V Ljubljani, v juliju 1916.
POPOTNIK
PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST.
Letnik XXXVII.	Štev. 4.
Urejuje M. J. Nerat* v Mariboru.
» i □ ■ i
Vsebina:
1. /. Gradnik: Popotopna ljudska vzgoja............... 121
•2. Fr. Kranjc: Iztrgani listi o novodobni Soli (Konec)..........128
3.	Pavel Flere: O bodoči vzgoji (Dalje) .................133
4.	Iz šolskega dela: Na goro Oljko (P. Flere)	.........137
5.	Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov „Orbis pictus" (Dalje)......140
6.	Fran V ajda: Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri v letu 1913/14. 145
7.	Slovstvo: Ocene. Časopisni vpogled..............153—164
8.	Razgled: Kultura. — Šolstvo. — To in ono............165—168
□
Last in založba
Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Tisk« »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Radi tehničnih težav v tiskarni izide ta številka z mesečno zamudo, kar nam p. n. naše občinstvo — upoštevajoč vladajoče nenormalne razmere — blagovoli oprostiti. Prihodnja 5. ' številka izide zopet o pravem času: meseca septembra.
Založništvo.
Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so:
Učiteljski Tovariš, Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
I. GRADNIK.
POPOTOPNA LJUDSKA VZGOJA.
(Poizkusili obris.) I.
Že danes, ko še buta. svetovna vojna z naraščajočimi valovi v majave skale človeških uredb in naprav ter požira narode in njih ideale, kulturo in svete zakone morale, že danes je koristno, da si ustvarimo sliko, ljudske vzgoje, vzgoje naroda ali mase, kakršna bi morala biti po vojni. Koristno je to iz dveh razlogov. Prvič: stoprav na višku vojne občutimo najbolj, česa nam nedostaja v vzgojnem oziru, katere sile je treba v bodoče posebno razvijati in katerim braniti. In drugič: iz vseh grozot vojne nam vzklije nada v boljšo bodočnost človeštva in naroda s prepričanjem, da vojna lahko uniči in opustoši vse, a nečesa vendar ne more izdreti iz človeških src — težnje za boljšim in lepšim in popolnejšim, v čemer pa tiči končno tudi vzrok vsega vzgojnega prizadevanja.
Vojna vpliva na vzgojo, to vemo in čutimo vsi. Izpreminja ji smer in sredstva — več ne. Smotri ostanejo isti ko poprej, le da nekatere bolj naglašamo. Toda vzgoja, ki bi se bogatila z novimi ali- po vojni prenovljenimi nazori samo sedaj, bi bila edino puhla koncesija aktualnosti. Sila sedanjih dogodkov bo vplivala še dalje, morda bolj jasno in bolj prepričevalno, in naša dolžnost v imenu vzgoje je, da zamenjamo njeno minljivost v trajnost, sedanjost v bodočnost! Inače bi svetovna vojna, pomenjala človeštvu le neljubo epizodo in ne znamenite dobe. Morda pa pride kulturno človeštvo do prepričanja, da je doživelo tragedijo zmot. In povzeti nauke iz zmot, to je naloga ljudskih vzgojiteljev. Vsi bomo potrebni teh naukov brez ozira na to, ali zmagamo ali klonemo. Zmagovalec se jih bo moral posluževati še v večji meri, ker mu bo premagati samega sebe, kar je najtežavneje. Premaganec pa se bo ob njih in ob vzgoji dvignil iz nesreče in bolesti.
Cilji bodoče — lahko rečemo — popotopne vzgoje ne bodo nikakor novi; doživeli smo in še doživljamo njih razvoj iz starih premis; vojna je le njihov posrednji, zadnji vzrok. Kakor da se je kulturno človeštvo ozrlo nekega belega dne v dolgo zanemarjeno zrcalo ter spoznava poleg rožnatih krasot i pege in gube ostarelega obraza. Kdor bi gledal izključno na krasote, torej na dobre in lepe strani človeške duše, ki nam jih odkriva sedanja vojna, in se bavil edino z naštevanjem čednosti, kakor hrabrost, požrtvovalnost, usmljenje, domoljubje itd., bil bi pa slep za njene senčne strani, bi ne pojmoval vsega njenega obsega, ker bi mu nedostajalo perspektive. Vzgojitelj je po svojem bistvu sicer optimist, vendar pa ne sme zamižali pred temnim ozadjem človeških dejanj, zakaj le v spoznanju je rešitev in lek.
Vpliv vojne se očituje predvsem na morali mase. Kakor se oprime otroška, torej primitivna duša vse prej slabih navad ko dobrih, tako sprejme ljudstvo — po ogromni večini primitivne duše — v svoj miselni in čuvstveni krog predvsem zle učinke vojne. Kdor hodi sedaj odprtih oči po svetu, opazuje hitro upadanje javne morale, osobito pri mladini. Časopisi prinašajo v vsaki številki vesti o tatvinah, vlomih, celo roparskih napadih, katerih so se udeležili deloma ali izključno dečki in-mladeniči od 12. do 20. leta, torej v dobi, ki je za razvoj značaja največjega pomena. Drugo plat teh razmer nam predočujejo razni uradni ukazi s smotrom, ta dejstva omejiti in zadušiti. V vaško krčmo in v druga zabavišča zahaja mladina, ki poprej nikdar ni prestopila njihovega praga čuteč, da za to še ni godna. Vrste kupljivega ženstva so se zgostile in pomnožile ter postajajo za mesta že prava nadloga. Sploh se je polastila ženstva neka popustljivost v nravstvenih zadevah, ki obeta še posebnih sadov svoje vrste. — Da je vojna zrahljala tudi marsikatero zakonsko vez, ni treba posebe povdarjati. In nebroj sodnijskih obravnav priča, kako je sebičnost prevzela cele sloje ljudstva, da izrabljajo z oderuškimi cenami glad in potrebo svojih bližnjikov. Pozabiti ne smemo na škodoželjnost in njenega otroka, denuncijantstvo, ki je bujno poganjalo posebno v začetku vojne.
Lahko rečemo, da je moderno življenje razširilo svoje območje ter sprejema v svojo okrutnost in brezobzirnost in nujno pokvarjenost večje in predvsem mlajše sloje naroda, ki še ne poznajo temeljnih pojmov, še manj pa trdnih nravstvenih zakonov.
Nazadovanju nravstvenosti se ne smerno čuditi. Naša dosedanja morala je bila sploh preveč morala miru in blagih kompromisov, ki nikogar ne vznemirjajo. Preplehka je bila in preslaba. Kratki nevihti je podlegla. Današnjim dogodkom nedostaja v nravstvenem oziru nadzorstva avtoritete, javnosti in njene dobrodejne kritike. Temelji morale so
se premaknili, deloma so celo izginili. Umolknili so oni redki možje, ki iirn ne pomenjajo razširjenje ozemlja in gospodarske pridobitve narodove sreče v edinem smislu; ki nasprotno polagajo veliko važnost na poglobitev in notranjo okrepitev omike. Na njih mesto je stopila diplomacija, ne izbirajoč svojih sredstev. Po njenih zgledih, ki se šopirijo po časnikih, se je navzelo ljudstvo še bolj sebičnosti in brezobzirnosti, nasilnosti in brutalnosti, hinavstva in natolcevanja, kupljivosti, drznosti, lahkovernosti, širokoustenja in bahavosti. Takšen plevel poganja v izobilju na njivi katero je preorala vojna. Ne rečem s tem, da pada vsa krivda na njo; vendar v njenem vzduhu vse bolj uspevajo podedovana slaba svojstva človeške duše.
Morala je trpela po vojni najbolj; duševne zmožnosti družbe so ostale več ali manj nedotaknjene, enako telesne moči, ki imajo boljši temelj in ki so v enem ali dveh letih v splošnem obsegu neizpremenljive. Nravstvenost in njeni zakoni nasprotujejo občemu človeškemu nagonu po uveljavljenju lastne osebe in svojih teženj na škodo bližnjih; nravstvenost poedinca je sad velikih notranjih bojev in zatajevanja; torej rahel in občutljiv sad, ki ga pomori že prva slana. Slabih nagonov ni mogoče popolnoma izruvati, njihove korenine segajo v splošno človečnost iu poženo na novo o prvi priliki.
Ni treba menda razkladati, čemu polagam toliko važnost na nravstvenost, in njeno nazadovanje. Naj se križajo o morali mnenja kolikor hočejo, eno je vendar nedvomljivo: dokler bo človeštvo živelo in hotelo živeti, bo moralo določevati odnošaje posameznikov med seboj po zakonih, splošno veljavnih; ki ne bodo zapisani kakor državni in drugi zakoni, ampak bodo živeli med ljudmi in se podedovali od roda do roda, kot trajen, resničnega popravka zmožen zaklad življenske modrosti! In tega bo vera vedno sprejemala med svoje nauke in ga nekako avtori-zirala. Za maso je avtoriteta vere vedno potrebna; poedinec, ki je prišel do prepričanja, da je morala brezpogojno potrebna, bo moralno živel i brez priznane vere. Ali ne pravi tako »Savojski vikar«?
Prvi cilj naše popotopne vzgoje je s tem naznačen: vzgoja trajne nravstvenosti. Dosežemo jo lahko le po ovinku. Sama nravstvenost ne znači ničesar, ako ni dana sigurnost, da ne splahne o prvem navalu sovražnih nagonov in čuvstev. Trajnost ji podeli komaj značaj v idealnem smislu besede. Ta cilj moramo doseči predvsem, kajti v njegovem obsegu je že nravstvenost sama. Značaj je naš najvišji, da ne rečem: edini smoter. Ako nam je za bodočnost naroda, ako nočemo, da bi rastoča generacija zaničevala vse naše ideale in malikovala k nestal-nosti in vetrnjaštvu, moramo iztrebiti vse vplive, ki so škodljivi značaju, ter posvečati bolje ko doscdaj njegovemu razvoju vso pozornost.
l*
Ni nov ta smoter z vsemi svojimi atributi: neomahljiva volja do dobrega, samozavest in odločnost, spoštovanje vsakovrstnih mej, zvestoba v malem in velikem, pogum in hrabrost v vseh varijacijah, samo-zatajevanje, vztrajnost, nesebičnost, odkritost. Sedanja vojna priča o njegovi vse presegajoči vrednosti. V njej ne odločuje edino število, masa, temveč notranja vrednota. Telesna moč in duševne sile same ne morejo vstvariti ničesar trajnega; trajnost podeli vsem tvorbam materije ali idej šele značaj stvariteljev, njegova krepka volja. Mnogokrat omenjeni »silnejši živci« so svojstvo krepkega značaja, ki se lahko udejstvuje i v slabotnem telesu ali manj izobraženem duhu.
Značaj je temelj naše stavbe; duhovitost, obširnost in temeljitost znanja, telesna moč in lepota — to vse je samo dovršitev, nakit ornament in pridobiva na vrednosti po svojem mogočnem ozadju. Vzoru človeka pa, ki živi v našem mišljenju, je tudi to potrebno.
Vsled tega bomo stremili za resnico po široki cesti resnične kulture. Ne tiste širokoustne, prepotentne in bahave omike, ki uničuje svoje sla-bejše vrstnice, ampak za ponižno — bistvo kulture je ponižnost — dobrohotno' in podpore nudečo kulturo. Ne zabitim, da je to, kar zovemo mi svojo kulturo, nekaj neizpremenljivega, relativnega, da ni na svetu le ene in iste splošne omike, ampak več samorastlih ali tudi povzročenih omik z lastno življensko silo in delokrogom. Vse pa so enake vrednosti, ako vodijo človeka končno do prave človečnosti. Iz teh vzrokov je razširjenje kulture z oboroženo silo, s pomočjo vsakovrstnega nasilja nepotrebno in škodljivo. Prava kultura se mora uveljaviti že zbog svojega značaja; nasprotno je kultura nasilja zakrinkano trinoštvo.
Pojmovanje lastne kulture kot relativno in nedovršeno dobro privede nujno do narodne strpljivosti, do medsebojnega spoštovanja in razumevanja teženj in do poštenega tekmovanja na beli cesti napredka, ki pa se sam ne druži vedno le z naraščanjem narodnega premoženja, z industrializacijo in z njenimi dvomljivimi nasledki. Samo eno sovraštvo pozna kultura: sovraštvo zoper nizkotnost, neumnost, omejenost in Iii-navščino. V tem znamenju se bojuje zoper »šund« v vsakem oziru.
Odveč je povdarjanje, da hočemo z resnično omiko doseči tudi več spoštovanja do pravega dela in njegovih radosti, več ljubezni do narave in njenih krasot, več veselja do telesnih krepilnih vaj in iger, kar vse naj nadomešča tiste zabave, ki jih nudi surogat kulture — civilizacija.
Sad omike je čut človečnosti, čut skupnosti; na lestvi, ki vodi od posameznika do človeštva, stoji za nas še narod, država. Poleg splošno človeškega čuvstva nam bo vzgajati narodno, državno čuvstvo in sicer manj s poukom kakor z vajo v malem in vedno obširnejšem krogu. Pravzaprav vzgajamo s tem dvoje čuvstev; toda narodno čuvstvo se zlije
v pravni in pravični državi, ki nudi narodu zavetje in napredek, z državnim v eno tembolj mogočno1.
Izklesati hočemo značaj, osebnost in vzgojiti čut skupnosti — ali to ni nasprotje? Samo na videz, v istini se dopolnujeta. Kakor značaj se smatra sebe za svoj edini smoter in merilo, tako čut skupnosti nima stalnega mesta v duši vetrnjaka in omahljivca. Vojna dokazuje, da čreda nima zavednega čuta, marveč le nekakšen nagon; prvega je zmožen edino utrjen značaj. Osebnost v okvirju skupnosti — to je pravo in zdravo razmerje.
*
# *
Naznačil sem smotre popotopne ljudske vzgoje: nravstvenost s pomočjo krepkega značaja, resnična omika, osebnost v skupnosti. Sami stari ideali! Ali naša viharna doba nam priča, da smo izgrešili v marsičem pot do njih, da smo se jim bližali komaj po dolgih ovinkih in se često zadovoljevali z dobrimi: posnetki. Nikdar ni odveč jih povdarjati, zakaj sreča vesoljnega človeštva tiči v njih. Da smo težili vsi resnično za njimi, bi se marsikatero sedanje zlo ne porodilo. Priznavajmo zmoto in poizkusimo, doseči stare vzore s prenovljenimi iu novimi sredstvi.
II.
Nastopili smo že vse ustvarjajoče pot hotenja, določivši smoter po-potepnega vzgojevalnega dela. Drugi korak storimo, ako se vprašamo, ali je naš cilj tudi dosegljiv ali ne. Pritrditi moramo brezpogojno, inače izpodkopljemo takoj temelje vsega nadaljnega truda, dasi vemo, da vzor nikdar ni dosegljiv in da se končno moramo zadovoljevati, ako se mu približujemo pedenj za pednjetn. Tretje vprašanje, neposredno pred dejanjem, pa se bavi s sredstvi. To vprašanje je na vsem potu najvažnejše, zakaj s sredstvi raste in pade vsa naša stavba.
Vse, kar hočemo doseči, je stvar pametne, naravne, dušeslovno utemeljene vzgoje, v kolikor je ne omejujejo razmere, na katere ne more vplivati ali pa ji je to mogoče morda le v dolgih dobah: človeška narava, milje in družba in končno usoda.
Ni naš namen, dvigniti le poedinca na višjo stopnjo omike ali na najvišjo; to želimo učiniti z množico, z narodom. Zatorej se nam je baviti predvsem s preuredbo in preustrojitvijo ljudskošolske vzgoje, ki je ogromni večini naroda edina posredovateljica znanosti in moralnih vrednot. Zgodovina vzgoje je v bistvu zgodovina ljudske vzgoje, dasi se je ta skrivala pod raznimi imeni ali ni stopala v ospredje. Druge višje vrste vzgojnih naprav se vsakokrat prilagodijo razvoju ljudske vzgoje; časih seveda je opažati obratno pot — to povzročajo razmere, predvsem gospodarske, verske in politične.
Ljudskošolska vzgoja polaga temelj; skrbeti moramo, da ga razširimo in okrepimo, da nam zraste potem na vrhuncu ideal značajnega in omikanega človeka. Razširimo ga, ako zajamemo z vzgojnim delovanjem vse ljudstvo brez izjeme in olajšav. Ro vojni se bo življenjski boj brezdvomno poostril; da pripravimo široke sloje na njegove težave, je treba uvesti povsod enotno obveznost ljudskošolskega pouka. Olajšave morajo odpasti tudi za kmetski stan, zakaj nepobitna resnica je, da ne-dostaje kmetu predvsem pouka. Ves bodoči razcvet kmetijstva in narodnega gospodarstva sploh, kateremu daje kmetijstvo kri, je prazna fraza, ako ga ne pripravljamo z intenzivno vzgojo- v kmeta v najnavadnej-šili načinih modernega mišljenja. Kar se tiče šolske dobe, bomo odločili o tem, ali se začne pouk z dokončanim 6. letom ali pa s 7., kar odgovarja popolnoma modernemu znanstvu o razvoju človeške duše. Da nadomestimo izgubljeno leto, bo treba šolsko obveznost podaljšati do 15. leta, za kar posebno pri dečkih ne vidim nobene vpoštevanja vredne ovire. Vrednost tega leta bi bila neprcračunljiva že z ozirom na vzgojo značaja.
Okrepimo pa ljudskošolsko vzgojo s tem, da združimo njeno delovanje tesno z delovanjem doma v isti meri. Polovica našega truda je bila zaman iz edinega vzroka, ker niso starši pojmovali njegovega pomena, ker so čutili v šolski obveznosti le oviro in ne pomoč. Mnogo se je sicer storilo z namenom, zbližati šolo in dom ter njune cilje vzpo-rediti tudi dejansko in ne samo idejno. Toda to pravo razumevanje ljudskošolske vzgoje in njenih vrednot nam treba še vzgajati; i starše moramo v tem vzgajati. Rastočo generacijo — bodoče starše — mora prešinjati pojem vzgoje in smisel za njen napredek; da oboje pripravimo bolje z zavedno vzgojo v tem mišljenju ko dosedaj s predavanji in spisi za starše — to je naloga, koje sadov morda sami ne doživimo'. Tako pretvarjamo nadebudno sedanjost v plodno bodočnost ter odpiramo vzgoji pot v širše sloje in — po mojem mnenju v zavedno življenje. In končno se mi zdi, da je naloga vsakega človeka, ustvariti lastno ognjišče, dom; in kako ga naj usposobimo za to koristno in lepo opravilo, ako ne v skupnem delu z domom, iz katerega je poteklo njegovo življenje in v katerega se v svojem smislu izliva?
Omenjena okrepitev bi bila vnanja; ljudskošolski vzgoji je potrebno še notranje ojačenje, ki naj obstoja v tem, da polagamo največjo važnost na že označene smotre ljudske vzgoje sploh. Pri tem preti sledeča nevarnost. Najvažnejše naše sredstvo je pouk v raznih znanstvih; brez pouka, je vobče vsaka vzgoja nemogoča. Iz te premoči pouka se rodi gotovo nezavedno naziranje, da je pouk smoter samobsebi in ne samo sredstvo, kar povzroča, da uvažujemo predvsem njega in puščamo vzgojo šepati za njim. Ali drugače: pouk ni vzgojni pouk. S tem pa, da
poučujemo z vzgojevalnim namenom, da posredujemo vedo le zaradi tega, da oblikujemo mišljenje, čustva, navade in končno značaj človeka, s tem pomnožujemo notranjo silo ljudskošolske vzgoje. Ne odrekam znanju pomena za življenski boj in zmago v njem; povdarjam predvsem, da je smatrati pouk kot ovinek tam, kjer nedostaje ravne, neposredne poti do vzgojne svrlie. V pouku moramo torej izvabljati in razvijati tiste lastnosti, ki vodijo do značajnosti. Značaj je pravzaprav skupina dobrih navad, ki se zavedajo končno svojih vzrokov in cilja: nravstvenosti. Navade ni mogoče razvijati z besedami, potrebno je dejanje, dasi še ne pozna globljega vzroka in zadnjega cilja. Da dosežemo lastnosti zna-čajeve, kakor samostojnost, podjetnost, prisotnost duha, vztrajnost, nesebičnost, odkritost, smisel za red in skupno delo itd., ki so podlaga višjim in popolnejšim krepostim, moramo otroka v tem vežbati brez prestanka. — To storimo z delom, ki se stopnjuje po težavnosti in ob-širnosti z rastočo duševno silo otrokovo. Naša doba je začela to misel vdejstvovati v takozvani »delovni šoli«. Vzgojitelj več ne poučuje v ožjem smislu besede, on vodi, kaže razjasnjuje, podžiga in varuje zmot, toda ne vseh; znanje učencu ni več cenen dar učiteljev, temveč lastna pridobitev in zbogtega nenadomestljiv del njegove duševne osebnosti. Sedaj stojimo komaj na začetku tega velevažnega razvoja. Danes se še preveč piše o njem; danes je še nevarnost, da se prevrže delo v igračo, ako izgubi pogled in smisel za cilj, ki je bistvo dela. Temu je kriva stara šola, stari način mišljenja in posredovanja znanosti; kdor je zraste! v njem, se ne more rešiti vsega kakor rak pretesne obleke in iz tega se nujno porodi polovičarstvo, dasi nezavedno, ki je hujše od nazadnjaštva. Tudi rastoči rod vzgojiteljev je treba vzgojiti v novem mišljenju, ki pravzaprav ni novo, ampak naravna posledica starih vzrokov. S tem sem se dotaknil vzgoje učiteljskega naraščaja in njene preustrojitve.
Kar poizkušajo, popravljajo, prenavljajo in izpopolnjujejo dandanes privrženci »delovne šole« iz navedenih vzrokov, ni »delovna šola« v svojem bistvu. Dozorevajoči rod učiteljev se uči le ob početkih, izpopolnjeval, dozida! pa bo sam. Naša dolžnost je, da se zanimamo za razvoj tega novega učnega in prevsem vzgojnega načina, da ga ne oviramo, temveč ga celo podpiramo in se poslužujemo njegovih očividnih dobrin, kajti njegova je bližnja bodočnost, kakor bo bodočnost v rokah tistih ljudi, ki bodo krepke volje, pogumni, samostojni, moralni — torej značajni.	(Dalje.)
F. KRANJC:
IZTRGANI LISTI O NOVODOBNI ŠOLI.
(Konec.)
Kakor hitro priznavamo odobravanje boja proti sistemu, s katerim se zahteva po kvalitativnem delu ne more skladati, smo dospeli do vprašanja:
Ali je m o g oč e šoli, kakršna je danes, pri njenem ustroju priznati možnost, da se v njenem okviru obistiniti ideja delovne šole?
Kompromisnim potom se udejstvujejo namreč že mnoge njene delne zahteve, kajti uvideti so morali do zdaj že vsi, ki jim je resno za šob, da te, kakor jih stavi: delovna šola, niso nikak dilentatizem na pedagoškem polju, marveč da pomenijo resen velik napredek. Svoje dni so se pač lahko norčevali iz onih »zastopnikov delovne šole«, ki so terjali ročno delo z oblikovanjem, izrezavanjem, pletenjem, polaganjem paličic itd., ter jim očitali, da »hočejo ponižati ljudsko šolo na nižji stopnji za otroški vrtec, na višji stopnji pa da hočejo napraviti iz nje strokovno šolo.« Ti »zastopniki« so umolknili sami, ker jih resni refor-inerji sploh niso nikdar resno upoštevali, in ker so spoznali sami, da iz njihovih zahtev ne postane nikdar nič prida.
S tem je odpadla tudi slaba stran reform ter se opustila, obenem pa se je lahko ugotovilo težišče delovne šole pri pouku, da namreč ni p o g 1 a v i 111 o ročno delovanje, pač pa s a m o d e j a 1 n o s t i n s am o p r i d o b i tn o s t učne s n o v i. Ta delni princip delovne šole so lahko prevzeli tudi odločilni šolski faktorji in storil se je že tudi v avstrijskem uradnem šolstvu prvi korak v tozadevni izpremembi učne šole v delovno.
Leta 1913. je izdal deželni šolski svet na Češkem nove učne načrte za nemške ljudske šole — če tudi za češke nam ni znano in naš vir*) ne govori o tem — s katerimi se je nemško češko ljudsko šolstvo res zelo približalo svojemu naravnemu stališču.
Omenjeni novi učni načrti slone na sledečih osnovah:
1.	Na mesto enostranske učne šole stopi delovna šola v tem smislu, da si otrok svoje znanje samostojno pridela — seveda pod dobro premišljenim vodstvom učiteljevim; v krog delovne šole spada tudi izobrazba čutov, zlasti očesa in vežbatije roke; oko in roka se pritegneta k zmožnosti izražanja posebe z risarskim dejstvovanjem.
2.	Z novo ureditvijo učne snovi v posameznih učnih predmetih z ozirom na potrebe resničnega življenja se nudi možnost, da se podaja
*) Lehrerfortbildung I. str. 53.-54.
vsakemu otroku po načrtu sestavljena in v sebi zaključena izobrazba, pri kateri pride do svoje veljave tudi čuvstveno življenje in volja do dobrega.
3.	Pristojni ozir dobi ureditev razumevajočega veselje nad lepim. Lepota narave, del pesništva in upodabljajoče umetnosti naj odkriva tudi najubožnejšemu vir najčistejšega razvedrila, ki mu nikdar ne usahne; razumevanje za lepe oblike in barve naj »omogoči nov povzdig rokodelstva in nemške narodne umetnosti na Češkem.«
4.	Se je konečno bolj ko doslej na vseh stopnjah povdaril princip enotne združitve vzgojnih in učnih snovi domačije in domovinskega življenja.
Iz zahtev za posamezne predmete navajamo na kratko one za pouk v realijah. Stvarni pouk je postavljen v prvi vrsti v službo izobrazbe duha in jezika. Na nižji stopnji je to čisti nazorni nauk v zvezi z risanjem. Stroke stvarnega pouka v tretjem, četrtem in petem šolskem letu zaznamuje skupni izraz »domovinoznanstvo«. »Pouka o tvorbi zemeljskega površja ni puščati docela v nernar, ker omogoča učencem razumevanje o nastanjenju zemeljskih oblik v ožji in širši domovini ter jim pojasnjuje zvezo sestave zemlje iti kulturnih razmer različnih krajev.« — Pri-rodopis: »Obravnava posameznih bitij se vrši kolikor mogoče na biološki osnovi.« »V vseh razredih se pouče učenci nujno o potrebnem varstvu živali in rastlin.« »Učence je navajati k smotrenemu opazovanju življenja in prikazni v naravi kakor tudi v domačem in gospodarskem delovnem življenju.« (Slede nadaljnje odredbe o smotreni poučni uporabi šolskega vrta, o potovanjih šolskih otrok.) — Prirodoslovje: (Opazovanje vremena; samodejaluost pri poizkusih in pri napravljanju preprostih aparatov; učni obiski najvažnejših delavnic v domačiji; deloznanstvo.) — Zgodovina: (Priklopljenje na dokazujoče domovinske sledi o preteklosti; kulturne slike v svoji zvezi s sedanjostjo; ozir tudi na zadnja desetletja in na sedanjost.)
Ti učni načrti — se pravi dalje — kakor tudi stavijo po eni strani visoke zahteve do učitelja, mu zopet dovoljujejo široko polje za udejstvo-vanje individualnosti, ki »se mu mora omejena le s smotri in z učno snovjo, dovoliti, če se hoče dvigati njegov odgovorni čut in naj prinaša njegovo ustvarjajoče delo bogate sadove.« —
Tudi novi učni načrt za ljudske šole na Štajerskem iz 1. 1913. stoji pri stvarnem pouku na principu »nazornosti in opazovanja«, ter zahteva pri spisovnem pouku »zmožnost učencev, da zapisujejo ... (tudi),.. lastne doživljaje in opazovanja samostojno...« ter se ozira na življenske in pridobitne razmere prebivalcev«, kar moramo zaznamovati vse kot velik korak naprej.
Kako je v ostalih kronovinah, nam ni znano, niti nam ne gre za navajanje vseh tozadevnih uradnih preuredb, ker bi s tem prekoračili okvir spisa. Zadostuje nam, da smo na primeru pokazali direktni vpliv zahtev delovne šole na p o u k. Izostal ni niti v vzgoji. Določilo se je več časa za telovadbo iti uvedla se je mladinska igra in vaje z narodnim značajem; večja pozornost se posveča potovanju, plavanju, veslanju itd.; pazi se na šolske prostore v higieničnem oziru; ustanovile so se tudi že šole na prostem; šolski zdravniki se nastavljajo in urejuje se šolske kuhinje, zavetišča, počitniške kolonije i. dr., kar vse blagodejno vpliva na telesni razvoj in na vzgojo otrok.
A vse te pridobitve so brez prave koncentrujoče sile med poukom in vzgojo, obenem pa so tudi — kakor pravi Schaub*) — samo »nove cepike na trhlem deblu.«
S iem pa ie tudi izrečeno odločno zanikanje na naše gorenje vprašanje po obistenju temeljne zahteve delovne šole, čepav se priznava, da je dana možnost udejstvovanja mnogih postranskih in delnih njenih zahtev. Reorganizacija šolstva se je torej pričela; a pričela se ni na pravem mestu, ker ni šla v boj proti sistemu samemu. Ta je ostal še stari in zahteva kompromisnim potom zaradi takoimenovane »splošne izobrazbe« še vedno kvantitativnega dela namesto kvalitativnega: izpre-menila se je le pot mehaniziranja v pot lastnega pridobivanja, a zadovoljevati je treba še vedno stalne učne načrte. Res da je specialna naloga šole teoretična izobrazba, a vzlic temu učni načrti ne smejo bili sami sebi smoter. Tega oficialna šola še ni spoznala, ali pa — spoznati noče.
Bodi že kakorkoli, dospeli smo v dobo kompromisa med starim in novim, s katerim dejstvom moramo računati. A idejni boj se vzlic tem oficialnim pridobitvam nadaljuje, ker hoče in more priti do popolne jasnosti, če noče, vajen svežosti, zadušiti sam sebe v zatohlosti. V kateri smeri pa se boj vrši, nam pripoveduje prav jasno Gansberg, ki pravi:**)
»Vsa vsebina naših pedagoških teženj... je; navajanje, svoboda in produktivnost; vzgoja k dobremu z navajanjem, varstvo otroških interesov s svobodo, razvijanje njihove osebnosti s produktivnostjo.«
Tako je označil splošno reformsko gibanje delovne šole točno in jasno; ta začrtana pot vodi do vzgoje človeka za človeka ter predpisuje tudi učno metodo, kakor jo zahteva otroška narava. Ali je Gansbergova zahteva objektivna, ali pa jo smemo — in v očigled zahtevane vsestranske svobode jo celo moramo — smatrati za subjektivno, ne izpre-
* V že navedenem spisu.
*'•) V Grundgedanken d mod. Piidag.
meni na stvari nič; gotova pa je, da vladajoči vzgojni — oziroma ga imenujmo po pravici le — učni sistem te zahteve ne bo sprejel nikdar; dovoljeval bo še nadalje lc koncesije, kajti s sprejetjem osnovne ideje pade sam.
Z idejo pa, kakor smo jo označili po Gansbergu, je dan gotov kur s, katerega se bodo morale polastiti najširše mase ter same vplivati na činitelje, ki odločajo pri sistemu, če se hoče reformirati vzgojo in pouk. Ta nauk o demokratičnem izrevolueioniraniu šolstva je pa prva zahteva vseh resnih zastopnikov delovne šole in je ostala taka še do danes, ko govori o nji že tudi dnevno časopisje. Kolik bo njen uspeh, pokaže bodočnost.
* *
S tem bi svojo nesistematično razpravico lahko zaključili; a v 2. štev. »Pop.« smo obljubili, da se povrnemo še k načrtu, kakor ga je izdelal Lietz za občo nacionalno šolo. Da storimo to zunaj okvira spisa samega, nas je primoralo dejstvo, ker v predidočih listih nismo hoteli prekiniti rdeče niti s postranskim poročilom; a načrta samega nikakor nočemo opustiti, ker kaže ravno zdajšnje posebno povdarjanje nacionalne vzgoje, da bomo imeli z idejo še opravka; v takem slučaju pa je poznanje konkretnih načrtov, posebno takih, ki ima za svojo teorijo že praktično podlago, vedno v hasek. Načrt se nahaja v celoti v že imenovani »Die deutsche Nationalschule«; za nas zadostuje, če navedemo tukaj izvleček, kakor ga ima g. lierget v svoji že zgoraj navedeni knjigi:
Kot temelj vsega šolstva si misli dr. Lietz ljudsko šolo za vse, ki ji je obenem naloga, da pripravlja na nižje in srednje poklice. Njeni elementarni šoli (1.—3. šol. leto) predpisuje smoter: »Poizkustvo in izraz (z besedo, znamenjem in s pisavo) za najnavadnejše in najvsakdanjejše reči okolice in sedanjosti«. Nižja stopnja (4.-6. šol. leto) ima sledečo nalogo: »Razširjanje okrožja izkušnje bližje in daljne okolice,, sedanjosti in preteklosti; navajanje k opazovanju preiskovanja in k ustnemu in pismenemu izrazu opazovanega in spoznanega v materinskem jeziku. Materinščina — človeško življenje — življenje prirode.« Smoter srednji stopnji (7.—9. šol. leto) je: »Razširjenje in začasna sklenitev v priuče-vanju materinščine in v preizkavanju obeh obsežnih stvarnih polj (človeškega življenja in življenja prirode); zgodovina, državoznanstvo; zemljepisje, prirodoznanstvo in tehnika.« Od III. b razreda (7. šol. leto) naprej se pridruži obligatno priučenje angleščine, od III. a razreda (8. šol. leto) naprej neobligatno priučenje kakega drugega novega jezika, od II. b razreda (9. šol. leto) za tiste, ki hočejo obiskovati humanistični oddelek višje skupine, priučenje katerega starih jezikov. Ta višja stopnja
nemške šole služi kot priprava za vse višje poklice ter obsega dva enakovredna oddelka: humanistični, ki je namenjen raziskovalcem na polju človeškega življenja in vzgojiteljem, in realistični za bodoče poljedelce, tehnike, prirodoslovce, zdravnike ter učitelje realističnih strok. Oba oddelka imata skupne ure za učenje materinščine, državoznanstva in angleščine. Humanistični oddelek ima zopet dva pododdelka, prvi starih jezikov za zgodovinarje, pravnike in vzojitelje in drugi novih jezikov za trgovce, učitelje novih jezikov in pravnike.
Ves načrt stremi po nacionalni vzgoji, ki je prva naloga, da »pridobi mlademu človeku razumevanje za kulturni krog. ki mu pripada ter pripravi od tukaj spoznanje za njegovo posebno nalogo, ki mu je odločena v okviru te kulture. Ta naloga pa obstoja v tem, da ne le dejanstveno in notranje živi s kultura, kateri pripada, marveč da jo pospešuje kadar in kjerkoli more ter prispeva k njenemu nadaljnemu napredku.«
Po gorenjem načrtu bi se dolgo vrsto let poučevali udje naroda vsi docela enakomerno (zahteva »enotne šole«!). In šele, kadar se spozna zmožnost posameznika za po<sebne stroke, se pouk razdeli, pa tudi ne tako, da bi si stali razni sistemi višjih šol tuji nasproti, pač pa sklenjeni v enem šolstvu. Jasno je, da se preprečuje tako delitev po stanovih in slojih. Prednost tega šolskega ustroja je tudi v tem, da se poučujejo vsi narodovi udje v tem, kar je važno za vse brez razlike, namreč v materinščini, ljubezni do prirode in domačije. Kot tuji živi jezik navaja Lietzev načrt angleščino — kako stališče zavzema napram njemu zdaj. nam ni znano.
Kot posebnost, blagodejno za vzgojo naroda, povdarimo iz načrta, da postavlja na mesto naših višjih srednjih šol le tri leta (razrede II a, 1 b in I a). Ker pa pridejo za te v poštev le učenci, katerih zmožnosti so se v 15. letu gotovo lažje spoznale kakor zdaj v 10., je mogoče, da se v njih obvlada priprava za višji poklic in za visoke šole, kakor je možno to pri zdajšnjem šolsvu. O lahkoči proizvedbe svojega načrta je Lietz prepričan ter opozarja na to, da imata Norveška in Švica urejeno svoje šolstvo po podobnem ustroju.
Da temelji učna metoda na samospoznanju, na samopreiskavanju in samodejalnosti učenčevi ter da vlada razmerje med učenci in učitelji prikrojeno zlasti na nravno in voljensko vzgojo —nam pri zastopniku delovne šole ni treba posebe povdarjati.
Opozarjajoč ponovno na »Mitteilungen aus deutschen Landes-Erz.-Heimen«, če se hoče kdo o zadevi poučiti natančneje, zaključujemo tudi to poročilce.
PAVEL FLERE:
O BODOČI VZGOJI.
(Dalje )
Dočim smo dozdaj poročali pod gorenjim naslovom o teoretični zahtevi Kerschcnsteinerjevi, ki nam ie služila za uvod kot bolj sekundarnega značaja, in v bistvenem vprašanju preobrata na torišču telesne vzgoje, se hočemo omejiti poslej le na zahteve po bistveni preuredbi šolstva kot takega in avstrijskega še posebe.
V tej točki sta prineipielno merodajni dve svetovni naziva-n j i: naziranje popolne svobode in konfesionalno svetovno naziranje. Ker se kaže doba bodočnosti predvsem kot socialna doba, gotovo ni slučaj, da se zavzemajo za preuredho šolstva svetovne socialno-politične enote ter zahtevajo v bistvu socialno vzgojo.*) Pokazati hočemo zato tudi najprej radikalno tosmiselno zahtevo združenja »Svobodne šole« ter govoriti o utemeljitvi zahteve, p roti pa pridejo v poročilu do besede zastopstva konfesionalne struje. Na kompromisne zahteve ter na posamezne zahteve političnih strank se ne bomo ozirali, kajti prepričani smo, da, če pride do uspešnih kompromisov, se zgodi to samo po sebi; to pa šele tedaj, ko se razlože obojestranske zahteve na raznih mestih v medsebojnih debatah radikalnih struj. Ta konečna dejstva nam prinese bodočnost, ko bo čas za to; za zdaj nam zadostuje informacija prvotnega stadija.
A. »Svobodna šola«.
Dunajska »Svobodna šola« je sprejela na letošnjem svojem glavnem zborovanju princip preureditve avstrijskega šolstva v smislu »e notne šole«; vodilne misli in sklep sam je izdala v posebnem odtisu, ki nosi naslov: »Prenovitev avstiijskega vzgojstva in šolstva (Die Erneuerung des osterreichschen Erziehungs- und Unterrichts-vesens)«. V tem izvaja:
I. Potreba reforme. Od leta 1869. ni napravilo naše vzgojno in šolsko zakono-dajstvo nikakih napredkov. Ljudska šola se je s šolsko novelo iz leta 1883. še poslabšala. Dolgotrajna je torej že potreba po času primernem razvoju našega vzgojstva in šolstva. Ta potreba se občuti danes tem živejše, ker se kaže po pridobitvi mira vsepovsod nujnost vsestranske preustrojitve vseli naših javnih naprav. Za vzgojo mladine naroda se pomembna kažejo izkustva svetovne vojne, da je odvisna moč države ne od delovanja poedinega, prednosti uživajočega razreda, marveč od skupnega delovanja vsega naroda, in da posameznik ni brezmiselno orodje, pač pa kot samostojno misleče iu zato iniciative in višje organizacije zmožno bitje. Vsled tega rabimo temeljito prenovitev našega vzgojstva in šolstva.
* O socialni vzgoji kot taki priobči prihodnja »Popot.« štev. poseben članek.
Uredništvo.
II.	Naloge reforme. 1. Mora delovati socialno, t. i. proizvedena mora biti organizacija šole, s katero se jamči družbi gotova množina izobrazbe v vsem narodu in izbor vseh na.imožnejših v vsem narodu. — 2. Šolski ustroj mora biti urejen tako, da se ne ubija z drilom samostojnost, marveč da se nasprotno na podlagi splošne izobrazbe doseže lastno mišljenje, možnost sklepanja in dejanja.
III.	Osnovne reforme. Šola ima nalogo, da razvija telesne in duševne zmožnosti mladine, jo opremi z znanostmi in ročnostmi, potrebnimi za življenje, ter tako ustvari temelj za izobrazbo vrlih ljudi in udov občestva.
Država sama mora nadzorovati .šole. ki jih vzdržujejo avtonomno postali narodi.
Pouk v konfesionalnern verstvu in nravstvu je dan na prosto razpolago verskim družbam, ki hočejo utrpeti za to stroške, brez škode za nadzorovalno pravico, ki prihaja od nadvlade države. Prisiljevanje za obisk v tem učnem predmetu in verskih vaj je nedopustno.
Za vse učitelje se zahteva polna politična in gospodarska neodvisnost.
Vzgoja vpredšolski dobi, kakor tudi vzgoja splošne ljudske šole (današnja ljudska in meščanska ter spodnja srednja šola) in višje šole (današnje višje srednje šole in tem odgovarjajočih zavodov)) je urediti v smislu enotne šole. Izobrazba za posamezne poklice se vrši na podlagi na ta način podane splošne izobrazbe.
IV.	Organizacija šolstva. A. Predšolska doba. Predpogoj za uspešno šolsko delovanje je skrb za telesno uspevanje otroka v predšolski dobi, ki se konča z dopolnitvijo šestega leta. Zato se zahteva:
1.	Varstvo matere, podpora in primerna nedopustitev nosečih k telesnim delom, pospeševanje lastnega dojenja.
2.	Varstvo dojenčkov in otrok zlasti z ustanovitvijo dnevnih zavetišč (Krippen und Tagesheimstatten).
3.	Usanovitev otroških zvez (Kinderliorten) in otroških vrtcev, ki jih je priklopiti javnemu šolstvu.
B.	Ljudska šola. Ta obsega a) današnjo ljudsko šolo (4 razrede) b) današnjo meščansko šolo (s 4. meščansko-šolskim razredom), kakor tudi današnjo spodnjo srednjo šolo.
Šolska dolžnost traja od dopolnjenega šestega leta počenši, polnili osem let. Za vse otroke, brez razlike spola, obstoja enotna ljudska šola, ki se deli v petrazredno spodnjo stopnjo in v štirirazredno višio. Obisk 4. razreda višje stopnje je vsem otrokom prost.
C.	Višja šola. Ta obsega današnjo višjo srednjo šolo in tej odgovarjajoče zavode.
Njena naloga je, da podaja preko ljudske šole segajočo splošno izobrazbo ter mladino usposobi a) za obisk višjih šol, b) za neposredni vstop v praktično življenje (poljedelstvo, obrt, trgovstvo, industrijo, častniški stan, javno pisarniško in računsko službo) brez visokošolske izobrazbe.
D.	N a d al j e v a I n o - izobraževalna šola. Za mlade ljudi, ki so zapustili šolo po osem ali devetletnem šolskem obisku, obstoja dolžnost za obisk nadaljevalno-izvbraževalne šole (za poljedelstvo, obrt. indurstrijo, umetnost, gospodinjstvo, vzgojo otrok) do dovršenega 18. leta. Za te nadaljevalno-izobraževalne šole se zahtevajo: učne delavnice, pouk le ob delavnikih in izven večernih ur, pouk v telovadbi in v enem drugem živem jeziku.
E.	Visoka šola. Visoke šole je urediti tako, da lahko izpolnjujejo praktične in idealne naloge, ki jim pripadajo. V ta namen je potrebna obsežnejša ureditev viso-
košolskih institutov (po vzorcu v nemški državi), olahkočenjc v prostem občevanju profesorjev in dijakov med državno-nemškimi, švicarskimi iu avstrijskimi visokimi šolami.
Neodvisnost profesorjev se mora ugotoviti po vzorcu sodniške neodvisnosti.
Za imenovanje morajo biti rnerodajni le znanstveni oziri in usposobljenost za učno stolico, ne pa politični iu konfesioualni oziri.
Prirastek se pospešuje s podelitvijo ustanov in ekstraordinariatov ad personam privatnim docentom.
Teološke fakultete se izločijo.
Vstop v praktične poklice je neodvisen od desege doktorata. V še višji meri ko doslej se morajo prirediti na univerzah naprave, s katerimi se — brez ozira na strokovne šole, ki so včlenjene univerzi — pospešuje izobrazba za prosto znanstveno raziskava nje.
F. Izobraževalne naprave. Kot dopolnjujoče izobraževalne naprave se morajo ustanoviti mladinske iu ljudske knjižnice, ki se vzdržujejo ali z občinskim davkom (kakor na Angleškem) ali pa s skupnim delovanjem javnih in privatnih kor-poracij.
Poljudni univerzitetni tečaji se morajo v večjih krajih omogočiti z izdatnimi subvencijami javnih korporacij. (Ljudske visoke šole, Ljudski domi.) Za odrastlo poljedelsko prebivalstvo se morajo ustanoviti poljedelske zimske šole z internati za od-rastle; enake naprave je urediti tudi za obrtnike.
V.	Socialne naprave. Vsak otrok ima pravico na docela brezplačno izobrazbo svojih nagibov iu zmožnosti v okviru vsega šolskega organizma. Zato se zahteva:
Brezplačuost pouka in učnih sredstev v vseh šolah.
Odpravljanje pridobninskega otroškega dela.
Oskrbne naprave za otroke, ki so brez staršev in zapuščeni.
Otroške zveze in okrepovališča, ki se uvrste v javno šolstvo.
Šolske kuhinje iu zavetišča.
Internati za nadarjene učence, ki obiskujejo zunaj bivališča svojih staršev višjo stopnjo ljudske šole, višjo šolo ali visoko šolo.
Zdravniško nadzorovanje vseh učencev (šolski zdravniki, šolska gojitev zob itd.).
VI.	Pedagoško-didaktične naprave.
Za pripuščenje k poučevanju na ljudski šoli se zahteva razen obiska višje šole in praktične vaje na ljudski šoli najmanj dveletni univerzitetni obisk, katerega namen je višja splošna izobrazba, teoretično-pedagoške študije in praktično-znanstveno delovanje.
Učitelji ki hočejo poučevati na višji šoli, potrebujejo popolne visokošolske izobrazbe. Pri tem se mora bolj ozirati na njihovo pedagoško-praktično izobrazbo.
Imenovanje za šolsko nadzorništvo za gotovo vrsto šol zahteva daljše delovanje na ravnotakih šolah. Principielno velja za vso življensko dobo kakor pri drugih državnih uradnikih.
Izvolitev učnih metod "je učiteljem prosta.
Šolskega voditelja voli urite.listvo, on le za omejeno dobo.
Zvišati se mora v šolskih oblastih vpliv učiteljev in njihovih konferenc kakor tudi oni zdravnikov.
Za šole je vzeti poslopja, ki ne trpe ugovora v zdravstvenem oziru, in vzorna učila.
Najvišje število otrok v vsakem razredu ZllciŠtl 30.
Višji oddelki (višje stopnje) splošne ljudske šole (v smislu današnjih meščanskih in nižjih srednjih šol) se morajo ustanoviti v vseli večjih krajih.
Na višji stopnji ljudske šole se mora poučevati kak drugi živi jezik in ustavo-znanstvo.
Zaradi prestopa iz 4 .razreda višje stopnje ljudske šole v višjo šolo se mora dati učencem višje stopnje ljudske šole prilika, da se uče dve leti latinščine.
Urediti je treba naprave za pospeševanje posebno nadarjenih in za pomoč manj razvitih otrok.
Za otroke, ki po svojem razvoju niso sposobni za obisk javnega pouka, je prirediti pomožne razrede z malim številom učencev.
Prirediti je v zadostnem številu tudi posebne zavode za slepe, gluhoneme, slaboumne in zapuščene otroke.
Gojenci sirotišnic morajo obiskovati javno ljudsko šolo.
Šola se mora razviti v delovno šolo, t. j. v vzgojo k sarnodejalnosti v okviru de-lovneira nhfpstva.
Za telesno vzgojo mladine (zlasti v velikih mestih) se mora skrbeti s poukom v telovadbi, z igro, s potovanjem za ta namen, da se vzgoji otroke za krepke in spretne ljudi, ki bodo pozneje kos tudi vojaškim nalogam. Vsak vojaški dril pa se mora izključiti.
Na nižji stopnji dolžnostne šole se mora gojiti pouk v realijah kot dornoznanstveui in prirodoznanstveni nazorni pouk.
Za prestop iz razreda v višji razred je merodajna splošna zrelost učenčeva (povprečno delo).
V splošem so te radikalne zahteve po »enotni šoli« zahteve, kakor jih terja reformsko gibanje pod zaznavo »delovna šola«, in kakor jih jc sprejelo nemško t. j. državno-nemško in avstrijsko-nemško učiteljstvo, združeno v zvezi »Deutscher Lehrerverein« na svoji skupščini v Kielu o Binkoštih 1. 1914. Da je njiiihova proizvedba na mah nemogoča, ve tudi društvo »Svobodne šole«, zato je priklopih svojemu oklicu tudi točasne minimalne zahteve kot »najbližje, ki se morajo najprej uresničiti na poti k predstoječim smotrom.« Te so:
I. Organizacija,
Odstranitev kateregakoli načina siljenja za obisk verskih vaj.
Nastavljenje šolskega voditelja pod izključnim ozirom njegove strokovne zmožnosti.
Nobenega ozira na konfesijo učencev pri razdelitvi na šole in razrede.
Ureditev popolne osemletne šolske dolžnosti z odstranitvijo šolskih olajšav.
Zakoniti prenos enega dela (približno polovice) stroškov za šolske stavbe in šolska razširjenja od krajnih zvez na večje korporacije.
Pomnožitev števila razredov v okviru posameznih šol, da se razvijejo dosedanje eno- in dvorazrednice, če le mogoče, v trirazrednice. Tako se lahko deset- in enajstletni učenci pripravijo v večini, da so sposobni za prestop na višjo stopnjo.
Pomnožitev meščanskih šol.
Priklopitev četrtega razreda meščanskim šolam.
Obligatni pouk v telovadbi tudi za deklice, kakor tudi na vseh višjih in na-ualjno-izobraževalnih šolah.
Uvedba rokotvornega pouka.
Isti učni načrt za dečke in deklice (rokotvorne ure za dečke se deloma nado-meste z ročnim delom za deklice).
II. Socialne naprave.
Odpravljenje pridobninskega otroškega dela.
Brezplačnost učnih sredstev.
Odpravljenje šolnine v vseh deželah in v vseh šolah, odpravljenje vseh izpitnih taks in kolekov za izpričevala.
Zadostna pomnožitev stipendijev za posebno nadarjene otroke revnih staršev za obisk meščanskih, strokovnih, srednjih in visokih šol. Združitev obstoječih štipendijskih ustanov.
V obrtno- in nadaljno-izobraževalnih šolah se poučuje le ob delavnikih in izven večernih ur.
II. Pedagoško-didaktične naprave.
Zvišanje števila letnikov učiteljišč od štiri na šest. Vstop v učiteljišče je mogoče z dovršenim 15. letom. Posebno nadarjenim ljudskošolskim učiteljem se mora omogočiti visokošolski študij.
Zasiguranje popolne politične, konfesionalne in materialne neodvisnosti učiteljev.
Reforma šolskega nadzorstva.	(Dalje prih.)
IZ ŠOLSKEGA DELA.
NA GORO OLJKO.
i.
O potrebi učnih zleiov in o potrebi pouka na prostem ne govorim, ker smo v tem edini, da je predpogoj uspešnega pouka videnje, gledanje, spoznanje in vtis. In zlasti zaradi tega zadnjega smo šli risat zemljevid Spodnje Štajerske na Goro Oljko. Pri zemljepisnem pouku je orientacija na zemljevidu pač, čim dalje gremo na njem od domačega kraja, tem težja, zato tudi ni prav, če se zamudi prilika, da se riše prvi zemljevid po okolici in ne po nastenskem zemljevidu; in merilo se priredi pozneje ter ne izhaja iz njega. Kajti za uspešno rabo zemljevida je predpogoj pravilna orientacija na njem, ki pa jo je mogoče pridobiti le na prostem, ko gleda oko konkretne predmete ter prestvarja duh te konkretnosti v abstrakta na zemljevidu.
Vsa ta spoznanja so stara. Zato je prav, če razširjamo neposredni vtis v okolici, kolikor daleč je to mogoče. Za svojo osebo sem v srečnem položaju, da službujem v neposredni bližini Gore Oljke, ki nudi vtisni razgled črez vso Spodnjo Štajersko: Tu gor sem se odpravil z otroci. Lep dan, jasen, čist zrak je za tak zlet tako potreben kakor brašno v
2
torbi, česar vsega tli treba nadalje omenjati. Vsak otrok je imel s seboj tudi ročni zemljevid Štajerske (izdaja H. Trunkova), risarski papir, za podlago trdo lepenko in barvnike.
Zgoraj smo. Približno sredi lista — tako nam pravi svet okrog nas, da naj napravimo — začrtamo rjav križ t. j. Goro Oljko. Kompas nas natančno pouči o straneh sveta. V orientacijo bi nam sicer tudi lahko služilo znano dejstvo, da stoji naše šolsko poslopje ravno zahodno od Gore Oljke, in to poslopje tudi vidimo. A kompas je vendar potreben za obče spoznanje.
Določili smo strani sveta. Ravno na severu se spušča pred nami navzdol zahodni rob Pohorja; to vidimo celo in ga zaznamujemo rjavo. Merilo določa visokost risarskega lista, kar nam pri vtisu docela zadostuje. Na podlagi zemljevida določimo, da teče na severu Pohorja, vštric z njim od zahoda proti vzhodu Drava — začrtamo jo z modro črto.
Tu omenim, da nam ne gre niti za Dravine vijuge in njena kolena, ker nam gre le za vtis in orientacijo, za kar pa je največja preprostost na mestu.
Na vzhodu se spušča Pohorje nizdoli; zemljevid nam kaže, da stoji tam Maribor, ki ga zaznamujemo, svet pa nam pripoveduje o nizkem gričevju, ki se vleče od severa proti jugovzhodu: Slovenske Gorice. Začrtamo si te v njihovi smeri ter se obrnemo proti vzhodu. Široki hrbet Rogaške gore je v ozadju, od njega pa pomaljajo naprej proti vzhodu svoje hribe Haloze. Za orientacijo na tej strani nam služi še Boč in s temi zaznamki smo omejili Ptujsko polje. To zdaj lahko pogovarjamo po zemljevidu ter si začrtujemo nadaljni potek Drave, Ptuj, in s smelo rd soo črto progo Južne železnice do Boča ter smer proti Celju.
Celje samo vidimo, do njega vidimo tudi Savino. In ker smo doznali tako v glavnem obrisu severno in severozahodno mejo — natančnejšo določimo pozneje, kar gl. spodaj — se obrnemo lahko na zahod, na vrhove Savinskih planin, ki jim srebri solnce njihove zasnežene in sivo-skalnate grebene.
Očita se mi mogoče, da bi se moral vzreti na te najpoprej, kajti Savinčanu da so Savinske planine bližje kakor Pohorje, ter da so nas morale bosti s svojimi srebrnimi vrhovi, tako lepimi v solncu, že v vznožju, kar je bilo tudi res; izhajati da bi moral po pravilu od znanega k neznanemu, od bližjega k oddaljenejšemu. Toda: vse ob svojem času! Govoriti nam je o Spodnjem Štajerskem, gre nam za vtis v tem kosu zemlje in držati se moramo naravnih mej na vseh štirih straneh sveta. Najnaravnejši postopek pri tem pa je, da začnemo z ono stranjo, na katero nas opozarja igla magnetica kot splošno običajno orientacijsko sredstvo. Če smo se odločili za ta način orientiranja, držimo se ga do-2*
sledno, ker ima le tako lahko svoj trajni uspeli. — Vzrok pa je še tudi ta: narisavanje je najlažje od zgoraj navzdol, pri narisavanju zemljevidov po naravi — bodisi zemljevid za vtis ali po merilu — pa storimo najboljše, če je zgornji rob lista — severni rob — o b r n j e n vedno proti sever u, ker je tako poznejša orientacija na zemljevidu lažja in točnejša!
Pri obratu od severa na zahod nam je najbližji vzhodni kos Planin z Medvedjakom. Izza njega je gledala Peca, »ta pa je že na Koroškem« — in s tem se nam je ustvarila meja sama. Mogočen rjav lok od vzhoda proti zahodu in proti jugu, tanjši naprej proti vzhodu — in zarisali, smo Savinske planine in Celjsko pogorje. Ali z drugo besedo: določili srno zahodno in jugozahodno mejo Spodnjega Štajerskega, proti severu pa smo jo še dopolnili s temnimi pikicami do Pohorjevega zahodnega roba.
Preostane nam še v glavnem jugozahodna in vzhodna meja od Haloz proti jugu. Tu nam pride na pomoč najprej Savina. Pod Savinskimi planinami proti Logarjevi dolini izvira — to vemo; vemo tudi, kje naj iščemo to na svojem narisku. Tam torej začnemo, potegnemo modro črto proti vzhodu do Mozirja — katero vidimo — od tu proti jugu, na zahodni strani mimo Gore Oljke, nato pa proti jugovzhodu do Celja. Tudi to verno, da se obrne Savina pri Celju proti Jugu in se izliva v Savo. Toda, kje je Sava? Mejo dela med Štajersko in Kranjsko, Kranjsko pa je za Celjskim pogorjem — Sv. Planina je pač znana! Južno od Celjskega pogorja začrtamo torej Savo s tem pogorjem vštric, pri Zidanem Mostu sprejme Savino ter se obrne proti jugovzhodu ; Lisca nam pove smer, smela modra črta jo označi. In vzhodna meja? Pod Rogaško goro izvira Sotla — začrtamo — in teče (za vtis) proti jugu v Savo. S tem izlivom so meje Spodnje Štajerske v velikih potezah gotove; saj vemo, da je onkraj Sotle že Hrvatsko.
Pri Slovenskih Goricah se o meji nismo menili; obrnemo se še enkrat proti oni strani ter določimo mejo s pomočjo zemljevida, kajti Ščavniške doline in Murskega polja z Gore Oljke ne vidimo.
Da nam ploskev med temi mejami ne ostane prazna, za to poskrbimo-. Savinska dolina od Mozirja do Celja leži pred nami na dlani, odprta nam je Šaleška, od te se vije na zahodnem vznožju Pohorja do Spodnjega Dravograda Mislinjska. Ob Savini, Paki in Mislinji pa vozi Savinska železnica, ob kateri poznamo dovolj postaj. Konjiška gora nam pove marsikaj za pravilnost smeri proge do Save. Tudi ob tej progi s postajami nismo neznanci; za Savo so kraji, ob Sotli prav tako1. —
Uspeh tega pouka jamči lastno gledanje in spoznanje, zanimanje, zbujeno po novih vtiskih.
II.
»Na Goro Oljko« sem naslovil ta zapisek. Pravil pa sem o tem, kaj je bilo na Gori Oljki. Rabil sem torej tožilnik za mestnik. Ne brez vzroka, kajti omeniti hočem še pot na Goro. To smo namreč merili in načrtali od Letuša do vrha za primer, kako je razumeti na pr. v zadnjem času tolikokrat priobčeno pot na Lovčen po risanih in relifnih zemljevidih.
Merili smo z uro v roki — 1 km = ]/4 ure, v breg 1 km = 1 uro, kar za naš namen odgovarja natančnosti. Risali smo 1 km = 4 cm, t. j. v merilu 1: 25.000.
Označim v naslednjem samo princip, po katerem smo delali.
Od ovinka do ovinka smo šteli minute, preračunih daljavo ter jo prenesli v naše merilo. Proti kateri svetovni strani se pot obrne, nam je povedala igla magnetica. To smo povečali tako, da sem položil v njeni smeri na cesto in na pot palico, da je tvorilo z njenim robom kot, ki je naznanil smer za risbo. Paziti pa so morali otroci tukaj posebno na to, da zgornji rob njihovega risarskega lista, ki je tvoril severno stran zemljevida, ni bil vzporeden s cestnim robom, pač pa da je tvoril s smerjo proti severu vedno natančen kot 90°.
Tako risanje ni prelahko in zahteva vso učiteljevo pozornost zlasti pri risanju poti navkreber, kjer je še s črtkanjem določati — delno — lego pobočja; tu je pač mogoče le tudi delo za vtis.
A vtis je dober in trajen, razumevanje risanih relifnih zemljevidov lažje.	Pav. Flere.
DR. IVAN LAH:
PATER HIPOLIT IN NJEGOV »ORB1S PICTUS".
Dalje.
31. G o m a z e č a z m o 11 a k a.
Cerve objedajo te ricy, glista to zemlo, gossenca te flance; škergad ali kobilica tu sadje; žitni mol tu žitu, lesni červ ta lejss, mol te gvante. Steržač ali buquerni mol te buque, červiči ali zaplunki messu inu syr; grizci ali lasni moli te lasse; ta skakajoča bolha, gomazeča vuš, smer-deča stenica nas grizejo. Kloš ali ovčja vuš kry vun sessa. Židanik ali židni červ Žide prede. Mravlinic je deloven. Pajik prede to pajčino, mreže tim muham. Polž ali použ nosi svojo hišico okuli.
32. Ru p a žive zverjačine.
Na zemli inu v vodi žive: ta krokodyl (crocodyl) ena grozovitna inu rupa želna zverjačina te vode Nilus; ta piber, kir jima gossinie noge
k plavanju inu en Iuskinast rep; ta vidra inu reglajoča žaba s kroto ali s krohalnico; sklejdnica ozgoraj inu spodaj s čerpinami kakor z enim ščitom pokrita.
33. Ribe s'tekoče vode ali s'veyerjou.
Riba jima plavute, s katerimi ona plava, inu ribje ušessa, skuz katere sapo vlejče ali diha, inu ribje špice na mejsti kosty. Čeztu možic ali mlejkar jima mlejku, ženica ali ykarnica ykre. Nukutere jimajo luskine koker karf, ščuka; druge so gladke ali opolzne: kakor: aala ali merk. Ta sterlink je bodeč inu zrasse čez možko dolgust ali postavo. Ta velikaustni som je vekši kakor uni: ali nar vekši je višina. Grundelci, kateri s plazom skupaj plavajo, so nar mankši. Druge te šare so: ostrož, belica, ta mrejna, lipan, posterv, kressi, slejn. Rak je obdan z lupino, jima škarje inu lejze naprej inu nazaj. Pijauka sessa kry unkaj.
341. Morske ribe inu lupinaste živali.
Mej morskimi ribami je nar vekši balena; delfin ta nar hitrejši, raza ta nar ostudniši. Druge so: morska aala ali kacelica, selač; se tudi znajdejo lejteoče ribe; perstavi te arisske, kateri so slani; inu ta plošati z okroglein štokvišom, kateri se posušeni pernesso: inu te morske spake inu pošasti, tu morsku telle, morski koyn etc. Mišel jima lupine. Austerga da žmahnu messu. Morski polž da skerlatovo farbo. Ta perlnerodni mišel date perline.
35. Čl o vik.
Adam, ta pervi človik, je stvarjen na šesti dan tiga stvarjenta od Buga, po podobi božji, z ene gruče zemlje; inu Eva, ta perva žena, je izpodoblena z rebra tiga moža. Leti od hudiča v podobi te kače zapelani, kadar so jedli od tiga sadu, tiga prepovedaniga drivessa, so bili obsojeni k nadlugi inu k smerti so' vso svojo rodbino inu so vun pahneni iz paradiža.
36. Sedim starosti tiga človeka.
Ta človik je pervič en otrok, potler en pobeč, dajle en mladenič, dajle naprej en mlad mož, po tem en popolnoma mož, od tod en star mož, k zajdimu en staric ali stari dedič. Taku tudi o tem drugim spolu so punca, deklič, dekelca ali divica, žena ali gospa, ena stara žena, ena stara baba ali babica.
87. Zunanji vudi ali glidi tiga človeka.
Glava je ozgoraj, spodaj so noge; tiga vrata (kateri se konča per ramah) sprejdna stran je goltanec, pusledna stran zatilnik. Parsi so sprejo = s. V rabi predloga s, z, iz je Hipolit zelo nedosleden.
daj, od zadaj harbet: na unih jiraajo ženske peršone dva sesca ali persa z bradovicami. Pod persah je ta trebuh; v taistiga srejdi je ta popek; spodaj so dimle ali vamp inu ta sram; na harbtu so ta pleča, na katerih visijo te rame; na teh ti lahty s tem komulcom; odsod na obejih platih te roke, desnica inu levica: na pleča gredo ta ledja s kračami inu na ritki ali zajdnici te rithne platy. Nogo sture ali delajo tu bedru ali stegnu inu gležen (glessen) [v mejs je kolenu, na katerim je ta meča z golej-nam]; dajle doli ti členki, ta peta inu ta podplat, na koncu ta veliki perst ali palc iz štirmi drugimi persti.
38. Glava inu roke.
Na glavi so: lasse (kateri se češejo z glavnikom), obedva ušesa, sency, inu ta obrass. V obrazu so: tu čellu, oba očesa, ta nus, z dvejmi nosnimi lukmami, usta, lica inu zdulna čelust ali podbradek. Usta so obdana z mustačami, inu iz žnablami; jezik z nebam je obdan iz zobmy na čelusti. Moška podbrada je pokrita z brado; oku pak (o katerim je tu bejlu inu zarklu), je pokritu z obervmy ali od obervy. Ta vkup stis-nena roka je ena pest; ta odperta roka je ena dlan; v srejdi je votlina te roke; tu poslednu na roki je ta palc s petejmi perstmi, koker je: ka-zavnik, srejdnik, zlataperstnik inu ušesnik; na slehernim so tri glidki ali sklepki inu toliku knofekou ali garčic z nuhtom red.
39. Me s su inu osserčje ali drub.
Na životu so: koža s pejčicami ali žlemami, messu z miškami, kite, hrustanci, kosty inu drub ali osserčje. Po slejčeni koži se yzkaže tu messu, nikar v enim kossu temuč rezdilenu kakor v ene klobasse, katera jimenujejo miške ali ribice, katerih se štejejo štiri stu, inu pet rorkou tih živeočih duhov k gibajmu tih glidou. Osserčje so ti znotrajni glidji: kakor v glavi možgani, obdani s čipinio inu z bučno kožo. V parssih serce zavito iz serčnim vežilcam, inu pluče, katere sapo vlejčejo. V trebuhi ta želodic inu čeva v pejčico zavite, ta jetra inu na lejvi strani njim spruti postavlena vranka ali slizena; obedvej obysti z mihurjom red. Parssa so razločena od trebuha skuz eno debelo kožo, katera se jimenuje zabojska kožica.
40. Zyle, kite inu kosty.
Ti rori tiga života so: te žyle, katere to kry iz teh jeter, te tepeče žyle, katere to gorkuto inu tu življeme iz serca, te kite, katere ta počutek inu gibanie z možganom gkuz ta život pelejo. Tu truje ti najdeš povsod skupaje. Dajle od ust je ta golt, ena cejsta te špiže inu pitja v ta želodic inu raven tiga h plučam ta goltanic ali krustanic h dihanju; od želodca do zajdnice je ta danka k vun spelajmu te nesnage; od jeter k mihurju scalna ceu ali žyla to scalnico ali vodo vun spustiti.
Kosti so: v glavi plejša ali buzha, dvej čelusti s trideset zobmi, dajle tu hrbtišče ali harbtna kust, en steber tiga života, obstoječ iz tri inu tridesseti sklepov, da se tu truplu more perpogibati; rebru, katerih je štiri inu dvajseti, persna kust, dvoja pleča, križna kust, lahty, lakati, bedrene ali stegnene kosty. Sprejdna inu zajdna piščal ali ceu na nogi; kosty na rokah so štiri inu trideseti, na nogi trideseti. — V kostejh je ta muzeg.
41. Zvunanji ali znotrajni pocutki.
Zvunajnih počutkou so pet: oku vidi te farbe, kaj je bejlu ali cernu, zelenu ali plavu, ardeče ali gjelu je. Tu vuhu sliši te šume taku dobru te nature glassy, štime inu bessejde, kakor te kunšti, te muzike viže. Nus dušy lejpe duhe inu fmardy. Ta jezik z nebam pokuša te žmahe, kar je sladku ali grenku, bridku ali kisselu, skominiastu ali ojstru je. Ta roka razloči skuz dotaknejne tih ričy mero, velikost inu všaffingo, toplu ali gorku inu marzlu, mokru inu suhu, terdu inu mehku, gladku inu ostru, težku inu lahku: so tedaj letih pet počutkov, ta pogled, ta posluš, ta žmah, ta poduh inu ta potip. Znotranji počutki so trije: ta gmajn počiitek pod tejmenam zapopade te od zvunajnih podčutkov pocutene ricy. Ta dozdevik pod vertulko rezloči teiste ricy, misli, se mu sama. Ta spomin pod zatilnikom ohrani vse ričy inu spet teiste naprej daja. Nukutere on zgubi ali pozabi inu letu je ta pozabljivost. Ta sen je en počitek teh počutkov.
42. Duša tiga človeka.
Duša je življenje tiga trupla, ena sama v cejlim: samu ena rasliva ali rasseoča v tih zeliščah; skupaj ena počutliva v tih živalih; tudi ena pametna v tim človeku. Leta obstoji v treyh ricejh: pervič v tim raz-vumu, ali v tim zastopu ali pameti, skuz katero ona spozna inu zastopi tu dobru inu tu hudu, ali resničnu ali le očitnu; potler v ti voli, skuzi katero ona izvoli inu požely, ali zaverže inu zasovraži tu spoznanu ali zastoplenu; h tretjimu v tim serci, s katerim ona trahta po tim izvolenim dobrim ali bejžy pred tim zaverženim hudim; od tiga odskoči ali pride tu upanje inu strah v ti želli inu sovraštvi; od tot je tudi ta lubezen inu vesselje v tim vživanju ali serd inu žalost v terplivosti. Ta pravu inu resničnu spoznajne ene ričy je ena vejdnost ali znanje, tu krivu ali neresnični! ena zmota, vam, inu sumnta ali sumnežlivost.
43. Ostudni inu spaceni ljudje.
Spačeni inu ne vstal tni so, kateri iz životam odstopio od te gmajn podobe, kakor so: ta nesmasnu veliki ris, ta majceni paperik, ta dvoja-životni, dvojaglavni inu takušne zmejne inu spake. H tejm bodo perštiveni:
ta zmejnenic ali mož inu žena skupaj, ta glavač, nosae ali dolganussec ta žnablač, debelaličnik, skillic, krivavratnik, kroffast, gerbast ali puklast, krivanog, štulaglavic; Perstavi tiga plejšaglavca.
44. Vertlerya.
Človeka smo mi ogledali, zdej podajmo se naprej k živežu tiga človeka inu k tem antverham, kateri h temu služio. Ta perva inu narstariši hrana je bila tu sadje te zemlje, od tot tudi tu pervu dellu tiga Adama, je bilu tu obdelovanje tiga verta. Ta vertlar ali vertnar v zelenim vertu kople z matiko ali z kopačo inu dela gredice inu sajalne grede, v katere verze tu sejme inu possady te flance. Drivessar v pungartu zassaja dri-vessa inu vcejpi te mladice na te divjake; ta vert grady ali ta skerb z enim zydom ali iz suho ograjo ali iz šrangami ali s plankaini ali s plutom, kateri je spleden s kolcmi inu s protjam ali ta natura s ternjom unu garmujam. On je ociran iz sprehajalnimi potmi jnu iz luštnimi lupami, on bo polivan iz š temami inu iz škrofilnicami.
45.	Polsku dellu.
Orač vpreže te volle pred plugom inu deržeč s to livico ta plužni ročaj ali kleišče, z desnico to plnžno, odko ali tergačo, s katero on na stran odmakuje te gruče, orje ali rejže to zemljo z leinežom inu s čer-talom, katera poprej z gnojam je bila potresena ali ognojena, inu della brazde. Takrat seje on tu sejme inu povlejče tuistu z brano. Žejne žejne tu žrelu žytu iz serpam, pobera ž} tu po pargiščah inu veže te snope. Ta mlatič na podu tiga skedna mlati tu žytu s tim cejpicom, veya s ve-yaInico ali velnico inu taku, kadar plejve inu ta slama so odločena od tiga zarnia, spravlja tuistu v te žaklje. Ta kose na travniku dela sejnu podkošeč to travo s kosso inu toisto grabi skupaj z grablami, zdejva v kopice iz sejnskimi villami inu pjele noter na vozejh v sejnico, inu s tem je sklenenu tu polsku dellu, ta žetva inu ta košnja.
46.	Živinska reya.
Tu polsku dellu inu ta živinska reya je bila v nekadajšnih čassih tih krajlov inu mogozhnih junakou ob zdajnim čassu pak je samo tiga nar nižiši ludstva skerb. Ta kravar trobi ti živini vunkaj iz goveskih štall s kravjim rugom, inu žene taiste na pašo; ovčar, ovčji pastyr ali čejdnik, passe to eejdo oskerblen z eno piščauko, pastyrsko taško inu s pastyrsko palico per sebi imejoč eniga ovčjiga psa, kateri je orožen zuper voučje z enim bodečim ogerljam ali grebenam. Te svinie ali prasci se pitajo s korita tiga svinskiga hleva. Majerca molze vimena te krave per jaslih nad mlejčno kabelco; inu dela v pinji ali v piiternici puter iz smetana inu iz žmitka ali syrišča te syre; tem ovcam se ostriže ta volna, s katero se napravljajo mnogitera oblačila.
FRAN VAJDA. - SREDIŠČE.
STATISTIKA SREDNJIH ŠOL NA SLOVENSKEM IN V ISTRI V LETU 1913|14.
(Dalje.)
Tabelarični pregled.
I. Gimnazije in realne gimnazije.
			Razredov		Učiteljev			Učencev		
Dežela	Zavod	Učni jezik	grS £ g m t-"m 'N	-C s >	■S • • ■S .5 > <=♦—t O 0) f-4 -o a	.S o..S S 'X aj	O) m >	■S S > s.	■a 'SD d ■a	si (D U2 >
Kranjsko	Kočevje Kranj Ljubljana I. Ljubljana II. Ljubljana nem. Novo mesto Št. Vid	nem. slov.-netn. rt » nem. slov.-nein. slov.	VIII v » » » v	8 11 18 14 8 10 10	14 14 22 20 13 15 15	2 4 12 8 1 3	16 18 34 28 13 18 18	130 290 656 390 164 276 342	2 28 24 25 10 _	132 318 680 390 189 286 342
	skupaj			79	113	32	145	2248	89	2337
Spodnje Štajersko	Celje A. Celje B. Maribor Ptuj	nem. nem.-slov. nem.	VIII IV VIII »	9 7 17 8	14 i 14	5 3 8 2	19 10 30 16	291 199 574 180	11 4 19 14	302 203 593 194
	skupaj			41	57	18	75	1244	48	1292
o M >10 o M	Beljak Celovec Št. Pavel	nem. »	VIII v n	10 17 8	17 20 9	2 12 6	19 32 15	289 573 222	30 33 5	319 586 227
M	skupaj			35	46	20	68	1084	48	1132
Primorsko	Gorica slov. Gorica nem. Gorica ital. Koper Pazin hrv. Pazin ital. Pulj nem. Pulj ital. Trst nem. Trst ital. I. Trst ital. II. Volosko-Opatija	slov. nem. ital. » hrv. ital. nem. ital. nem. ital. » hvr.	IV VIII IV VIII IV VIII VII VIII •» VI IV	9 14 8 9 8 4 8 8 18 15 12 4	10 16 10 13 15 12 16 11 29 18 11 8	5 10 5 5 4 2 2 9 .5 6	15 26 15 18 19 12 18 13 38 23 17 8	345 473 260 167 174 115 166 230 579 424 352 101	17 23 13 7 13 10 18 40 44 25	362 495 273 174 187 125 184 230 619 468 377 101
	skupaj			117	169	53	222	3386	210	3596
Gimnazije skupaj				272	385	123	508	7962	395	8357
II. Realke in dekliški liceji.
			Razredov		Učencev			Učiteljev		
Dežela	Zavod	Učni jezik	sistemi- | ziranili j	pi3 o> «J >	(H H >	JS 'ti Ui •a	<D tn >	defin. in proviz.	supl. in asist.	J: O) cfl >
o M tn "a	Idrija Ljubljana	slov.-nem. nem.	VII VII	7 20	150 592	9 8	159 600	13 21	2 14	15 35
a u «	skupaj			27	742	17	759	34	16	50
Q, 'c? w, 3S	Maribor	nem.	VII	9	296	8	304	15	4	19
Koroško	Celovec	nem.	VII	12	373	2	375	18	6	24
Primorsko	Gorica Pazin1) Pulj Trst nem. Trst Aquedotto Trst S. Giacomo	nem. i tal. nem. nem. i tal. »	VII V-VII VII v n	12 3 7 13 17 i6	360 55 173 486 571 469	4 12 4 3	364 55 185 490 574 469	18 13 20 24 18	8 2 9 2 11	26 15 29 26 29
	skupaj			68	2114	23	2137	93	32	125
realke skupaj				116	3525	50	3575	160	58	218
Dekliški liceji.										
	Ljubljana Celovec Gorica	slov. nem. v	VI VI VI	10 6 6	314 146 121	15 6 15	329 152 136	14 2 13	- 20 6	14 22 19
') Realka združena z gimnazijo.
III. Gimnazije po razredih.
	Zavod	pripr. razred	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	abit. 1913
Humanistični razredi	Kočevje Kranj Ljubljana I. „ H. . nem. Novo Mesto Št. Vid Celje A. . B. Maribor Ptuj Beljak Celovec Št. Pavel Gorica slov. „ nem. Koper Pazin hrv. Pulj nem. Trst nem. „ i tal. I. * * II-	18 11 13 25	29 56 128 87 32 44 86 42 58 123 31 76 34 139 43 50 47 105 95 44	24 54 122 52 23 44 57 27 58 104 41 63 33 106 49 32 40 28 78 85 41	14 41 94 57 29 31 52 30 57 90 32 43 22 82 70 19 19 33 59 60 30	23 58 101 64 25 30 40 28 30 89 29 29 36 35 71 15 19 25 45 52 30	13 31 62 52 24 44 25 57 44 14 28 25 67 18 19 9 41 30 25	10 39 54 27 23 45 33 39 40 18 33 27 72 19 14 10 43 41 21	13 16 66 28 15 24 25 42 63 19 34 29 62 12 13 20 31 54	6 23 53 23 12 24 24 37 40 10 21 54 21 55 16 13 12 38 51	9 19 53 23 13 16 30 36 61 15 24 36 25 60 31 12 17 32 37
Realčni razredi 1	Beljak Celovec Gorica nem. „ i tal. Pazin i tal. Pulj i tal. Trst nem. , ital. II. Volosko Opatija	38 52	68' 46 50 87 39 51 39 43 28	62 48 92 34 42 46 43 32	42 43 60 26 32 40 44 20	44 33 34 26 33 30 29 21	33 35 30 24 27	26 21 31	23 11		—
	Skupaj		1800	1566	1271	1124	777	686	| 600	533	549
			21-54	18-74	15-21	13-45	9-30	8-21	7-17	6-38	
	V %		894					31	06		
IV. Realke in liceji po razredih.
	Zavod	pripr. razred	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VIII.	abit. 1913
Realke	Idrija Ljubljana Maribor Celovec Gorica Pazili Pulj Trst nem. „ Acqu. „ S. O.	16 31	34 144 66 64 61 31 87 123 128	25 133 62 54 64 41 97 117 111	14 94 52 45 45 29 72 83 79	26 75 50 76 52 46 80 89 65	20 47 29 48 51 19 12 53 60 39	20 53 33 49 61 22 11 55 57 29	20 54 12 39 30 14 15 46 45 18	22 37 28 32 39 22 15 35 47 27
	Skupaj		738	704	513	559	378	390	293	304
	V %		20-65	19-67	14-35	15-64	10-57	10-91	8-20	
			70-31				2968			
'57 o	Ljubljana Celovec Gorica	Z	49 30 30	56 31 28	59 34 21	70 21 26	50 18 17	45 18 14	_	46 10 17
V. Dijaki po rojstnem kraju.
	Zavod	Kranjsko	Štajersko	Koroško	Primorsko	Dalmacija	Druge av. dežele	Hrvaška in Slavonija	rt (U M	o C0 bi) O	Bosna in 1 Hercegov. ■	Inozemst.	g ■8 a V o-a
	Kočevje	113	3	2	2	—	7	2	—	_	—	3	856
	Kranj	292	11	5	6	2	1	1	—	-	—	—	91-8
	Ljubljana I.	596	38	2	21	5	7	2	—	9	—	—	87-6
	II.	329	26	4	24	2	—	—	2	3	—	—	84 4
	, nem.	121	21	6	11	—	24	—	—	4	—	2	64-0
	Novo Mesto	261	13	—	5	—	3	3	—	—	1	—	91-3
	Št. Vid	325	11	—	1	—	1	—	—	—	—	4	95-0
	Celje A.	8	214	8	10	1	43	6	—	5	2	5	70'9
	» B.	16	187	2	3	—-	3	2	—	2	1	—	86-6
	Maribor	23	502	11	4	_	33	3	—	8	5	4	84'7
<u	Ptuj	3	141	8	4	—	24	2	—	3	5	4	72 7
	Beljak	4	32	223	7	1	46	—	—	4	—	2	69 9
tO S	Celovec	7	44	441	10	3	66	1	—	4	4	C	753
S	Št. Pavel	8	26	70	7	1	104	2	1	3	2	3	30-8
3	Gorica slov.	35	8	1	315	_	2	—	—	—	1	—	87-0
	„ nem.	?	1	?	412		70	?	?	5	—	9	83T
	„ ital.	?	?	?	190		69	?	?	?	?	14	696
	Koper	?	?	?	167		5	—	—	—	—	2	96-0
	Pazin	4	3	—	169	7	2	—	2	—	—	—	90 4
	Pulj nem.	4	8	—	144	2	17	?	?	6	3	—	783
	„ ital.	-	_	_	221	2	5	—	—	—	—	2	961
	Trst nem	33	?	?	472	9	90	?	?	10	4	13	763
	, ital. I.	?	?	?	418	12	16 8	?	?	6	—	16	850
	» U-	9	?	?	340	9		?	?	?	—	20	90-2
	Volosko-Opatija	4	—	—	85	o	1	7	—	—	—	1	84-2
	Idrija	132	3	_	19	1	3	—	—	—	—	1	83-0
	Ljubljana	418	71	7	39	1	39	5	1	6	2	11	69-7
	Maribor	5	222	9	4	4	36	3	—	12	6	3	73-0
<D	Celovec	6	30	265	6	3	56	3	—	5	—	1	70-7
	Gorica	29	19	6	248	5	40	—		1	—	12	68-9
"tO	Pazin	_	—	—	177	1	—	—	1	—	—	1	98-3
(S	Pulj Trst nem.	?	?	?	142	7	34	?	?	2	—	—	76 8
		?	?	?	355	?	102	?	?	?	?	33	72-4
	„ Acqu. , S. G.	?	?	?	522	13	7	9	?	?	?	32	90 9
		?	?	?	420	19	11	?	?	?	9	31	87-3
'5?	Ljubljana Celovec	261 5	39 18	3 99	14 3	1	9 17	1	—	3	2	1 5	793 65T
3	Gorica	15	6	1	89	7	14	—	—	2		2	65-4
VIII. Hrvati po razredih (samo dečki).
Zavod		I.	n.	III.	IV.	v.	VI.	VII.	VIII.
	Kočevje	—	—	1	—	—	—	—	_
©	Ljubljana I.	2	i	2	—	1	—	1	—
N3	Ljubljana II.	2	—	1	1	1	—	—	—
0	Celje	—	—	1	—	—	—	1	—
S	Ptuj	1							
bc	St. Pavel	3	i						
© C	Gorica slov.	—	—	—	1	—	—	—	_
>o	Gorica nem.	—	2						
X	Koper	1	—	—	3	—	—	—	—
ca	Pazin hrv.	36	27	16	15	13	13	9	12
E	Pulj nem.	11	10	6	1	1	3	1	—
	Trst nem.	4	1	2	1	1	—	3	1
	Trst i tal. I.								1
bD	Gorica i tal.	_	—	_	1	_	_	_	_
a>	Pulj i tal.	2	—	—	1	1	—	—	—
a	Trst nem.	1	4	—	1	1	—	—	—
o t*	Volosko Opatija	24	26	18	19	—	—	—	—
gimnazije skupaj		87	72	47	44	19	16	15	14
	Ljubljana	—	1	_	2	—	—	_	_
©	Maribor	1					1	_	—
	Gorica	—	—	_	—	—	1	_	—
o tH	Pulj	2	6	1	6	—	—	?	—
	Trst nem.	3	3	2	3	1	1	2	—
realke skupaj		6 ; io		3	11	1	3	4	—
IX. Narodnostni pregled po deželah.
Dežela	Narodnost		Prebivalci	Srednješolci			Srednje	Pro-
				gimn.	realci	skupaj	šole	fesorji
o	Slovenci	%	490.978 93-34	1999 85-54	530 69-83	2529 81-69	6 66-7	148 75-9
"c rt t- M	Nemci	%	27-915 5-31	309 13-22	207 27-27	516 16 67	3 33 3	47 24-1
	drugi		7.102	29	22	51	—	—
0) O	Slovenci	%	400.005 83 89	691 53-48	9 2-96	700 43-86	1 20	34 362
o Cl 03	Nemci	%	67 825 14-22	596 46-13	289 95-07	885 55-45	4 80	60 63-8
	drugi		8.992	5	6	11	—	—
o -a	Slovenci	%	82.212 20-75	112 9-89	8 2-13	120 7-96	—	6 6-7
ttn o M O fes	Nemci	%	304 287 76-80	996 87-99	357 95 2	1353 89-78	4 100	82 91-1
	drugi		9 701	24	10	34	—	2
o C ^ ■ S Cfl O rt ^fi >a	Slovenci	%	154.564 59-28	565 49-96	162 45	727 48 76	1 25	28 34-1
	Italijani	%	90.119 34-57	471 41-64	105 29-17	576 38-63	1 25	21 25-6
O rt	Nemci		4 486 1-72	89 7 87	86 23 89	175 11-74	2 50	33 40-2
	drugi		11.552	6	7	13	—	—
	Slovenci	/o	56.916 24-80	212 14-48	96 626	308 10-28	—	4 2-5
	Hrvati	/o	2.403 1-05	22 1-50	15 0-98	37 1-23	—	1 0-6
Trst	Italijani	%	118.959 51-83	966 65-98	1219 79 52	2185 72-91	4 66-7	101 62-3
	Nemci	%	118-56 5-17	236 16-12	191 12-46	427 14-25	2 33-3	56 34-6
	drugi		39-376	28	12	40	—	—
	Slovenci	%	55.134 13-66	56 5-59	11 4-58	67 5-40	—	7 6-8
Istra	Hrvati	%	168.184 41-67	282 2817	18 75	300 24 17	2 28 6	23 22-3
	Italijani	/u	147 417 36-53	' 565 56-44	124 51-67	689 55-52	3 42-9	45 43-7
	Nemci	/0	12.735 3 16	91 909	85 35-42	!76 14-18	2 28-6	28 27-2
	drugi		20-096	7	2	9	—	—
SLOVSTVO.
A. OCENE.
Viktor Bežek, Občno vzgojeslov-je z dušeslovnim uvodom. Založba »Slovenske Šolske Maitice». V Ljubljani (1916). V. 8°. 358 + VI. str. Cena vezani knjigi 4 K.
Skromna je bila še nedavno slov. pedagoška literatura. Raztreseni pa-berki v raznih pedagoških listih in brošurah, dro1 :i: izbor v letnih poročilih raznovrstnih šol in društev poleg slabega slovenskega prevoda Michovega vzgojeslovja in ukoslov-ja je bilo skoro vse. Po naših učiteljiščih pa se še košati nemška učna knjiga, ki je slovenski učeči se mladini v napredku vsekakor velika, večkrat nepremagljiva ovira. Občutno vrzel je odpravil V. Bežek, ravnatelj moškega učiteljišča v Gorici, s tem, da se je lotil na poziv »Slovenske Šolske Matice« spiso-vanja slovenskih pedagoških učnih knjig. Pisati take vrste knjige ni lahko in prijetno delo. Ogromna snov sama nudi obilo spornih problemov, večne želje in neutešeno hrepenenje po novih reformah povzročajo tež-koče in ovire, nič manj pa še jako nedovršena terminologija. Toda obsežno teoretsko znanje in dolgoletna uspešna praksa na pedagoškem polju pisatelja, prožetega z jekleno voljo in globoko ljubeznijo do predmeta in do našega naroda, sta nam porok, da imamo Slovenci tudi soliden zbornik vzgojeslovja, na katerega srno upravičeno ponosni. Utemeljimo nekoliko podrobneje svojo sodbo!
A. Osnovni nauki iz d u-š e s 1 o v j a. V štirih poglavjih je obdelana vsa težavna dušeslovna snov. Saj ni čuda, ko ima človek uprte svoje oči v zunanji svet, pri tem pa na notranjega pozablja. Prvo
poglavje razlaga uvodne pojme kakor so bistvo, predmet in naloge, viri in razdelitev dušeslovja. Vseobče priznano Kantovo razdelitev duševnih pojavov je tudi Bežek uveljavil ter na kratko obdelal v treh poglavjih umovanje, čustvovanje in hotenje. V popisu in razlagi (deskriptivna in eksplikativna psihologija) se Bežek naslanja na V. Jerusalema »Lehrbuch der Psychologie« ter zavzema nekako posredovalno stališče med dvema nasprotnima strujama. Njegovo dušeslovje je empirično, ker temelji na izkustvu; metafizično (spekulativno) spada dandanes že več ali manj v preteklost. Priznava vrednost asocijacij predstav po asocijativnih zakonih: sličnosti, isto-časnosti in zaporednosti, katerih jedro je bilo že Aristotelu znano. Nikakor pa ne odobravam, kakor hoče Bežek, združitve vseh treh asocijativnih zakonov v enega samega, ampak le dva: zakon stika in zakon sličnosti, ker asocijacija sličnosti se ne da deliti v asocijacijo enakosti in neenakosti. V 18. stoletju je na Angleškem in pozneje na Nemškem (Zichen) cela vrsta dušeslovcev pomen asocijacije pretiravala ter ustvarila še dandanes močno smer »aso-cijativne psihologije«. Napram tej se bori W. Wundt in njegova šola s svojim voluntarizmom na podlagi pojma apercepcije (prisprejemanja novih predstav k starejšim po duševni pozornosti), ki ga je tudi Bežek sprejel, kar znači njegovo posredovalno stališče. To se pravi, da ne moremo Bežku očitati zgolj in-telektualizma, a tudi ne voluntarizma. Sicer pa sta se obe smeri dandanes že znatno približali.
Iz razsežnega gradiva je pisatelj ' izbral najvažnejše ter tolmači du-
ševne pojave z obilnimi zgledi, predvsem iz našega narodnega življenja, zgodovine in slovstva tako jasno in prepričevalno, da uživaš pristno slovensko knjigo. Tako približno sem že povedal leta 1914 svoje mnenje v tem listu in enako ugodno se glase izključno vse dosedaj objavljene ocene; edina »Časova« dela razliko, da prisiljeno išče celo »ateističnih semen«. Nevarna bi bila šolski mladini in nasprotovala bi ostro šolskim predpisom. Potrudil sem se poiskati ta »semena« ter razluščiti »nevarna« mesta, a moram priznati, da sem se trudil — zaman. Razlogi: prvič bi bilo slabo spričevalo za naše šolske oblasti, da bi uvedle v srednje šole Jerusalemovo1 knjigo, na katero se je Bežek pri svoji razlagi oprl in katera krije v sebi vsa ista ateistična semena. Drugič se da na temelju Bežkove (Jerusalemove) psihologije ustvariti isto svetovno naziranje, kakor ga ima »Časov« ocenjevalec sam, namreč dualizem. Jerusalem je sam odločen pristaš duailizma in nikdar monizma, v kar bi ga rad pretvoril »Časov« kritik. Meni »Časov« kritik A. U. noče verjeti, čeprav sem svojo trditev podprl s citati iz Jerusalemove filozofije same. Zato sem se obrnil do svojega nekdanjega učitelja Jerusa-lema samega, da mi pojasni, če sem ga prav razumel; saj bi se mi lahko enako godilo! kakor pravijo o He-gelu, da ga je le eden izmed njegovih učencev razumel, in še ta ga je — napačno* razumel. Drage volje ie profesor Jerusalem ustregel moji prošnji s pismom, katerega lahko z njegovim dovoljenjem objavim. Zali bog zamorem to še le zdaj storiti, dasi sem pred letom poslal kritiko s pismom vred uredništvu »Vede«, ki pa je vsled vojnih razmer ravno takrat prekinila nadaljni izid. Pismo se glasi doslovno;
»Oeherter Herr Doktor! Sie tei-len mir mit, daB man in meinem Lehrbuch der Psychologie »atheisti-sche Samen« finden will, daB man meinen Gottesbegriff als Ergebnis einer monistischen Weltanschau-ung ansieht und tneine Auffassung der moralischen Beurteilung als s°-zialen Utilitarismus bezeichnet.
Alles das setzt micli sehr in Er-staunen, weil ich in meinen philoso-phischen Werken so ziemlich genau das Gegenteil von ali dem zu be-weisen und zu vertreten mich sehr bemiiht liabe.
1.	Meine Auffassung der seeli-schen Vorgange als bloBe Ereignis-se ist wie ich in allen 5 Auflagen tneiner »Einleitung in die Philoso-pliie« gezeigt habe, allein imstande den Materialismus vollstandig zu widerlegen.
2.	Meine Auffassung von Gott als dem Subjekt ist fiir den, der meine Urteistheorie versteht, die denkbar reinste Form des Theismus. Gott ist Subjekt, heiBt bei inir: Er ist das Willens- und Kraftzentrum, das aus sich heraus, d. h. als Schopfer die Welt hervorbringt.
3.	Meine Ethik leitet die morali-sche Entwieklung aus zwei Wurzeln ab. Die eine besteht in den sozialen Forderungen, deren Summe ich Menschenpflicht nenne, die zweite enthalt die Forderungen die der zum BewuBtsein seiner Selbststandigkeit gelangte Mensch an sich selbst stellt und das nenne ich Menschen-wtirde.
Wie gut ali das in \virklich in-telligenten Kreisen der katholischen Theolcgen anerkannt wird, beweist ein Artikel in der Monatschrift »Christlich - padagogische Blatter«, 36. Jahrgang (1915), Nr. 5. S. 150 ff. Der Artikel ist vom Domkapitular Dr. Edward KrauB vefaBt und ist
3*
betittelt »Jerusalem und der katho-lische Religions-Unerricht«. Darin werden ganze Seiten aus meinem Buche »Die Aufgaben des Lehrers an hoheren Schulen« zitiert und ge-sagt, daB der katholische Religions-lehrer daraus viel lernen kanu.
Ich glaube nicht, daB diese Auf-fassung von der Sie sprechen, auf MiBverstandnis beruht. Ich bin in der philosophischen Welt als Ge-gner des Monismus, den ich in allen seinen Fonnen in meiner »Einlei-tung« zu widerlegen suche, gut be-kannt und habe gerade wegen mei-nen dualistischen Ucberzeugungen schon vielfache Angriffe erfahren. Es sind hier, wie ich iiberzeugt bin ganz andere Alotive wirksam, die ich nicht genauer charakterisieren will. Meine psychologischen und philosophischen (Jberzeugungen sind in meinen Biichern so klar und so unmiBverstrindlich dargelegt, daB jeder, der den guten Willen zur Wahrheit iiat, sie kenncn lernen und verstehen kann.
Ich bin in erkenntnistheoreti-scher Beziehutig Realist und Psy-chologist, d. h. ich glatube an eine von uns unabhangige AuBenwelt und suche die Entwicklung der menschlichen Erkenntnis psycholo-gisch und soziologisch zu verstehen. Ich erkenne die Notwendigkeit einer ehrlichen Metaphysik an, die unsere Erfahrung erganzt. Als; Metaphysi-ker bin ich D u a 1 i s t und bekenne mich zutn ethischen Miono-t h e i s m u s.
Ich habe gar nichts dagegen, daB Sie diesen Brief ganz oder teil-weise veroffentlichen.
Ihr sehr ergebener Dr. Wilhehn Jerusalem.
Odločilni in jasni konfiteor! Ne gre tu za to, koliko je Jerusademova filozofija logično zadostno utemelje-
na, gre za njeno — vsebino. Kje je tu monizem, kje ateizem? Sicer se je razdor med monizmom iti dualiz-mcm že znatno ublažil: v enotnem principu in vzroku morajo monisti najti mesta za razliko med duhom in snovjo, dualisti pa so se s svojimi nauki o medsebiojnosti duše in telesa ter telo oblikujočem, oživljajo-čem duhu približali monistom. Celo »Časov« kritik si kaj rad prilašča priimek »kavzativni monlst«. — Ker/ se je Bežek tesno oprl na Jerusale-ina, ne more biti tudi pri njem nobenih »ateističnih« semen. Sicer trdi »Časov« kritik, »da ni res, da bi bil Bežek, kakor spet trdi Dolar, sledil zlasti Jerusaleinu.« Vztrajam v polnem obsegu pri svoji trditvi tem bolj, ko1 v eni sapi »Časov« kritik trdi, da »Jerusalemove filozofije natančneje ne pozna.« Tudi jaz — ova teorija duše »Času ni všeč, češ — da duša = jaz ima za posledico: duša hodi, pije, je i. t. d. Dualist Rehmke pravi v »Die Seele des Menschen« str. 40: »Es ist wichtig, daB wir uns die hier gezeichnete Verschiedenheit des Gebrauche.s der Worte »Menscli« und »Ich« vor-ftihren:
I.	1. »Ich« = (Seele + Leib); 2. »Ich« = menschliche Seele.
II.	1. »Mensch« = (Seele + Leib); 2. »Mensch« = menschlicher Leib.
Dualist Pfander zastopa odločno isto mnenje.
Enako jasno pravi dualist A. Messer v svoji »Psychologie« str. 359: »Der Sprachgebrauch zeigt zunachst, daB die Aussagen, die der Einzelne iiber sein Ich macht, sich zum Teil faktiseh nur auf seinen Korper beziehen: z. B. ich bin so und so groB oder schwer. Andere Aussagen beziehen sich auf das psycho-physische Individium, z. B. ich bin friseh oder miide. Nun ist es
aber auch moglich, daB Ich voni eigenen Korper zu unterscheiden; es gehort ihrii zwar besonders in-nig an, aber er bildet doch nicht das e i g e n 11 i c h e Ich; dieses ist vielmehr etwas Seelisches, Gei-stiges; ja die S e e 1 e, der Q e i s t selbst.« Jezuit Vogt trdi enako, da je bistvo pojma »jaz« duhovno, kateremu se večkrat pridruži materi-jelni faktor kakor v primerih: jaz jem, pijem i. t. d. »Čas« pa bi rad obrnil stvar v svoj® enačbi: jaz jem = duša je, kar seve diši po — materiailizmu. Srednjeveški verbali-zem se je preživel, dasi ga hoče A. U. spet oživiti. Za empirično psihologijo torej popolnoma zadostuje, če istovetimo jaz z dušo. »Jaz« doživlja psihične deje ter ustvari njih enotnost in medsebojno vez, zdaj na ta, zdaj na drug način, ostaja pa identičen sam s sebcj ter samega sebe, osamljenega jaza ne doživlja. Sodobno psihologija enoglasno izjavlja, da opazovanje samega sebe ne nudi nič drugega kakor deje in stanja. Odgovarjali dejem kaka pod-statnost, je vprašanje, ki presega meje psihologije. Iz tega sledi, »jaz« = duša, ni fikcija kakor izvaja »Čas«, saj ga v dejih bolj ali manj živo doživljam; pa p osi t o sed non concesso, da bi bil fikcija. Tudi v tem slučaju bi je znanost ne zame-tovala ter rabila, če ni drugega nadomestila kot pomožen pojem kakor n. pr. v matematiki pojem o krogu kot mnogokotnik z neštetimi stranicami, v kemiji atom, i. t. d.
Nadalje trdi »Časov« kritik, da »Bežek uči absolutni evolucioni-zem«. Ni res, ampak samo relativnega. Kdor uči v dušeslovju absolutni evolucionizem. ta trdi, da so psihični pojavi samo višje stopnje podobnih pojavov pri živalih. Tega ne najdemo v Bežkovi knjigi nikjer. Tudi glede nravnih načel tega ne
moremo trditi. Zares gre roko v roki z razvojem družb razvoj nravnih načel. A nravnost kaže poleg nestanovitnih (labilnih) tudi stanovitne (stabilne) elemente. Saj nam značaj-ni heroji ugajajo še dandanes, n. pr. Sokrat, katerega omenja Bežek kot živ vzgled. »Čas« očita nadalje glede analize nravnosti Bežku »neizrečeno nizko, zgolj utilitaristično razlago«. Prvič bi bil takšen utilitari-zem — egoizem, Bežek pa uči: socialni utilitarizem. Drugič ne uči zgolj tega, ampak tudi Kantov formalizem (rigorizem), str. 98. ko trdi, da je treba »upoštevati razloge in liSgibe, ki so odločevali pri izvršitvi kakega dejanja ali pa dobro ali zlo voljo izvrševalca«. Tudi božji element v nravnosti omenja Bežek str. 101 in 102: »zakoni nravnosti so (mcnoteistom) božje zapovedi i. t. d. « »Čas« trdi, da je Bežku »ljudski glas najvišji krite-r i j«, da je vest strah pred ljudsko grajo. To ni res. Bežek samo1 kon-statira, da se v e č i n a 1 j u d i r a v-n a po tem ljudskem glasu, konsta-tira to dejstvo. Ali ga zamoremo zanikati? Vsakdanja skušnja nas ža-libog neštetokrat o tem prepriča. Dostavlja pa Bežek, da je le »malo ljudi nezavisnih od ljudskega mnenja«. Toliko more empirična psihologija izpovedati, ki tvori podlago empirični etiki. Dajati navodila, kako bi se ljudje morali ravnati pri svojih dejanjih, ni več stvar psihologije. ampak edino normativne vede — etike, kakor psihologija proučuje pravo in nepravo mišljenje, logika pa se bavi samo s pravim mišljenjem, ki naj vodi do resnice. »Čas« nadalje trdi, da etike brez božjega elementa ni, da je le »etiketa«. Trdim nasprotno, da je etika mogoča brez božjega elementa, da je neza-visna od vere. Par razlogov: Jeru-salem piše: »Da religiose Vorstel-
lungen sehr haufig ein Element des Gewissens bilden, hat man geglaubt, daB die Quelle des Gefiihles mora-lischer Verpflichtung iiberhaupt in der Religion zu suchen sei. Dem widerspricht aber die unzweifelhaft erwiesene Tatsache, daR religiose Vorstellungen und Gefiihle in den Anfangsstadien der Entwicklung, wie sie uns bei primitiven Natur-volkern vorliegen, mit S i 111 i c h-k e i t g a r n i c h t s zu tun hali e n«. Wentseher pravi, če je etika zavisna od vere, nastane vprašanje, na katero vero se naj naslanja. In če bi tudi kedaj postala samo ena zveličavna vera na svetu, bi vkljub temu ne imeli »brezpogojnega merila za nravnost dejanja, ki se ujema z božjimi zakoni.« Vsaj bi zunanje lahko natančno izpolnjevali božje zapovedi, ne da bi naše mišljenje bilo nrav.no. Kazali bi pokorščino, ali iz strahu pred božjo kaznijo ali pa z nado na večno plačilo, med tem ko bi mišljenje ostalo farizejsko, katerega ni nikdo huje bičal kot Jezus sam. In končno ti i li višek nravnosti, če se dela iz lastnega nagiba dobm zaradi dobrega samega brez ozira na katero si bodi avtoriteto? Tako sodi E. Wentscher. Sicer pa je ta prepir, jeli etika od vere zavisna ali ne, brezpredmeten; vsaj se Bežek v tem oziru popolnoma strinja s »Časom«, kakor kaže njegvo »Vzgojeslovje«. Ne morem si kaj, da ne bi pribil, da je »Časov« kritik na poziv iskal in našel v Bež-kovii knjigi, česar v njej ni in obratno ni našel, kar je v njej. Prezrl je marsikaj vkjub opozarjenju, se oprijel posameznih besed ali stavkov, da celo, kjer ne najde zadostnih dokazil se pa posluži smešil, ki naj ne zadenejo »človeka«, pač na »pisatelja,«, katera ločitev je le prisiljena, če gre za — življenske nazore in nekateri izgledi, n. pr. Nictzsche ostanejo le
izjeme. To me spominja nehote na običaj indijskih plemen, katerih posamezniki nosijo dvoje imen: jedno obče znano, drugo pa prikrito, edino pravo in bistveno ime, v dobri veri. da jih eventualna zakletev ne more zadeti, ker zadene le samo obče znano a nebistveno ime. „Časov" kritik se zadira v Bežkovo biološko in genetsko metodo, ker »le streže ateizmu«, zlasti pri razlagi o p o s t a n-k u nravnih in verskih čustev, iz če-sair A. U. sklepa, da je Bežku etika le »etika«, verstvo le »fikcija«. A. U. ni pomislil, da je nemogoč siguren sklep iz postanka stvari na njeno upravičenost. Recimo, da se posreči dokaz teze: verstvo je nastalo iz bojazni pred strahovi (duhovi), vendar ne izgubi s tem verstvo svojo upravičenost in vrednost, tudiii v slučaju, da preneha vera v strahove, kakor trdi strogi Cohen. Če »Čas« zatrjuje, da se bori vedno le za resnico, mu ne morem pritrditi, ker ta pot površnosti in smešenja ne more nikdar voditi k njej. Le en sam zgled »Časove« površnosti naj omenim. Po daljši predpripravi sem v zadnji kritiki zabeležil, da je Je-rusdetnu Bog subjekt, svet pa pre-dikat, na kar »Čas« pravi: »Ne vem pa ne, ali je Simon Dolar sam zamislili to »modrost«, ali pa je res našel izraz pri Jerusalemu. Jerusale-inove filozofije natančneje ne poznam. Zanimivo bi pa bilo vsekako, če je izraz Jerusalemov.«
Jerusalemu (Bežku) tvori ogrodje sleherne sodbe subjektni pojem, ki meni povzročitelja ter predikatni pojem, ki jemlje dejanje povzročitelja v misel. V moji zadnji protikritiki sem zapisal: »To misel uporabi Je-rusaletn za vesoljstvo ter si ustvari na ta način svoje svetovno nazira-nje, ki temelji na misli: Bog je povzročitelj, njegova dejanja so pa
svet«. Iz prejšnjega stavka pač jasno- sledi, da je Bog kot povzročitelj subjekt, svet pa kot njegova dejanja predikat, kar je »Čas« kratkomalo prezrl. Izraz mora biti torej Jerusa-lemov in ne moja »modrost«. Dotič-ni stavek v Jerusalemu se glasi: »Der Gottesbegriff wird hier ge-wissermaBen als Subjekt gefa(3t, dessen Pradikat das gesammte Welt-geschehen ist«. Bodi dovolj te pro-tikritike, ki sem jo moral vriniti v mojo oceno, ker si štejem v dolžnost, braniti dobro knjigo pred neutemeljenimi napadi. Ni in ne more biti »ateističnih« semen v Bežkovi knjigi, ker bi jih moral zasejati dua-list — teist Jerusalem v svojo psihologijo, na katero se je Bežek tesno oprl in v kateri se nahajajo ista inkriminirana mesta. Sicer pa bi naslednja dva snopiča Bežkovega vzgejeslovja morala pokazati strupen sad teh semen, a sta izkazala baš nasprotno, kar celo drug ocenjevalec v »Času« priznava.
S i m . D o 1 a r.
(Kome priti.)
Schulreform. Ein B c i t r a g z u
den R e f o r m b e s t r e b u n g e n a u f dem G e b i e t e desUnter-r i c h t e s und der E r z i e h u n g. • - Izdalo in založilo društvo »Leh-rerakademie« v Gradcu. 199 strani. Cena .3 K.
V dneh, ko zremo vsi z zaupanjem v lepšo bodočnost, si je stavilo graško društvo »Lehreraka-demie« nalogo, da priredi načrt, kako naj se po vojni reformira šolstvo. Ta načrt, naslovljen kot spomenica na c. kr. naučno ministrstvo, je izdan v brošuri »Schulreform« ter hoče biti »poizkus, voditi bodočnost narodovo po srečnih potih, nastal v večno spominavrednem zgodovinskem času«.
Vse preosnovalno delo je razdelilo društvo v štiri odseke, ki so jim načelovali, in sicer: I. Sekciji za telesno vzgoj o, meščanisko-šolski ravnatelj M u c i u s Ca m-tti u z z i v Gradcu; II. Sekciji za nravstveno vzgojo, dr. E. Mart i n a k, izr. profesor pedagogike na vseučilišču v Gradcu; III. Sekciji za p o u k, c. kr. dež. šolski nadzornik dvorni svetnik dr. Kari Tumlirz v Gradcu; IV. Sekciji za šolsko organizacijo, c. kr. dež. šolski nadzornik dvorni svetnik Peter Kon-č n i k v Gradcu. — Spomenica navaja tudi sodelavce v posameznih sekcijah in imena raznih zastopnikov učiteljskega stanu cd vseučiliških profesorjev dol do otroških vrtnaric, imena zastopnikov vojaškega in z d r a v n i-š k e g a stanu, j u s t i c e in zastopnikov dobrodelnih z a v o-d o v in zavodov, ki se pečajo z mladinsko oskrbjo, nam kažejo, kako resno, temeljito in vsestransko so se pečali prireditelji spomenice z vprašanji šolstva in vzgoje. Da bi reševali to edinole šolniki, bi se mogla spomenici znabiti očitati kaj eno-stranosti; interesenti vzgoje pa, ki zro na šolo dostikrat iz pravilnejše razdalje, opozarjajo na reformne potrebe lažje nepristransko. Tako je bilo to res skupno delo vseh faktorjev, ki jim je na srcu vzgoja in pouk, učiteljstvu in šolstvu pa je rodilo dvojno korist: materialno, ki je spomenica sama, in formalno1 v zaupnem zbližanju predstojnikov učiteljskih in vsega učiteljstva, kakor tudii v zaupnem zbližanju vseh vzgojnih interesentov.
Spomenica sama obsega vodilne stavke, ki navajajo priporočane reforme nai polju telesne in nravstvene vzgoje, pouka in šolske-
ga ustroja ljudskih in meščanskih šol, nadaljno-izobraževalnih in pomožnih šol, kakor tudi referate v celoti. Teh sta dva (»Welche gro-Cen Aufgatoen stellt die Zukunft dem Unterrichte und der Erziehung«, vseuč. prof. dr. Ed. M a r t i n a k — »Reform der Lehrerbidung«, c. kr. dež. šol. nadzornik dvorni svetnik dr. K. T u m 1 i r z), ki sta temelj delu ter sta otvorila na društvenih zborovanjih debato o vseh vprašanjih, in poročila v posameznih sekeijskih sejah, kjer so se določali referenti iz odsekovih udov.
Referate priporočamo interesentom, o priporočanih reformah pai o-menirno1, da se nanašajo v prvi vrsti na nemško, seveda pa tudi na splošno štajersko šolstvo, vsled česar opozarjamo nanje zlasti štajersko učiteljstvo. V prepričanju pa, da najde v njih dobro zrno vsak učitelj, nais je napotilo, četudi se ne strinjamo z vsemii docela, da priobčimo nekatere od!stavke iz njih v letošnjem »Popotnikovem« spisu »O bodoči vzgoji«.
Pav. Flere.
Letno poročilo I. mestne šestraz-redne deške ljudske šole v Ljubljani o vojnem šolskem letu 1915/16. V spomin na svetovno vojno sestavil in na svetlo dal šolski vodja Jakob Dimnik. V Ljubljani meseca julija 1916. Založila I. mestna deška ljudska, šola. — Naitiisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Že pri lanskem letnem poročilu I. mestne deške ljudske šole stno rekli, da se razlikuje od drugih enakih poročil v tem, da je nekaka šolska vojna kronikai. G. sestavljalec se je držal te poti tudi letos in tako prispeval dobršen košček k splošni vojni kroniki mesta Ljubljane ter dal na svetlo knjigo-, ki je trajne zgodovinske vrednosti. Knjiga, ki obsega 92 strani ter jo krase razne aktual-
ne slike, ima sledečo vsebino: I. Člani naše cesarske hiše na bojišču. II. Ljubljana za člane naše cesarske hiše. III. Generalni polkovnik Sveto-zair Boroevič pl. Bojna. IV. Veliki admiral Anton Haus. V. Svetovna vojna in šola. VI. Šolski dnevnik. VII. Imenik učencev. VIII. Učiteljski zbor. IX. Šolska oblast. N a platnicah : Otrok in vojna. — Slovenskim materam. — Z bojišča.
—e.
Slovenske vojaške narodne pes-
mi, za moški zbor, priredil Franc Marolt. Cenai 1:80 K, oziroma 1:50 K.
Zopet nova zbirka narodnih pesmi! To pot je zbral Marolt iste, katerih besedilo se nanaša na različne faze življenja slovenskega vojaka. Sicer pa te pesmi po melodiki in ritmu, razen dveh, treh izjem ne moremo imenovati v pravem pomenu vojaške alii celo bojne, ker se gibljejo v istem mehkem, sanjavem tonu, ki je karakterističen za slovensko narodno pesem sploh. Zbirka je namenjena v prvi vrsti slovenskemu vojaku, kakor čitamo v predgovoru in sicer »že zgolj zaradi besedila, ki ga često izpreminjajo in potvar-jajo ali pa nadomeščajo s praznim, grdim kričanjem.« V tem oziru moramo zbirko toplo pozdraviti, ker se je izdajatelj potrudil, biti glede besedila najvestnejši. Drugače pa je z harmonizacijo! Glavna hiba har-momzaterjev narodnih pesmi (razen Zirovnika) je ta, da pri harmoniza-ciji preveč umetnujejo. Melodija naše narodne pesmi se giblje zgolj v duru in diatonično, zato se naj tudi harmonija opira le na glavne akorde. Kakor se glasbeno čuteč človek divi v umetnih skladbah, od-nosno v modernih, pestrosti in bogastvu harmonije in smelim modu-lacijam, ga nasprotno pri narodnih pesmih nemilo dirne v uho, ako sli-
širno pri njej prisiljeno, neprilagode-no harmonijo. Kajti harmonija narodne pesmi je takorekoč osebova-na že v svoji meodiji in kakor v metodičnem, tako se tudi v harmoničnem oziru držimo izročila narodovega. Ker v naši narodni pesmi nimamo molovega načina in tudi pogrešamo karakterističnega ritma, zato se ji izkuša v harmoničnem oziru naprtiti neka umetna navlaka, katera pa ji nikakor ne prija in pesem izgubi nal svoji pristnosti in značilnosti. Tako imamo tudi v tej zbirki precej takih harmonij, katerim bi se izdajatelj lahko izognil.
Tako v št. 4., II. varijanta od 8. do 11. takta; št. 13., 6. takt; št. 20., 5. takt; št. 34., 4.- takt (ailteriran akord!). Dalje so nekatera mesta v pesmih harmonizirana nekam oglato. n. pr. št. 12., 21. Ker se izvečina teh pesmi nahaja že v drugih zbirkah (Žirovnik, Dev, Bajuk) in so tudi od imenovanih harmonizirane, se mi nehote vsiljuje mnenje, da so se te harmonije porodile zaradi tega, ker je g. Marolt, da se kot har-monizator razločuje od drugih, hotel te narodne pesmi samostojno, razično od drugih harmonizirati. A po našem skromnem mnenju je harmonija narodne pesmi le ena, ki jo je treba najti in se je držati. Glede vodstva glasov (Stimmfiihrung) se lahko še kaj izmisli, a v harmoniji se ne sme veliko iskati senzacije. Poudarjati se pa mora, da so v tej zbirki pesmi, ki jim ne moremo oporekati. Med najlepšimi je gotovo št. 29. in še nekatere. Delu pa moramo priznati, da je skrbno in vestno sestavljeno in se mora z ozirom na dejstvo, da je vse pisano z roko, na lepi izvršbi izdajatelju le častitati. Poleg 35 narodnih pesmi je v dodatku tudi 6 umetnih in cesarska. Upam o; da se bo zbirka mahoma
priljubila in tudi ustrezalal namenu, kateremu je posvečena in kateremu odgovarja.	Ciril Pregelj.
Slcwenische Kriegs- und Solda-tenlieder. A u s K u n s t - und V o 1 k s d i c h t u n g i n s Deutsche ii b e r t r a g e n v o n Dr. R u d o 1 f v. A n d r e j k a. Laibach. 1916. Verlag der »Katoliška bukvar-na«. — (Vel. 8°, 66 strani. Cena 3 K.)
Tako se imenuje knjiga, po1 zunanjosti razkošno opremljena, o čije namenu nas g. sestaivitelj v uvodu takole pouči; »Da sem zbral te dolgo pred sedanjo vojno nastale vojne in vojaške pesmi, me je vodila le želja, pokazati svetu, kako sta med slovenskim narodom v teku stoletij razvili podedovana zvestoba do dinastije in ljubezen do domovine v organični harmoniji in kako tvorita trden temelj narodni kulturi. V sedanjem svetovnem požaru sta prestah svojo ognjeno preskušnjo.«
Prelistaje krasno knjigo', smo prišli do prepričanja, da dr. Andrejka zaželjeni namen sigurno doseže, kajti notranje življenje, ki ga diha vsaka stran in vsaka vrstica knjige kakor vsa zunanja oblika, oznanju-jeta glasno širnemu svetu kot nen-vrženo in neomajano dejstvo, da se slovenski narod oklepa Avstrije, njene presvetle vladarske hiše in njenih velikih vojskovodij, tako zelo, da si jih je izbral za predmet svojih, najbolj razširjenih pesmi, celo narodnih pesmi.
Dr. Andrejkal je prevedel in sprejel v svojo zbirko naše najlepše umetne in narodne, vojne iti vojaške pesmi.
Prevodi, so sploh dobro pogojeni in g-ladki.
Ilustracije, po številu 18 — med njimi 8 večbarvnih — ki so je ustvarili slovenski umetniki profesor A. Koželj, Maksim Gaspari i. dr. in ki
so pridjane malodane vsaki pesmi, so krasne in vendar popolnoma narodno slovenske; sploh pristno slovensko je v knjigi vse: izvirniki, prelagatelj, slikarji, natis in založništvo. Vso čast založništvu na prekrasnem, v vsakem oziru modernem literarnem daru.
B. ČASOPISNI VPOGLED.
»Nastavni Vjesnik« (Izdaje »Društvo hrvatskih srednješkolskih profesora'« s podporo kr. hrv. slav. dalm. vlade«, obenem glasilo »Društva srednješolskih profesora u Dalmaciji«), Knjiga XXIII., 1914/15. Uredniki Krsto Pavletič, dr. Stjepan Sr k ulj (zgodovina), dr. Marije Kiseliak (prirodoznan-stvo in matematika). Izide vsak mesec, razen julija in avgusta. Cena 12 K. Letnik obsega čez 756 strani.
Vseli 10 snopiče v tega našega profesorskega glasila je dosle izšlo za tekoče šolsko leto. Smemo v polnem obsegu besede reči: profesorsko glasilo. Zakaj list prinaša stvarno znanstvene članke iz vseh strok, ki so zastopane v srednji šoli. nadalje metodične iu vzgojeslovne razprave ter zastopa stanovske interese. Z velikim številom drobnih beležk o raznih straneh kulturnega življenja vobče skrbi list za potrebno izpremembo med večjimi članki; kadar pripuščajo razmere, daje mesta tudi senzačnim vestem in šolniškega življenja.
Če se ozremo po znanstvenih razpravah pravkar končanega letnika, vidimo, da obravnavajo zlasti kulturno zgodovino. Dr. Juraj Prsič (Zadar) priobčuje obširno razpravo o starohrvatskih cerkvenih »pri-kazanjih« (dramah) ter jih vsebinski analizira; R. Strohal dokazuje, da je glagoljačka knjiga »Dialozi pape Orgura« nastala nekako med 1415 in 1463, ter vidi v tem novo potrdilo svojega mnenja, da je hrv. Pri-morje s Krkom bilo zibelka hrvatske umetne književnosti in ne Dalmacija. Več lite-rarno-zgodovinskih beležk je dala prof. Ka-mila Lucerna, ki rada proučuje zlasti narodno pesem in nje zgodovino, istotako dr.
G. Šamšalovič. Dr. Grga Novak piše o »velikem zboru mesta Hvara«, ki je za beneškega gospodstva bilo središče političnega in kulturnega življenja na dalmatinskih otokih (ne Stari Gradi). Dr. Šamšalovič podaje iz drugih ilteratur paralele nekim hrvatskim narodnim pripovedkam (obične stvari so tudi v njegovih pripombah k Nemški Vežbenici za V. in VI. razred, jedro Schillerjeve pesmi »Der Gang nach dem Eisenhammer« je orientalnega izvora srednjeveške paralele k »Der Riug des Polykrates«); v sn. 4. pa priobčuje isti pisatelj, ki je docent za germanistiko na zagrebškem vseučilišču, na bogatem gradivu slonečo razpravo o rajski ptici in posebe o že predkrščauskem značaju tega motiva. Marljivi izsledovatelj dalmatinske kulturno-literarne prošlosti, zaderski profesor Širne Urlič poroča o dosle neznanem rokopisu (iuuduličevega »Osniana«. Dr. Ivan Kasu-movič, ki je v akademijskem »Zborniku za narodni život« priobčil študijo o ezopski basni v hrvatsko-srbski književnosti (gl. »Zvon« 1915, str. 189), ima tu svojo študijo o dubrovniških prevodih ezopovskih basni, ki do 18. stoletja v Dubrovniku niso imele prevajalca. Dr. Gavro Sclnvarz piše o zidovih v rimskem svetu. Češki pisano razpravo dr. O. Stehlika: »Karel Havliček Borovsky o banu Jelačiču« je priobčena v hrvatskem prevodu. Martin Kuzmič razpravlja obširno o Sltnonidovi pesmi, ki je ohranjena v Platonovem »Protagori«. Ge-ografsko-zgodovinski je opis dr. M. Senoe o Šeljanovem zemljepisju (1845). Dr. Skok tolmači neka krajevna imena, na pr. Buset v primeri z italijanskim »Pinguente« a v drugi razpravi poudarja potrebo »Glossa-ria mediae et infimae latinitatis regni Cro-at.ae«, torej slovarja o srednješolski latinščini, kakor se je razvila na hrvatskem teritoriju; pregled prigodnega pesništva slavonskega okoli 1800 pa je napisal sedaj že pokojni Ivo Kovačevič. Prav močno je zastopana matematika; dr. Mihletič priobčuje obširno razpravo: »Matematička misao«, dr. Kiseljak prinaša historijske beležke o kombinatorici in poročilo o novejših
raziskavah o prim-številih, Peter Nenin razpravlja o racionalnih trikotnikih in svoj-stvih sfernega trikotnika, dr. Stanko Honde pa o »teoretičnem določanju brzine valov. Nekoliko zaostaja za matematiko prirodo-znanstvo; Milutin Urbani (Kiiževci) priob-čuje beležke o prirodopisnem pouku in S. Šteiner razmotriva učni načrt za prirodopis v 1. in 2. razredu realnih gimnazij ter pravi, da je za 1. razred snovi preveč; Ivo Pe-valek piše o vegetaciji severnodalmatin-skega otoka Silbe v mesecu maju, a dr. Fr. Tučan podaja prilog k kemijskemu poznavanju rud v Hrvatski, v razpravi »Mesing ili mosjaž« pa S3 spušča na etimološko polje: »Oneis« ie baje od slovanskega »gnoja« in tudi »Messing« ni nemški (češki »mosaz«, hrv. »niosjaž«), — Manjšega obsega so sledeče razprave oziroma referati: V. baron Ljubibratič (Zadar) poroča o konferenci, ki jo je imel F. Levy-Wogue na Kcule des Mautes Etudes Sociales o važnosti proučevanja klasičnih jezikov (Na prvem mestu se poudarja vzgoja pazljivosti), nadalje o ženskih ličnostih v Schillerjevi tragediji. Geografe bo zanimal referat B. Poporiča (Zagreb) o italijanski knjigi: »II canale di Panama dal passato ali' avve-nire (Torino, 1914.), in Šukljevo poročilo o Gorjanovič-Krambergerjevi »G e o 1 o g i j -ski pregledni karti Hrvatske-Slavonije. Zagrebški docent in goriški profesor Dr. K. O z v a 1 d je v hrvatskem jeziku napisal oceno StoBnerjevega učbenika »Lehrbuch der piidag. Psychologie«. Varaždinski profesor Adolf Wissert razpravlja o geografiji v višjih razredih srednjih šol, za katero bi trebalo pred vsem dobrega učbenika, Viljem Muha pa o poučevanju prostoročnega risanja; nevv-vorški eksperimentalni pedagog dr. Pajo R. Radosavijevič poroča (zv. 1) o pojavih španske pedagogije in o psihologiji kot srednješolski disciplini (s slikami laboratorijev), prof. dr. Fr. Bučar pa o gimnastiki (1. 1913 je izšel nov učni načrt za telovadbo v Bosni), dr. Srkulj o »zgodovinskih virih« kot pomočkom za nazorno poučevanje pri drugih narodih (on sam je izdal
| že par zvezkov »Izvorov povijesti«), Do-] cent romanist Dr. P. Skok (Banja Luka) poroča o novejših publikacijah za pouk tujih jezikov, angleščine, francoščine in dr. Šamšalovič o Meyer-Liibkejevem »Romani-i sches etymologisches \Vorterbuch« (Hei-delberg, 8 snopičev, 640 str.): Italijanu okolice versilske se je zdel Grk mutast, zato mu je greco-mutec; francozu je Breton nerazumljivo govoril, dokler je govoril škotski, zato bretoner =— nerazumljivo govoriti, pilologije se tiče Samšalovičev članek o »kovanicah«, hibridnih tvorbah, kakor: chi-nin: štakorin (štakor =- podgana!). Vladimir Prestini piše o prevodih Goethejevega »^austa« na hrvatskem odnosno srbskem jeziku. — Na par mestih se srečamo s terminologijo. Lani je prof. Pemšek napisal poročilo o Bežkovem »Občnem vzgoje-slovju« ter je to priliko porabil za daljne jezikoslovno-terminološke ekskurzije, ki so segale preko mej dopustnosti in ki sem jih še jaz kot takratni sourednik »Nast. Vj.« nekoliko omilil. K temu se je letos oglasil dr. Jos. Tominšek ter primerno zavrnil fi-iološko doktrinarnost, ki tie uvažuje činje-nic in potreb. O hrvatsko-srbski prirodo-pisni terminologiji je že v lanskem »Nast. Vj.« (str. 531 si.) pisal dr. Tučan, letos dodaja nekaj konkretnosti dr. Langhofter v dveh razpravah (in s slovenskega stališča podpisani poročevalec.) — Zelo mnogobroj-tia in obsežna poročila o slovanskih, nemških in italijanskih knjigah. Izmed domačih knjig, ki se o njih poroča, naj omenim dve: Prof. Dr. David Bogdanovič je izdal »I z a b r a n e narodne p r i p ov j e t k e« (Naklada zemaljske vlade 1914, str. 318, cena 4 K) z uvodom ter jih namenil pred vsem učeči se mladini, ki naj spoznava narodno psiho. Knjigo ugodno ocenja profesor Šumin. Dr. Srkulj je že pred dvema letoma izdal »Povijest srednjega vijeka za više razrede srednjih učilišta«, kolikor sem slišal, izborno knjigo, dr. Ferdo Šišič leta 1914 »Priročnik izvorov hrvatske historije« (I. del, 653 str. cena 10 K). — Prehajajoč k metodiškim in vobče pedagogiškim razpravam, omenjam pred vsem študijo za-
grebškega profesorja dr. Petra Ečimoviča: »Neki principi moderne pedagogike iti njih uporaba pri poučevanju latinskega jezika v prvih dveh gimnazijskih razredih«. Ravnatelj Divkovič razpravlja o poučevanju poglavja o padežih, ki se mu zdi za slovnico materinskega jezika nepotrebno. D. Szabo piše o učenju nemščine. New-Yorški pedagog P. R. Radosavljevič referira o eksperimentalni pedagogiki na nemških univerzah, ki v tej točki posnemajo Ameriko. Izborilo zasnovana in pisana je razprava sarajevskega profesorja dr. V). Dvornikoviča: »M a n i j a za »genialnostjo« med srednješolsko m 1 a d i 11 o«, če se tudi ne ujemamo z vsemi izvajanji. Ta »manija za genialnostjo« je pisatelju pojav patološki odbojnega, negativnega značaja brez vsake pozitivne vsebine; samozavest takega dijaka ni v nikakršnem razmerju z njegovo pravo vrednostjo. Ako bi avtor razpravljal o tej temi abstraktno-splošno, bi tudi njemu lahko očitali, »genialno manijo«, toda Dvornikovič izvaja svoje trditve iz mnogo-brojnih konkretnih slučajev, zato čutimo v njih moč. Kakor že več let, podaja tudi letos Mihajlo Ebrič natančno in vsestransko statistiko srednjih šol v banovini 1. 1913/14. S polja praktičnega šolnikovanja pa podajata svoje misli dva Slovenca. V lanskem »Nast. Vj.« je prof A. R a b u z a (Celje) priobčil notico o tem, kako naj dijaki izrabljajo odmore med urami. Letos razpravlja dalje o tem vprašanju prof. M. Bedjanič (Maribor), ter daja konkretne nasvete, na pr. ia naj se mladina v odmorih izprehaja izven šolske zgradbe tudi po zimi. Prof. Rabuza razmišlja v članku »Senčna stran« o vzrokih, zakaj so profesorji izgubili vpliv na dijaštvo, ter svojega stanu ne razdolžuje povsem
Dr. Fr. llešič.
Zeitschrift iiir Kinderschutz und Ju-gendfiirscrge.* VIII. letnik. L. 1916. Poleg raznih poročil o otroškem varstvu in mladinski oskrbi v Avstriji in v inozemstvu .ie priobčil list v svojih letošnjih 1.—5. števil-
kah sledeče informativne razprave in članke: Oster reichische F ii r s o r g e -e r z i e h u n g (M. Herzfelder). — Die p 0-1 i z e i 1 i c h e Jugendfiirsorge i 11
0	r a z \v a h r e n d des K r i e g e s (dr. R. Glesinger). — Die VI. J u g e n d p f 1 e g e-k o 11 f e r e 11 z der Z e 111 r a 1 s t e 1 I e f ii r V o 1 k s \v o h I fa h r t. — Die Beden-
£ u n g des L e h r 1 i 11 g s h o r t w e s e 11 s f ii r die E rz i e h u n g des g e w e r b 1 i-c h e 11 N a c h \v u c h s e s (R. Mayerhofer).
—	Volkskraft und Jugendpflege (dr. M. Fr. v. Pidoll). — EinReichsamt f ii r Kinderschutz und J u g e n d-f ii r s o r g e i 11 Oster reich (Fr. Ja-nisch). — Die K r i m i n a 1 i ta t b e i d e 11 Jugendlichen im Kriege (dr. Hell-\vig). — Das Lebenswerk v o 11 dr. T h o m a s B a r 11 a r d o (L. Kalscher, Zii-rich). — Die deutsch-ost er reich i-s c h e T a gu n g f fl r V o 1 k s \v o h 1 f a h r t.
—	Die R e c h t s s t e 11 u 11 g der unehe-
1	i c h e n Kinder 11 a c h dem 11 e u e 11 n o r w e g i s c h e n und 11 a c h dem osterreichischen Gesetze (dr. K. Reinold). — Zur V e r w e n d u n g der v o m k. k. o s t e r r. M i I i ta r - W it w e n-u 11 d -W a i s e ti f o n d s gesammelten G e 1 d e r (F. H. Schreyer).
O varstvu dojenčkov in o mladinski higieni razpravljajo naslednji spisi: Die E i n-\v i r k u n g des K r i e g e s a u f die S ii u g 1 in g s s te r b I i c h k e i t und die S ii u g 1 i rt g s s c h u t z b e \v e g u n g. — Fine A trs s t e 1111 ng f ii r S a u g 1 i n g s-f ii r s o r g e. — Das M u s e u m f ii r S ii u-glingsschutz im R a h m e n der Ausstellung f ii r K r i e g s h i I f e. — K 6 r p e r 1 i e h e E r t ii c h t i g u n g i m K 1 e i 11 i? i 11 d e r a 11 e r d u r c h T u r n e n (dr. Rosenhaupt). — Die Organi-s a t i o 11 der S ii u g 1 i 11 g s- und Klein-kinderfiirsorge (J. Gold).
* Se naroča na Dunaju I.. Biberstr. 2. in stane letno 6 K, posamezna štev. 60 vin.
	RAZGLED.	
		
B. ŠOLSTVO
Obrtna učiteljišča v Avstriji. C. kr. ministrstvo za javna dela je izdalo pred kratkim pregled obrtnih učiteljišč avstrijskih šol v letu 1913/14, ki kaže razveseljivo visoko stanje obrtnega nadaljevalnega izobraževanja v Avstriji. V pregledu niso zastopane obrtne nadaljevalne šole, ki so združene z dnevnimi šolami; izkazuje pa 3202 zavoda, kar pomeni proti letu 1912/13 prirastek 147 zavodov (= 4:8%); učencev in učenk je bilo v tem letu 306.903 ter je naraslo to število za 14.904 C— 5:1%). Razdeljeno na posamezne skupine učilišč je bilo 8 obrtnih centralnih mest s 106 podružnicami, ki jili je obiskovalo skupaj 11.661 učencev, oziroma učenk. Nadalje je bilo 32 državnih obrtnih šol in sorodnih zavodov s 19.891 frekventanti, 9 stavbnih in umet-norokodelskih šol s 4056 učenci, 133 strokovnih šol za posamezne obrti s 18.628 učenci, 15 učnih delavnic s 337 obiskovalci, 7 splošnih rokodelskih šol s 2360 učenci. Poleg teh je bilo 1573 samostojnih obrtnih nadaljevalnih šol. ki jih je obiskovalo 200.098 učencev in učenk. Na učnih zavodih za žensko mladino v obrtnih poklicih je bilo 99 ženskoobrtnih, kuhinjskih in gospodinjskih šol s 20.852 učenkami in 1220 drugih zavodov s 28.920 učenkami.
Na posamezne kronovine odpade največ zavodov na Češko (1044 učilišč in 110.567 obiskovalcev) in na Nižjeavstrijsko (940 učilišč z 88.520 obiskovalci). Povprečno pride učencev in učenk na vsako obrtno šolo na Nižjeavstrijskem 259, na Višje-avstrijskem 167, na Češkem 134, na Mo-ravskem 110, v Dalmaciji 108, na Primorskem, Tirolkem in Predarlskem 104, v ostalih kronovinah pa pod 100.
Šolsko zdravništvo na avstrijskih šolah. Kako se razširja blagotvorno šolsko zdravništvo po avstrijskih ljudskih in me-
ščanskih, kakor tudi po srednjih šolah, nam kaže sledeči osrednji izkaz iz leta 1915.: Na Nažjeavstrijskem ima 27 ljudskih in meščanskih šol uvedeno splošno zdravniško preiskovanje, prav tako 32 srednjih (med temi dve dekliški); na Češkem so ustanovljeni šolski zdravniki na 453 ljudskili in meščanskih šolah ter 28 drugih šolskih zavodih; tia Šleskeni na 82 ljudskih in meščanskih ter na 5 srednjih šolah (s čemer je doseženo percentualno najvišje število v vseh kronovinah, ker je nad 14% vsega elementarnega šolstva). Če izvzamemo Galicijo in Bukovino, od koder ni bilo mogoče dobiti točnih podatkov, je uvedena redna zdravniška služba na 1135 avstrijskih šolah, med katerimi je 62 srednjih, 957 elementarnih šol, ostale pa so strokovne šole in šole za vajence. (Po »Korperliche Erziehung«.)
Preosncva učiteljišč na Saksonskem. S 1. aprilom 1915 je na Saksonskem stopil v veljavo novi učni načrt za učiteljišča namesto starega od 22. avgusta 1876. Sedaj obsega učiteljišče 7 let, priključil se je od spodaj VII. razred, v katerega se sprejemajo 13-letni dečki, dočitn je ostala nor-nalna starost abiturijentov 20 M kakor prej.
Bistvene izpremembe so: 1. namesto same latinščine sta zdaj dva tuja jezika obvezna in sicer latinščina s 25 lirami in francoščina s 26 urami ali latinščina in angleščina ali na ženskih, izjemoma tudi na moških zavodih francoščina in angleščina. 2. Namesto »pedagogike s katehetiko, psihologije in logike« s 14 urami je stopila »pedagogika, psihologija in filozofska pro-pedevtka« s 17 urami. 3. Na novo je sprejet državljanski nauk z eno uro v najvišjem (prvem) razredu. Zato se je znižalo število ur iz petja od 18 na 14, goslanje je že pred leti odpadlo. Matematika je napredovala od 24 ur na 26, prirodopis od 7 na 9, prirodoslovje od 7 na 12.
Dovoljene so skrajšane ure po 45 minut. Vsak dijak mora imeti po 3 popoldneve v tednu proste, a noben dan več ko 7 ur pouka.
Že ta pregled (sedemletni študij, dva tuja jezika) kaže, da se morajo saksonski učitelji veliko učiti. Učni načrti so prepojeni z modernim duhom. N. pr. v matematiki se povdarja nazornost, grafično upodabljanje, zveza z drugimi strokami, zlasti s tehniko. Zahtevajo pa se logaritmi, obre-stno-obrestni in rentni račun, binomski izrek, enačbe 2. stopnje z eno i dvema neznankama, ravninska in sferična trigonome-trija, elementarna obravnava stožkosečnic.
Prirodoslovje (fizika in kemija) se je prej poučevalo 3 leta, zdaj pa 5 let. Kemiji je odmerjena v V. razredu 1 ura. v IV. 3 ure ter vili. 1 ura za praktične vaje. Fizika ima po 2 uri v III., II. in I. ter 1 uro za vaje v II. V vajah se povdarjajo ljudsko-šolski poizkusi s priprostimi sredstvi.
F. V.
Vojaška mladinska vzgoja na višjih šolah bavarskih. Bavarski društvi srednješolskih učiteljev (Qymnasiallehrerverein in Realschulmannerverein) sta imeli skupno sejo, ki so se je udeležila tudi predsedstva organizacij, katerih poglavitni interes je bodoča ureditev vojaške mladinske vzgoje. Tu se je razpravljalo o vzgoji mladinske obrambe ter so se sklenile v tem oziru sledeče zahteve: 1. skrajšanje učnih ur v predmetih duševnega dela na korist telesni vzgoji; 2. določitev minimalnih zahtev v posameznih predmetih, oziraje se na posebnost različnih šolskih tipov; 3. zmanjšanje pismenih domačih nalog; 4. za domače naloge se ne uporabljajo prosti popoldnevi, ker so odločeni ti za telesne vaje; 5. znanstveni pouk z izvoljenim prostim predmetom vred se po možnosti prestavi na dopoldne. — Te zahteve so se izročile z utemeljitvijo vred pristojnim oblastem.
C. TO IN ONO.
Vzgoja, kakor je potrebna za nas. Kdor naših ljudi hoče imeti atribut vsestransko
vzgojenega človeka, bodisi da so ga vzgojili drugi, ali da je sarnovzgojen, mora biti
v h i g i e n i č n e m o z i ri u zdrav in krepak, kakor sme zahtevati od njega v narodnem interesu njegovo potomstvo.
v etičnem oziru značaj;
v političnem oziru Slovenec z izrazito zavednim narodnim čuvstvom in državljan Avstrijec;
v kulturne m o z i r u kulturni in umetnostni kozmopolit.	F r a n če v.
O vzgoji. Ponavljam: to mora biti uspeh vzgoje. Literatura, umetnost in znan-stvo — vse so brezplodne in še slabše, če nas nc napravljajo veselih in sicer od srca veselih. Mislim, da se osnova strogih in pogostih izkušenj docela roga temu vzvišenemu smotru in da je neoporečni vpliv tega tekmovanja v mladosti ta, da se učc vsi ljudje svojega znanja napačno ter da sovražijo delo učenja .. Upam vam izreči svooje upanje, četudi me že zdavnaj več ne bo, ko se izpolni, namreč, da uvidi angleški narod nekoč tako zelo, kaj je vzgoja, da oineji to univerzo s krasnimi nasadi, ob-segajočirni dvajset kvadratnih milj, da bo prepovedano v tej okolici vsako nečisto, mehanično delovanje, l-.akor ga ne trpi nihče v svojem vrtu; da odstrani vsako prostaško in grdo poslopje, in tudi vsako gnezdo uboštva in pregrehe kakor se izže-ne hudiča; da se bo skrbelo za čisti in mirni tek rek [ris in Cherwell, da se bo pustilo rasti v teh nasadih vsako cvetlico, ki lahko v tem kraju uspeva, in da bo vedelo vsako živo bitje, ki prebiva v gozdu in v reki, da ima tu svoj srečni dom. (J. Ruskim v »The Eagles Nest«.)
Človek — bitje okoliščin? V najnovejšem času se nam je večkrat pripovedovalo kot novo dognanje, da je človek bitje okoliščin, ter se nas je nujno prosilo, naj se sprijaznimo s tem dejstvom, ki ima za človeka dozdevno tako prijetno upanje, da se razkrojimo logično v razmere, odgovarjajoče našemu bistvu, v prah in zrak. Ti filozofi pa nujno prezirajo važno dejstvo, da človeška natura ne stoji kakor natura mo-
skitov na stališču miazmov, tudi ni potisnjena pod grudo zemeljske krtine kakor natura krtova, pač pa da ima človek čustvo, s katerim lahko prevdari one pogoje, ki najbolj podpirajo njegovo naturo, ter da ima tudi instinkt, s katerim sprejema te pogoje vase — to dejstvo prezirajo ti filozofi. ki pridigujejo kot divno izpolnitev človeške usode tako življenje, ki se misli zabavati z znanstvenimi pogovori v kleti, razsvetljeni z električno iskro, zakurjeni z zračnimi cevmi in drenirani s podzemeljskimi rekami, in življenje, ki ga hranijo manj učene pa s proviantom bolj založene rase z mesnirn izvlečkom in s krokodili v obari. (John Ruskin v »Our fathers have told us«.)
Sholastika v naših ljudskih šolah. Prenapetost za red in v pravilih se kaže zlasti škodljiva na polju šolske discipline. M110-gokateri učitelj zahteva, da naj sede otroci nepremično v gotovem telesnem stanju, pri tem pa ne pomisli, kakšne težkoče povzroča otrokom tako sedenje, ko je vendar vsa njihova narava navezana na gibanje. Koliko časa požro jeza in kazni, nastale iz tega najhujšega kosa sholastike. Zahteva-li kedaj pozneje od otrok življenje take nepre-mičnosti? A niti za samo šolsko življenje taka tortura ni potrebna. Šolsko delo je uspešno, če ni nemira in če si otroci ne nagajajo ali ne delajo kaj drugega; kako drži pri tem roke in noge, je pač vseeno, dovoljevati pa se mu mora menjava. Mnogi nervozni otroci se morajo s čim ali na čem igrati, vendar se lahko opaža, da slede vzlic temu pouku, otroci pa, ki sede prav mirno, pasejo svoje misli, kdovekje. Vsakemu otroku mora biti dovoljeno, da govori, če s tem ne sega v besedo učitelju ali drugemu otroku. Ravno veselje na shematiziranju je, ki napravlja šole za neprijetna nezdrava bivališča za otroke, ne da bi pri vsem bistveno pospeševalo uspeh pouka. (Maks Schmidt v »Blat-ter fur die Erziehung«.)
Preprostost in prirodnost v telovadni vzgoji. Telovadba, zlasti kot šolski predmet, kot urejena in stopnjevana vzgoja in
pouk vsega naraščaja, ima v prvi vrsti nalogo, da nauči mladino najprej pravilno stati ter spraviti ljudi na boljše noge. Doba enostranskih, izključnih in pretiranih umetnosti na drogu in bradlji s svojimi čokatimi postavami znači periodo odrekanja in molka, odpada in zaostalosti v razvoju telovadbe, v kolikor se razteza preko periode prve izobrazbe v teh izvrstnih vesnih in podpornih orodjih in njihovih raznovrstnih vajah. Ravno ona večja vrednost umetnosti v pravilnem stanju, s katerim so neposredno zvezane preproste iti potrebne umetnosti v pravilni hoji, tekanju, skakanju, borenju in plezanju, dokazuje vrnitev k prvotni in pravi nalogi telovadbe. (Jiiger v »Korperliche Erziehung.)
Šole za male matere poklicati v življenje, se je odločila dr. med. Matilda Gstettner, tajnica avstrijske družbe za šolsko higijetio, kakor jih je spoznala pod imenom »Little mother schools« v Ameriki. Te »male matere« so starejše sestre, ki so jim tolikokrat zaupani dojenčki in mali pla-zilčki, in ki jih varujejo s toliko ljubeznijo in instinktom, pa s tako malo pozitivnim znanjem. Za začetek hoče ustanoviti dr. Gstettner take šole na Dunaju; v njih naj bi se poučevali otroci v dvanajstih urah, t. j. v štestih tednih po dve uri ter bi se z dovoljenjem staršev učile deklice, stare nad deset let, na podlagi primernih učil najvažnejše iz oskrbi dojenčkov. Vse je zasnovano kot humanitarna naredba ter se računi pri njej zlasti za začetek na prostovljno podporo bodisi s poučevanjem ali z darovi za to porabnih objektov kot učil. — Primarij dr. L. Moli, privatni docent za otroško zdravstvo na dunajski univerzi se je takoj odločil, da v svojem, na novo otvorjenem zavodu za oskrb mater in dojenčkov, brezplačno poučuje učiteljice za te šole. V teh šest- do osemurnih tečajih (ob sobotah in nedeljah) dobe obiskovalke tudi dovolj priložnosti, da se urijo praktično.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani. Iz poročila o delovanju tega prekoristnega društva v letu
1915. posnemamo naslednje podatke: Gibanje v začasnem zavetišču je bilo leta 1915 zelo živahno. Od 39 otrok, kolikor jih je bilo hkoncu 1914 v zavodu, in od 162, kolikor se jih je bilo sprejelo leta 1915, jih je v teku leta 1015 zopet izstopilo 139. Koncem leta 1915 jih je torej ostalo v zavodu 62. Od onih, ki so vstopili leta 1915, je bilo starih manj nego 1 leto 26, od 1 do 3 let 39, od 3 do 6 let 45, in nad 6 let 52. Zdravstvene razmere v zavetišču so bile vobče zadovoljive. To leto se je prvič poizkusilo z deco, ki je bila ob vstopu v zavod telesno oslabljena in zračne premembe nujno potrebna, da se jo je črez poletje spravilo na deželo v kraj z zdravim zrakom in ugodnimi razmerami za prehrano. Izbrala se je v to svrho Rečica ob Paki v Savinski dolini. Od onih 139 varovancev, ki so v teku leta 1915 izstopili iz zavoda, se je en del oddal v tujo zasebno oskrbo, drugi del pa v službo, bodisi pri pošteni družini v mestu, bodisi pri zanesljivem posestniku na kmetih. 57% vseh varovancev se je oskrbovalo v zavodu brezplačno. Vseh vkupe se je leta 1915. brezplačno oddalo 3025 kosov oblačil. Prejemki društva so znašali leta 1915 vsoto 9410 K 77 v, torej s prejšnjo imovino skupaj 18.839 K 04 vin. Stroški so znašali 7008 K 81 vin.
Pouk o mladinski oskrbi, učni predmet na učiteljišču. Češka deželna komisija za varstvo otrok in mladinsko oskrb je začela akcijo, naj se uvede pouk o mladinski oskrbi na vseh učiteljiščih kot obligatni učni predmet, ker mora glavni del podpiranja teh socialnih nalog pripadati šoli ter je treba za to poučiti o tem ter pripraviti na tako delo bodoče učitelje in učiteljice.
Iz mladinke kriminalistike v vojnem času. 4. štv. let. »Zeitschr. f. K.-Sch. u. J.-Fiirs.« prinaša pregled vobčeznanega dejstva v številkah, odkoder posnemamo, da je bilo na Dunaju mladih ljudi pred sodiščem v mirovnem času leta 1914 . . 2072, v vojnem času leta 1914 . . . 2574,
v letu 1915........6317;
od teh skoro 90% možkega spola; zaradi tatvine — zlasti na tržiščih — je bilo pri-
jetih 3944 oseb, od teli 2U63 še nepolliolet-nih, 1881 pa polnoletnih mladih oseb.
Uradne odredbe za varstvo mladine v Miinchiiu je izdalo vojaško poveljstvo meseca sušca t. 1. — Po teh je mladeničem pod 17. leti prepovedano kaditi kakor tudi jim tobak prodajati ali podariti; prepovedan jim je obisk gostiln, obisk kinomato-grafov ter pohajanje po ulicah. Po deveti uri zvečer sploh ne sme biti mlad človek izpod 17. leti na ulici. Znamenita je odredba glede šunda v literaturi, po kateri se take knjige in tiskovine ne smejo priporočati, ne postavljati v izložbo, niti na prostorih, ki služijo javnemu prometu; tudi se te knjige ne smejo posojati, ne prodajati mladim ljudem, kakor jih zaznamuje odredba.
Za zanemarjeno šolsko mladino. Šolska uprava v mestu Poznanju uvede novo sredstvo proti zanemarjanju šolske mladine. Na vseh 14 mestnih ljudskih šolah in obeh pomožnih šolali se v šolskem letu 1916/17 uvedejo takoimenovani »zaposljevalni razredi«, kjer se bodo zbirali učenci in učenke več popoldnevov na teden pod nadzorstvom učiteljstva h koristnemu delu. Ti razredi so v prvi vrsti določeni za otroke, ki se okrog potikajo ali ki nimajo pravega doma, kjer bi mogli kaj koristnega delati; dalje za otroke, ki so leni ali ki svojih domačih nalog ne izvršujejo ali pa jih izdelujejo le slabo.
Popravek. V 2. štev. na 52. str. v 12. vrsti odspodaj prva beseda namesto »Morebiti« — »Meriti«.
Društvo »Selbsthilie der Lehrerschait Steiermarks« naznanja, da sta zopet dva društvena člana padla na polju časti in sicer:
E r n e s t R u c k e r, enoletni prostovoljec, učitelj v Gostingu, dne 9. avgusta 1915 v Koriovu v Galiciji in
Maks Z o 11 u e r i t s c h, c. kr. poročnik, učitelj v Stanzu, dne 25. oktobra 1915.
Prispevki po 4 krone naj se za ta 144. in 145. smrtni slučaj zanesljivo vplačajo tekom meseca avgusta t. 1.
Gaishorn, 27 julija 1916.
Odbor.
Priporočljiva dela za nadaljno učiteljsko izobrazbo obsega
:: zla melodičnih priročnih li ::
v smislu stvarjajočega deia in umetniške vzgoje:
I.	Rust, Methodisches Hilfsbuch fur den Unterricht in der Natur-lehre an Volks- und Burgerschulen. (I..del)
Cena: broš. K 3-20, nav. vez. K 3-60, v platno vez. K 4 —
II.	Berger, Erziehung zur Gemeinniitzigkelt.
Cena: broš. K 2*40, nav. vez. K 2-80, v platno vez K 3'40.
III.	Kollitsch, Das angewandie Rechnen in der Arbeitssčhule. Fflr die Unterstufe der Volksschule. (Zweites Schuljahr.)
Cena; broš. K 1'40, nav. vez. K 1 '70, v platno vez. K 2"20.
IV.	Heitel, Die Arbeitsmethode im Unterrlchte der Fortnenlehre.
Cena: kart. K 2'80, v platno vez. K 3 60.
V.	Kollitsch, Das angevvandte Rechnen in Arbeitssčhule.
Fur die Mittelstufe der Volksschule. (Drfttes Schuljahr.) Cena: broš. K 1*40, nav. vez. K 170, v platno vez. K 2'20.
VI.	Ebert, Schindler, Rothe, Der Stempeldruck im Schulzeichnen.
Cena: broš. K 3'—, nav. vez. K 3*30, v platno vez. K 3"60. vil. Rust, Methodisches Hilfsbuch fur den Unterricht in der Natur-lehre an Volks- und Burgerschulen. (II. del)
Cena: broš. K 4'—, nav. vez. K 4 40, v platno vez. K 5 —.	f
VI . Pfrogner, Methodlk des formenkundlichen Unterrichts an Volks- und Burgerschulen.
Cena; broš. K 220, nav. vez K 2-50, v platno vez. K 3 —.
IX. Grlmrne, Elnfuhrung in das Illustrieren von Lesestiicken.
66 tabel (od teh šest večbarvnih). Cena mapi K 7-50. V šestih sledečih si zvezkih po K 1 50. Vsak zvezek je tudi posebe naprodaj.
X Rossler, Vom Schrelbunterrichte im neuen Geiste.
Cena: broš. K 2'20, nav. vez. K 2'50, v platno vež K 3"—.
XI.	Haberfellner, Das schaffende Arbeiten der Madchen in Ver-bindung mit dem Zelchnen.
44 risb v tekstu s pojasnujočim besedilom in 40 tabel s 150 deli. Cena; lepo vez. K 6.
XII.	Kollitsch, Das Schuljahr ein Kriegsjahr.
Cena: Broš. K 1"40, nav. vez. K W0.
XIII.	Besslger, Schaffender Sprachunterricht im Dienste stilistischer Ausbildung.
Cena: broš. K 4'—, nav. vez. K 4 40.
XIV.	Heywang, Zum Deutschuuterricht in der wenlg gegliederten Landschule.
Cena broš. K 4'—, nav. vez. K 4'40.
XV. Herget, Das Betrachten kiinstlerischer Bilder In der Schule.
Cena: K 3 60.
Poštni strtški pri vseh pošiljatvali posebe. =
Natančne cenovnike v nemščini pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
:: Šolskoznanstvena založba A. Haase, Praga, Aialioi. :: i
Akvarelne in tempera
barve,

i Giinther Wagner-jeve in najfinejše tehniške barve
prekašajo glede čistoče, sijajnosti, me-Sevitosti in trpežnosti vse doslej znane izdelke.
: Najprikladnejša znamka za šolska rabo :
Gunther Wagner-jevi
tekočI tuši ^
prevladujejo svetovni trgi Bpf
Gospodom učiteljem risanja so na za- |g||SI htevo napleski (namazi) in cenik na k||| razpolaganje.	8111
GUNTHER WAGNER, r*l§
Hannover in Dunaj X/l. Obstoja od 1838.1. -i 40 odlikovanj.
umetniške akvarelne
i Cenjenemu ufiteljsivu in slavnim okrajnim šolskim svetom priporočamo v oblina naročila vse predpisane šolske tiskovine po najnovejših vzorcih, najnovejše mladinske spise lastne in druge zaloge, poštne in druge tiskovine za šolsko uporabo na ljudskih, obrtnih in meščanskih šolah, učne načrte, razne napise na lepenki itd. > Zahtevajte cenik, ki se pošlje brezplačno in poštnine prosto. - Vsako leto izide ,Ročni zapisnik' z osebnim Statusom in imenikom vseh šol po slov. deželah.
registrov, zadruga z omej. zavezo
Frančiškanska ulica 6.