom. Toda m i vidimo. Glejte, da zagrabite dobro. Zapahnite vrata v obedtrce tisti mah, ko bo v njih največ natakarjev. Dva moža naj krotita kuhinjo, dva naj gledata, da ne bo med prvim in drugim razredom nikake zveze. Pet mož bo delalo med potniki. Pet mož v uniformah zameni stražo na mostiču in pet mož napravi racijo po kajutah. Razumeta?«
čuvarja pri vratih sta se priklonila, kakor da sta dobila pove;ie. Podpolkovnik je odšel po veži, a zdajci se je vrnil.
»Kadar zatuli sirena v tretje, mora biti »The Eagle« izpraznjen.« je rekel tiho.
»Ali naj nihče ne uide?« je šepnil večji izmed obeh služabnikov s čudno hripavim glasom.
Mali oglas), ki služijo v posredovalne In socialne name ..s občinstva, vsaka beseda E0 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t'—. Najmanjši mcsek Din !9*—\
Kuharico
pridno in pošteno, Ftarejšo katera bi hotela iti v Srbijo iščem. Plača po dogovoru Ponudbe na oglasni odde lek (.Jutra* pod *Takoi 71» 2117
i Piranski zaslužek i
; . in trajen se nudi vsa. j ■ .ur. Samo pismene po-' nudbe z znamko za odgovor > ia P. Pire. Ljubljana. Lev Leva 3.	212: j
Popravila!
Specijaim mehanik pit'.'a. Etiojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 10.
Tel. i 1.1. 4:;4	173
Trg. sotrudnika
ali sotrndnico, ne pod -o lt' st?roc;a (o), dobro verzi* a. - *o) v trgovini mešane e. -ke. spretnega (o) produ; 'a (ko) takoi sprejmem kot prvo moč Cenj. ponndoe z navedbo dosedanjega službovania je poslati na naslov Alojzii Re-uc, D.čvograd. 21123
Dijaške gospodinje
naj te udeleže v sredo v «MestiieBi domu: jc;i~-nka podnajemiiik''*	21392
Šoferja
nil:.'jšeea. treznega, i-č ni za stalno. — Ponudbe z zahtevki plače na oglasni od_ ^^^ delek .Jutra. pod značko Šofer 14..	21384
Ponudba 20.000
ii<ij dvisrae pismo v osrlas-nem oddelku »Jutra*. 21388
* T. RABI C *}
.o. Ljubljana S^ORSK^
Brivnico
z inventarjem, v prometnem kraju, brez konkurence, ra-rii družinskih razmer takoj reno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
21342
Mesarija v Zg. Šiški
Cenj. občinstvu naznanjam, ■ia sem otvoril v soboto dne 31. julija mesarijo v svoji lastni hiši v Zg. Šiški 139. Cene zmerne. Cenj. občinstvu se kar najtopleje priporoča Franc Marolt, mesar v Zg. Šiški 109. 21369
C:
(dobe
Vajenec
• primerno šolsko izobrazbo, so takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov v oglasnem oddelku <Jutr*?.	21288
Mizarski delovodja
dobra moč, izvežban za delo pri strojih, se takoj sprejme. Neoženjeni imajo prednost. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra ».
21286
Čevljar, pomočnik
17 let star, se spreji e v uk za izdelovanje gornjih delov za čevlje. Hrana in stanovanje v hiši. — Učna •'oba 2 leti. Ponudbe na: Ignac Zel en ko, Ftuj. 212^5
Knjigovodkinjo
s prakso sprejmem. — Ponudbe z označbo dosedanjega službovania na »Aloma Companv*, Ljubljana. 21394
Zlatarskega
vajenca in izurjenega pomočnika sprejmem. Na-Iov v oglasnem oddelku «JutTa» 21359
Učenko
sprejmem v trerovino čevljev in galanteriie. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra -21355
Starejšo osebo
zanesljivo, ki je sama ali z otrokom, rabim, da bi šla v večji tr<r oskrbovat in kuhat 2 osebama — za stanovanje in hrano, event. nekaj plače. Zaslužila bi Še lahko posebej s šivanjem ali kak.m drugim delom. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Štajersko*.
21356
Slovenka
izobražena, vajena tudi domačih del, želi mesta k otrokom. Službo nastopi 1. septembra, in sicer najraje izven Slovenije. — Cenjene ponudbe je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pozabljeno».	21343
Privatno službo
i če drž. uradnik v popoldanskih urah proti primerni nagradi. Kdor želi spret^e-a računarja in vsestransko verziranega uradnika, m j pošlje ponudbe pod cMiloš* Ljubljana. Stari trg >t. 34II — desno.	21^8
Vpokojenec
srednjih let. i;č° mesto vratarja ali kakršnokoli primerno službo. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» po 1 «Karkoli».	21260
Šivilja
išče mesta kot pomočnica. Gre Šivat tudi na dom. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek c Jutra* pod šifro ^Marljiva 13».	21341
Inštruktorico
ali inštruktorja	za perfekt-
no nemško	stenografijo
iščem za takoj.	Poru 'be na j
ocrlasni oddelek	»Jutra » po' <Zmožen 5». 21305
Več stare žice
3. 4, 5. 6 mm proda Mibae Kavčič. Zgornja Šiška 2116
Otroška postelja
dobro ohranjena, z žičnico in žimni^o se proda. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
21330
Damsko kolo
poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».
21368
Voziček
malo vabljen, se proda. Kje, pove oglasni oddelek | delek »Jutra». »Jutra*.	21313 '
Vreče
vseb vrst in jutino embalažo kupimo Ponudbe z navedbo cene in množine pod Vr^če 20» na oglasni o 1 20671
Pohištvo
skoraj novo, prodam zaradi selitve. Pripravno za vsako prodajalno ali za šivilje. 12 malih stolčkov, prav velike mize. omare s steklenimi vratmi in predali, ogledajo. — Proda se tudi nekaj drugega pohištva in kuhinjska oprava. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrav 21310
Iz francoščine
pripravljam dijake za ponavljaje izpite. Na-lov v oglasnem o Idelku »Jntra».
21382
Nemško stenografijo
poučujem. Ref.ektantom se je javiti takoj na oglasni oddelek «Jutra» pol šifro ^Stenografija*.	21364
Ugodno naprodaj
vsled odpotovanja dobro vpeljano podjetje. Plačilni pogoji zelo lahki — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jntra» pod značko c Kemični izdelki* 20888
Osebni avto
"Pueh». tipa XII. s 6 obroči. zelo dobro ohranjen, ucodno prodam. Ponudbe na naslov: Elektrarna. Ruše 20S17
Začetnike v klavirju
poučujem natančno in poceni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21357
šfia?o
Bivši trgovec
prevzame mesto potnika ali zastopnika. Gre tudi v trgovino kot poslovodja ali skladiščnik. Nastopi lahko takoj. Vprašanja pod šifro •Dobra moč 38» na o«rla=ni oddelek <Jutra*. 21122
Novo čebulo
nudi po 150 Din Josip Lah, trgovina s poljskimi pridelki in jajci. OsluŠevci pri Vel. Nedelji.	21345
Avto
• 15/35 HP, Laurin & Kle-i ment. 6sed»žni. dobro ohra-i njen, moderno opremljen, j se proda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 212S2
Kot manipulant
iščem službe v lesni stroki z d jrimi referencami. — pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Dobre reference 69» 21167
Kuharico
ki bi opravljala tudi vsa bisna dela, išče oddelek finančne kontrole na Goret) jsker:. Plača po dogovoru. Nastop tal"; Naslov pove oel. oddelek Jutra*.
Knjigovodkinjo
t več'etLO prakso, vajeno vseh pisarniških del. sprejmem takoj. Dotične. ki so verzirane tudi v trgovini mešane stroke, imajo pred ro«t. Cenj. ponudbo & navedbo dosedanjega službo vanja je poslati na naslov Alojzij Remic, Dravograd.
21152
Prve vrstna šivilja
sre fcivai za par dni v hišo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* pod »Takoj 11».
21358
Šofer-inehanik
Zel: premeniti mesto. Na^lev v snem oddelku »Jutra* 2T375
Absolventinja
trgovskega tečaja, vešča strojepisja in stenografije, išče mesta praktika ntin je ali blagajničarke. Pismene ponudbe se prosijo na oglasni oddelek »jutra* pod Začetnica 52».	21352
2 čevljarska stroja
znamke cSinger*. velik ci-I lindrski. še čisto nov, se proda za 4500 Din in en ploščat (flah) še zelo dobro i ohranjen, se proda za Din 2200. —Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 21265
Štedilnik
in gašperčka prodam. Poizve se v gostilni Račič na Dunajski cesti.	21350
Radi opustitve pre-kajevalne obrti
se proda po zelo usrodni ceni: kompletna prekajeval-nica, opremljena z najmodernejšimi stroji, uporabnimi na električni pogon, na motor ali na vadno silo: trgovska oprava in Gostilniška oprava. — Chalupnik. Ljubljaa. Stari trg št. 19 21379
Nekaj moške obleke
ponošene. poceni prodam. Vidovdanska cesta štev. 12. dvorišče, II. vTata. 21:386
Bencin-motor
5 HP, razdejan, prodam vsled elektrofikaciie obrata za vsako ceno. Naslov v oglasem oddelku «Jutra».
21391
Javna dražba
Glasom soduega edikta Okr. sodišča v Šmarju pri Jelšah se vrši dne 9. avgusta ob 11. uri dopoldne v Roginski gorici javna dražba enega «5aurer» tovornega avtomobila s priklopnim vozom, 3 vagonov premoga, t motorja in 1 pisalnega stroja — na kar se interesente opozarja.	21390
Mesarji!
Nov bakren kot »J 6"^ Din. mesarske stroje VVoif-Haira. Spricmašino 1400 Din. stroj za rezanje mesa 240(3 Din. 25 novih sodov za ma^t in 2pulta proda Stefanovič, Vodmat 145 — gostilna Podobnik.	21295
Avto
znamke Lauring Klement, popolnoma v dobrem Ftanju, z novo pnevmatiko, prodam za 16.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
21374
Motorno kolo
s prestavami, prodam na obroke. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko <Ugodnost 38».	21238
Motorno kolo B.S.A.
s priklopnim vozom, v najboljšem stanju, utrodno proda Rudolf Sever. Gosposvet-ska cesta 6.	21340
Divje češnje
cele ali košČice. k u p n j e «Fructus». Ljubljana, Krekov trg 10.	20910
Kupujem starino:
pohištvo, moške obleke in drueo. Plačam najboljša. — Zadostuj* dopisnica, da pridem na dom. Drame, Gallusovo nabrežje 29. 21213
Lahek voz
za samca, za težo do 1000 kg tovora, z diro ali brez. dobro ohranjen, kupi Ivan Šiška, tovarna paTket in parna žaga v Ljubljani. Metelkova 4.	21387
Kolo
damsko in moško, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod «Ko!o» na oglasni oddelek «Jutra*.	21276
Hišo ali vilo
kupim v Ljubljani v ceni do 150.0*"«» Din. — Cenjene ponut "i e La oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Plačam takoj 49*.	21349
Hišo z vrtom
enonadstropno, 1. 1912. zgrajeno. v Ljubljani, Dunajska cesta 63, prodam za 21^.000 Din. Samo resni reflektanti naj se obrnejo na g. Vek. Vrtovca, Zadr. Gospodarska banka v Ljubljani. 21373
Malo industrijo
oddam za daljšo 'obo let v najem. Vodna moč ca. 40 HP, blizu Ljubljan. in železniške postaje. Stanovanja. električna razsvetljava, obširni tvorniški objekt na razpolago pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod «K. M. K.» na oglasni oddelek «Jutra».	21354
Majhno hišico
hlev. skedenj, klet in kozolec — stanovanje prosto, 1 uro od Ljubljane. 20 minut od postaje, takoj prodam za 40.000 £:n. Naslov v oglasnem oddelku JutTa.
21295

Orehovo omaro
2. ali 3krilno, za obleko, kupim. Ponudbe pod značko «Omara» na oglasni oddelrV «Jutra».	21377
Pisalni stroji
se ceno prodajajo Najboljše znamke Kupujem, zamenjav« m Popravila vseh znamk hitro poceni in — eksaktno Specialni mehanik Jos Pukl. Celje. Kralja Petra cesta 4.
Vreče
vseh vrst in jutino embalažo kupimo. — Ponudbe z navedbo cene in množine pod * Vreče 2P» na oglasni oddelek <Jutra» 20671
Avto
štirisedežni. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo kakovosti, znamke in cene na oglasni oddelek «Jutra» pod cAvto 62».
21362
Trgovino
mešanim b agom v največjem lndustrjskem kraju Slovenije oddam v najem. Je v centru industrije in na najbolj prometni točki. — Ponudbe na oglasni oddelpk <Jutra» pod šifro Eksistenca zasigurana*. 21237
Pisarniška soba
ob Aleksandrovi cesti. & centralno kurjavo in liftom. se takoj odda. Kje. pove oglasni oddelek «Jutra».
21071
Lokal
iščem 7a delavnico Pomene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko ♦Primerno*.	21360
Delikates. trgovino
z vsem blagom in inventarjem. na zelo prometnem kraju v Ljubljani, prodam Pod šifro «Drdikatesna trgovina« ogl. oddelek Jutra.
21363
V najem
oddam za več let veliko hišo za veletrgovino, z njivami in drugim blagom. 8 minut od postaje, na glavni cesti. Zasiguran velik promet. ker se ne nahaja daleč naokoli nobena veletrgovina Sedaj je notri gostilna. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	21027
Stavbno parcelo
na Glincah b! zu Trža ke c. se po ugodni cen: proda — Poizve se v Rožni dol.ni, Cesta IX, štev. 2.
Valjčni mlin
oddam v najem za več let. 3 pari kamnov, stiskalnica za olje. elektrika. Mlin je ob stalni vodi, tik farne cerkve, 10 minut od kolodvora. — Pojasnila daje G BlažiČ. želez.. Poljčane 61.
21330
Enodružinsko hišo
pritlično. 4 sobe. pritikline. z velikim vrtom, v prijaznem kraju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku <Jntra» 21339
dobu
M3? I
čevljev zastonj
Sobico
snažno. = separatnim vhodom. išče mirna uradnica. Ponudbe pod <Mirna 78* na upravo «Jutra». 21378
Hišo
enonadstropno. 18 oprem'je-nih sob in štalo ter prazno stanovanje v Mariboru, p-o-da za 300.000 D:n Zagorski. Maribor. Tattenhachova ul. 183 i št. 19.	21309
Stanovanje
na Starem trgu 28/111: tri sobe. kuhinjo in pritikline zamenjam za manjše, obstoječe iz 1 sobe in kuhinje. Poizvedbe istotam pri hiš. lastniku.	21385
Prazno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, odrlam onemu, ki plača najemnino za 1 leto. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21393
Lepo sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, r-redi mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».
21389
Sobo
prijazno in snažno takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «.lutra> Og'eda se lahko med 11.—2 uro
21351
Prazni sobi
oddam blizu kolodvora v Šiški gospodičnama a1! zakoncema brez otrok Na-lov v oglasnem oddelku *Jntra» 21366
vsak deseti kupec po svoji izberi.
Iščite srečo! — Kupujte za to samo „DOKO" čevlje v trgovini „DOKO"
Prešernova uHea 9, dvorišče
LUDVIK OZBOLT
trgovec
MARIJA OZBOLT roj. VILAR
trgovčeva hčerka
STARI TRG
poročena
PUDOB
'V'J
Znanja želi
ločen, 30 let star obrtnik iz celjske okolice z gospodično, vdovo ali gospo z enako življensko usodo ter mirnega značaja. Cenjene dopise e popisom razmer in polnim naslovom, ako mogoče s sliko pod značko «Novo. mirno življenje 1» na oglasni oddelek <Jutra* 21344
Dosmrtno oskrbo i
dobi starejši gospod pri uradniški vdovi, ki ima svojo hišo, če plača 25.000 Din. — Ponudbe je poslati na podružneo «Jutra* v Ce lju pod šifro «Zadovoljno-* 90*.	211So
! Špecerijsko trgovino
kompletno urejeno, na naj-nrometnejši točki — event tudi še kra-no stanovanje v isti hiši, oddam. Cenjeno
pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Ugodnost 22*.	21371
Prazno sobo
veliko, f štedilnikom ali s souporabo kuhinje, iščem za takoj. — Ponudbe na oelasni oddelek <Jutra» pod «Takoj 20».	21267
Prazno sobo
event. s souporabo kuhinje, iščeta mlada zakonca. — Dopise pod značko «Avgus'-september* na oglasni oddelek «Jutra>.	21003
Stanovanje
2 sob s kuhinjo takoj oddam. event tudi opremljeno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko <F. P.*	21346
Egiptovski grafolog
prorokuje iz črt na rokah in rokopisa karakter, preteklost in prihodnjost ter družinske zadeve. Do nedelje ostane v Laškem 39.
21309
Slavoj
Irpim neznosno — v duhu vedno pri Tebi. Ljubi Te M.
21353
Sobo
s prostim vhodom in el*k-trično razsvetljavo, oddam v <=redini mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 21381
Sobo
z vso oskrbo, v sredini me. sta. ik) zmerni ceni išče gospodična. Gre tudi kot sostanovalka Ponndbe pod «V«a oskrba* na oglasni oddelek «Jutra» 21370
Oženil bi se
dobro situiran ljubljanski trgovec, če bi našel primerno mlado dekle ali mlado vdovo. Z dežele in s premoženjem imajo prednost. Ponudbe s sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Lepa bodočnost št. 21». Tajnost zajamčena — slike se na zahtevo vrnejo.	21365
Kot sostanovalko
v sredini mesta sprejmem s 1 septembrom gospodično ali dijakinjo v popolno oskrbo. Cena nizka Naslov pove ogla«ni oddelek Jutra 21367
Sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddam 2 boljšima gospodoma v Kožni ulici 8/L	21347
Stanovanje
2 ln 3 sob p pritiklinami, dc",e najemniki brezplačno, zagotovo dobro, ako sezidajo na svoje stroške četrto na<'5tropj<? modeme hiše v naiprometnejšem mestnem delu. Reflektanti naj naznanijo naslove pod značko «S:anovanie 80» na oglasni oddelek «Jutra« do 10 t. m., nakar se skličejo interesenti na razgovor. 21380
VaV# , ,J W Wt
•Cot tihi kompanjon
-istopim k dobro idočemu podjetin ali trrovini z Din 100.000. Ponudbe pod šifTO »Trgovina 83» na oglasni oddelek »Jutra*. 21383
Kot družabnica
s 25.000 Din že*? vstopiti gospodična le v dobro ido-čo trgovino ali podjetje. — — Prevzame podružnico ali drugo samostojno me«to. — Ponudbe na oglasni oddelek «J-it,r*» pod »Trgovka 15».
20915
Lep zaslužek
ia 4000 Din posojila proti garanciji (2 poroka posestnika) vrnem 1. nov. 5000 Din. Ponudbe pod »Dgodnn in zanesljivo* na oglasni oddelek »Jutra* do četrtka 5 t .m.	21337
2C\000
eventuelno do 5OO.(K>0 Din
"aložim v podjetje, katero onaša vsaj 16 % obre?ti. Nemške dopise s pogoji na oglasni oddelek «Jutra» pod «Inozemec 22». • 21372
Izgubil
sem od Medvod do Save 14dnevno plačo z železniško legitimacijo. Pošten najditelj se prosi, naj odda proti primerni nagradi na osrlasni oddelek «Jutra» ali na na;Iov: J. Podbregar, Ljubljana, Nunska u'ica 21 21838
Damsko torbico
-em našel ob bakljadi električne cestne železnice. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	21361
Zidana «Brezalko-holna točilnica*
celo leto odprta, pripravna tudi za stanovanje, se takoj proda. Pojasnila v točilnici. Ljubljana. Velesejem. Lattermannov drevored.	21263
Restaurant
»Alle Viole«
lrieste. Via G Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib. izborna vina terana, istrijana. frt-julca. vifiavea. chianti — Lastnik: Franceschini n Allegretto	180
Abonente
sprejmem na dobro domačo hrano v Tavčarjevi ulici 4. H. nadsfcr.	£0667
Pletenje
bombažastih in volnen'1 delkov ter podpletenje nogavic sprejmem na dom. — Delo solidno — cene nizke. Melhijor Bobnik, Zg. Šiška, Vodnikova cesta Štev. 100.
21289
Sitničarija
(branjarija) zelo dobro uvedena v Zagrebu, v sredini Ilice, se proda. Dovoljenje za točenje vina in žganja ter trafiko, na razpolago. — Pojasnila (tudi pismena) daje iz prijazosti M. Pakiž dr., podružnica Zagreb. Ilica 110.	20879
Na domačo hrano
dobro se sprejmejo o go spodje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21314

5HHHH
Zobozdravnik
ll. liti ne ordinlrs
od 5. do konca
5754 avgusta.
ssssEčae?
BARON SE JEZI,
ga želodec boli, — hej sluga, hej Žan, — daj s-rn
Edina izdelov?lnica E.JERAS in OR&O, Ljubljana-Moste.
TinnnrnnrnnrrinpnnriPnnnnnnr
Opekarna Mengeš
Milan Jenčič in drugi
v Mengša
s*
5752
priDoroča svojo opeko, kakor zidno tlakovec, strešno zarezno, strelni bobrovec n robnike po. na jniz ih cenah v pr poznano dobri kvaliteti.
Is!o'am naarods|i
4 železni vozički za glino (Normai Muldtnkioptr) n 2 vozička za op^ko
(P ateauwr<geni z k.i esi na že,e.in š-; u.
xrHDCoxi000ax!n0nnncDnDD0DD0C'
-Hf*«S!81B«»S'&&&T"8B
Zaifnpniia
tratimo za Slovenija,	koji je dobro
uveden kod de ikatesnib	i specer j?k h
radnja za prodaju čaja	i sardina. —
Ponude Poste Restante,	Ljub ana, za
Standard Tea — Import.	5:42 a
iimiiiiiiiiiin
Urejuje. Franc Puc. Izdaja za Konzorcij .Jutra. Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.