I“ multili« I Iebvmđ* kameuaI
I	» et i-Hi	1
Ob dnevu oboroženih sii so bile ne osrednji občinski proslavi vrlomu SLO v Žalcu podeljena številna priznanja za uspehe in dosežke na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Občinski štab teritorialne obrambe Žalec je prejel prehodno zastavico kot najboljši štab v TO Zahodnoštajerske pokrajine, prav tako pa so prehodno zastavico dobili pripadniki največje enote TO Žalec.
Na predlog Občinske konference ZRVS Žalec je zlato plaketo prejel Zdenko Terpin iz Prebolda, zlato značko pa Janko Jurhar iz Žalca.
Krajevna skupnost Gomilsko ter Zvone Hribernik iz Braslovč sta prejela priznanje republiškega sekretarja za ljudsko obrambo, pohvalo komandanta TO SR Slovenije pa Franc Vidmar iz Žalca. Zlate značke občine so podelili predstavnikom komande garnizije Maribor ter Pokrajinskega štaba TO Celje, pohvale komandanta TO Zahodne Štajerske pa so dobili: Borivoj Rijavec, Žalec, Milan Dolenc, Milan Jezernik, Šešče, Karel Lobnikar, Marija Reka, Anton Breznikar, Žalec in Darinka Smisi iz Prebolda.
Na proslavi so poleg teh priznanj podelili še priznanja Sveta za SLO in DS, priznanja Občinske konference ZRVS Žalec ter pohvale komandanta TO Žalec. Vsem iskrene čestitke!
Celje - skladišče D-Per
III 5/1984
III
1119841018.12
ŽBK	SI9UBL N80B
mm Wm I
SSaK	Warns
-, •
•e
%
COBISS a
Leto VII Številka 12 December 1984
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir.
Novinar: Irena Jelen. Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek.
Lektor: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon 710-671
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu Republiškega sekretariata za infomiranje št. 421-1/72 je časopis »Savinjski občan« oproščen prometnega davka.
Iz programske konference SZDL
Potem ko so bile opravljene programske volilne seje krajevnih konferenc SZDL, so se sestali delegati na programski seji občinske organizacije, ki sta se je udeležila tudi član predsedstva RK SZDL Slavko Osredkar in predsednik medobčinskega sveta Jože Veber. Ocena opravljenih nalog v preteklem enoletnem obdobju, ocena programskih sej krajevnih konferenc, sporočilo organov občinske konference in programska usmeritev so bile osrednje točke dnevnega reda seje. Žia novega člana predsedstva pa so izvolili Viko Culk iz krajevne skupnosti Vransko.
Iz poročila in referata predsednika občinske konference SZDL Janeza Megliča o nalogah te	organizacije v sedanjih
družbenih razmerah povzemamo nekatere najpomembnejše ugotovitve.
Dejavnost je bila organizirana in	izvajana	skladno s
programskimi usmeritvami, akcijskim programom in konkretnimi interesi občanov in delovnih ljudi. „Vendar prav koordinacijska vloga SZDL še ni dovolj uresničena, tako v občinski kot v krajevnih organizacijah. To zavirajo zlasti primeri neenotnosti in nedoslednosti med frontnimi deli samimi, pa češto tudi neusklajen nastop navzven ali nedosleden odnos do rešitve določenega vprašanja. Kot nerazumevanje frontne vloge SZDL pa lahko ocenimo primere, ko niso bila upoštevana sprejeta stališča, priporočila in pobude," je uvodoma poudaril predsednik Janez Meglič. V oceni razvoja' političnega sistema, še zlasti delegatskega, pa je opozoril, da željenih uspehov ni. Samo apeliranje na večjo zavzetost in aktivnost delegatov ter nudenje pomoči strokovnih organov še ni dovolj. Pomembna je tudi motiviranost delegatov, kajti vsebine in načini odločanja v delegatskih skupščinah so pogosto togi in nezanimivi. Zaradi že znanih težav in neučinkovitosti, pa tudi preorganiziranosti bodo potrebne korekture v smislu do-
grajevanja in racionalizacije samoupravnega odločanja, zmanjševanja oziroma združevanja SIS in delegacij za delegiranje v skupščine le-teh.
S pripravami na volitve so v občini že pričeli. 0 stališčih in usmeritvah pa se bodo morali še frontno uskladiti. Ob skoraj popolni menjavi kadrov na najodgovornejših dolžnostih bo potrebno misliti tudi na ustrezno in potrebno kontinuiteto. „Prisluhniti bo treba tudi zahtevam po odprtih kandidatnih listah, čeprav bo to vezano na vrsto težav," je menil Janez Meglič.
Ocena gospodarskih gibanj v tem letu je ugodna, čeprav gospodarstvo vedno bolj pestijo visoke obresti in pomanjkanje obratnih sredstev. Pri bankah je vedno teže priti do selektivnih kreditov, znani pa so tudi premeri izsiljevanja obeh bank. Zaradi nekaterih specifičnih problemov v kmetijstvu, v malem gospodarstvu, trgovini in gostinstvu bo potrebno hitro ukrepati. Z različnimi cenami in pretiravanji pri dviganju osebnih dohodkov, prikrivanju raznih dohodkov in zaradi neupravičenega bogatenja pa so nastale v naši družbi občutne socialne razlike. Janez Meglič se je med drugim dotaknil tudi neu-resničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, odnosa organizacij združenega dela in odgovornih
nastop
posameznikov do izpolnjevanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, odnosa do družbenega premoženja, ki kaže na negativne pojave in primere nezakonitosti, opozoril pa je tudi na probleme v skupni porabi.
Planski dokumenti za naslednje leto do leta 2000 so pripravljeni, o njih bo stekla razprava na seji občinske skupščine konec meseca.
V	občini je dejavnost v družbenih organizacijah in društvih izredno razgibana, saj združuje preko 20 tisoč občanov. Vsa ta dejavnost se izvaja ljubiteljsko.
O pbveščanju je bilo zadnje čase veliko govora. Ob razpravi o programskih usmeritvah sredstev javnega obveščanja je bila poudarjena objektivnost in kritičnost informiranja.
Janez Meglič je nazadnje opozoril še na odnos do raznih oblik solidarnosti, pripravljenosti nanje je namreč vedno manj, kar dokazuje tudi akcija izgradnje višinskih cest.
Sekretarka OK SZDL Pavlina Glušič pa je v poročilu iz programskih sej krajevnih konferenc opozorila, da v šestih organizacijah niso izvolili novega vodstva, kar kaže na vedno manjšo pripravljenost občanov za sprejem odgovornih dolžnosti. Pa tudi delo le preveč sloni na posameznikih. Precej pripomb je bilo na gospodarjenje z družbenimi stanovanji, odpiralni čas trgovin in potrebo po poenostavitvi nadomestnih volitev.
V	razpravi pa je med drugim stekla beseda o položaju in problemih mladih, o delegatskem sistemu in o problemih financiranja obrobnih krajevnih skupnosti.
jk
RAZPRAVA 0
PLANSKIH
DOKUMENTIH
Zbori občinske skupščine bodo na letošnjem zadnjem zasedanju največ pozornosti namenili planskim dokumentom. Tako bodo delegati razpravljali o osnutku resolucije za naslednje leto, srednjeročnem planu za obdobje 1986—1990, v javno razpravo pa bodo dali osnutek dolgoročnega plana do leta 2000. Gre torej za izredno pomembne dokumente o katerih bo še tekla razprava v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Delegati bodo med drugim obravnavali še poročilo o delu sklada skupnih rezerv za leto 1984, poročilo O izgradnji zaklonišč v občini, predlog odloka o rebalansu proračuna, predlog odloka o začasnem financiranju, predlog odloka o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, program dela zborov občinske skupščine za naslednje leto, razprava pa bo tekla tudi o urejanju nekaterih vprašanj s področja obrti.
Poročilo s seje zborov občinske skupščine bomo objavili v naslednji številki,	jk
NIŽJA PRISPEVNA STOPNJA
Sredi decembra so samoupravne interesne skupnosti med drugim obravnavale in sprejele začasni finančni načrt in prispevno stopnjo za prvo tromesečje prihodnjega leta. Čeprav so planirani prihodki za polovico večji v primerjavi z letom 1984, pa bo skupna prispevna stopnja nižja za 0,99 odstotka. Za občinske samoupravne interesne skupnosti bomo torej namenjali 21,15 odstotka dohodka in osebnega dohodka. K temu pa je seveda treba dodati prispevno stopnjo za republiške samoupravne interesne skupnosti, za katero pa še ni podatkov kolikšna bol	jk
SKUPŠČINA OBČINE
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
UREDNIŠTVO SAVINJSKI OBČAN
SREČNO 1985
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
Šempeter v Savinjski dolini
SIP Šempeter želi delovnim ljudem in občanom SREČNO 1985
Tri desetletja uspešnega razvojnega ih proizvodnega dela za sodobno kmetovanje.
KMETUJTE S SIPOVIMI KMETIJSKIMI STROJI
Če ne delaš skupaj, potem tudi rezultatov ni
Preko 170 članov osnovne organizacije sindikata Minerve iz Zabukovice se je v začetku decembra pripravljajo na redno letno sejo. Na njej bodo ocenili delo letoSnje, uspehe in morebitne slabosti. Kako bodo pripravili sejo, kaj od nje pričakujejo in kako sploh ocenjujejo vlogo svoje osnovne organizacije — o tem je govorila predsednica osnovne organizacije v Minervi Štefka Kveder.
—	„Tovarišica predsednica, za pripravo te sem ste dobili določena priporočila republiškega sindikata, hkrati ste dobili tudi določena stališča od delavcev občinskega sveta Zveze sindikatov. V njih je zlasti rečeno, da naj letne seje ne bodo zgolj formalnost, temveč temeljita ocena dela."
Š. KVEDER: „Trenutno zbiramo poročila o delu sindikalne organizacije in njenih komisij. Imamo namreč komisije za šport in rekreacijo, za družbeno prehrano in za nudenje pomoči obolelim članom kolektiva. Zlasti ta zadnja komisija pomeni novost pri našem delu. V okviru sindikalne organizacije smo namreč zbrali nekaj sredstev, ki jih namenjamo za preventivno zdravljenje obolelih delavcev. Letos je tako obiskalo zdravilišče že sedem ali osem naših članov kolektiva, stroške pa smo delno krili iz teh zbranih sredstev; pač glede na razpoložljivi denar in glede na zaslužek' delavca.
Torej bomo na tej seji ocenili delo v letošnjem letu in določili naloge za prihodnje."
—	„Na letnih sejah naj bi poleg konkretnega dela ocenili tudi vlogo in položaj, ki ga ima sindikalna organizacija v delovnem kolektivu. Za vašo osnovno organizacijo so mi povedali, da ste eni redkih, ki se dejansko vključujejo v življenje delovne organizacije in da pravzaprav ni stvari, ki bi šla mimo sindikalne organizacije. Kako vi kot predsednica ocenjujete položaj in vlogo osnovne organizacije sindikata v Minervi?"
Š. KVEDER: „Menim, da naša organizacija res kar dobro deluje, ne sicer odlično, a vendar toliko, kolikor se pač pri vseh na-
Štefka Kveder
logah, ki jih opravljamo, da. Obravnavamo ne le tista področja, ki nam jih nalaga delo v sindikatu, temveč posvečamo vso skrb tudi našim nalogam na gospodarskem področju, spremljamo rezultate v kolektivu, poskušamo izboljšati informiranost delavcev in reševati probleme povsod tam, kjer je to le mogoče."
— „Vi že dolga leta delujete na sindikalnem področju. Kaj menite o vlogi sindikata? V zadnjih letih se je njegova vloga spreminjala; enkrat je bolj izpostavljena socialna plat, drugič spet družbenopolitično delovanje, danes stopa ponovno v ospreddje socialna plat."
Š. KVEDER: „V sedanjem trenutku je po mojem mnenju treba obe plati združevati. Gledati je treba na gospodarske razmere, kajti pri socialnem položaju ljudi je gospodarsko stanje še kako
odločilno. Res pa je, da v zadnjem času veliko več skrbi posvečamo delavcem in zadovoljevanju njihovih potreb. Pač zaradi padca življenjskega standarda."
—	..Na nekem sestanku pred dnevi je eden izmed udeležencev dejal: „Jaz ne rabim sindikata, ki bo skrbel za malice, rabim sindikat, ki bo zagotovil pogoje za nemoteno proizvodnio. sai si bom ootem sam lahko kupil malico, ki mi bo všeč. „Kaj menite — ali lahko vaša osnovna organizacija vpliva na te pogoje?"
Š. KVEDER: „Možnost vpliva imamo, kakšni so rezultati vpliva, pa je bolj odvisno od razmer na tržišču surovin, cenovne politike. Tu pa osnovne organizacije sindikata lahko bolj malo storimo."
—	„Kako ste povezani z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v Minervi?"
S. KVEDER: „Mislim, da smo ena redkih delovnih organizacij, kjer družbenopolitične organizacije tesno sodelujemo. Naloge sindikata namreč niso le naloge naše osnovne organizacije, temveč so naloge vseh. Če ne delaš skupaj, potem tudi rezultatov ni."
—	„Pa stiki z občinskim svetom? Povedali so mi, da v vaši osnovni organizaciji marsikdaj obravnavate kakšno problematiko celo prej kot v občinski organizaciji?"
Š. KVEDER: „Sodelovanje se mi zdi zadovoljivo, sama sem z dosedanjim načinom dela zadovoljna. Predvsem se mi zdijo dobri posveti z s predsedniki osnovnih organizacij, pa tudi delavci občinske organizacije pridejo kar pogosto naokrog."
—	„In za konec še vprašanje — kaj pričakujete od letnega članskega sestanka?"
Š. KVEDER: „Kaj pričakujem? Pričakujem, da bomo glede na naše dosedanje delo določili nove naloge, da bomo v prihodnje še boljše delali ter da bomo še bolj učinkoviti."
Irena Jelen
IZ PROGRAMSKIH KONFERENC SZDL
Griže: Prepiri nikomur ne koristijo
Vse od sredine leta v Grižah skoraj ni sestanka, na katerem se ne bi ubadali s problemom izgradnje mrliške veže in ceste Kurja vas—Blatnik. Čeprav duhovi še niso in najbrž še tudi ne bodo kmalu pomirjeni, je jasno, da prepiri nikomur ne koristijo, še najmanj pa političnim razmeram in razvoju krajevne skupnosti. Najbrž pa brez kadrovskih sprememb, tako menijo predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, posledic razprtij v Grižah ne bo mogoče povsem odpraviti. Tako občinski dejavniki kot tudi krajevna konferenca SZDL sprejemajo in podpirajo ugotovitve komisije za družbeno nadzorstvo skupščine občine Žalec, ki je med drugim ugotovila, da nepravilnosti v poslovanju KS Griže ni bilo.
Sicer pa je komisija ugotovila, da izgradnja ceste Kurja vas
Blatnik, ki je v glavnem predmet sporov, ni bila zajeta v finančnem planu krajevne skupnosti za leto 1983, ko se'je pričela graditi, ampak je skupščina KS to storila s sprejemom zaključnega računa. V planu za leto 1984 je bila omenjena cesta zajeta s
170.000	din, kar je omogočilo nadaljevanje izgradnje. Ker pa je končna vrednost presegla planirana sredstva in zbrana sredstva občanov, je skupščina KS Griže sprejela rebalans plana in tako je bila pokrita celotna investicija. Komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je bil rebalans plana sprejet naknadno, kar je mogoče opravičiti, ker se skupščina sestaja le nekajkrat letno, kar je praksa tudi v drugih krajevnih skupnostih. Komisija je tudi ugotovila, da se sredstva, ki so bila' namenjena za izgradnjo mrliške veže, niso uporabljala za
izgradnjo ceste Kurja vas —Blatnik. To dokazuje tudi vročitev milijon petsto tisoč din Interni banki Hmezad, namenjenih za izgradnjo mrliške veže. Komisija je tudi ugotovila da so napletanja, da so se funkcionarji krajevne skupnosti materialno okoriščali na tuj račun, neresnična Kljub omenjenim ugotovitvam pa so nekateri komunisti v KS Griže s tem povsem ne strinjajo, zato, še vedno ni sicer potrebne enotnosti,, ki je potrebna prav sedaj ob izgradnji mrliške veže. Tako še akcija zbiranja sredstev pri krajanih ni zaključena, zbranih je 80 milijonov starih dinarjev, kar pa ni dovolj za pokritje celotne investicije. Ker pa se naj bi gradnja mrliške veže pričela v prihodnjih dneh, pričakujejo razumevanje krajanov, zlasti tistih, ki doslej prispevka še niso vplačali.
jk
---------- Polzela: Zakaj ni vode? -----------------------------------
Čeprav ne moremo pohvaliti udeležbe na programski seji KK SZDL Polzela, pa je bila razprava kritična in živahna. Že v uvodnem poročilu o opravljenem delu za preteklo leto je predsednik Dani Pfeifer poudaril, da je KS Polzela v tem letu ob praznovanju občinskega praznika postala bogatejša za mnoge pridobitve. Hkrati pa je opozoril na vrsto nerešenih problemov na komunalnem področju. Izpostavil je predvsem problem pomanjkanja pitne vode in tudi delegati so postavljali vprašanja, kdo zapira vodo, saj jo zmanjkuje tudi ob nedeljah, ko ni večje porabe. Zato so se odločili, da bodo na razgovor poklicali predstavnike komunalnega podjetja, saj sodijo, da je nekaj krivde tudi na njihovi strani. Tako kot v mnogih drugih KS tudi na Polzeli ugotavljajo, da je vzrok za vedno manjšo pripravljenost za družbeno delo tudi v padcu standarda in vedno večjem malodušju. To potrjuje tudi dejstvo, da jim do konference ni uspelo najti novega vodstva krajevne konference SZDL. Zato so volitve preložili na začetek prihodnjega leta.
Precej kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na račun PTT podjetja, saj bi telefonska centrala morala biti postavljena do konca tega leta, sedaj so rok že dvakrat prestavili na naslednje leto. Neurejeno imajo preskrbo s plinom, pa tudi z odpiralnim časom trgovine v Ločici niso zadovoljni. V razpravi so bili delegati tudi precej samokritični, saj so menili, da je nerazumljivo, zakaj KS Polzela nima ocene požarne ogroženosti. Na osnovi poročila in razprave pa so ob zaključku konference sprejeli program dela za naslednje leto.	jk
Letuš: Podpora samoprispevku
- Delegati KK SZDL Letuš so na proqramski seii pretresli delovanje delegatskega sistema in kritično ocenili neaktivnost nekaterih delegatov. Menili so, da bodo v pripravah na naslednje skupščinske volitve morali mnogo več pozornosti nameniti evidentiranju in izbiri takšnih delegatov, ki se bodo svoje odgovornosti tudi zavedali. Na konferenci pa je tekla razprava tudi o nujnosti uvedbe krajevnega samoprispevka, saj se zavedajo, da drugače potreb na komunalnem področju ne bo mogoče razrešiti. Potreb po posodobitvi cest je v tej krajevni skupnosti namreč še precej. Ko pa je tekla razprava o požarni varnosti, smo slišali zanimivo ugotovitev, da ima v Letušu vsako gospodinjstvo gasilni aparat, kar je gotovo redek primer. Delegati pa se niso strinjali s predlogom občinske gasilske zveze, da naj bi gasilne aparate vozili na pregled v Žalec in sodijo, da bi bilo racionalneje to opraviti v kraju.	^
PO 13. SEJI CK ZKJ
Z aktivnostmi je treba nadaljevati
Razprava o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ je pokazala, da smo komunisti še sposobni samokritično obravnavati lastne slabosti. Dosti bolj kot v zadnjih letih smo se torej obrnili k tistim problemom, na katere rešitev lahko sami vplivamo. Že v začetku razprav pa smo se dogovorili, da moramo z aktivnostmi nadaljevati tudi po obravnavi in zagotoviti trajno in neprekinjeno delo komunistov pri uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije in političnega sistema. Sedaj moramo izdvojiti tiste kritične točke, o katerih smo v razpravi največ govorili. Osnovne organizacije v zdravstvu, šolstvu, še posebej pa v materialnih organizacijah združenega dela morajo oceniti odnos do samoupravljanja, stanje v tehnologiji, izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki, predvsem pa oceniti gospodarski položaj s sorodnimi organizacijami; V krajevnih skupnostih pa morajo organizacije sproti spremljati razmere, komunisti kot posamezniki pa morajo biti aktivni v drugih družbenopolitičnih organizacijah, delegatskem sistemu in v krajevni samoupravi.
Občinski komite in predsedstvo morata redno spremljati stanje družbenopolitičnega si-'stema v občini. Oceni odnosa komunistov do družbenopolitičnega sistema moramo posvetiti več pozornosti kot doslej. Razprava je pokazala, da z idejno ravnijo komunistov ne moremo biti zadovoljni, zato moramo več pozornosti nameniti izobraževanju in usposabljanju članstva. Komite pa je pretekli teden sklical sestanek sekretarjev osnovnih organizacij, na katerem so obravnavali oceno in sklepe
19.	seje občinskega komiteja, ki so tudi osnova za izdelavo programov dela osnovnih organizacij.
jk
Viljem Petek izroča odlikovanje Ivanu Debelaku, direktorju Notranje trgovine
Odlikovanje ob dnevu republike
Predsednik skupščine občine Žalec je ob dnevu republike na priložnostni svečanosti v imenu predsedstva SFRJ podelil državna odlikovanja.
Z redom republike z bronastim vencem je bil odlikovan Ivan Debelak. Red dela s srebrnim vencem sta prejela Leopold Janežič in Ciril Pšakar. Boris Cilen-
šek, Ivica Čretnik, Ivan Volk in Ivanka Vozič so bili odlikovani z medaljo zaslug za narod! Medaljo dela so prejeli Fanika Bastl, Dragica Božič, Mnarjan Feldin, Anica Obreza in Stanka Okorn.
Vsem dobitnikom odlikovanj iskreno čestitamo.
jk
Svečan sprejem
Potem ko so v osnovnih organizacijah ZK sprejeli dvajset novih članov zveze komunistov, je občinski komite zanje pripravil svečan sprejem. Sprejema se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Emil Rojc, ki je ob tej priložnosti spregovoril o vlogi in nalogah zveze komuni-
stov v sedanjih družbenih razmerah. Med drugim je poudaril, da zveza komunistov potrebuje v sedanjih zapletenih gospodarskih in družbenih razmerah predvsem odločne borce za politiko ZK, ki je usmerjena v odločnejše uveljavljanje interesov delavskega razreda.	jk
f
Za boljše informiranje v združenem delu
Novinarjem oziroma organizatorjem obveščanja v delovnih organizacijah žalske občine se odslej obeta boljša medsebojna povezanost in tesnejše sodelovanje. Decembra so namreč na svojem rednem posvetu ustanovili posebno celico sekcije novinarjev v združenem delu. Potrdili so program dela in sprejeli pravila o ustanovitvi, delovanju in organiziranju sekcije ter izvolili svoje vodstvo. Za predsednico celice sp potrdili Vero Kalčiči iz Sip-a Šempeter ter za podpredsednika Vilija Vybihala iz Hmezada. Sedež celice bo pri Občinskem svetu zveze sindikatov v Žalcu, pobudniki za njeno ustanovitev pa so bili zlasti člani komisije za obveščanje in propagando pri občinski sindikalni organizaciji.
Na omenjenem posvetu v decembru in pri sami ustanovitvi celice pa niso sodelovali organizatorji obveščanja iz Tekstilne tovarne Prebold, Zarje Petrovče, Juteksa in Garanta ter Hmezadove Notranje trgovine. Posvet je bil namenjen vsem organizatorjem obveščanja, z njim pa so delavci občinske sindikalne organizacije želeli zlasti okrepiti sodelovanje med novinarji v delovnih organizacijah, nenazadnje paje bil namenjen tudi njihovemu usposabljanju.
Sekretar občinskega komiteja ZK Ludvik Semprimožnik izroča člansko izkaznico Darji Kalčič
SREČANJE V SALZBURGU
Slovensko kulturno športno društvo Oton Župančič iz Salzburga v Avstriji združuje naše delavce na začasnem delu v tujini. Vsako leto organizirajo nekaj prireditev in srečanj. Tako so tudi letos pripravili proslavo dneva republike. V okviru pokroviteljstva naše občine nad tem društvom jih je tudi ob tej priložnosti obiskala delegacija občine, v programu pa sta poleg učencev slovenske dopolnilne šole sodelovala Anka Krčmar z recitacijo Prešernove Zdravljice
in ansambel Jogy Band v zabavnem delu prireditve. O dnevu republike je spregovoril generalni konzul SFRJ v Salzburgu. Naše delovne organizacije in šole so. prispevale za srečelov vrsto proizvodnih in prodajnih izdelkov, za kar se jim člani društva in OK SZDL zahvaljujemo. Ob tej priložnosti so se ponovno zahvalili za dobljeni bronasti grb občine in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje.
Janez Meglič
BOGATEJŠA VSEBINA
Uredniški odbor, izdajateljski svet jn svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL so obravnavali in sprejeli uresničevanje vsebinske zasnove Savinjskega občana za letošnje leto in hkrati sprejeli zasnovo za naslednje leto. Skupna ugotovitev je bila, da je Savinjski občan tudi v tem letu opravil pomembno nalogo na področju informiranja in da je priljubljen pri bralcih. Takšna ugotovitev je za naše uredništvo razveseljiva, čeprav se zavedamo, da je vsebino možno še izboljšati. Nekatera področja kot spremljanje delovanja delegatskega sistema, malega gospodarstva, in nekaterih družbenih dejavnosti, niso bila ustrezno zastopana. Tega se zavedamo, z meseca v mesec pa ugotavljamo, da imamo, premalo prostora za objavo vseh prispevkov. Žal pa nam finančna sredstva ne dopuščajo povečanega obsega in kar si že dolgo časa želimo prehod na štirinajst dnevnik. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah in omejevanju družbene porabe pa so te želje toliko manj uresničljive. Pestijo pa nas tudi visoke podražitve papirja in tiska. Kljub temu načrtujemo, da bi naslednje leto v tistih mesecih, ko je veliko dogodkov le izdali dodatno številko.
Naslednje leto bomo sprejemali srednjeročni in dolgoročni program razvoja občine, potekale bodo priprave na skupščinske volitve, zato bomo tema dvema področjema naslednje leto namenjali še posebno pozornost. Se bolj kot doslej bomo spremljali prizadevanja za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Seveda pa bomo tako kot doslej namenjali pozornost življenju in delu naših delovnih ljudi in občanov. Kljub temu, da smo se kadrovsko ókrepili, pa tudi naslednje leto vabimo k sodelovanju dopisnike in se jim hkrati zahvaljujemo za sodelovanje.	jk
OBČANOV NOVOLETNI POGOVOR
Letošnji rezultati ugodni, v prihodnje brez večjih sprememb
Žalska občina se je v zadnjih letih vztrajno pomikala navzgor po lestvici razvitosti. Glede na dosedanje spodbudne rezultate na vseh področjih pričakujejo, da se bo poslej uvrstila neige med dvajsetim in petindvajsetim mestom v Sloveniji. Kakšni so bili ti dosežki v zadnjem letu in kaj lahko pričakujemo v prihodnje — o tem so govorili: predsednika skupščine občine Viljem Petek ter izvršnega sveta Ervin Janežič, predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Andrej Šepec, podpredsednica izvršnega sveta in vodja kadrovske službe Vera Orešnik-Juhart, sekretarka občinskega sekretariata za občo upravo Elza Golob ter sekretar občinskega sekretariata za urejanje prostora varstvo okolja in gradbeništvo Peter Marinšek.
—	„Tovariš predsednik, kako bi ocenili leto oziroma razvoj občine v letu, ki bo vsak čas za nami?"
V. PETEK: „Predvsem bi želel omeniti, da bodo pričakovani rezultati v letu 84 nekaj nad planskimi predvidevanji, kar je seveda v največji meri zasluga delavcev v združenem delu. Posebej spodbudno pa je dejstvo, da smo dosegli nadpovprečne rezultate tako na celjskem področju kot v republiki pri prednostnih nalogah: to Sta izvoz in pa pridelava hrane. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da na področju ekonomskih odnosov s tujino dosegamo ne samo visoko pokritje uvoza z izvozom, temveč da z območja občine izvaža veliko število delovnih organizacij."
E. JANEŽIČ: „Poslovanje večine organizacij združenega dela v občini je bilo stabilnejše, uspešnejše kot leto ali dve poprej, ni bilo čutiti toliko zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin in repromaterialov, tako iz domačih virov kot tudi iz uvoza."
—	„Podatki kažejo, da so letošnji rezultati v industriji, kmetijstvu, obrti in v trgovini dobri. Močno se je povečal tudi dohodek. Sicer veste, da
milijarde izvoza. To pomeni, da bi se v letu 84 približali 10-od-stotnemu deležu izvoza v celotnem prihodku.
Kljub temu se pojavljajo težave. Ugotavljamo namreč, da izvažajo kljub velikemu številu vedno iste organizacije, da se v okviru svojih možnosti premalo vključujejo nekatere organizacije združenega dela, pa tudi v malem gospodarstvu je na področju izvoza še premalo storjenega. In še nekaj opažamo. Kljub obsegu izvoza in pokrivanju uvoza preko 150 odstotkov nam primanjkuje razpolagalnih pravic do deviznih sredstev. Ta znesek je med letom stalno upadal, v delovnih organizacijah je prišel izpod polovice, v kmetijstvu celo pod 20 odstotkov. Vse to pa se nujno odraža pri sami oskrbi proizvodnje."
E. JANEŽIČ: „Za letošnje leto ugotavljamo, da bo stopnja pokritja uvoza z izvozom okrog 170 odstotkov, od tega na zahodu preko 150 odstotkov, kar pomeni sorazmerno velik napredek za občino. Velik napredek še toliko bolj, če upoštevamo, da pred nekaj leti svojega lastnega uvoza nismo imeli pokritega z izvozom.
To pa še ne pomeni, da so stvari razrešene. Srečujemo se s
E. JANEŽIČ: „Prihodnje leto bomo še večje napore posvetili povečanju proizvodnje, izvozu, večjemu izkoristku obstoječih proizvodnih zmogljivosti; v kmetijstvu želimo povečati obseg površin, namenjenih travinjam, bolj si bo treba prizadevati za razvoj inovacij, boljše nagrajevanje po delu in s tem zaustavljanje padca realnih osebnih dohodkov.. Načrtujemo realno, a vendar smelo, z višjimi stopnjami kot v republiki, predvsem pri rasti družbenega proizvoda, industrijske rasti, kmetijstva ter izvoza."
je le-ta lahko rezultat povečanja cen in da pravo sliko dosežkov daje fizični obseg proizvodnje. Zato me zanimajo konkretni podatki o fizičnem obsegu proizvodnje v letošnjem letu."
A. ŠEPEC: „Ocenjujemo, da se je fizični obseg industrijske proizvodnje povečal za okrog 3 odstotke. Natančne in točne napovedi oziroma ocene še niso mogoče. Res je, da glede na hitro rast cen, preko 60 odstotkov na posameznih področjih, ponekod pa celo preko 100 ali 200, dohodek ni ustrezno merilo rezultatov poslovanja. Tipičen primer je npr. letos dejavnost trgovine, ki je skupaj z gostinstvom deležna največjega upadanja. Toda dohodkovno so izkazovali po devetih mesecih 76-odstotno rast. To ni posledica hitrega razvoja, temveč bolj okrepljene dejavnosti Notranje trgovine, Export-importa in drugih."
— „Ena glavnih nalog je bila: izvažati. Plan občine na tem področju bo letos presežen, tako kažejo ocene, še pomembneje pa je najbrž to da boste presegli predviden izvoz na zahodna tržišča. Kako ocenjujete dosedanji izvoz, kje so še pomanjkljivosti in kaj takšen izvoz pravza-
Srav pomeni za našo ob-ino?"
A. ŠEPEC: ,jNa vsak način je treba izvozne rezultate gledati z večih plati. Eno je povečanje fizičnega obsega izvoza, drugo je struktura, to se pravi relativno upadanje izvoza na klirinško področje in aktivnejši izvoz na zahodna tržišča, kar pomeni dvig strukturnega deleža. Letos bomo dosegli okrog 80-odstotni izvoz na zahodna tržišča, v preteklih letih pa so imeli razmerja 60:40, 70:30; v zadniih dveh letih pa nikakor nismo mogli preko 75 odstotkov. Menimo, da bomo letos v občini presegli 4 stare
pridobivanju različne dokumentacije s tega področja. Zakaj je prihajalo do takšnih stvari in čemu ste dali poudarek v tem letu?"
P. MARINŠEK:	„Zaradi
pravočasne uskladitveprostorske-ga dela družbenega plana z določbami interventnega zakona o prepovedi spreminjanja kmetijskih površin ni bilo večjih težav in zastojev pri razvoju industrije, družbene stanovanjske izgradnje
V PETEK: „Leto 85 bo prav gotovo leto velikih obremenitev. kajti zaključujemo srednjeročno obdobje, zaključujemo delegatske mandate. Potrebno bo sprejeti noveliran dolgoročni plan občine do leta 1995 in za nekatera področja do leta 2000. Sprejeli bomo tudi srednjeročni načrt 1986—90, potrebno pa bo izvesti tudi postopek za volitve 1986." * •
porast zaposlenosti za 1,8 odstotkov, s tem da smo posebej predvideli zaposlovanje delovnih organizacij, ki so na področju gospodarstva izvajale večje investicije. Zdaj ocenjujemo, da se je poprečno število zaposlenih v primerjavi z letom 83 povečalo za 2 odstotka in sicer v gospodarstvu za 2,6, na področju družbenih dejavnosti za 1,4 odstotka, v zasebnem sektorju pa je število zaposlenih v upadanju. V industriji se je zaposlilo kar 211 delavcev, kar je pozitiven premik.
V strukturi zaposlovanja je bil predviden 74,6-odstotni delež strokovnih kadrov, načrtovana struktura ni dosežena, je pa ugodnejša kot lanska.
Res pa so se pojavljale težave pri zaposlovanju pripravnikov. Glede na priliv kadrov iz šol usmerjenega izobraževanja je bilo učencev več kot 224. S prizadevanjem strokovnih služb in delovnih organizacij smo dosegli, da je bilo mogoče predvideti še 100 pripravniških mest. Dokonča
A. ŠEPEC: „Investicije leta 85 bodo usmerjene v nadaljnjo širitev in izboljšanje materialne osnov« dela. Osnovna sredstva in oprema so izrabljena, evidentirane večje investicije v naslednjem letu pa so naslednje: izgradnja skladišča za hmelj, verjetno začetek izgradnje nove mešalnice, posodabljanje opreme v Tekstilni tovarni Prebold in Tovarni nogavic Polzela, izgradnja novih kapacitet Ferralita v okviru SOZD-a Agros, naložba Minerve na Ložnici ter preselitev tekstilne tovarne Juteks."
Večje investicije leta 85 oa bodo v občini po besedah P. Marinška še naslednje: „dokončanje čistilne naprave v Kasazah in njeno poskusno obratovanje, gradnja kolektorja čistilna naprava — Žalec, okrepitev vodovodnega sistema Žalec v okviru II. faze sanacije vodovoda, predvsem z zajetjem novih virov pitne vode, sanacija vodovoda Polzela, pričetek gradnje odseka lokalne ceste Žalec—jug—Žalec—vzhod, dokončanje osnovne infrastrukture na področju telefonije ter zapolnitev in saniranje stare deponije na Ložnici. V zvezi s tem bo nastal problem nove deponije in sicer nameravamo razširiti sedanjo proti zahodu oziroma na obstoječem prostoru."
čini in preko 60-odstotni inflaciji pa postävlja občinski proračun delavce v upravi, v pravosodnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v še slabši položaj kot delavce v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih. Financiranje pravosodnih organov smo v tem letu izboljšali, ker je bilo financiranje selektivno, za ostale pa je položaj slabši."
V. PETEK: „Dejstvo je, da so nam vzeli tiste prihodke, ki smo jih v prejšnjih letih v občini imeli. To so predvsem davki od prometa v trgovinah. To nas je pripeljejo v situacijo, da moramo za pokrivanje potreb proračuna pridobivati sredstva nazaj z odstopljenim prometnim davkom'
Viljem Petek
Vere Orešnik-Juhart
Ervin Janežič
pomanjkanjem deviz za lastni uvoz, ki ga moramo dvigniti za normafnejši produkcijski proces. V izvoz se vključujejo tudi le tisti, ki jim to narekujejo lastne potrebe po uvozu. Pričakujemo, da se bodo v izvoz vključile tudi druge delovne organizacije. Opozoril bi še na to, da v sedanjem izvozu narašča zlasti delež industrije in trgovine, približno enak pa ostaja delež kmetijstva."
—	„Kljub dobrim rezultatom se nam ob koncu leta (dieta posTovanje z izgubami?"
A. ŠEPEC: „Glede izgub tole: menimo, da bo poslovanje v našem dosedanjem izgubašu Sigma v Zabukovici do konca leta pozitivno. Izguba je bila zmanjšana v pol leta za dobro staro milijardo. Glede izgube v Aeru Šempeter pa še ne moremo ničesar reči."
E. JANEŽIČ: „Večjih izgub v našem združenem delu v občini v tem letu ne bo. Zaenkrat smo tako informirani, bojimo pa se, da se bo relativno zdravému gospodarstvu v prihodnjem letu priključila izguba v mlekarni, ker se bo sedež mlekarne prestavil v našo občino. Menim pa, da se bò morala izguba v mlekarstvu ali v živilski industriji reševati v širšem območnem prostoru oziroma po sistemu porabe."
—	„Eno važnejših področij letos je bilo gospodarjenje s prostorom. Zlasti v zadnjem letu so bili občani zelo nezadovoljni z dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pri
Andrej Šepec
in objektov družbenega standarda, posledice pa so bile pri individualni gradnji, kjer za zidavo na dobrih kmetijskih zemljiščih ni bilo mogoče dobiti dovoljenja.
Varovarnju dobrin, kot so kmetijska zemljišča, gospodarski gozdovi, viri pitne vode, naravna in kulturna dediščina, je bila in bo tudi v prihodnje dana vsa pozornost. Vendar pa spoznanja o nujnosti teh splošnih dobrin še vedno prepočasi sprejemamo, Še zlasti, če se s tem soočajo drugačni ali pa nasprotni isteresi."
• — „V ospredju je bila letos tudi kadrovska politika. Predvidena je bila 1 ^-odstotna stopnja zaposlovanja, pri čemer niso bile upoštevane zaposlitve ob novih investicijah. Kakšna je stopnja zaposlovanja ob koncu leta? In drugo — vemo, da v občini Še ni večjih težav zaradi nezaposlenosti, so pa že nastali problemi okrog zaposlovanja pripravnikov. Od predvidenih 224 pripravniških mest je bilo treba najti zaposlitev še za 100 pripravnikov. Kje so vzroki za takšen razkorak in kako ocenjujete planiranja kadrov v delovnih organizacijah?"
V. OREŠNIK: „V letu 84 je načrt zaposlovanja predvideval
V. OREŠNIK: „V okviru predvidene stopnje zaposlovanja za naslednje obdobje (1,5 do 2%) je potrebno z novimi zaposlita vami bistveno dvigniti izobrazbeno strukturo zaposlenih v korist strokovnih kadrov in doseči razmerje 70:30%. Posebna skrb bo morala biti posvečena izpopolnjevanju sistemu planiranja, predvsem doslednejšemu usklajevanju, kar bo nujno za razreševanje neskladij med kadrovskimi potrebami in potenciali v občinskem in medobčinskem prostoru."
Elza Golob
oktobra ie bilo v občini sprejetih 254 pripravnikov od II. do VII. stopnje. Odprtih je še 70 pripravniških mest, nekaj učencev se je zaposlilo izven občine, nekaj pa neposredno v proizvodnji.
Prav v tem letu je bila prisotna v nekoliko večji meri neusklajenost med potrebami po določenih kadrih in prilivom le-teh iz šol, kar je posledica še nerealnega planiranja v OZD, pa tudi odločitev učencev za šolanje, pri čemer bolj upoštevajo lastne želje kot pa potrebe združenega dela."
—	„Ko ocenjujete letošnje leto, poglejmo še področje skupne porabe?"
E. GOLOB: „Glede na rast dohodka v gospodarstvu v letu 84 smo trimesečno usklajevali programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Skupno porabo smo indeksno povečali za 152,8. Pri usklajevanju programov je bil dan poudarek predvsem tistim samoupravnim interesnim skupnostim, ki imajo v svojih programih pretežni del osebnih dohodkov in materialnih izdatkov, to je v izobraževanju, otroškemu varstvu, zdravstvu in socialnemu skrbstvu."
E. JANEŽIČ: „Na .področju skupne porabe ni bilo tako zaostrenih razmer kot leto ali dve poprej, čeprav skupna poraba še zaostaja, kar je iz stabilizacijskega pogleda pxavilno. Za delavce, ki delajo v nekaterih’ področjih družbenih dejavnosti, pa še ostajajo problemi."
—	„Kaj pa splošna poraba?"
E, JANEŽIČ: „Dovoljena rast
splošne porabe v tem letu je samo za 39 do 40 odstotkov večja kot v preteklem letu. Pri skoraj 70-odstotni rasti dohodka v ob-
Peter Marinšek
iz republike. Na drugi strani pa nam usihajo tudi viri financiranja proračuna in ne dosegamo niti dovoljene rasti proračuna. S tem postavljamo v neenak položaj vse
bilo od načrtovanega uresničenega in kako nameravate v bodoče zadovoljevati ljudi oziroma od kod denar za to, kar smo doslej plačevali s samoprispevkom?"
V. PETEK: „S koncem letošnjega leta v občini zaključujemo IV. samoprispevek. Dokončna ocena bo še narejena, na splošno pa lahko rečemo, da smo lahko le s samoprispevkom zagotovili takšen družbeni standard. S samoprispevkom smo razbremenili akumulacijo gospodarstva, kljub temu pa zgradili nešteto objektov.
Poslabšanje pogojev gospodarjenja, upočasnjen razvoj, manjše materialne možnosti ter varčevanje so bili razlog, da se za nekaj časa odpovemo investicijam, ki bremenijo skupno porabo. To ne pomeni, da bodo aktivnosti prenehale, še vedno ostajajo samoprispevki krajevnih skupnosti. Večje objekte bomo morali graditi solidarno; ko bodo razmere boljše oziroma ko bodo dane možnosti, pa bo samoprispevek na ravni občine ponovno aktualen."
— „Ko ocenjujete, analizirate, ugotavljate uspehe in slabosti v letu 84 najbrž ne morete mimo ocene celotnega srednjeročnega obdobja, ki se prav tako približuje koncu."
V. PETEK: „Rezultati gospodarjenja bodo v tem srednjeročnem obdobju nad območnim in republiškim poprečjem, kar nas bo pomaknilo po lestvici navzgor. Največ prizadevanj poleg gospodarskih' investicij smo v tem obdobju namenili skladnejšemu razvoju občine. Tu mislim predvsem na vlaganje v infrastrukturo, kjer smo znatno zaostajali.
Korak naprej pa smo storili pri delegatskih razmerjih: izboljšali smo informiranost, boljše je sodelovanje delegatov v zborih skupščine, slabše je v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje, kritično pa v SIS družbenih dejavnosti, kjer so zbori uporabnikov pogosto na meji sklepčnosti."
E. JANEŽIČ: „Ocenjujemo, da bo realna rast družbenega
P. MARINŠEK: „Gradnja stanovanjskih in drugih objektov bo tudi v vseh naslednjih letih usmerjena v severno, južno in zahodno obrobje ter na površine slabših talnih lastnosti in. pa zlasti izven dolinskih peščeno-prodnatih nanosov. Tudi gradnja v obrobju bo morala biti usmerjena, zgolj kvaliteta zemljišča in lastništvo ne bosta mogla biti odločilen kriterij. Gradnja na obrobju bo usmerjena zlasti v širitev obstoječih naselij. Predvidevamo okrepitev naselij v Braslovčah, na Bregu, v Galiciji, Letušu, Preboldu, Migojnicah, Gotovljah, Vinski gori. Taboru, na Vranskem in Ložnici.
Po znanih razvojnih programih industrije pa predvidevamo, da leta 85 in kasneje ne bo večjih težav. Problem lahko nastane tam, kjer mejijo kompleksi z najboljšimi zemljišči, npr. Aero, Lik in delno Sip. Vsi ti bodo morali iskati površine znotraj naselja, dolgoročno pa predvidevamo, da bi industrijsko gradnjo usmerili na Ložnico in v Brode pri Vranskem."
tiste, ki se napajajo iz proračuna."
A. ŠEPEC: „Ugotavljamo, da presežkov v občini ni več. Presežke smo uporabljali zlasti za oblikovanje blagovnih rezerv in za intervencije v gospodarstvu. Ker blagovne rezerve moramo imeti, smo oblikovali samostojen vir, to je prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,15. Občani imajo pogosto občutek, da so še kakšni skladi, neke rezerve v okviru proračuna, vendar teh sredstev ni več. To pa se nam pozna zlasti pri intervencijah."
— „Z letošnjim Setom sa končuje tudi plačevanje občinskega samoprispevka. Novega niste razpisali. Zakaj takšna odločitev, koliko je
proizvoda v celotnem srednjeročnem obdobju dobre 3 odstotke letno. Ugotavljamo, da v Sloveniji ne bo dosežena več kot 1-odštotna rast družbenega proizvoda letno. Industrijska proizvodnja je v občini naraščala za 2 odstotka letno, kai ie nekoliko manj kot .v poprečju gospodarstva Slovenije, kmetijstvo s 5 odstotki letne rasti pa bo" večje kot v republiki, kjer pričakujejo 3-odstotno rast. Izvoz bo zdaleč nad predvidevanji, dosegli bomo od 170- dò 180-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom, v republiki pa to pokritje ne bo niti 100-odstotno."
IRENA JELEN Fotografije: L. KORBER
Nada Cilenšek padla
pred 40-leti
V času, ko se je druga svetovna vojna že približevala koncu, je okupator v naših krajih vse bolj besnel.
Štajerska, posebno Savinjska dolina, je bila. konec leta 1944 prizorišče velike nemške ofenzive, ki je zahtevala veliko žrtev. Ena od teh je bila tudi devetnajstletna partizanka Nada Cilenšek iz Migojnic pri Grižah.
Ko se je Nada 24. decembra 1944 srečala v ofenzivi z nemško soldatesko, je imela za seboj že tri leta težkega partizanskega življenja. Čeprav obkoljena in težko ranjena, se ni pustila ujeti. Borila se je do kraja.
Nada se je zavedala, da sovražniku ne sme priti živa v roke.
Bila je na položaju obveščevalnega oficirja oddel ka za zaščito naroda (OZNA). Imela je nalogo, odkrivati škodljivce in vohune, ki jih je gestapo pošiljal v partizanske vrste. Če bi jo nacisti ujeli, zanjo ne bi bilo milosti.
Ko so partizanski tovariši izvedeli za njeno tragično smrt, so se zavedali izgube. Iskreno so sočustvovali z njenimi starši. Mati Julka in Rudi Cilenšek sta bila predvojna revolucionarja, prvoborca in funkcionarja Narodnoosvobodilne borbe. Izgubo je občutila tudi nekaj let mlajša sestra Lavra, kateri je bila Nada v pomoč pri političnem delu kot skojevska funkcionarka.
Za Nado so žalovali mnogi prijatelji in znanci iz mladosti.
Čeprav je življenje prinašalo Nadi mnogo tegobe, je bila po značaju vesela. Ràda je pela in celo pisala pesmice. Udejstvovala se je v prosvetnem društvu Vzajemnost in pela v mladinskem pevskem zboru. Ugajal ji je šport, zlasti je ljubila odbojko, in ni bilo smučarske tekme, kjer ne bi tekmovala.
Nekateri znanci so imeli Nado za »filozofa«, ker je stalno nekaj študirala in mnogo čitala. Imela je veselje do učenja jezikov in se izpopolnjevala v francoščini, ruščini in esperantu. Že v osnovni šoli je bila odlična učenka. Tudi v gimnaziji v Celju je bila odličnjakinja. Rada se je učila in izobraževala. Pred seboj pa je stalno imela vprašanje: »Ali mi nekega dne tega ne bodo preprečili?«
To bi se lahko zgodilò, kajti bila je otrok očeta, ki so ga ožigosali, da ščuva delavce. Napadali so ga klerikalni aktivisti, ki so držali z bogataši. Grozili so mu celo nekateri socialdemokrati (Franc Pliberšek), ki bi pravzaprav morali delati v korist delavcev, pa so bili na strani lastnika rudnika v Libojah.
In kaj je storil Nadin oče, da so ga ožigosali kot slabega človeka? Bil je eden od organizatorjev rudarske gladovne stavke I. 1934 v Libojah. Tako kot drugi štirje organizatorji stavke je bil tudi Nadin oče nepopustljiv v zahtevah za rudarske pravice. Rudarji v rudniku so delali v sramotnih razmerah. Tu so kosile bolezni, posebno jetika. Lastnik rudnika Praprotnik je plačeval svoje delavce tako slabo, da so družine živele v hudi bedi. Ni dvoma, na čigavi strani je bila p-avica, toda tiste, ki so se dosledno borili proti izkoriščevalcem, so proglasili za ničvredneže. Izgubili so delo in bili ovadeni sodišču v Celju. Tako tudi Nadin oče Rudi. Pred gladovno stavko v Libojah ni bilo komunistične organizacije. Ko
so delavci videli, kakšnega značaja so izkoriščevalski kapitalisti, so se mnogi včlanili. Med njimi sta bila tudi Nadina starša Rudi in Julka (I. 1934). Julka je postala kasneje sekretarka in organizirala akcije proti tedanjemu režimu.
Razumljivo je, da je svojim staršem sledila tudi Nada, ki so jo leta 1938 sprejeli v ilegalno organizacijo SKOJ. V svojem delovanju je bila Nada prizadevna in aktivna. Na prve ilegalne skojevske sestanke je hodila na Špraicev hrib v Mi-
Nada Cilenšek
gojnicah. Tu so bili tudi izobraževalni politični tečaji. Nada je sodelovala v vseh akcijah, ki sta jih organizirala Komunistična partija ali SKOJ. Bila je delegat na mladinskem dnevu v Velenju, kjer se je zbralo preko sto mladink in mladincev iz Savinjske in Šaleške doline. Sodelovala je na protivojnem mitingu na Polzeli. Skupno z ženami in mladino je bila na protidraginjskih demonstracijah v Grižah in v Zabukovici.
Ob proslavi 1. maja 1940 na Mrzlici je Nada skupno z mladino in skojevci iz Savinjske doline vpričo žandarjev manifestirala socialistično privrženost. Tedaj so na palicah nosili rdeče rutice. S tem je mladina pokazala, kako je množično za revolucionarne ideje in proti krivičnemu režimu. Govoril je Slavko Šlander.
Še bi lahko našteli Nadine funkcije in revolucionarno delovanje. Tako je bila na konferenci SKOJ-a na Kotečniku nad Zabukovico. Tik pred okupaci-
jo so jo vključili v okrožni komite SKOJ-a. V času, ko se je naši domovini približeval fašizem, so ji jugoslovanski oblastniki povzročali težave. Očeta so internirali v taborišče Ivanjico. Mamo Julko so nekajkrat zaprli v Stari pisker v Celje.
Prihod nemškega okupatorja v naše kraje je za Nado in za vso Cilenškovo družino pomenil važen mejnik. Vedeli so, da od nacistov nimajo česa priča-
kovati in da se bo treba z njimi boriti na življenje in smrt. Vedeli so, da imajo nacisti posebno piko na komuniste. Zato je vsa družina odšla v ilegalo že julija 1941.
Partija (KPS) je od svojih članov zahtevala takojšno borbo proti okupatorjem, zato so bili Cilenškovi med prvimi oboroženimi partizani v Savinjski dolini. Zapustiti so morali svoje domače fopfo ognjišče. Njihov novi dom so postali skriti kotički v gozdovih, odkoder so napadali okupatorja.
Tudi Nada in Lavra, pravzaprav še otroka, sta morali okusiti tegobe težkega partizanskega življenja.
Nada je bila pravzaprav prvoborec in je delovala v mladinskih organizacijah, zato so jo okupatorji stalno zasledovali.
Cilenškove je imel gestapo za zelo nevarne sovražnike, zato je proti njim pošiljal vohune in provokatorje, da bi jih zajeli.
Nemški policisti so vedeli, da imajo Cilenškovi odgovorne funkcije v Savinjski dolini. Zaradi previdnosti in izkušenosti so Rudi, »Betka« in Lavra dočakali svobodo. Nada pa je menda slutila, da se ji bo zgodilo nekaj hudega. Med ohranjenimi pesmimi, ki jih je sama napisalaje izrazila zlo slutnjo:
OBLAKI ČRNI SO NAD TABO SE RAZPELI
IN NOČNIH PEVCEV ZBORI SO UTIHNILI,
KO DALEČ V NOČ ODJEKNILI SO STRELI
IN ČAŠO TVOJEGA ŽIVLJENJA SO RAZBILI.
Nadi v spomin — njeni soborci: Silva, Ivo, Rado, Tomaž, Slave, Mara.
Savinjski občan tel.710-671
Izognila sem se aretaciji
V____________________________________/
Ko so nas Nemci 1941 okupirali, sem že v naprej vedela, da se bo treba pripraviti na preganjanje hitlerjancev, s katerimi sem prihajala-v spore že pred okupacijo kot zavedna delavka v delavskem gibanju v tovarni.
Že takoj v začetku so me prestavili na slabše delo, dve tuji hitlerjanki pa sta me stalno nadzirali. Ko sem prišla zjutraj v tovarno, sem slučajno ujela v toaletnih prostorih razgovor, da me bo treba spraviti z oddelka. Vsa nestrpna in v vročici sem opravljala delo in čakala, da bo minil delavnik. Mimo mene je prišel znanec in me zaskrbljeno vprašal, če me ne boli glava. Odvrnila sem mu, da me res boli in da se slabo počutim. Preblisnilo me je, da se nekaj dogaja. Odhitela sem k vodji tkalnice Ternovšku in k zdravniku, kjer sem dobila odpustnico za izhod iz tovarne. Odšla sem v gozd pri bazenu, se tam skrila v grmovje in čakala, daje prišel mimo Ternovšek. Povedal mi je, da so ga napadali zaradi moje odpustnice, saj je pol ure kasneje prišla vtovarno nemška žandarmerija, da bi aretirala mene in Terezijo Zagožen. Trezi je imela manj sreče, saj so jo Nemci zajeli pri jezu na Boljski.
Ternovšku sem se zahvalila za pomoč in mu povedala, da me ne bo več vtovarno, kerbom odšla v partizane, čez dan sem ostala v gozdu na večer pa sem previdno odšla domov, ker pisem vedela, če me tudi tu niso
iskali Nemci. Na poti sem ves čas prežala, da me Nemci ne bi iznenadili. Bila sem povezana s Kuni ko Kotnikovo, ki je večkrat prišla k meni, imela pa je partizansko javko. Ker je hodila na delo v tovarno je bila o vsem dogajanju tudi na tekočem. Tako sem tudi izvedela, da so morale vse žene, ki so bile v partizanski četi, na terensko delo. Kasneje so skoraj vse padle v roke gestapa. Preostalo mi je le še to, da se prebijem na Dolenjsko, ker se preko zime ne bi upala biti na domačem terenu. Mož mi je obljubil, da bo dobil zvezo z Dolenjsko. Dnevi so bili dolgi, nestrpni. Nekaj dni kasneje sem zagledala skozi okno kolono nemških žandarjev, ki so hiteli proti hiši. Skočila sem v vežo, zaklenila svojo sobo in se pognala skozi, zadnja vrata po koruzni njivi do gozda. Nemci so vdrli v hišo, kričali nad mamo, kje sem jaz in se razjezli po hiši. Vse so prebrskali. Žandar se je zaletel v vrata moje sobe, jih zlomil, razmetal perilo in grozil. Mama se je izgovorila, da smo sprte in da me sploh ni doma.
Tadan si nisem upaiadomov. Oddaljeni sosed si je šel izposoditi k nam sekiro in tako je izvedel, kaj se pri nas dogaja. Nato sem se šele naslednji dan na noč vrnila domov ter takoj odšla na pot. Še pred dnevom sem šla na prvi avtobus v Grajski vasi za Celje in dalje do Zidanega mostu. Od tod sem šla naprej v hriboviti predel Sv. Križa pod Kumom. Ker nisem imela dokumentov sem na av-tubusu s potniki govorila nem-
ško, da bi odvrnila pozornost morebitne nemške kontrole. Tako sem srečno prispela v ta kraj ki je bil v neposredni bližini nove nemško-italijanske meje. Hiša moje znanke, h kateri sem se napotila, je imela kmetijo na nemški strani, vinograd pa na italijanski v Moravški gori. Ker so bili tako dvolastniki, so često hodili na drugo stran obdelovat vinograd. V družini je bila mama moje znanke in starejši brat. Takoj sem vedela, da sovražijo Nemce, a manj Italijane, ker so bili zelo pobožni. Svoje namere o prehodu meje jim nisem takoj razkrila.
V nekaj dneh sem se tu prilagodila. Dogovorili smo se tudi o prehodu čez mejo. V njihovo dvolastniško dovoljenje sem se vpisala pod tujim imenom, ker je na meji to zadostovalo za prehod. Dali so mi ponošeno kmečko obleko. Tako sem kot njihova delavka dvakrat prešla mejo. Italijanska straža ni delala nobenih težav, zataknilo se je pri drugi vrnitvi, ker so prišli na mejo Nemci. Zanje namreč ni bila veljavna dvolastniška izkaznica in so zahtevali dokumente. Ukazali so, da moram v njihov avto, šele velike prošnje vseh so jih prepričale, da so popustili. Ker z zvezo na drugi strani ni bilo nič, sem se po tem dogodku odločila, da se vrnem v Savinjsko dolino.
Dva dni kasneje je pridirjal domov malo pred nočjo domači sin, vpil, zmerjal in kričal je ter v eni sapi pripovedoval, da bodo po nemškem ukazu izselili ce-
lotno njihovo območje. Razglas je opozarjal, da morajo vse premoženje pustiti doma, s seboj smejo vzeti le culo do 30 kilogramov, pripravljeni pa morajo biti na transport naslednje jutro. Jaz sem se kar hitro odločila, da moram takoj na pot v Savinjsko dolino. Zunaj je začelo snežiti. Z domačo hčerko sva se dogovorili, da odideva naj pot sredi noči. Vzeli sva veliko furmansko lampo in že pred jutrom sva bili na avtobusu za Ce[je. V Celju je bila nemška kontrola, in ker sem govorila nemško me niso vprašali za dokumente. Hitro sem smuknila na savinjski vlak in iztopila na Polzeli. Preko dneva sem ostala pri znancih v Topovljah, zvečer pa sem odšla proti Preboldu. Okrog desete ure sem srečala nad Kapljo vasjo svojega mojstra iz tovarne. Bala
sem se, da me bo prijavil, zato sem se mu umaknila s poti, vendar me je kljub temu prepoznal. Tudi prijavil meje, saj so bili Nemci pri nas doma kmalu za tem, ko sem se vrnila.
Zaradi dolge in naporne poti, skrbi in zapadlega snega sem bila popolnoma onemogla. Nekaj sem pojedla, nato pasem se skrila v senik, kjer je mož že pred odhodom v partizane pripravil skrivališče. Nemci nso obkolili domačijo, preiskali hišo in grozili domačim, toda zopet so odšli praznih rok.
Nekaj dni kasneje sem izvedela, da je bilo to na noč 26. oktobra 1941, ko je ^štajerski bataljon napadel Čmakovo žago vGomilskem. Nastopila je trda zima. Snega je bilo skoraj meter. Nemška policija je vsa-
kih nekaj dni obkoljevala našo domačijo in spraševala po meni. Aprila 1942 se je ponovno formiral partizanski bataljon. Tu sem bila potem odrejena za konkretno delo v tehniki. Tiskarski valjček v moji roki je v naslednjih ietih odtisnil na tisoče strani letàkov za tro-silne akcije na terenu, natiskal na tisoče strani radijskih poročil'na Štajerskem in so dvigovala moralo vsem, ki so se borili za osvoboditev okupirane domovine.
Tisočere težave, prečute noči in drugo, kar je s seboj prinašalo partizansko življenje, je bilo poplačano v zavesti, da smo tudi me delavske žene prispevale svoj delež v velikem boju za svobodo in napredek domovine.
J. K.
Seminar o tradicijah delavskega gibanja
Zveza sindikatov Slovenije in Republiški svet za tradicije delavskega gibanja sta pripravila več enodnevnih seminarjev o tradicijah delavskega gibanja, med njimi tudi v Celju za celjsko regijo.
»Ohranjanje, razvijanje in negovanje ter povezovanje revolucionarnih tradicij delavskega gibanja je ena stalnih in poglavitnih skrbi ter nalog Zveze sindikatov,« je poudaril Drago Seliger in nadaljeval, da nam to narekuje spoštovanje do prvih borcev,.organizatorjev in vodij naprednegadelavskega gibanja, spomin na revolucionarje, kot tudi povzemanje nji-hovih'izkušenj, ki so lahko dragocena pomoč sedanji in jutrišnji generaciji pri oblikovanju stališč in usmeritev za*sedanje in jutrišnje delo.
Poudaril je, da je povzemanje in vgrajevanje celovitih revolucionarnih izkušenj v sedanji čas nepogrešljiv dejavnik pri graditvi samoupravne socialistične družbe. Revolucionarne tradicije in zgodovina delavskega gibanja se ne konča z osvoboditvijo leta 1945, temveč se je napredno delavsko gibanje s samoupravnim urejanjem odnosov v družbi najmočneje razvilo prav do današnjih dni.
Tudi temu obdobju moramo namenjati organizirano skrb, kajti nezapisano, ne-ohranjeno delovanje in pozabljena ali celo zanemarjena pričevanja nezadržno tonejo v pozabo in če te zgodovine ne bomo zapisali, ohranili, bomo nehote vzbudili vtis, da delujemo v »nezgodovinskem pros-
toru in času,« je poudaril predsednik sveta Drago Seliger.
Poudaril je nalogo komisij na ravni občin organizacij združenega dela in tudi v drugih sredinah, katerih glavna naloga naj bi bilo zbiranje gradiva, zapisovanje pričevanj, oživljanje dogodkov, negovanje revolucionarnih vrednot, pisanje spominov, obeleževanje. spominskih dogodkov in urejanje gradiva za nadaljnjo uporabo.
Po uvodnem delu so sledila strokovna predavanja raznih univerzitetnih profesorjev. O vsebini teh predavanj in o napotkih, ki lahko služijo komisijam za ohranjanje tradicij de-'avskega gibanja pri njihovem delu, pa kdaj drugič.
F. Ježovnik
TO STRAN POSVEČAMO KMETIJSTVU
MLEKARNA URADNO ODPRTA
Ob dnevu republike so v Arji vasi uradno odprli novo sodobno mlekarno, ki od pomladi poskusno obratuje, ko bo končana čistilna naprava v Kasazah, pa bo izpolnila zadnji pogoj za redno obratovanje. Predvidene proizvodne kapacitete so ob štirinajstodstotni povečani proizvodnji mleka ali v proizvodnji 143 tisoč litrov mleka dnevno v eni izmeni že skoraj izkoriščene. Problem mleka v novi embalaži pa nastaja predvsem zaradi problemov neustreznega skladiščenja v trgovinah. Zaradi tečajnih razlik za uvoženo opremo in anuitet bo mlekarna do konca leta imela 26 milijard starih dinarjev izgube. Izgub iz tekočega poslovanja pa nima. Ker pa je preskrba z mlekom širšega družbenega pomena, se bodo v Hmezadu obrnili po pomoč v regijo in tudi širše, da bi tako čimprej zagotovili normalne pogoje poslovanja. Slavnostni govornik na otvoritvi Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa je poudaril, da je nova Mlekarna po velikosti druga največja v Sloveniji in je rezultat dolgoletnih prizadevanj za povečanje pridelave mleka v celjski regiji. S svojim delom je pričela ravno v času, ko naše kmetijstvo največ vlaga v govedorejo kot temeljno usmeritev kmetijske politike. Tako Mlekarna ni pomembna le za SOZD Hmezad oziroma za celjsko regijo, temveč tudi za vso Slovenijo, saj prevzema več kot 10-odstotni delež programa republiške mlekarske industrije.
Pišeanejereja le kot dopolnilna dejavnost
Slavnostni
Kneževič
govornik Milan
Trak Je ob otvoritvi Mlekarne prerezal najstarejši delavec Franc
Dimeč	jk
Golavškovi iz Matk pri Preboldu so v drugi polovici decembra prvič izpraznili farmo za štiriindvajset tisoč piščancev. Prvi dinarji od vzreje brojlerjev še niso kanili v žep, prve izkušnje pa so si v tem času že nabrali. Tako sta mi Ana Golavškova in sin Bo-. ris pripovedovala, kako so gradili in zakaj so se sploh odločili za gradnjo farme. Čez nekaj časa pa se je klepetu pridružil še Marjan, ki del dneva preživi kot šofer pri Savinjskem magazinu.
Srednje veliko kmetijo imajo, je pripovedovala Ana, štiri hektarje obdelovalne zemlje in šest hektarjev gozda. Na poljih imajo pšenico, koruzo nakrmiti pa morajo tudi deset govedi. Dela je dovolj, zaslužka pa ne ravno velikega. Vseskozi, odkar gospodarita z Marjanom, pa si prizadevata, da bi kmetijo čimbolj uredila.
„Vsa leta kaj gradimo, najprej hlev, nato hišo. Letos pa smo se odločili za gradnjo farme, k temu pa sta pripomogla tudi upravnik zadružne enote in veterinar pri Kmetijski zadrugi Savinjska dolina," je razlagala Ana in dodala: „Dodatno dejavnost pa tudi potrebujemo že zaradi Borisa, ki je letos končal šolanje na srednji kmetijski šoli v Medlogu. Za
Od skromne delavnice do industrijske proizvodnje
Z gotovostjo lahko trdimo, da je malo delovnih organizacij V žalski občini, ki so v zadnjih letih dosegla tako skokovit razvoj in predvsem tako zelo povečale število zaposlenih, kot so to storili v temeljni organizaciji Proizvodnja kmetijske mehanizacije1 v okviru Hmezadove delovne organizacije Strojna. V dobrih desetih letih so namreč število delavcev v tej temeljni organizaciji povečali od 17 kar na 130. Pa ne le število zaposlenih tudi rezultati in proizvodni program so izredno spodbudni.
ODLOČILEN JE BIL PROGRAM	HMELJSKE
MEHANIZACIJE
Letos so delavci te temeljne organizacije dali na domača in tuja tržišča preko 3000 trosilcev umetnega gnoja, okrog 2000 sä-.dilnikov krompirja, približno 1000 izkopalnikov in celo vrsto strojev iz programa hmeljske proizvodnje. Doma je ostalo okrog 80 odstotkov proizvodnje, 20 odstotkov vseh strojev pa je romalo na tržišča v Avstrijo, Italijo, Romunijo, Poljsko, pa v Egipt in v Angolo. Skupna realizacija bo po dosedanjih ocenah znašala konec leta 50 starih milijard.
Pot do takšnih rezultatov je bila razmeroma kratka. V sedanji obliki je TOZD, ki se preko delovne organizacije Strojna vključuje v SOZD Hmezad in je hkrati ena od ustanoviteljev SOZD-a AGROS, s katerim tesno sodelu-
jejo zlasti pri posodabljanju tehnologije in v izvozu, nastal leta 1979. Prej je obstajal kot delovna enota v TOZD Strojna, kot servis kmetijske mehanizacije pa je enota obstajala še prej.
Odločilno za razvoj Proizvodnje kmetijske mehanizacije je bilo zlasti leto 72, ko so začeli uvajati program hmeljske mehanizacije. Leta 73 so po nemški licenci izdelali že prvo serijo obiralnih strojev. Tem so sledili stroji za pridelavo krompirja, trosilniki za umetna gnojila ter proizvodnja mulčerjev za sadjarje in vinogradnike.
Z INVESTICIJAMI DO BOLJŠE KVALITETE
S tem ko so delavci temeljne organizacije Proizvodnja kme; tijske mehanizacije razvijali nove proizvodne programe, pa niso pozabili na kvaliteto svojih izdelkov. Ravno letos zaključujejo
kompleks naložb, ki so bile namenjene izboljšanju kakovosti. Med njirni je prav gotovo najpomembnejša nova lakirnica, kjer že poskusno obratujejo, le-ta pa pomeni večjo kakovost izdelkov ter boljše delovne pogoje.
V zadnjih letih so delavci naložbam namenili kar šest starih milijard.
VEČ POUDARKA SPET HMEUSKI MEHANIZACIJI
In kako bo v prihodnje v tej temeljni organizaciji? V ospredju bodo še vedno investicije, ki bodo namenjene zlasti posodabljanju opreme, razširitvi delovnih prostorov, izboljšanju delovnih pogojev in razširitvi proizvodnega programa.
Število zaposlenih v naslednjih letih ne bo več tako skokovito naraščalo kot doslej, še zlasti, kèr so letos temeljni organizaciji priključili Kovinarstvo in mizarstvo preboldskega Mik-a. Priključitev ocenjujejo kot pozitivno in menijo, da je to bila pravzaprav ena prvih tovrstnih preusmeritev v občini.
Določeni premiki in spremembe pa se proizvodnji kmetijske mehanizacije obetajo tudi v proizvodnem programu. V zadnjem času namreč precej občutijo upadanje kupne moči, zato se zavedajo, da bo potreben drugačen pristop in prilagajanje potrebam ljudi. Predvsem nameravajo več poudarka dati spet proizvodnji hmeljske proizvodnje.

zaposlitev je bolj težko in tako ima tudi on dovolj dela."
Za gradnjo farme so dobili izdatne kredite od hranilno kreditne službe in brez njih ne bi šlo. Lani so nakupili del gradbenega materiala in tako so aprila letos krepko zavihali rokave. Dela je bilo dovolj, sta pripovedovala Ana in Boris, njiv in travnikov tudi niso smeli pustiti vnemar.
„Veste, vaščani pa so se tudi dobro izkazali," je rekla Ana. „Niso odrekli, ko smo jih prosili za pomoč pri gradnji."
Gradnjo so zaključili pred dvema mesecema in potem so dobili v hlevu štiriindvajset tisoč en dan starih piščancev.
„Nekateri so bili še kar v lupinah, takšne kupce so imeli kot junak iz risanke Calimero," je malo za šalo, malo zares povedal Boris. Pn/i torTor. ;o 7a majhne
rumenčke treba še posebej skrbeti, ročnega dela ne zmanjka za oba.
„Veliko je čiščenja," pravi Ana. „Potem pa se vse uredi in je dela ravno prav."
Golavškovi so pri svoji prvi vzreji sodelovali tudi pri poskusu krmljenja s tapioko. Pri tem je sodelovalo še več rejcev, ki bodo pripomogli, da se bodo perutni-narji odločili za tapioko, ki naj bi bila nadomestilo za koruzo, ki je dražja iz dneva v dan. Tapioka, ki je tropska rastlina, pa naj bi v krmilih zamenjala koruzo. Ali se morda razlikuje osem tisoč piščancev, ki so jih tako krmili, niso povedali, sicer pa se bodo za to odločili tudi pristojni ljudje.
Kakšen bo dohodek od reje piščancev, bodo Golavškovi lahko tudi kmalu povedali.
—mn.
DELAVCI HMEZADOVE DELOVNE ORGANIZACIJE STROJNA TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE ŽALEC
ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM SODELAVCEM
SREČNO>, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 1985
BRANKO ROBIČ, tehnični
vodja: „V prihodnjih letih bomo delali predvsem na razvoju proizvodnega programa naše temeljne organizacije. Skupaj z delavci Agrosa pripravljamo programe za področja in proizvode, ki jih še nihče ne izdeluje. Veliko si prizadevamo in si bomo še, da bi izboljšali organiziranost strokovnih služb. Poleg tega pa bomo poskušali kar največji del naše proizvodnje usmerjati preko računalnika."
BORIS	TOPOVŠEK,	namestnik	predsednika	os-
novne organizacije sindikata:
„V temeljni organizaciji imamo svojo osnovno organizacijo sindikata, uspešno pa se vključujemo tudi v delo na ravni delovne organizacije. Ponavadi obravnavamo problematiko v posameznih D PO, večkrat pa skličemo seje skupaj, zlasti v zadnjem času smo imeli takšne primere. Člani osnovne organizacije sindikata smo letos pripravili akcijo, ki je bila za nas specifična — očistili smo okolico in zbrali
BOGDAN CEDE, namestnik predsednika delavskega sveta: „V našem delavskem svetu sproti obravnavamo probleme in razmere v temeljni organizaciji, poleg tega pa obravnavamo tudi samoupravne sporazume, tekoče poslovanje in drugo. Mislim, da se delavci uspešno vključujejo v delo delavskega sveta. Člani delavskega sveta so v glavnem iz neposredne proizvodnje, predvsem pa so to mladi ljudje. Poprečna starost kolektiva je namreč okrog 25 let."
PETER KAINZ, direktor TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije: „Delavci naše temeljne organizacije smo letos dosegli zadovoljive rezultate, ugodno pa ocenjujemo tudi naša vlaganja v investicije ter izvozne uspehe. Te bi radi v prihodnje še povečali, predvsem pa upamo, da bomo z izvoznimi partnerji imeli čim manj težav. Izpad do--hodka nas zaradi tega preveč bremeni.
Posnetsk Iz nove lakirnice (tri
precej starega železa."
EP
Hmezad
DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA ŽALEC tel.(063)710-416
VSEM KUPCEM, OBČANOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ŽELIMO SREČNO W5l
VAŠ NAKUP: OD VIJAKA DO TRAKTORJA
blagovnica
Hmezad
Z novimi oblikami pohištva na zahtevna tuja tržišča
V Savinjskem občanu smo vas že v prejšnji številki obvestili, da je Savinja-TOZD Pohištvo Šempeter na mednarodnem sejmu v Beogradu za razstavljeno opremo dobila najvišje priznanje ZLATI KLJUČ in sicer gre za pohištveni program 3K, namenjen predvsem mladim. Njegove odli-
Jože Cerovšek
ke so izvirnost, funkcionalnost in toplina, zato je razstavljeni program vzbudil živahno zanimanje, ne le med domačimi obiskovalci, marveč tudi med tujimi kupci.
Ladu Koširju, dipl. ing. arhitektu, ki je projektiral (oblikoval) nagrajeni program, smo zastavili naslednji vprašanji:
,,Če imaš pri oblikovanju škarje in platno, je treba z novim proizvodom ustvariti pravšnjo klimo, ki da zaželene rezultate. Na sejmu nagrajeni program 3K je bil zasnovan v sodelovanju z direktorjem TOZD-a Pohištvo Šempeter Jožetom Cerovškom. Startali smo z željo: dati na tržišče nov tržno in oblikovno zanimiv proizvod, ki bi vzbudil zanimanje pri kupcih. Veseli smo, da smo v tem uspeli. Glavne odlike nagrajenega programa so prilagodljivost in enostavnost,
zaradi česar ga je možno postaviti v vsak prostor, v katerem ljudje živijo ali preživljajo prosti čas.
Razstavljena oprema deluje sveže in je prav zaradi tega pritegnila kupce. Kolikor vem, bo Savinja z nagrajenim programom nastopila še na mednarodnih sejmih."
Lado Košir
Kako ocenjujete uspešnost našega (slovenskega in jugoslovanskega) izvoza?
,,Na tuje še vedno izvozimo preveč rezanega lesa, namesto da bi kupcem na tujem ponudili predvsem naše finalne izdelke. Zal za to naša industrija še ni dovolj prilagojena zahtevam zunanjega kupca. V programih je vse premalo novosti, takšnih, ki bi pritegnile kupce na tujem. Razumljivo je, da so ti finalni proizvodi oplemeniteni z delom in so zato više ovrednoteni, kar je naš namen. Pomeni, da je treba posvetiti več pozornosti oblikovanju novih programov, ki naj bi bili prilagojeni željam in potrebam zunanjega tržišča. Čas je sedaj namreč tak, da bo uspel le tisti, ki gre s časom, to je tisti, ki ima dober posluh za tržišče."
O poslovnih rezultatih in o
obetih za prihodnje pa smo zastavili nekaj vprašanj direktorju Savinje TOZD Pohištvo Šempeter Jožetu Cerovšku.
Kakšen poslovni rezultat pričakujete v tekočem letu?
„Kot je znano, smo leto 1983 zaključili z visoko izgubo 30 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo skoraj nerešljiv problem. Sanacijski program in program varčevanja sta se izkazala kot dobro pripravljena in izbrana, zato smo že ob periodičnih obračunih ugotavljali, da smo na pravi poti. Popolna sprememba izvozne usmeritve, visok porast produktivnosti dela, izkoristek delovnega časa in strojev ter izredna delovna vnema so bili temelji našega gospodarjenja v letošnjem letu. Pričakujemo, da bomo dosegli 500 milijonov celotnega prihodka, 200 milijonov dohodka (trikrat več kot lani) ter 20 milijonov akumulacije."
Letošnji delež v izvozu in obeti za prihodnje leto?
Delež izvoza na konvertibilno področje bo letos dosegel 40 odstotkov celotne realizacije ter 60 odstotkov fizične proizvodnje. Dosegli bomo milijon dolarjev izvoza (Švedska, Kanada, Avstrija, Nemčija) ob 200 tisoč dolarjih uvoza. Izvozna usmeritev je torej izredno visoka. V prihodnjem letu pa načrtujemo še rahlo povečanje izvoza v strukturi celotne proizvodnje, za katerega načrtujemo, da bi mu dodali še novo kvaliteto:	čistemu iz-
delavnemu delu naj bi dodali še snovanje, kreiranje in oblikovanje, skratka prodati želimo proizvod, ki smo ga zasnovali in oblikovali sami."
Kaj vam pomeni priznanje Zlati ključ?
To je priznanje, ki pomeni meni in vsem našim delavcem izredno veliko, saj je to priznanje za snovanje, kreiranje in oblikovanje novega programa, ki je vzniklo v našem kolektivu, uresničili pa smo ga v rekordnem času.
V program varčevanja sem zapisal, da se mora vsak material, ki v proizvodnji ostaja kot odpadek, vrniti v proizvodnjo in priti iz nje v drugi obliki, s čemer bi lahko letno prihranili okoli 30 milijonov dinarjev. Prav na tej osnovi smo iz odpadnih kosov izvoznih programov oblikovali naš novi program, s katerim smo se v rekordnem času, mesecu in
Potem ko so se delavci Inde Vransko odločili, da ostanejo v sestavu KOTA, so sprejeli tudi sanacijski program. V razgovoru z direktorjem TOZD smo želeli izvedeti, v koliki meri jim je ta program uspelo uresničiti.
Sav. občan: Kakšna je vaša ocena letošnjih gospodarskih rezultatov?
Franc Štrukelj: Čeprav je eno leto kratko obdobje za sanacijo, pa smo z doseženimi rezultati zadovoljni. Plan proizvodnje za letošnje leto smo v enajstih mesecih že dosegli. Fizični obseg proizvodnje smo povečali v usnjarni in konfekciji, medtem ko je bila proizvodnja v kovinarskem servisu manjša zaradi manjšega števila delavcev in pomanjkanja aluminijaste pločevine. Povečali smo tudi produktivnost, na gospodarske kazalce pa so vplivale tudi cene. Rezultati gospodarjenja pa so omogočili večjo rast osebnih dohodkov, saj so ti bili v preteklosti izredno nizki in nestimulativni.
Sav. občan: Kako ocenjujete izvozne rezultate?
Franc Štrukelj: Za ustrezno
pol, pojavili na beograjskem sejmu, študij materialov pa smo zaupali ing. Koširju. Uspeh je bil popoln, saj so tudi izkušnje glede kvalitete, ki jo zahteva naš kupec IKEA s Švedske, in izredno lepo oblikovani . naravni materiali prispevali svoje. Program smo prvotno namenili domačemu trgu, vendar je zanimanje kupcev zanj presenetljivo. Povabili so nas, da se z njim predstavimo na sejmu v Parizu, Kölnu in Kopenhagenu. Tako torej lahko upravičeno pričakujemo, da nam bo v prihodnjem letu uspelo izvoziti nekaj več . . . nekaj čisto našega!"
Tekst in foto: Tk. L.
kakovost izdelkov potrebujemo tudi dobre materiale, ki pa jih je na domačem tržišču težko dobiti. Zato smo prisiljeni materiale uvažati, za kar pa potrebujemo devize. Na konvertibilno tržišče prodamo polovico proizvodnje. Prevzeli smo tudi tako imenovani Ion posel.
Sav. občan: Kako uresničujete program sanacije?
Franc Štrukelj: Program za letošnje leto smo v glavnem uresničili, razen uvoza sodobne opreme za konfekcijo, kasnitev pa ni nastala po naši krivdi. Za 35 novih strojev, s katerimi bomo dosegali večjo produktivnost, smo namenili štiri milijarde starih dinarjev. Z novimi stroji bomo lahko razširili program in kvaliteto proizvodov.
Nasploh pa je naš cilj izboljšanje kakovosti proizvodov, zato proizvodnje ne nameravamo širiti, pa tudi druge izmene zaenkrat ne predvidevamo. To pa ne pomeni, da ne bomo povečali fizičnega obsega, saj planiramo za naslednje leto povečanje v usnjarni za 30 odstotkov in v konfekciji za 50 odstotkov.
r	n
SKUPNE SLUŽBE SIS V NOVE PROSTORE
Vse občane obveščamo, da se bodo z januarjem 1985 Skupne službe SIS občine Žalec preselile v nove poslovne prostore Pečnikova 1, Žalec, (bivši poslovni prostori Sigme).
v__________________J
Sav. občan: In kakšna je torej vaša bodoča usmeritev?
Franc Štrukelj
Franc Štrukelj: V prihodnje nas čaka predvsem posodobitev proizvodnih postopkov, organizacija dela in skrb za strokovne kadre.
jk
KOTO TOZD INDE
S sodobnejšimi stroji kvalitetnejši proizvodi
INSTITLT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC
RAZISKOVALNA DEJAVNOST STROKOVNJAKOV OBRODILA SADOVE
Pomembno in zahtevno nalogo pospeševanja hmeljarske proizvodnje, uvajanja nove tehnologije v to proizvodnjo in vzgajanje novih hmeljskih sort že več kot_ trideset let opravlja Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Z žlahtnenjem hmelja so dosegli boljše in večje pridelke savinjskega goldinga, v proizvodnjo pa so uvedli tudi nove sorte hmelja kot so: apolon, ahil, atlas, auroa, in B sorte: bobek, blisk in buket. Njihovi strokovnjaki si prizadevajo, da bi vzgojili še nove sorte hmelja, ki bi poleg goldinga ustrezale tudi zahtevam hmeljske trgovine, še podaljšanemu času obiranja in bi bile manj občutljive za strojno obiranje. Poleg teh prizadevanj na področju hmeljarske proizvodnje določajo^ na inštitutu tudi pivovarske vrednosti novih hmeljnih sort, ječmena in slada.
Inštitut za hmeljarstvo je ustanovila okrajna zadružna zveza in v njem so do leta 1976 razvijali le	znanstveno	in
raziskovalno	dejavnost	za
hmeljarsko proizvodnjo. Po tem letu so svojim raziskavam dodali še pivovarstvo in se tudi ustrezno preimenovali. Od tega leta naprej ima inštitut več oddelkov in sicer: oddelek za hmeljarstvo, varstvo rastlin, agrokemijo in pridelovalno	tehnologijo,	za
kmetijsko ekonomiko, oddelek za pivovarstvo, poskusni obrat in hmeljarsko komisijo.
Na oddelku za varstvo rastlin preučujejo bolezni, škodljivce in plevel v hmejjiščih in skrbijo za zatiranje le-teh. Hmeljarska komisija opravlja evidenčne in administrativne naloge za	slo-
venske hmeljarje, ocenjuje kakovost hmelja, označuje hmelj in izdaja potrdila o izvoru hmelja ter skrbi za dober sloves slovenskega hmelja v tujini.
S pomočja njihove raziskovalne dejavnosti se je v zadnjih letih bistveno spremenila tehnologija obiranja in obdelave hmeljskih površin. Za obdelavo enega hektarja hmelja potrebujejo hmeljarji bistveno manj delovnih ur kot so jih še pred dvajsetimi leti. Velik napredek so naredili tudi v zaščiti hmelja. Število škodljivcev še vedno narašča, tako da si morajo prizadevati, da bo škode zaradi teh čim mapj.
saj je od tega odvisna tudi količina in kakovost hmelja.
Izobraževanje hmelja rie v in dajanje nasvetov je pomembna naloga inštituta. Poleg tega v vsaki hmeljski sezoni analizirajo okoli osemsto vzorcev zemlje in ugotavljajo njeno kakovost in vlažnost. To je pomembna naloga predvsem v suhih letinah, da predvidijo čas zalivanja. S pravočasnim namakanjem lahko hmeljarji dosežejo tudi do trideset odstotkov večji pridelek hmelja. Na žalost pa ugotavljajo, da so hmeljarji z namakalnimi napravami preslabo opremljeni. V prizadevanjih, da bi se obdelovanje hmelja izboljšalo, so skupaj s Hmezadom razvili stroj za izkopavanje jarkov pri sajenju hmelja. Naloga pospeševalne službe pri inštitutu je tudi v tem, da uvede in razširi v proizvodnjo nove tehnologijo. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje kakovostnega sušenja hmelja. Zato na inštitutu preizkušajo novo hmeljsko sušilnico, v kateri bo možna boljša regulacija zraka.
Poleg prizadevanj da bi se hmeljarska proizvodnja čimbolj razvila, v zadnjih letih raziskujejo tudi možnosti pridelave zdravilnih rastlin, skrbijo za dobro seme in povezujejo proizvajalce zdravilnih rastlin s predelovalno industrijo. V svojem nasadu imajo okoli dvesto zdravilnih rastlin z vsega sveta, in je ta nasad edini primer te vrste v Sloveniji.
CILJ ŽLAHTNENJA HMELJA JE URESNIČEN, KO GA PRIZNA TRGOVINA
Z razvojem novih hmeljskih sort so na inštitutu dosegli pomemben napredek v proizvodnji hmelja. Ker pa se potrebe tržišča spreminjajo, bodo že v prvih mesecih prihodnjega leta registrirali nove hmeljske sorte, ki so rezultat dolgoletnega dela in s tem žlahtnenja hmelja.
Nove sorte pridobivajo s križanji različnih moških in ženskih rastlin. V začetkih žlahtnenja hmelja so hoteli izboljšati le kakovost savinjskega goldinga, s tem pa so očistili hmeljišča tujih
Ernest Ermenc, direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo:
V prihodnjih letih si bomo še prizadevali, da bomo dopolnili tehnologij«? obiranja in predvsem obdelovanja hmelja, kar je za nas tudi glavni vir financiranja raziskovalnega dela na inštitutu. Udeleženi smo v delitvi celotnega prihodka od hmelja, pomemben vir zaslužka pa predstavlja tudi hmelj v našem poskusnem obratu. -
sort- žateškega, špaltskega, dubskega, iirttemberškega in neplodnega hmelia.
Po letu 1960 so si zastavili obširnejši in zahtevnejši sklop nalog š tega področja. S križanjem naj bi pridobili sorte z veliko količino alfa kislin, izboljšali odpornost na strojno obiranje, dosegli visok pridelek in prijetno hmeljsko aromo. Po letu 1980 pa hmeljska trgovina zahteva hmelj, ki bo podoben savinjskemu goldingu, bo manj občutljiv na strojno obiranje, imel visoke pridelke in bo bolj odporen na okuženost z raznimi boleznimi. Nova sorta mora biti hkrati tudi kasnejša. To so delno že razvili, v prihodnjih
Dragica Kralj, raziskovalka za
žlahtnenja hmelja:
Veliko let traja, preden s selekcijo oziroma križanjem dobimo takšne sorte hmelja, ki ustrezajo vsem zahtevam hmeljske trgovine. V začetku prihodnjega leta bomo registrirali najmanj eno sorto. V bodoče pa si bomo prizadevali, da bi razvili sorto, ki bo čimbolj podobna savinjskemu goldingu, za bodoče generacije pa bomo razvili hmelj, ki bo rasel na nizkih opornikih.
letih pa bodo razvili še hmelj, ki ga bodo obirali pred savinjskim goldingom.
Za uresničitev teh ciljev določajo genetsko vrednost nekaterih roditeljskih generacij. Tako letno naredijo okoli deset križanj različnih vrst, v tujini pa jih naredijo okoli petdeset. Zato so pred križanjem potrebne dobre priprave. Tako na inštitutu že vrsto let zbirajo genotipe hmelja z vsega sveta, ki jim služi kot genska banka. Namen tega je ohranjanje genetske baze tudi za prihodnje generacije. V Žalcu imajo nasad ženskih rastlin, v Zabukovici pa nasad moških rastlin, ločenost je zaradi prostorske izolacije.
Helena Žnideršič, vodja oddelka za pivovarstvo:
Na našem oddelku se v bistvu ukvarjamo s celotno hmeljarsko problematiko. Vse delo pa opravlja le pet ljudi, ki imajo veliko dela, saj procesov ne moremo krajšati. Za poslovno skupnost industrije slada in piva opravljamo naloge, kot je določanje vrednosti domačih hmeljnih sort, vpliv časa skladiščenja in kvaliteto hmelja in druge.
V mikro pivovarni na pivovarskem oddelku preizkušajo vrednost novih hmeljskih sort v pivovarniški proizvodnji.
Te vrednosti zadnja leta sproti določajo, medtem ko so saviniski golding nove A in B sorte določali potem, ko so že bile v proizvodnji.
Letno naredijo okoli tristo analiz ječmena, za selekcijske centre v Novem sadu, Zaječarju, Osijeku in Kragujevcu. Za jugoslovanske pivovarne pa redno analizirajo slad in pivo.
EP
Milan Dolinar, vodja pospeševalne službe za hmeljarstvo
Velikega pomena za naše hmeljarje je izobraževanje, ki ga organizira Inštitut predvsem v zimskem času na sestankih tehnologov, seminarjih in podobnih oblikah. Na predavanjih ocenjujemo tudi dobre in slabe strani pretekle sezone.
December 1984 - SAVINJSKI OBČAN 7
REPORTAŽE IN ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV
Tramrei in občani tokrat zatajili
Na policah v trgovinah je blago, ki je pomembno družbeno premoženje in je za marsikoga vse manj dosegljivo. S padcem standarda v trgovinah beležijo vedno več neopravičenega odtujevanja ali po domače: kraj. Kako trgovci čuvajo družbeno premoženje in kakšno je samozaščitno obnašanje občanov, smo se želeli prepričati v akciji, ki smo jo izvedli skupaj s komitejem za SLO in DSZ ter s postajo milice. Da ne bi koga zasrbeli prsti, smo se odločili, da ne izdamo kako smo akcijo namišljenih kraj izvedli, vendarle pa v poduk, nekaj ugotovitev.
Družbeno premoženje v nekaterih trgovinah ni ustrezno varovano, sa[ imamo še vedno pri-
mere kot na pr. v trgovini Merkur v Preboldu, kjer peč za centralno kurjavo stoji nezavarovana ob cesti; ob našem obisku sredi dopoldneva pa je bilo odprto tudi skladišče na dvorišču, medtem ko sta poslovodja in skladiščnik stregla kupcem v trgovini. Kos pogače za trgovino je vedno tanjši, zato se odločajo za varčevanje tudi pri zaposlovanju. Ker pa imamo v teh trgovinah samopostrežni način ponudbe, je jasno, da trgovci mnogo teže spremljajo obnašanje kupcev, v mislih imamo namreč tiste, ki blago odnesejo brez plačila, čeprav večja pozornost ne bi bila odveč. Mi pa smo v teh trgovinah hoteli preveriti samozaščitno obnašanje občanov. Ko smo pred Hmezadovo Blagovnico
zlagali odnešeno blago v osebni avtomobil in se na glas pogovarjali, kaj počnemo, nas je občan v osebnem avtomobilu neprizadeto opazoval, pa tudi trgovcem ni ničesar sporočil. Na tekstilnem oddelku v blagovnici na Polzeli smo „kradli" blago v neposredni bližini neke občanke, trgovki sta bili zaposleni z našimi kupci; zlagali smo ga vrečko in na zelo očiten način brez plačila tudi odnesli. Verjetno občanka niti pomislila ni, kaj se dogaja. Prav na to pa želimo opozoriti. Če govorimo, da je blago v trgovinah družbeno premoženje, potem se do njega ne bi smeli obnašati tako ravnodušno. In še nekaj smo opazili. Ko smo obiskali Namo v Žalcu in novo blagovnico v Pre-
boldu, so bile trgovke zaposlene s čiščenjem prostorov, zato seveda niso mogie biti pozorne na našo akcijo. Seveda smo akcijo z odgovornimi predstavniki trgovin analizirali, saj je bil naš namen, ne samo odkriti, ampak tudi opozoriti na napake. Za mnoge nepravilnosti seveda ni opravičila, so pa menili, da jih ekonomski položaj delavcev v trgovini, blaga kaznovalna politika in dolgotrajni postopki ne spodbujajo k aktivnejšemu odkrivanju neopravičenega odtujevanja družbenega premoženja v trgovinah.
Sicer pa so nam trgovci pripovedovali zanimive dogodke o ljudeh, za katere si nikoli ne bi mislili, da so zašli na takšno pot.
jk
Končni izkupiček
Zaključeno 21. sindikalne športne igre
Vedno več sodelujočih
V Domu krajanov na Gomilškom ja bila v začetku decembra zaključna prireditev 21. sindikalnih športnih iger žalske občine. Na njej so organizatorji podelili priznanja in pokale najboljšim .tekmovalcem. Poleg njih so
posebna priznanja prejeli še športniki, športnice in ekipe, ki sta jih podeljevala naše uredništvo ter Občinska zveza telesnokultumih organizacij iz Žalca.
Na letošnjih sindikalnih športnih igrah je sodelovalo okrog
4000 delavcev iz 32-ih delovnih organizacij. Fantje in dekleta so se pomerila v 12-ih športnih panogah.
V tekmovalnem delu so se med članicami letos najbolje odrezale delavke Tovarne nogavic Polzela, Vzgojno-varstvenega
zavoda Žalec ter Juteksa; med starejšimi člani delavci Sip-a, Ferralita in Juteksa, med veterani pa delavci osnovne organizacije sindikata delavcev pri obrtnikih, Sipa in Juteksa. Med mlajšimi člani so prva tri mesta osvojili Sip, OOS delavcev Dri obrtnikih ter Ferralit. Ekipa Sipa je prejela tudi prehodni pokal občinskih sindikalnih športnih iger.
Glede na množičnost pa so bili rezultati naslednji: Delovne organizacije do 100 zaposlenih: 1. Avtoprevoz Šempeter, 2. Zavod za načrtovanje Žalec, 3. Družbenopolitične organizacije in Postaja milice Žalec; Delovne organizacije do 300 zaposlenih: 1. VVZ Žalec, 2. Minerva, 3. Lik Savinja Šempeter. Delovna organizacije do 500 zaposlenih: 1. Juteks, 2. Ferralit, 3. Garant Polzela. Med delovnimi organizacijami nad 500 zaposlenih pa so prva tri mesta osvojili delavci Sipa, Tovarne nogavic Polzela in Tekstilne tovarne Prebold.
Na zaključni prireditvi na Gomilskem smo delavci našega uredništva podelili tudi priznanja najboljši športnici, športniku in ekipi v občini po izbiri bralcev. Med dekleti ste bralci izbrali kegljavko Tončko Pečovnik iz Prebolda, med fanti košarkaša Aleksandra Govca, prav tako iz Prebolda, ter Šahovski klub Žalec. Za letošnje tekmovalne uspehe pa so priznanja Občinske zveze telesnokultumih organizacij prejeli Jože Verdev, Radovan Cilenšek, Mira Kuder, Mojca Voh, Suzana Urisek, Darko Dimeč, Franjo Ažman, Smučarsko društvo Braslovče-Andraž, Strelska družina Žalec in Šahovski klub Žalec.
Proglasitev športnih rezultatov in športne igre so organizirali člani občinskega sindikalnega sveta, sodelovali pa so člani Občinske zveze telesnokultumih organizacij, TKS, naše uredništvo ter novinarji Novega tednika in radia Celje. Slednji so pripravili tudi program na Gomilskem, na katerem so se zelo uspešno predstavila, poleg številnih drugih sodelujočih, tudi dekleta domačega dekliškega pevskega zbora.
Pokrovitelji zaključne prireditve in javne radijske oddaje so bili tokrat delavci Tekstilne tovarne Juteks iz Žalca.
Irena Jelen Foto: T. Tavčar
Priznanja In pokala dalavcam-športnlkom ata podelila predsednik občinskega sindikalnega svata Branko Povše ter predsednik komisije za šport in rekreacijo pri OS ZSS Vinko Banoviek.
Dobitniki priznanj in športniki leta po izbom bralcev Savinjskega občana: Aleksander Govc, Tončka Pečovnik in v imenu Šahovskega kluba Žalec Mitja Urisek.
Novoletna
nagrada
Alojz Zgubar, direktor podjetja Kotel, in njegov komercialni Dolfe Telebnik sta rožnatih obrazov sedela za obloženo mizo na terasi hotela Sončni Žarek. Gostitelji, s katerimi sta maloprej podpisala pogodbo o dobavi kotlov za žganjekuho, so ju počastili s pečenim kozlićem in najboljšimi vini, kar jih je premogla hotelska klet.
Sedela sta tam, jedla pečenega kozlića in ga zalivala z rujnim vincem ter si mela roke nad imenitno kupčijo, poslom, ki jim bo po napovedih komercialnega Do/feta Telebnika prinesel vsaj okroglo milijardo čistega.
Doma sta v podjetju Kotel sklicala kolektivni sestanek in delavcem zaupala, da so dobili imeniten pose/, ki jim bo prinesel vsaj milijardo čistega. 'Ob takšni novici so se delavci obliznili in rekli:,, Če je tako, pa dajmo!" Izdelovali so kotle za žganjekuho od zore do mraka, pa tudi vse proste sobote, in se že veselili novoletne nagrade, ki jim je bila obljubljena.
Ko so se ob sobotah zvečer utrujeni vračali z deta in so jim žene očitale, da zanemarjajo družino, so se nasmihali in tolažili boljše polovice z obljubljeno novoletno nagrado. Proizvodnja kotličev pa ni tekla tako, kot so predvideli. Na trgu je primanjkovalo materialov, pa tudi dražili so se. „ To ni naša stvar, o tem odločajo vodilni!" so rekli delavci.
Ko pa se je poletje prevesilo v jesen in se je,približalo novo leto, se je začelo šušljati, da se vodilni prepirajo zaradi sklenjenega posla in da novoletne nagrade najbrž ne bo.
To je bil za delavce, ki so se vse leto znojili pri izdelovanju kotlov, mrzel tuš. Nekega dne pa je završalo. Delavci skoraj niso verjeli očem, ko so zagledali, kako direktor Zgubar z revolverjem v roki teče za komercialistom Teiebnikom in mu grozi, da ga bo zgnetel kot palačinko. Preganjani si je v samoobrambi na glavo poveznil kotlič in stekel na bližnji travnik. „O ti prekleti kotli!” je jadikoval, odvrgel kotel in pogledal, kje je direktor. Med tem, ko se je komercialni zaprl v stanovanje in čakal, kaj bo, so v podjetju sklicali sestanek in direktor je rekel delavcem:,, Moramo vam priznati, da smo pri kotlih namesto dobička pridelali eno milijardo izgube in tako
ne bo novoletnih nagrad. Za vse to pa je kriv nihče drug kot komercialni Telebnik, ki nas je s svojo kalkulacijo speljal na led. Predlagam, da ga suspendiramo, sicer nam bo še kakšno zagodelJ'
,, Novoletne nagrade ne bo!" so odsekali delavci dolgih obrazov in jezni zrii v direktorja Zgubarja. Potlej se je železokrivec Poide, ki dela najdlje v podjetju, oglasil:
„Lahko je reči, novoletne nagrade ne bo, kaj pa mi, ki smo garali vse proste sobote, da nam je znoj tekel po hrbtih?"
,, Tako je, kaj pa mi?" so pribili delavci in dvigali žuljave roke. Direktor Zgubar pa jit\ je gledal, kot bi imel kost v grlu. „ Sedaj je, kar je, z izgubo se bo treba sprijazniti, Telebnik pa ne sme več v podjetje, "je dejal Zgubar.
'„Kdo je za suspenz komercialnega, ,naj dvigne roko?!” je predlagal predsednik delavskega sveta. Suspendirali so ga enoglasno.
Potlej so se porazgubili po delovišču, z nogami brcali v te preklete kotle, preklinjali vodilne in premišljevali o milijardni izgubi, ki jo bo treba pokriti.
.	Vrtavka

OBRTNO ZDRUŽENJE
ŽALEC
Vsem občanom in delovnim ljudem želimo
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985
TOZD INDE VRANSKO
želi vsem občanom, delovnim-ljudem in poslovnim sodelavcem
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985
Novoletne želje za leto 1985
Malo za šalo, malo za res želimo:
Trgovcem
čimveč »posebnih dni«, da ne bi pozabili, kakšni so potrošniki. INDE
—	da bi novi Jazon končno našel zlato runo.
Juteksu in Kil
—	da bi »rdeči« izvoz postal »zelene barve .. .
HMEZADU-NOTRANJI TRGOVINI da bi bilo njihovo novo ime balzam za ušesa poslovnežev in ne več srhljivka.
Garantu
—	da bi se že vendarle odločili za novi abonma: za dramo ali . .. INŠPEKTORJEM
da bi se »poslednjemu planincu« pridružili še novi z osvojitvijo kapitalnih vrhov.
Upravnim delavcem
—	vsaj tako visoke OD, da jim ne bo treba iskati dopolnilnih zaposlitev.
ŠPORTNIKOM
— da bi »kralju« športna končno uspelo najti oskrbnika stadiona v Žalcu in da bi nanj zopet lahko pripeljal kraljico športa in športne novinarje.
Gostilničarjem
da bi se njihove registrske blagajne čimbolj kvarile, da bi bile noči res za spanje, ne pa za preludije ...
Hotelu Golding-Rubin
—	da državna nogometna reprezentanca ne bi več zašla v našo dolino, da jim ne bi bilo treba prej pospraviti sicer običajno praznih sob.
PETELINOM
—	dane bi kikirikali pred četrto zjutraj, sicer bodo morali po novem odloku o javnem miru za svoje početje odgovarjati.
Funkcionarjem
— da bi se še naprej tako številčno udeleževali proslav in prireditev.
TT Prebold
— vsaj dve praznovanji letno, da bi prišli pri kulinaričnih posebnostih vsi na vrsto, in še nekaj otvoritev brunaric, pa bodo tudi Golte rešene.
Gasilcem
—	da bi se tla pod novim gasilskim domom v Žalcu končno umirila, da njegovim uporabnikom ne bo treba nositi čelad.
SIP-u
—	vsaj pet košenj letno, da bi nogometno igrišče v Šempetru zopet lahko služilo svojemu namenu.
Obrtnikom
—	da bi jih škarje novega davčnega zakona kar najbolj obšle in bi tako ostali vsaj na zajamčenih OD.
Gradnji
—	še naprej tako visok kulturni nivo.
ŠOLARJEM
—	da z novimi — višjimi OD učiteljem ne bi preveč porasla storilnost.
KULTURNIKOM
—	da bi bil novi kulturni dom v Žalcu vsaj še enkrat večji, da bi imela lahko v njem vsaka družina svoj stol, če ga bo že plačala.
. M «J	<NK I	« *
HMEZADU — MLEKARNI
—	da bi ob kislih obrazih potrošnikov vsaj njihovo mleko v novi »pure-pack« embalaži ostalo sladko.
MESARJEM
— da krave ne bi bile več degenerirane in bi tako gospodinjam lahko ponudili tudi goveji rep (za juho) in možgane (pa ne svoje).
SIS-om
—	da bi bile njihove seje skupščin vsaj sklepčne in da bi golobu miru uspelo pomiriti duhove prispevnih stopenj.
DPO-jem
— da bi končno uspeli ustanoviti delovno skupnost in »pošlihtati« samoupravne akte, da ne bo več držalo, da je kovačeva kobila vedno bosa ...
HMEZAD-u DSSS
—	vsaj tako kvalitetno kadrovsko politiko kot imajo kvantitetne OD.
DELAVSKI UNIVERZI
— da bi za dopolnilno izobraževanje ne zmanjkalo zanesenjakov, ki dajo kaj nase in ne le na svoj žep.
FERRALITU
—	da bi v livarni zagotovili vsaj tako čiste delovne pogoje, da bi nekateri brez bojazni stopili vanje.
AGROSU
—	da bi preudarneje investiral v »krasne metale«, da bi se na koncu tudi v Sežani vedelo, kdo pije in kdo plača ...
DAVKARJEM
— da bi gorski reševalci končno uspeli z novo reševalno opremo rešiti proračun.
Zarji
—	da se ji zaradi novih kadrovskih rešitev ne bi bilo treba preimenovati v ZATON.
SAVINJI ŠEMPETER
—	da bi jim njihov prisluženi zlati ključ »centrala« vsaj pokazala, kitenja z njihovimi »hoblanci« so tako že vajeni ...
TOVARNI NOGAVIC
—	da bi ponovni ščebet lastovke razpotegnil v nameh kisle poglede na njene cene.
Naj bo dovolj. Tako kot ste zamerili, tudi odmerite, saj kljub vsemu dvigamo čašo za vaš uspeh in za vašo dobro voljo!	babica Mrazzz ...
DOBRIH ŽELJA IN NAČRTOV NE BI SMEL! POZABITI
Želja za srečo, zdravje v prihodnjem letu in stiskov rok bo v teh dneh čedalje več. Novo leto prihaja in vsi potihem upamo da bo lepše in boljše. Kako pa se na prve dni novega leta pripravljajo naši občani — kako jih bodo preživeli in kaj si za novo leto najbolj želijo, smo jih spraševali. Takole so Dovedali:
Marjeta Samec, uslužbenka, VrDje:
Silvestrovala bom kar doma, predvsem zato, ker Imam majhnega otroka in zato bi teže za dalj časa dobila varstvo. Tako bova z možem kar sama dočakala novo leto, ob televiziji in mogoče ob šahu. Rada bi koga povabila, pa imava premajhno stanovanje. Želja imam veliko, le da bi težko odgovorila, kaj si poleg zdravja še najbolj želim. Kajti če bo zdravje, se bodo tudi ostale želje že sproti uresničevale. Seveda je novo leto prelomnica in mogoče prav zato toliko govorimo o načrtih in željah.«
Slavko Pader, upokojenec, Griže:
-Želja za novo leto imam toliko, da bi jih komaj v treh dneh vse naštel. Zelo bi bil zadovoljen, če bi upokojenci dobivali nekoliko debelejše kuverte. Novo leto bom pričakal doma, ker je predrago, da bi si lahko privoščil razkošno in drago silvestrovanje. Zapeli bomo kakšno pesem in bomo vsaj takrat dobre volje. Vrsto let smo organizirali silvestrovanje
Marjeta Samec
v kulturnem domu v Grižah, ki ni minilo brez mene in kjer sem vedno pomagal.«
Jožica Razboršek, natakarica, Vransko:
-Že dvajset let sem zaposlena v gostinstvu in do sedaj še nisem bila prosta nobenega prvega januarja. Zato si niti ne morem zamisliti »napornejšega« silvestrovanja. Čeprav ne verjamem, da bo bolje, si še vedno želim, da bi prihodnje leto boljše živeli. Sicer pa bolj malo pričakujem od leta, ki prihaja; ko sem bila mlajša, je bilo to drugače. Delo pred
Slavko Padar
prazniki pa bo za gostinske delavce še posebej naporno. Marsikdo si ob teh dneh da duška in to tudi ni vedno prijetno.«
. Valter Trop, načelnik postaje, Zajec:
Železničarji tudi za novoletne praznike ne bomo prosti. Del zadnjega dne bom v službi, ko bodo nekateri že pošteno praznovali. V našem tozdu bomo pripravili zaključek leta in pripravili obdaritev za otroke naših delavcev iz drugih republik. Delali bomo tudi vse praz-
Valter Trop
Albina Gajiak
Pater Ajdič
Jožica Razboršek
nične dni in nato navajamo tudi stranke, predvsem zaradi pomanjkanja vagonov. Tako je pri nas novo leto čisto navaden dan in takrat moramo biti toliko bolj budni-glede na to, da se vsi veselijo. Le ena sprememba bo — spet bomo starejši za leto dni.«
Albina Gajšek, konfekcionarka, Vinska Gora:
-Silvestrovala bom doma, za novo leto pa bom obiskala prijatelje in sorodnike. Vse je že tako drago, da bi za silvestrovanje morala pošteno seči v žep. Poleg tega pa je potrebno še koga obdariti. Dnevi okrog novega leta so nekaj posebnega, vsi se na kaj pripravljajo, delamo načrte in si marsikaj želimo. Žal pa po praznovanju vse prevečkrat pozabimo na vse lepe želje in čas teče naprej ' tako kot v starem letu.«
Peter Ajdič, lanser proizvodnje, Prebold:
Novo leto bom dočakal kot običaino. V delovni organizaciji Ferralit bomo nekaj dni prej nazdravili novemu letu. Kako bom potem dočakal novo leto, še ne vem po vsej verjetnosti se bom kar sproti odločal. Naibrž bom odšel k tašči na kmetijo v Tabor. Novo leto je običajen dan, obrne se list na koledarju in datum se začne na novo pisati. Za prihodnje leto si želim, da bi naša temeljna organizacija Ferralita, strojni obrti, uresničila vse naloge, ki smo si jih zadali, ker je od tega odvisen debelejši kos kruha.
Marjana Natek
kovi kovinote kovi noteh na )vinotehna >tehna na
vaš
Srečno	poslovni
"«•M»	Pfi
1985	in
v tujini
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA 1N GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o.
SREČNO NOVO LETO 1985
Novoletna nagradna križanka
Pokrovitelj: Zarja Petrovče. Med pravilnimi rešitvami, ki jih morate poslati najkasneje do 10. januarja 1985 na naslov uredništva, bomo izžrebali tri nagrade:	2.000 din, 1.000 din
in 500 dinarjev.
EN DAN V KRAJEVNI SKUPNOSTI PONIKVA
Dolina jim je ostala bližja, a je še vseeno daleč
Malo je bilo nekdaj domačij na ponkovški planoti, v tem svetu pod obronki Gore Oljke in Klumberka, kjer so uudje brezskrbno zajemali vodo iz svojih vodnjakov. Suša je bila njihov največji sovražnik, sonce njihov zvest spremljevalec.
A odslej bo v tem delu Savinjske doline drugače. Nič več ne bo videti žensk, ki bi v brentah nosile vodo, ne kmetov, ki bi jo v sodih vozili iz bližnjih izvirov. Kajti v ta razkosani svet z globokimi in ozkimi dolinami je letos po vodovodnih ceveh končno priteklo toliko vode, kolikor jo potrebujejo.
POLEG VODOVODA ŠE NOVE CESTE
Izgradnja vodovoda Kale—Studence—Ponikva je bila letos ena osrednjih nalog v krajevni skupnosti Ponikva. Oskrba z vodo bo tako boljša, vendar še vedno ne zadovoljiva, še zlasti v Stebovniku in v Podkraju ter na sami Ponikvi, kjer so vodovodi že povsem dotrajani. Poleg dotrajanih vodovodov bo še vedno ostal tudi problem požarne varnosti, saj zmoglji-
vost tamkajšnjih virov zadostuje le za najnujnejše, ne pa tudi za gašenje kakšnih večjih požarov.
Poleg vodovoda so krajani Ponikve letos največ naredili na področju cestnih povezav.
V program so zapisali in do konca leta tudi uresničili posodobitev ceste v Studencih, med Ponikvo in Srednjo vasjo ter od Srednje vasi proti Kalam. Ob teh poteh v dolini pa niso pozabili tudi na povezovanje višinskih domačij z do-
Hiše so raztresene po okoliških b4egovih, le redko so takole strnjene skupaj
lino. Letos so iz tega programa uresničili štiri cestne odseke, zbrani denar pa oplemenitili s svojim delom.
Vse te dosedanje in hove ceste pa so v takšni krajevni skupnosti kot je Ponikva pravzaprav le kapljica v morje.
Komaj za silo so uredili kategorizirane ceste, poleg njih pa imajo še preko 20 km lokalnih. nekategoriziranih poti.
Slabe so, dotrajane, cesti pravzaprav komajda podobne, največ težav pa imajo z njimi v zimskem času. Krajevna skupnost namreč dobi — po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti — denar za zimsko službo le za dobre 3 km lokalnih cest, ostali km pa gredo v strošek krajevne skupnosti. Že lani so morali za pluženje in posipavanje cest odšteti 70.000 din. letos si o stroških sploh ne upajo razmišljati.
BO IZLETNIK ŠE VZTRAJAL?
Ponkovljani so letos v svoj program dela vključili tudi izgradnjo štirih avtobusnih postajališč. Tu so se jim stvari malce zataknile. A še bolj kot pri samih postajališčih jim stvari uhajajo z rok pri organiziranju rednih avtobusnih zvez.
Trenutno imajo dobro organiziran prevoz proti Titovemu Velenju, prav tako so lepo poskrbeli za prevoz najmlajših. Le avtobusnega prevoza med Ponikvo in Žalcem oziroma Celjem preko Velike Pirešice jim ne uspe in ne uspe
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Tovarn ni, obrt v povojih
Če bi pred nekaj desetletji ubirali pot skozi ponkovška naselja, bi marsikje naleteli na oglarje, ki so tam naokrog kuhali oglje še do konca prve svetovne vojne. Poleg njih pa še na domačine, ki so iz bukovega lesa pripravljali takoimenovani potoš za potrebe steklarske industrije. Nekateri domačini so žgali apno, v zimskih večerih pa so se marsikje poskušali v izdelovanju lesenih vil in grabelj, ki so zatem našle lastnika na bližnjih sejmih.
Danes je vsa ta dejavnost le še bolj ali manj lep spomin, ljudje tam naokrog pa si služijo vsakdanji kruh z delom v bližnjih tovarnah ali pa s kmetijstvom. Obrt je na Ponikvi še v povojih, pravzaprav le dve gostilni in še privatnik ali dva, ki si šele utirata pot, je moč najti v tej krajevni skupnosti. Potrebe po obrtnih dejavnostih pa so veliko večje, zlasti pogrešajo frizerja, kovača, mizarja, avtoprevoznika in pa mojstra, ki bi znal popraviti kakšen kmetijski stroj.
Ljudmila Sredentok
LJUDMILA SREDENŠEK, GOSTILNIČARKA NA PONIKVI: „Začetek naše gostilne sega v leto 1969. Takrat smo imeli prostore v Zadružnem domu na Ponikvi, hkrati pa smo gradili novo stavbo, kamor smo gostilno preselili 1979. leta. Takrat se je promet povečal, prostori so bili lepši, boljši, pridobili smo tudi več sedežev. Sedaj jih imamo poleti preko 100, pozimi, ko ni terase, pa okrog 70.
V gostilni sva zaposlena oba z možem, odprto pa imava vsak dan, razen torka. Mislim, da se nam na Ponikvi zelo pozna, ker nimamo nobene tovarne, da bi npr. pripravljali in kuhali delavcem malice, kot to počno drugod. Tako pa smo odvisni od tistih slučajnih obiskovalcev, ki zaidejo na Ponikvo."
Alojz Verdev
ALOJZ VERDEV., KMET S STUDENC: „S kmetijstvom se ukvarjam že 20 let. V glavnem sem se usmeril v živinorejo, poleg tega pa gojim tudi nekaj hmelja. Trenutno imam 20 glav živine, od tega 8 krav, ostalo so pitanci. Dnevno oddam okrog 25 I mleka.
Sem član TZO Gotovlje in z njimi tudi tesno sodelujem. Stalno je treba kaj urejevati, kupovati stroje. Le-te nabavljamo'v okviru strojne skupnosti. Poleg tega moramo gledati tudi na to, da na domačih 10-ih ha pridelamo kar največ hrane.
Doslej smo precej vlagali v razvoj kmetije, za vnaprej pa bomo videli. Dobili smo okrog 50 starih milijonov kreditov, nekaj od zadruge, nekaj od banke, in to je treba zdaj poravnati. Pri tem pa nas najbolj tepejo obresti, zato bo v prihodnje težko najeti še sploh kakšen kredit.
Ljudmila Volk
LJUDMILA VOLK, | GOSTILNIČARKA V STUDENCIH: „Z gostinsko . dejavnostjo smo pričeli leta ■ 1979. Prvi dve leti je bil promet ■ še kar zadovoljiv, sedaj pa so ■ svoje naredile cene bencina, tudi cene pijače. Poleg tega pa I imajo ljudje v okoliških vaseh še sami nekaj domače pijače, I take da si privoščijo le kakšno | pivo.
Gostilno, kjer je okrog 60 _ sedežev in kjer vsa dela oprav- I Ijam sama, imamo odprto vsak I dan popoldan, gostje pa lahko ■ izbirajo med pečenicami, kračami, postrvmi, kotleti na I žaru in še čem. Moram reči, da ■ hrana še kar nekako gte v pro- | dajo. Naši gostje so predvsem domačini, pridejo pa tudi od ^ drugod. Res pa je, da je ■ promet slabši v zimskih mese- I cih. Takrat je težko tudi za nas, ■ saj moramo sproti ročno čistiti dovoz do gostišča."
organizirati. Veliko je bilo že papirnate vojne v zadnjih letih. a zadnje bitke še niso izbojevali. »Predvsem po zaslugi delavcev Izletnika,« je menil predsednik sveta krajevne skupnosti, »ki nimajo posluha za bolj oddaljene kraje in gledajo le na svoj zaslužek.«
Kdaj bodo ta-problem rešili. ne vedo, upajo le, da bo to čimprej. Poleg bitke za redno progo pa bijejo tudi bitko za
Osebna
izkaznica
kraja

število prebivalcev: 774 kmečko prebivalstvo: 213 zaposleni: 240 število gospodinjstev: 192 naselja: Ponikva z zaselki Srednja vas, Brezovo in Spodnja Ponikva; Studence z zaselki Marof, Stebovnik in Vrhe ter naselje Podkraj
postajo v Socki. Iz marsikatere domačije morajo namreč ljudje po 3 km in še več pešačiti do Pirešice ali pa Vodos-teča. zato bi bila postaja v Socki marsikomu dobrodošla.
KMALU VEČ TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV
Redni avtobus bi omilil osamljenost planote, telefon bijo do kraja odpravil. Izgledi zanj pa v zadnjem čas niti niso tako zelo slabi.
Trenutno imajo na Ponikvi dva aparata iz Titovega Velenja in eno javno govorilnico, pa še ta dela le kakšna dva meseca na leto. V naslednjih mesecih naj bi Ponikva skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo Galicija dobila sedanjo petrovško centralo. Če bodo dogovori uspešni, bodo Poni-kovljani dobili 50 priključkov.
Z deli bi radi pričeli čimprej, vendar morajo delavci PTT-ja prej izdelati projekt, predračun in pripravit kup drugih papirjev, ki bodo obema krajevnima skupnostima najbrž samo zvišali stroške.
In ko smo že ravno pri delavcih PTT-ja — ti jim nasploh povzročajo najbolj sive lase. Po tistem, ko so jim že nekaj časa dnevno dostavljali pošto, razen ob sobotah, se jim bo sedaj začelo dogajati, da bodo pošto prejemali le enkrat na teden. Jezijo se v krajevni skupnosti, jezijo se v šoli, jezijo se krajani, saj pošta prihaja ponavadi zmeraj prepozno. Krivde Ponkovljani ne valijo toliko na tistega poštarja. ki ubira pot med njihovimi domačijami, temveč bolj na samo organizacijo poštne službe. Ljudje vedo, da ni denarja, da je težko dobiti dobre poštarje, ne razumejo pa tega, da morajo biti ljudje v hribih vedno potisnjeni na rob.
ŽIVAHEN UTRIP KLJUB PROSTORSKI STISKI
Da ne boste mislili, da ljudje na Ponikvi samo jadikujejo. Sploh ne. Sami znajo zavihati rokave, radi pohvalijo tisto, kar se pohvaliti da, silno so gostoljubni in prijazen obraz kažejo obiskovalcu na vsakem koraku.
Ponkovljani so znani tudi po tem, da znajo dobro in lepo zapeti, o čemer pričajo mešani. ženski in mladinski zbor.
Malce težav imajo sicer z oddaljenostjo zborovodje, pa z dobro voljo premagajo tudi
Kuštrov Johan - eden najstarejših I Ponkov/janov
Wmm
i i i i
i i i i i
Ce boste med Ponkovljani povprašali za Ivana Cokana, vas bodo domačini čudno pogledali. Če pa boste vprašali za Kuštravega Johana — o njem vam bo vsakdo vedel povedati besedo ali dve. O tem, kako zna pogovor vedno na smešno plat obrniti, ali o tem, da mu nikdar ni bilo težko poprijeti za delo pri sosedu, sovaščanu ali pa vam bo morebiti pripovedoval o tem, kakšen veseljak da je Kuštrov Johan.
Tam, čisto na koncu makadamske, pravzaprav že kar gozdne poti v Studencih, stoji njegova hišica. Že od daleč je moj prihod opazoval prijazen kuža in opozarjal nanj Kuštravega Johana, ki je nekaj brkljal okrog voza na dvorišču.
Ko mu segam v roko, njegov stisk je močan in krepak, kot se za pravega kmečkega očanca spodobi, se malce razgledam naokrog. Pod mano visi breg strmo navzdol, nad hišo se dviga strmo navzgor, še tisto malo zemlje, ki jo je videti izpod suhe trave, pa je težka, rdeča in mastna ila. „Pa ste vse življenje prebil tukaj," sem bila radovedna? „Skozi, kako pa misliš.
je razložil, „in tukaj bom ostal," je še
Tukaj sem bil rojen," pribil.
Usodo so mu v kmečko zibel položile rojenice pred 78-imi leti. Trda je bila ta usoda, v njej se je prepletalo le delo v tovarni z delom po okoliških bregovih, ki so iz Johana hoteli iztisniti srce in dušo, preden so mu dali svoje borne darove. Na teh hribih je morebiti lepo izletnikom, domačinom biti ne more. Naj so hribi še tako lepi, hudičevo jih prekolneš, če moraš dan na dan v breg, pa spet nizdol.
Johanu danes niti ni treba več gristi kolen v strmi breg dan za dnevom. „Veste," se je takoj razgovoril, „nazadnje sem 15 let delal v Ferralitu, sedaj pa jim že 18 let jemljem tiste dinarje." Razpotegnil je usta v nasmeh in dodal, da je pravzaprav vse skupaj le „tringelt, tisti milijon pa sto, kolikor dobivam. Včasih nas niso nič prijavljali po delavnicah, zato pa imam le polovično pokojnino. Pa saj ne bo nič bolje, tudi če bom glasen," je modroval.
V prijazni kmečki kuhinji je tekel pogovor. O tem, kako je moral Johan med vojno na delo v Nemčijo, o njegovih dveh ha zemlje, ki je silno težka in jo je težko ukrotiti, pa o tem, da ima še edini tam naokrog vprežno živino, da sta si otroka, ki sta prišla na svet, potem ko sta se vzela z dekletom iz bližnje domačije, poiskala debelejši kos kruha v dolini. O tem in še o marsičem drugem se je razgovoril moj sogovornik.
I I
Med pogovorom je sklenil roki, se oprl ob ròb mize in kar oživel je njegov obraz, obkrožen s sivimi lasmi, koje nadaljeval svojo pripoved o tem, kako lepo je zdaj na njegovi domačiji, ko so mu pred kratkim napeljali vodo. „Zmeraj sem govoril, da je voda več vredna kot pa luč," je razpredal svoje misli. „V hlevu in v hiši jo imam," je bil zadovoljen.
Ponosen je bil Johan na to svojo pridobitev. Kot je vsemu hudemu navkljub ponosen na svoj kos rdeče zemlje, na svojo v breg prislonjeno domačijo, ponosen na to, da ga ljudje radi sprejmejo medse.
NA PONIKVO JE PRIŠLA TUDI TOMŠIČEVA BRIGADA
Aprila 1944 so na Ponikvi ustanovili krajevni odbor Osvobodilne fronte. Ponikva je veljala za osvobojeno ozemlje in tam je bil nekaj časa tudi Okrajni odbor OF. Zaradi velike oddaljenosti in konspiriranih bolnic v Gornji Savinjski dolini so bili na tamkajšnjem področju od poletja 1944 bunkerji za lažje ranjence. Leta 45 so se tam spopadli borci Tomšičeve brigade z Nemci. Leta 1966 so okrili spominsko obeležje padlim, ustreljenim in v taboriščih umrlim Ponkovljanom.
to. Brez zvrhane mere dobre volje najbrž tudi ne bi mogli nastopati v njihovi dvorani, ki si tega imena niti ne zasluži iti je bolj pošteno, če ji pustimo kar njeno prvotno ime:
hmeljska sušilnica. V njej potekajo tudi vse ostale prireditve. z njo morajo biti zadovoljni tudi člani Kulturnega društva Risto Savin, ki so v zadnjem času precej poživili svoje delo. in tudi vsi predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Hmeljska sušilnica je namreč edini uporaoeft prostor na Ponikvi, Imajo sicer tudi šolo. vendar je prav tako stara, potrebna obnove, kar seji obeta prihodnjedeto. njeni prostori
pa so potrebni 56-im učencem od prvega do četrtega razreda, popoldne pa še malčkom, ki obiskujejo 80- in 120-urni program.
Pogoji za delo so torej vse prej kot dobri, vendar imajo Ponkovljani dovolj volje, da so znali počasi, a vztrajno razvijati svoj kraj. Zato jim pa tudi ni vseeno, da sedaj, ko so uredili ceste, vodovod, ko se jim obeta telefon, marsikdo hoče imeti svoj vikend na okoliških gričih. Še zlasti, ker njihovi lastniki ponavadi dobijo gradbena dovoljenja na najlepših kosih zemlje, domačini. ki živijo s krajem in bi ga radi razvijali naprej, pa ostajajo praznih rok.
IRENA JELEN
TRIJE DNEVI V MAKEDONSKI VASI TRKANJE
Srečanje naj bi bilo začetek tudi gospodarskega sodelovanja
Pozdravljanje z zastavicami na začetku vasi, stiski rok, pesem, in veselje vaščanov Trkanja ob sprejemu gostov iz Žalca oziroma Kmetijske zadruge Savinjska dolina je kratek opis sprejema Žalčanov v Makedoniji. Za prisrčen sprejem, ki so ga pripravili naši gostitelji, bi težko našli prave besede. Staro in mlado je sodelovalo, vsi so bili na nogah, da bi kar najlepše pokazali to, kar Slovencem tako primanjkuje.
S kruhom in soljo so nam postregli ob prihodu in s tem izrazili po starem slovanskem običaju, da smo dobrodošli v njihovih do-
programu, ki so ga pripravili. S pesmijo in plesom je folklorna skupina prikazala običaje naših gostiteljev, predstavili pa so se tudi pevci Savinjskega okteta.
Obisk v Trkanju ni bil le sodelovanje v televizijski oddaji, ampak sta se ekipi domačinov in Kmetijske zadruge Savinjska dolina pomerili še v nogometu, odbojki, šahu in v raznih šaliivih tekmovanjih, kot sta vlečenje vrvi in metanje kamna. Trkanjci so v nogometu gladko zmagali z veliko prednostjo, v vseh ostalih disciplinah pa so bili boljši Savinjčani.
predejo, tkejo, pletejo, vezejo ob pesmi in se ob marsičem pogovarjajo.
Za televizijsko oddajo Znanje-imanje bi dvorana zadružnega doma morala biti vsaj še enkrat večja, da bi lahko sprejela vse, ki so hoteli gledati snemanje za celotno področje jugoslovanske televizije. Poleg zanimivega kulturnega programa so se mladi pomerili v poznavanju kmetijstva. Žalsko občino je zastopala ekipa mladih zadružnikov iz Tabora in sicer: Renata Križnik, Milan Lesjak in Milan Kovče.
Obisk Žalčanov v Trkanju naj se seveda ne bi končal le s tem
Ritem makedonskih narodnih je »dvignil« večino prisotnih v dvorani kulturnega doma
movih. Trkanjci so bili organizatorji televizijske oddaje Znanje — imanje. Poleg tega so nam pokazali še kopico zanimivosti iz njihovega vsakdanjega življenja.
Trije dnevi so bili komaj, da smo vsaj približno spoznali njihovo življenje. Dvorana kulturnega doma je bila nabito polna ob
Za srečanje so domače ženske pripravile razstavo ročnih del. Po obsegu so prednjačile domačinke, ki so tudi prikazale, kako pod njihovimi spretnimi prsti nastajajo ročna dela. Še vedno najraje delajo skupaj. Obdržal se je star običaj, da se v dolgih zimskih večerih zberejo po domovih in
srečanjem. Zato so se predstavniki občine Kočani, kamor spada krajevna skupnost Trkanje, s predstavniki žalske občine pogovarjali o možnostih gospodarskega sodelovanja, ki bi bilo možno na različnih področjih, medtem ko do sedaj pravzaprav ni bilo nobenih stikov.
Stari del Trkanja počasi izginja
Življenje v vasi seje spremenilo
S kamenjem posuto in z grmičevjem preraščeno in neprijazno je področje med reko Bregalnico in osogovskimi planinami, kjer leži Trkanje. Le drobnica si tod najde ožgano in porumenelo travo, ki jo že dolgo ni namočil dež.
Vas Trkanje se je še pred desetletji dvigala precej više pod zaobljene vrhove osogovskih planin, v zadnjih delih pa stari predel vasi na hribu počasi in vztrajno izginja. Na novi del vasi spodaj so Trkanjci najbolj ponosni, stari del pa je priča njihovega življenja v preteklosti in je zato še toliko bolj zanimiv. Starinsko podobo je nekoliko spremenila ozka asfaltna cesta, ob kateri so še kamnite ograde, ki radovednim pogledom zastirajo celovitejši pogled na dvorišča hiš, izza katerih je slišati meketanje koz in ovac. Na cesti pa se brezbrižno sprehajajo pujski.
Novo Trkanje pa raste vse hitreje, odkar so na njihova polja speljali vodo iz bližnje‘akumulacije. Okoli 1400 ljudi živi v tej vasi, ki spada v občino Kočani.
Pred dobrimi petnajstimi leti so na njihovih poljih prvič posadili in poželi riž in od takrat naprej se življenje izboljšuje.
Dobra tretjina vaščanov so kooperanti tamkajšnje zadruge Galeb. Poleg riža proizvajajo še v večjih količinah fižol, sadje in
zelenjavo. Najbolje imajo urejene proizvajalne odnose s kmeti prav pri pridelovanju riža. Zadruga jim priskrbi seme in zaščitna sredstva. Skupno pridelajo okoli 4000 ton riža, ki ga nato luščijo in pakirajo v svoji tovarni. Od tu prihaja na tržišče kot kočanski riž.
Veliko starejša in tradicional-nejša kot proizvodnja riža je v Trkanju ovčereja. Kmetje imajo
okoli pet tisoč ovac, zadruga pa okoli tri tisoč. Zadnja leta dokaj uspešno izvažajo jagnječje meso predvsem v Italijo, ki je, kot pravijo, zelo zahteven kupec.
Devize, ki so jih s tem prislužili, so naložili predvsem v izgradnjo tovarne detergentov, ki so jo letos novembra slavnostno odprli. V zadrugi so namreč vrsto let razmišljali, kako bi koristno
uporabili odpadke, ki nastanejo ob luščenju riža. V čistilna sredstva mešajo predelane riževe lu-ščine, in tako so prvi v Jugoslaviji, ki so jih koristno vnovčili.
Zadnja leta so na območju zadruge odkrili vrelce tople vode, in okoli 24 hektarjev rastlinjakov že poskusno ogrevajo s to vodo, s katero so nadomestili zelo drago ogrevanje z mazutom. Vseh možnosti za izkoriščanje tople
vode še zdaleč niso izkoristili, in pravijo, da bi bile to tudi velike možnosti v medsebojnem sodelovanju kočanske in žalske občine, zlasti pri proizvodnji in prometu z zgodnjo zelenjavo, ki jo v zimskih mesecih povsod primanjkuje. Morda bomo v kratkem iz teh rastlinjakov dobili njihovo zelenjavo tudi k nam.
Marjana Nj/Jfek
Trkanjci že več stoletij slovijo po svoji gostoljubnosti
O tem pripoveduje tudi legenda, ki je povezana z nastankom imena te vasi. Pred turškim vdorom na Balkan so vaščani vsako leto organizirali za njihov vaški praznik (slavu) teke. Na ta tekmovanja so povabili liudl iz sosednjih vasi in tako so tekmovali v teku in konjskih dirkah, kar v njihovem jeziku pomeni, da so »trkali«. Tako je vas dobila značilno ime, gostoljubnost pa jim je prav tako še ostala do današnjih dni in kot kaže jo tudi izredno dobro ohranjajo. Da to drži, smo se prepričali tudi mi.
Iztok H ari:
BIL SEM EDEM PRVIH ČLANOV TOK MEGA
Pred dobrimi petimi leti, potem ko se je vrnil s začasnega dela v Nemčiji, je iztok Hari skupaj z danes že pokojnim Nikom Žav-skim odprl tiskarsko delavnico v Podlogu. Združila sta delo, denar in znanje, po težavah v začetku pa sta že kaj kmalu postavila za svoje stroje tudi prve delavce.
1980 sta ob solastnika delavnice sodelovala pri ustanovitvi Hmezadove TOK Mega ir. se med prvimi tudi vključila v zadrugo. S pomočjo njenih. delavcev in pa lastnega sovlaganju sta se tudi preselila v sodobne prostore v Novem Celju.
Danes vodi papirno galanterijo,
kot je uradni naziv delavcev, Iztok Hari sam, pri delu in organizaciji pa mu pomagata še solastnici. Poleg njih delajo še trije zaposleni delavci.
Z novimi prostori se je lastnikom in delavcem izpolnila velika želja. V prihodnje bi radi dokupili še nekaj sodobnejših strojev, povečali obseg proizvodnje in zaposlili več novih moči. Še naprej se bodo tako uspešno vključevali v TOK Mega. Z njimi dobro sodelujejo, preko Mege nabavljajo tudi ves potreben material in sklepajo posle po vsej Sloveniji.
In še nekaj je značilno za to
Iztok Hari z enim Izmed sodelavcev za svojim strojem v Novem Celju
delavnico za nekdanjo mogočno iz Celja; ekipe, ki se lahko poh-graščino v Novem Celju: papirna	vali z večkratnim naslovom
Galanterija Iztoka Hari-Judita in	občinskih prvakov, bili pa so
Milojka Zavski je pokrovitelj eki- fantje tudi zmagovalci številnih pe malega nogometa Aškerčeva velikih turnirjev.
N
mm mmmf\
Mari Izldv-Juda 6 Za/* i Mote
NOVO CELJE • 63301 PETROVČE Tel.: (063) 710-069
IZDELUJEMO V OFSET TEHNIKI:
IIIM
BLOKE, BROŠURE, PROSPEKTE, ETIKETE, GARANCIJSKE LISTE, DOPISE, LETAKE TER VSE VRSTE OBRAZCEV
N
FOTO - TONICA
ŽALEC
Šlandrov trg (telefon: 710-561)
ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985
Stranke obvešča, da se s 1. 1. 1985 preseli v nove delovne prostore na Šlandrovem trgu št. 9.
še vnaprej se priporoča!
Srečanje upokojencev
Konec decembra so delavci Juteksa pripravili srečanje svojih upokojencev. Od vabljenih 108 se je priioditve udeležilo kar 92 povabljenih. Nekdanji delavci, ki so bili nadvse zadovoljni, da so lahko ponovno prestopil', vrata Juteksa, so ob tej priložnosti dobili denarno nagra Jo za minulo delo, obenem pa so jim podarili še camp prik olico. Le-ta bo poslej na voljo samo njim, postavili pa jo bode. v Podčetrtek.
Ü
X
VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985
V	J
	
r	
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM SODELAVCEM
SREČNO 1985
\____________________________/
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŽALEC
Razpis
nalog občinskega raziskovalnega programa sa lato 1986
V letu 1985 bo Občinska raziskovalna skupnost Žaiec sofinancirala izdelavo naslednjih nalog:
1.	Onesnaženost zraka z S02 in dimom v občini Žalec in izdelavo katastra virov onesnaževanja — II. faza
2.	Izboljšanje tehničnih postopkov pridelovanja hmelja - III. del
3.	Raziskava kraških jam
4.	Dolgoročna oskrba mesta Žalec s toploto
5.	Druge naloge
Nosilce in izvajalce prosimo, da prijavijo svoje naloge.
Rok za prijavo ja 15. februar 1986.
Podrobnejše informacije dajejo Skupne službe SIS občine Žalec, Kardeljeva ul. 12, telefon: 710-010.
Tatjana Podbregar, predsednik delovne skupnosti, je prerezala trak ob otvoritvi
KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTU
VLibojah tokrat 26 nastopajočih
Obnovljena in zelo prijetno urejena dvorana Delavsko-prosvetnega društva Svobode iz Uboj je bila pretesna, da bi sprejela vse ljubitelje narodnozabavnih viž od blizu in daleč, ki so konec novembra želeli prisluhniti nastopajočim na tamkajšnji reviji narodnozabavnih ansamblov.
Prijateljsko srečanje ansamblov, ki nima in tudi v prihodnje, po besedah organizatorjev, ne bo dobilo tekmovalnega značaja, je bilo tokrat že dvanajstič za-
povrstjo. Letos so obiskovalcem na dveh koncertih zapeli in zaigrali godci iz 24-ih ansamblov. Poleg njih pa so za prijetno popoldne v Libojah poskrbeli še pevci frankolovskeaa kvinteta in sodelavca Žveplometra radia Celje.
Na libojskem odru so tudi tokrat nastopili nekateri ansambli, ki na tej prireditvi sodelujejo že od vsega začetka; to sta ansambla Francija Zemeta iz Vojnika in Veseli hmeljarji iz Žalca. Poleg obeh so na prireditvi, nad katero so tudi letos prevzeli pokroviteljstvo delavci Keramične
industrije Liboje, sodelovali tudi ansambli, ki so osvajali lovorike na festivalih v Števerjanu in na Ptuju, nekaj pa je bilo takih, ki so pred številnim poslušalstvom prvič raztegnili svoj meh.
Vsa organizacijska in pripravljalna dela v Libojah so opravili člani domačega društva Svoboda v sodelovanju z občinsko Kulturno skupnostjo in Zvezo kulturnih organizacij, na pomoč pa so jim priskočili še delavci domače krajevne skupnosti in nekaterih delovnih or-
ganizacij.
Irena Jelen
Mimlfiiiijio
N. Richard Nash — Vzhodnik deževje; Prešernova zbirka; Cankarjev Leksikon — Svetovna književnost; Antonija Isa-kovič — HIP 1,2; Janez Cigler — Sreča y nesreči; Juš Kozak — Šentpeter; Vitomil Zupan — Menuet za kitaro; Janko Kersnik — Ciklamen in agitator;Dra-go Jančar — Galjot.
Antologija — Možje z orožjem; Nada Matičič — Končnost; Alfred Andresch — Zanzibar ali poslednji razloa: James Welch — Zima v krvi; Lisa Alther — Družinski album, 1,2; Micher Deon — Zeleni mladenič pri dvajsetih; Archibald Cronin — Dragocena leta; Willi Heinrich — Počitnice v onstranstvu in Kitajske pravljice 1,2; Ditrich Langen — Nespečnost; Ace Mermolja, Marija Čuk — Igra v matu; Antologija — Od sna do zvezd.
Borut Pečar
JANUARJA
PREMIERA
Pred dnevi so igralci dramske sekcije Vrba, sicer člani kulturnega društva Vrbje, nastopili na republiški reviji gledaliških skupin v Dolenjskih Toplicah z Miraklom o sveti Neži. Za to prizadevno amatersko dramsko skupino pomeni uvrstitev na republiško revijo veliko priznanje in spodbudo. Že sredi januarja pa se nam bodo predstavili s Shakespearovo komedijo Sen kresne noči, adaptacija in režija pa sta v rokah Bogomira Verasa in Ljerke Belak.
jk
Če bi bil smetar, pa bi si nekaj izmislil
VIO ŽALEC -TOZD OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER PREBOLD
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
ČISTILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja dva meseca.
Prijave pošljite v desetih dneh po objavi. Natop dela takoj.
nama
TOZD Veleblagovnica Žalec
objavlja razpis za zaposlitev
upokojenk (2 za Žalec in 1 za Levec)
za vzdrževanje čistoče in reda v javnih sanitarijah.
•
Rok za prijavo je do 15. ia-nuarja 1985. Kandidate naj pošljejo vloge v poslovodstvo veleblagovnice Nama v Žalcu.
Pričakovala sem drugačnega sogovornika. Takšnega, ki ga bo težko zvabiti v vode intervjuja, ki mu bo odveč potrkavanje na njegovo otroštvo v Savinjski dolini, ki mu bo v nadlego, da ga hočemo narediti za svojega zdaj, ko njegovo ime izgovarjajo s spoštovanjem.
A kako napačna je bila presoja, porojena v moji domišljiji, kajti malokdaj naletiš na tako prijetnega sogovornika kot je Borut Pečar-ka-rikaturist, sicer pa Petrovčan po rodu.
„KO SANJAM NAJLEPŠE, SANJAM O TRAVNIKU ZA NAŠO HIŠO"
In o njih, Petrovčah, sva najprej govorila. 0 času, ki se mu je s slikarsko natančnostjo zarisal v spomin. Tako natančno in globoko je tiščal v njem, da je tiste dni opisal v knjigi in da jih bodo zabeležili na filmski trak.
„Zapisali ste, da je bil čas otroštva vaš najlepši čas," sem ga spodbudila. ,,V Petrovčah sem se rodil leta 31," se je takoj razgovoril, „in živel tam do leta 39." Nato je prišla vojna vihra.
„Oče je bil kot učitelj premeščen v Škocjan, tam sodeloval s partizani in bil nosilec partizanske spomenice." Zaradi očetovega dela so tudi Borutu, njegovi materi ter bratu in sestri tla postala prevroča, zato so jo ubrali za njim. V partizane.
Pustila sva vojni čas, kajti ni mi do tega, da brskam po starih in marsikdaj nezaceljenih ranah.
„Se danes vračate v Petrovče," sem ga raje vprašala. „Ne vračam se, tam nimam sorodnikov," je razložil. In nadaljeval: „Kadar pa grem tam mimo, me vedno povleče tja. Ustavim se, grem skozi vas in podoživljam mladost, ki se mi zdi neverjetno lepa. In ko sanjam tiajlepše, sanjam o travniku za našo hišo."
„Danes tega travnika najbrž ni več," sem bila radovedna. „Ve-
HUMANOST NA PRAVEM MESTU
Osnovnošolci iz Prebolda smo bili presenečeni, ko nas je kmet Franc Potočnik iz Kaplje vasi povabil, da lahko pridemo obirat jabolka, ki so še ostala v njegovem sadovnjaku. Nabrali smo jih okrog 700 kilogramov, služila pa nam bodo kot priboljšek prehrani. Njegova humanost je bila na pravem mestu, saj vemo, da so po mnogih sadovnjakih ostala jabolka nepobrana in so zgnila. Zato naj bo to dejanje v premislek drugim, saj želimo, da bi bilo takih kmetov še več.	$0lska skupnost
OŠ Prebold
lik razvoj so naredili v Petrovčah. Ko sem bil otrok, so v Petrovčah zgradili le eno hišo v celi vasi," se je spominjal.
In dopolnjeval zgodbo svojega življenja. O tem, kako polni so bili ljudje idealizma ob svobodi, kako je gradil progo Samac—Sarajevo,	Brčko—Ba-
noviči, pa o tem, kako se je začel ukvarjati s športom oziroma natančneje z orodno telovadbo.
Malokdo ve, da je Borut Pečar sodeloval v državni vrsti, da je tekmoval na več mednarodnih tekmah in kot krona vsega sodeloval na svetovnem prvenstvu v Rimu.
„KARIKATURA JE RESEN KOMENTAR"
Tako kot se je nekdaj preizkušal v športu, tako se danes preizkuša v karikaturi.
Med delom njih, prikazanih na njegovi decembrski razstavi v Ljubljani, je tekel ppgovor. Vmes pa je razlagal svoje karikature. Vsepovsod množica znanih obrazov, dogodkov, problemov na njegovih karikaturah. „Delam kot projektant," je pripovedoval, „karikatura, ta moja novinarska zvrst, je moj komentar na svet okrog mene. Toda če hočeš biti kritičen, moraš poznati stvari. Zase trdim, da sem informiran, da znam brati med vrsticami. To je nujno, da ne udariš mimo," je razlagal.
Opazovala sem njegove karikature. Mnoge so zelo kritične.
„Kakšen je odziv ljudi," me je zanimalo? „Tisti, ki globlje, poznajo stvari, jih doživljajo kot jaz, jemljejo karikaturo kot resen komentar, drugi se posmehnejo.
Nimam pa zaradi kritičnosti nobenih neprijetnih posledic," se je nasmejal.
Ogledala sva vse razstavljene karikature. Predstava ljudi o tem, kako nastajajo, je najbrž drugačna kot je rojevanje karikatur v resnici, sem razmišljala. „Res so stvari tako izčiščene, da zgledajo enostavno. Vedno sem hotel s čim manj sredstvi povedati čim več, biti jasen, odkrit, ne želim zamegljevali problemov."
In takšen je Borut Pečar. Ne le v karikaturah. Tudi v pogovoru.
V življenju. Poln je vedrine, poln optimizma, . poln življenjske energije. „Če bi bil smetar, pa bi nekaj pogruntal," je pribil ob
slovesu.
Irena Jelen Foto: Ljubo Korber
Med nastopajočimi so bili tudi člani Hmeljarskega instrumentalnega kvinteta iz Velike Rrešice, ki letos slavijo desetletnico svojega delovanja.
ŠEMPETER
Prizidek, spominsko obeležje in računalnik
Letošnji praznik republike bodo učenci in kolektiv osnovne šole Bratov Juhart iz Šempetra zapisali v šolsko kroniko z velikimi črkami. Dograjena šola, odkritje bronastih reliefov bratov Juhart in računalnik so pridobitve vredne tega zapisa in pomenijo izredno pomembno pridobitev za sedanjo in bodoče generacije. Sicer pa so učenci, vsem prisotnim na osrednji občinski proslavi ob dnevu republike, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik občinske konference SZDL Janez Meglič, z bogatim programom dokazali, da je njihova dejavnost
zelo bogata.
Pred desetimi leti je bila zgrajena nova šola, vendar je bila zaradi hitrega razvoja kraja in večanja števila učencev sedaj nujna dograditev. Sedaj bodo učenci lahko obiskovali pouk v eni izmeni, pridobili pa so tudi nujne prostore za interesne dejavnosti. Učenci, v imenu kolektiva pa ravnateljica šole Gi-zela Kan, so se delovnim ljudem in oBčanom žalske občine zahvalili za sredstva samoprispevka, s pomočjo katerih je bila dograjena šola. Marjan Divjak, predsednik režijskega odbora za izgradnjo šole, pa je ob tej pri-
ložnosti poudaril, da so učenci, učitelji in starši opravili veliko udarniškega dela.
Šola doslej ni imela ustreznega obeležja v spomin na brate Juhart, po katerih je poimenovana. Bronaste reliefe je izdelal akademski kipar Anton Herman. O liku bratov Juhart je spregovoril Karel Koren, ki je skupaj s pionirji tudi odkril spominsko obeležje.
Omenili smo že pomembno pridobitev za posodobitev pouka: računalnik, ki so jim ga poklonili delavci SIP-a.
jk
"S---------------------------------------------------------------------------------- ----
December 1984 — SAVINJSKI OBČAN 13
x ^BjörüßdiL hditkA
Novoletne želje
Izvedli smo anketo s sošolci o tem, kaj mislijo o željah v naslednjem letu, kakšna so njihova Dričakovania. kie in kako bodo praznovali novo leto. Takole so nam povedali:
Nataša Košmrlj, 4. a: „Želim si, da v naslednjem letu ne bi bilo več lakote in vojn na svetu ter da bi vsi otroci, črni in beli, živeli v ljubezni in sreči. Sama pa pričakujem, da bom imela lepši uspeh v šoli, saj bodo potem tudi počitnice čudovite. Novo leto bom praznovala doma s starši in sorodniki."
Ivica Tajnšek, 4. b: ,,V letu 1985 si želim novo kolo, ker se rada vozim na izlete. Od naslednjega leta pričakujem dober uspeh v šoli. 29. decembra bova z mamico odšli v Podgoro, kjer bomo skupaj s prijatelji praznovali. S teto in stricem bomo odšli gozd po smreko, doma pa jo bomo'okrasili z okraski, ki jih bova naredila z bratrancem."
Nana Mogu, 4. c: V novem letu si želim, da mi učna snov ne bi delala težav, da bi s sošolci ostali skupaj, da bi bila šolska vrata odprta do 7. ure, da bi bila zdrava in da bi otroci v Afriki ne trpeli lakote. Želim si več sončnih dni in računalnik. Novo leto bom praznovala doma s starši in prijatelji. Gledala bom televizijo in se veselila."
Aleš Repnik, 3. c: j,V naslednjem letu si želim predvsem srečo in zdravja ter da bi lačni otroci dobili dovolj hrane in da bi bil mir na svetu. Novo leto bom praznoval doma."
Irena Cunk, 8. a: ,,Ne iščem žalosti, ne sovraštva, želim si le srečo, veselje, mirno in veselo živlienie. Brez voin! To je največja želja nas ... in za vas. Od naslednjega leta pričakujem boljši učni uspeh, mir v Jugoslaviji, leto brez umorov, želim konec vseh vojn, zaradi katerih nedolžni umirajo in stradajo. Skratka, v novem letu upam na boljše.
In kje, kako boste praznovali novo leto vsi ostali? Ne vem! Ne vem tudi, kakšne in katere želje imate skrite v srcu. To veste le vi, zato je prav, da je to le vaša skrivnost, kajti nihče ne ve, kaj nas še čaka.
Kulturni dan na drugačen I način
Na šoli smo v reden šolski urnik uvedli uro interesnih degl javnosti. Delo vodijo mentorji, potekajo pa istočasno na celi ■ šoli, in sicer ob četrtkih četrto učno uro. Sedaj se lahko tudi I vozači uspešno vključujejo v dejavnosti, ki jih zanimajo.
Delo je zelo razgibano in zanimivo, zato smo se odločili, da
■ pripravimo kulturni dan na drugačen način. Povabili smo starše, da bi jim pokazali, kaj vse nas zanima in s čim se ukvarja-_ mo poleg rednega pouka. Pridružili so se nam učenci podružnične šole Letuš. Razdelili smo se po interesnih dejavnosti v skupine in dobesedno zavzeli vse kote v šoli, pa je ■ še zmanjkalo prostora. Saj ni enostavno najti prostor za delo cele vrste dejavnosti, kot so: pravljična, lutkovna, folklorna,
! filmska vzgoja, moderni plesi in vrsta drugih dejavnosti. Oglasil se je tudi šolski radio, uredniški odbor pa je ob koncu dela že ■ razdelil posebno številko šolskega glasila. Starši so hodili iz prostora v prostor in si ogledovali delo skupin. Ta kulturni dan h je bil za vse zelo zanimiv. Le redki so bili tisti starši, ki ta dan niso mogli priti v šolo. Po končanem delu smo učenci odšli ■ domov; starši pa so ostali na roditeljskem sestanku.
■	Nataša Prislan,
OŠ Braslovče
MOJ PRVI IZDELEK
Nekega dne sva se z Lukom odločila, da bova izdelala ladjo. Na to misel sva prišla, ko sva v pro-• ;	•■■■ id; -)
Ze naslednji dan sva kupila material in pričela z delom. Najprej sva si ogledala posamezne dele. Zlepila sva jih, kot je bilo v načrtu, preden pa sva sestavila trup, je trajalo kar precej časa. Nato sva se lotila kabine. Sestavl|anje je bilo zelo zapleteno, toda uspelo nama je. Na vrsti so bili
jambori. Te sva kaj kmalu '
narejena, sva jo polakirala in prebarvala. Tàko sva odnesla v Lukovo sobo in je sedaj za okras. Je zeio lepa.
Aleš Novak, OŠ Žalec

VESTI IZ ŠOLE
NADE CILENŠEK GRIŽE
Učenci so ob 40-letnici smrti Nade Cilenšek obiskali Kandrše na Moravškem, kjer je 24. 12. 1944 pod okupatorjevimi streli padla prvoborka Nada Cilenšek, po kateri se šola tudi imenuje. Na kraju, kjer je padla, so zasadili brezo in izvedli kratek kulturni program. Pot jih je vodila na Urh pri Ljubljani, kjer so se poklonili žrtvam belogardističnega terorja, ustavili pa so se tudi v Gramozni jami in se poklonili ustreljenim talcem.
BRATOV JUHART ŠEMPETER
Počastili smo dan republike in 10-letnico šole z otvoritvijo prizidka šole. Po svečanem kulturnem programu ter otvoritvi prizidka smo v novi avli šole odkrili relief bratov Juhart. Ob tej priložnosti so bili naši cicibani sprejeti med pionirje, SIP pa nam je podaril barvni televizor z daljinskim upravljanjem in računalnik.
V Šempetru je bila tudi otvoritev obnovljene stavbe krajevne skupnosti, v kateri imajo sedež vse organizacije in društva v kraju. V njej imajo prostor tudi taborniki odreda Bistre Savinje iz Šempetra.
Literati — dopisniki smo izdali 1. številko glasila Naša misel. Izšla je kot posebna številka ob obletnici šole in ob otvoritvi novega prizidka. V njem smo predstavili šolo in krajevno skupnost. Likovni krožek pa je glasilo opremil z ilustracijami.
mm\h
uAuv jfc vmfciMck,
JJA frt, rAjOS/tWat iÄüual yuA. ruuwSie-, w Wu RjOuujW aMuAl. W

i'sLx. iw«y.	IL ri'wtaAa, K^ljcVOo&a,
iuWjCki ( W jb I^UnAft, KlW. ijwAjfc NT Tsu
Wkmy- üA>!fc |\/>!iino!SìA*5bA> iberno*',, ^ uaiAuueA. TviW
iter
lio-Tuluuo'


HMUo citea ,?oLi£-rA

VERE ŠLANDER POLZELA
V petek, 9. novembra, je bilo v Slovenj Gradcu regijsko tekmovanje GMS — Slovenska ljudska glasbila. Tega tekmovanja se je udeležila tudi tričlanska ekipa naše šole, dosegla je lep uspeh, saj se je uvrstila na prvo mesto in se tako udeležila polfinalnega tekmovanja v Mariboru 24. novembra. Ekif^	Lo z
mentorico ogledala tudi finalni kvi v Cankarjevem domu.
Srečno dragi mladi prijatelji, pa obilo dobrih ocen
KO BRUC ŠTUDENT POSTANE .. .
Člani osnovne organizacije Kluba študentov iz Žalca so konec decembra v prostorih Name organizirali tradicionalno brucovanje. Gre za prireditev, na kateri »stare bajte« vsako leto sprejmejo v svoje vrste bodoče študente. A postati študent ni kar tako!
Dokler so bili še bruci, jim je bil še prostor čisto posebej odmerjen
O tem, ali bo bruc lahko prišel med »stare bajte«, je odločalo zeleno omizje na čelu z zelenim carjem
Obtožnica je bila dolga in huda, a našlo se je nekaj tistih, ki so menili, da bo moč iz brucov še kaj narediti
Tekst in foto: Irena Jelen
In za zaključek — da bodo uspešni študentje in dobre »stare bajte« še napitek modrosti
RUBRIKA MLADIH
Še bolj usposobitiljudiza nego bolnika na domu
Že pred dobrimi 125-imi leti je na bojišču« v Italiji vzniknila misel o nudenju piv« pomoči ranjenim vojakom. Pa ni ostalo le pri ideji, temveč so že takrat ustanovili posebno humanitarno organizacijo. Iz nje pa je rasel in se razvijal današnji Rdeči križ. Le-ta slavi letos 40-letnico obnove, ta jubilej pa so delavci žalske občinske organizacije združili z volilno programsko skupščino.
Prireditev je bila sredi novembra v prostorih doma SLO v Žalcu. Na njej so udeleženci ocenili delo v preteklih štirih letih, potrdili program za naslednje obdobje, izvolili novo vodstvo, občinske organizacije, ob koncu pa podelili priznanja najzaslužnejšim aktivistom ter poslušali krajši kulturni program.
Ko so ocenjevali delo v minulih letih, so ugotavljali, da je število članov Rdečega križa v žalski občini doseglo število 9954 oziroma da je v zadnjih letih naraslo za 39 %. Kljub številčnim pokazateljem pa delo še ni povsod zaživelo, še zlasti v krajevni skupnosti Tabor. Tam si ravno sedaj prizadevajo za ponovno organiziranje krajevnega odbora Rdečega križa.
„Organizirano nudenje prve pomoči je porodilo današnjo organizacijo, hkrati pa še vedno ostaja ena temeljnih dejavnosti organizacije Rdečega križa," je . nadaljeval predsednik Jože Čehovin v svojem govoru, in dodal, da so v zadnjih letih delavci občinske organizacije v sodelovanju z delavci zdravstvene službe organizirali 10-, 20- in 80-urne tečaje prve medicinske pomoči. Skupno se jih je udeležilo preko 2600 občanov. Kljub tej razme-
roma visoki številki pa ugotavljajo, da število tečajnikov, zlasti na 10-urnih predavanjih za voznike motornih vozil, upada. 20- in 80-urni tečaji pa so namenjeni v glavnem pripadnikom civilne zaščite v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih.
Poleg nudenja prve medicinske pomoči sodi med naloge aktivistov Rdečega križa organiziranje krvodajalskih akcij. Poprečno so jih organizirali po dvanajst vsako leto, nanje pa je prišlo po 1550 do 1600 krvodajalcev. Poleg njih pa je to življenjsko važno tekočino darovalo še približno 300 naših občanov po delovnih organizacijah v Celju in v Titovem Velenju.
Zadovoljivi so tudi rezultati na področju solidarnostne in socialne dejavnosti. Od leta 80 pa cto danes so zbrali 145 ton starega papirja, 10 ton raznih oblačil in obutve, kar je prišlo še kako prav zlasti občanom z nižjimi dohodki, članom Društva invalidov, socialnim službam na osnovnih šolah jn drugim. Še zlasti pa je ob nizanju teh podatkov Jože Čehovin pohvalil delo mladih članov Rdečega križa, brez katerih pravzaprav ni minila nobena akcija in ki uspešno delujejo na vseh osnovnih in tudi na podružničnih šolah.
Poleg teh področij so na skupščini ocenili še področje zdravstvene vzgoje. Predavanja so bila namenjena tako otrokom kot odraslim, največkrat pa so obravnavali problem zdrave prehrane, alkoholizma, narkomanije bolezni srca in druga področja. Med zastavljenimi nalogami so predvideli tudi 18-urne tečaje domače nege bolnikov in,
poškodovancev, vendar niso uspeli. V razpravi je bilo kasneje ravno to področje še posebej omenjeno in rečeno, da bi na terenu morali imeti več strokovno usposobljenih ljudi, ki bi lahko negovali bolnika oziroma poškodovanca na domu. Poleg tega pa je predstavnik Zdravstvenega doma menil, da bi vsaka delovna organizacija in krajevna skupnost morala imeti ekipo ljudi.
ki bi lahko nudili prvo medicinsko pomoč ob vsakem trneutku. Podobna oblika dela se je namreč marsikje po Sloveniji že uspešno uveljavila.
Na koncu so udeleženci skupščine izvolili še novo vodstvo občinske organizacije Rdečega križa, za predsednika pa ponovno predlagali Jožeta Čehovina.
Irena Jelen
Med krajšim kulturnim programom, v katerem so sodelovali mladi člani Rdečega križa ter pevci Savinjskega okteta, je predsednik občinske organizacije podelil priznanja dolgoletnim aktivistom, prejeli sojih: Ana Babič, Griže; Janez Gukjati, Polzela; Jože Čehovin, Žalec; Marija Golavšek, Šešče; Helena Goršek, Gotovlje; Mara Hirci, Prebold; Ivan Jezernik, Gotovlje; Štefka Kaudik, Žalec; Pepca Kuret, Žalec; Adolf Miklavc, Polzela; Marija Ocepek, Griže; Justi Pečnik, Griže; Marija Pečnik, Petrovče; Ilona Pfeifer, Polzela; Marija Pfeifer, Polzela; Jakob Piki, Gotovlje; Fanika Plečko, Vransko; Marica Pote.ko, Šešče; Hilda Premik, Griže; Pepca Ramšak, Griže; Katarina Randl, Šešče; Neža Ribič, Griže; Valentin Rom. Liboie: Antoniia Sitar. Žalec: Justina Šmit Šešče; Nežika Toplak, Liboje; Berta Valter, Žalec; Kati Kaiiopel Griže; Ivan Kadivnik-Žalec; Dragica' Goršek, Griže; Verica Petkovič, Žalec pi Mici Travner, Letuš.
Za dolgoletno sodejovanje pa so priznanje prejeli tudi delavci Zdravstvenega doma iz Žalca in Sekretariata za ljudsko obrambo.
Vinska gora
V Vinski gori sta se na tretjem zasedanju sestali skupščini komisij za šport in rekreacijo KS Vinska gora in Prebolda. Tudi letošnji rezultati so za obe krajevni skupnosti spodbudni in uspešni.
KS Prebold je za to dejavnost prejela tudi Bloudkovo plaketo.
Predsednik komisije pri KS Vinska gora Ivan Vodušek je odprl zasedanje in poudaril, da se v desetih sekcijah ukvarja s športom in rekreacijo polovica krajanov. Njihov največji problem pa je pomanjkanje ustreznega pokritega športnega objekta. Sicer pa so v Vinski gori opravili več kot 2700 udarniških ur pri urejanju smučišča, športnega parka in
Srečanje skupščin
izdelavi teptalnega stroja. Ponosni pa so tudi na drugo mesto v akciji „Iščemo najboljšo vaško krajevno skupnost v športu in rekreaciji".
Adi Vidmajer pa je predstavil delo in načrte njihove komisije, ki je v’ podobnem tekmovanju ponovno dosegla prvo mesto. V KS Prebold se s športom in rekreacijo ukvarja namreč 60 odstotkov krajanov.
Na koncu skupščine pa so sprejeli še program dela za naslednje leto, ki je zelo obsežen in pester.
Posnetek je z zasedanja skupščine v Vinski gori
PRIJETNO IN POCENI
SiKrestretfanle
v domu pod REŠKO PLANINO.
Če se še niste odločili, a bi kljub temu radi preživeli najdaljšo noč v letu v prijetnem planinskem ambientu, lahko pridete v dom pod Reško planino, kjer bodo za vas poskrbeli preboldski planinci.
Pravijo, da so planinci odprtih src, pridite in se prepričajte.
GASILSKO DRUŠTVO GRAJSKA VAS
VAB! NA VESELO
Silvestrovanje
V DOMU KRAJANOV GOMfLSKO
ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL VESELI HMELJARJI
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Žalec
S srečanjem starejših krajanov, ki ga je v začetku decembra organizirala krajevna organizacija Rdečega križa, se je letos začelo praznovanje praznika krajevne skupnosti Žalec.
Na srečanju so krajanom, ki so stari nad sedemdeset let, podelili priložnostna darila, malčki iz
Vrsta prireditev ob prazniku
vzgojno-varstvenega zavoda, učenci osnovne šole Peter Sprajc-Jur in glasbene šole pa so pripravili kuiturni program.
V počastitev praznika se je zvrstilo še vrsta prireditev, kot je turnir v« malem nogometu, turnir v karateju, kegljaško tekmovanje, šahovski turnir, streljanje z zračno puško in kvali-
fikacijski plesni turnir v standardnih in latinsko-ameriških plesih ter tekmovanje harmonikarjev.
Praznovanje pa se bo zaključilo 27. decembra s slavnostno sejo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Žalca, ki letos praznuje dvajseto obletnico.
Najstarejši krajan Anton Privožnik prejema priložnostno darilo, ki mu ga je v imenu -	”	‘ izročila M;
krajevne organizacije Rdečega križa izročila Marija Krampser
Foto: L. Korber
Šempeter
ObnovHidom
krajevne
skupnosti
Za dan republike so v Šempetru poleg prizidka k šoli odprli v zgradbi krajevne skupnosti obnovljene prostore ter jih predali v uporabo družbenopolitičnim organizacijam in nekaterim društvom, ki prostorov do sedaj niso imele. Na krajši slovesnosti je govoril predsedniksvetaKS Šempeter Viki Cilenšek (na sliki) in poudari!, da so zgradbo popolnoma obnovili ter da so za to porabili 2 milijona dinarjev, velik del pa so prispevale tudi nekatere delovne organizacije.
'T še«p*ltf*SHi*|Siii K»
društvo
fsyjTtufl mm
Swpslir* Striai
SIBIŠKA 8SKINA Šenspeter r Ss»l#is^ jM®**
. ŠAHOVSKOB8UŠTV0 sjj:	'SAVINJČAN"
•v Šempeter v Sivisjski dstiiif
PLANINSKO MOŠTVO l Š8®j«!er « Savlftjski driini
TABORNIŠKI OSSEO 'BISTRA SAVINJA"
Š»p|r i Sitiijski dtliri
T. TAVČAR
Braslovče
Odločili so se
za napredek kraja
Konec novembra so se krajani Braslovč na referendumu odločili za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Na 12 referendumskih mestih je bila udeležba 94-ocjstotna, za referendum pa je glasovalo 68,67 odstotka volilcev.
Na posameznih referendumskih mestih so za samoprispevek glasovali takole; Braslovče (68,96), Podvrh I. (81,48), Dobrovlje (69,66), Parižlje (65, 75), Kamenče (68,14), Male Braslovče (66,66), Podvrh II. 73,77), Zgornje Gorče (54,22), Polče (97,37), Topovlje (77,02), Presarje (79,75) in Špodnje Gorče (42,22 odstotka).
Podaljšani samoprispevek bodo plačevali 5 let in zbrali nekaj več kot 20 milijonov dinarjev. Največ bodo namenili za ureditev telefonskega omrežja, ureditev parka pri mrliški veži s parkiriščem, otroško igrišče v Parižljah, kanalizacijo v Braslovčah, javno razsvetljavo po vaseh, posodobitev cest v Srednjem Podvrhu in na Dobrovljah ter še za nekatera druga manjša komunalna dela.
V podaljšanem samoprispevku bodo zaposleni iz delovnega razmerja plačevali odstotek in pol od osebnega dohodka, prav tako obrtniki od osebnega dohodka, isti odstotek upokojenci, ki imajo pokojnino, višjo od 13 tisoč dinarjev mesečno, in kmetje pet odstotkov od katasterskega dohodka, od dohodka tudi lastniki gozdov pri poseku lesa in lastniki zemljišč, ki imajo več kot 2050 din letnega katasterskega dohodka.
T. TAVČAR

Zlata poroka zakoncev Turnšek
Zadnji teden novembra sta Franc in, Marija Turnšek iz Podvrha praznovala 50 let skupnega življenja. Oče Franc se je rodil 1910. leta na domačiji, kjer živita še danes; mati Marija je eno leto mlajša, primožila pa se je iz Sevnice. Oba izhajata iz kmečkih družin in sta bila že kot otroka vajena trdega dela, tako da jima to tudi pozneje ni delalo težav. Spoznala sta se ko je petnajstletna Marija prišla obirat hmelj. Iz poznanstva je vzklilo prijateljstvo, nato ljubezen, ki ju je nekaj let pozneje povezala za vse življdnje. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, danes pa
Prebold
živijo še Franc, Marija in Karli, ki skupaj z očetom gospodari na kmetiji. Skupaj so zgradili nov hlev in hišo.
Kot sta ob našem obisku povedala, sta s svojim življenjem zadovoljna, kljub temu da je bilo polno trdega dela in odrekanj. Imata dobre otroke, ki se med seboj in z njima dobro razumejo in se imajo radi. Želita si samo, da bi bil mir. Za njun praznik so se doma zbrali vsi njuni. Na sliki; Tako sta zlatoporočenca Franc in Marija nazdravila zlati poroki
Tekst in foto: TONE TAVČAR
Krvodajalska akcija
Že vrsto let organizira krajevna organizacija RK Prebold v sodelovanju s celjsko bolnišnico oz. z oddelkom za transfuzijo v Tekstilni tovarni Prebold krvodajalsko akcijo. Letos je bila prva akcija v juliju, druga pa 12. decembra. Na slednji se je akcije
udeležilo 160 krvodajalcev. Ponovno se je izkazalo, da ta humanitarna akcija vedno naleti na odmev in da ljudje zavestno stopajo med krvodajalce ter s tem pomagajo sočloveku.
D. Naraglav
A\
S

A
Podelitev Bloudkove plakete KS Prebold
V Novi Gorici je bilo pred praznikom republike dvajseta jubilejna podelitev Bludkovih priznanj. V veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma, ki je bila	do zadnjega kotička
napolnjena z udeleženci te velike špotne manifestacije, pa so častno mesto zasedali tudi predstavniki komisij za šport in rekreacijo KS Prebold. Zbranim je najprej	spregovoril predsednik
skupščine Nova Gorica Danilo Bašin. Nagrajencem, številnim gostom in občinstvu pa je nato spregovoril predsednik Telesno-
kulturne skupnosti Slovenije in predsednik odbora za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka Tone Florjančič, ki je slavljen-cem-dobitnikom nagrad in plaket tudi prvi čestital.
Podelitev • Bloudkove plakete KS Prebold oz. komisiji za šport in rekreacijo je nedvomno še dokaz več, da je delo na področju telesne kulture v Preboldu resno, uspešno in ustvarjalno. Nedvomno pa gre pri tej podelitvi tudi za obvezo, da s takšnim delom tudi nadaljujejo. Deset telesnokulturnih organizacij in še
nekaj drugih, ki v svoje programe vnašajo akcije s področja telesne kulture, pa je nedvomno garancija," da tako tudi bo. Trikratna zaporedna osvojitev prvega mesta v tekmovanju „Izbiramo najboljšo KS v športni rekreaciji" in sedaj še Bloudkova plaketa uvrščajo KS Prebold med najuspešnejše KS na področju telesne kulture in rekreacije v Jugoslaviji.
Čestitkam ob podelitvi Bloudkove plakete se pridružuje tudi uredništvo Savinjskega občana.
- DAR -
Adi Vidmajer, predsednik komisije za šport in rekreacijo v KS Prebold, sprejema čestitke in plaketo od predsednika Telesnokultume skupnosti Toneta Florjančiča.
VELIKO PROSTOVLJWEGA DELA
Prizadevnim delavcem Smučarskega kluba Braslovče—Andraž se bo po nekajletnih prizadevanjih uresničila velika želja. Namreč h kraju gre izgradnja 70 metrske skakalnice, ki leži v vznožju Dobrovelj nad jezerom. Otvoritev, ki bo 27. januarja prihodnje leto, bodo združili z državnim prvenstvom za starejše mladince in medklubskim turnirjem za člane.
Predsednik kluba nam je ob obisku povedal, da so v glavnem vsa dela pri izgradnji skakalnice opravili udarniško.
Načrte za skakalnico sta izdelala ing. Alojz Jevšenak in Vladimir Bras. Sredstva je v največji meri prispevala Telesno kulturna skupnost občine Žalec, na pomoč pa so jim priskočile tudi nekatere OZD.
Zemljišče pa jim je brezplačno odstopil lastnik Bošnjak. ^
Šolski šport — ŠŠD
V zadnjih letih sta v središču reformnih dogajanj tekmovalni in rekreacijski šport, katerima je bila dodana tudi telesna vzgoja in šolski šport ali šolska športna društva. To je tudi logično in nujno, kajti šola postaja odprta ustanova z mnogimi možnostmi uspešnega sodelovanja na različnih področjih dela.
Prav v tem času se pojavljajo težave radi pomanjkanja kadrov, ki naj bi Uspešno sodelovali v izvenšolski dejavnosti (ŠŠD). To pa pomeni, da si bo treba bolj prizadevati in sistemsko reševati vprašanje pomanjkanja kadrov, potrebnih za množični in kakovostni šport v šoli, KS — občini.
Obseg dela v šolskem športnem društvu že prerašča moči učiteljev telesne vzgoje (programi), zato pričakujemo od vseh, ki želijo novih uspehov v
množičnosti in tekmovalnem športu, da bodo kar najbolje sodelovali s šolo in ŠŠD. To pa je pogoj za naslednjo fazo uspešnega razvoja šolskega športa in uspešno uveljavljanje programa, ki si ga zastavljamo v občini za leto 1985, kakor tudi naslednje srednjeročno obdobje.
Ne smemo pa pozaDiti, da je dejavnost učencev v ŠŠD neposredno povezana tudi preko samoupravnega dela. V šoli — ŠŠD je prav v tem času potrebno zavestno in usmerjeno ustvarjati delovne situacije, pri katerih učenci soodločajo in se srečujejo tudi s posledicami svojih pobud in odločitev.
šolsko športno društvo lahko s pestro dejavnostjo bogati učence s pomembnimi prvinami samoupravne kulture vse dotlej, dokler je društvo resnična organizacija učencev pod ustreznim strokov-
ZLATAR IN J UVELI R IVAN KRAGL
ŽALEC
Želi srečno in uspešno 1985
hkrati pa vas vabi, da do 31. decembra letos izkoristite
10% — ni novoletni popust
Vsakega kupca pa do takrat čaka tudi presenečenje.
Se priporoča!
nim in mentorskim vodstvom.
Zato se ne sme zgoditi, da bi v športni organizaciji učencev zaradi ozkih ali celo klubaških interesov posameznih članov zapostavili samoupravljanje (s katerim si že pri učencih pridobimo dobre organizatorje in bodoče funkcionarje telesno-kulturnih organizacij), množično vadbo (kamor lahko vključimo vse učence, glede na njihove želje, interese), tekmovalni šport (kjer so vključeni učenci, ki želijo tekmovati in so pripravljeni več časa posvetiti vadbi — treningu)
Glede na pomembnost ŠŠD se bomo v naši občini morali še bolj zavzeti, da bodo ŠŠD resnično temelji pri nadaljnem razvoju mladega človeka v delavca, športnika in branitelja naše socialistične domovine.
ADI VIDMAJER
INVALIDI
TEKMOVALI
Komisija ža šport in rekreacijo pri Društvu invalidov občine Žalec je ob dnevu invalidov in v počastitev dneva republike pripravila pokalno tekmovanje invalidov v kegljanju, streljanju in šahu. Nastopilo je več kot 160 tekmovalcev koroške, zasavske in savinjske regije.
V	borbenih kegljaških igrah je prvo mesto osvojila ekipa iz Slovenj Gradca, medtem ko je domače društvo invalidov osvojilo tretje mesto.
V	streljanju z zračno puško so se izkazali strelci iz Titovega Velenja, drugo mesto je osvojila ekipa Hrastnika in tretje ekipa Laškega. Ekipa Žalca je osvojila s 494 krogi peto mesto.
V	šahu je zmagala ekipa Slovenj Gradca, druga je bila ekipa Raven na Koroškem in tretja ekipa Žalca.
Najboljše ekipe so dobile pokale, ostale pa diplome. Še posebno je treba pohvaliti izvedbo tekmovanj, t.j. domače društvo invalidov, ki je bilo tokratni organizator tekmovanj, predsednik Franc Ribič pa je obljubil, da se bodo naslednje leto, ko bodo pripravili igre invalidov ob 15-le-tnici Društva invalidov Žalec, še bolj izkazali.
J. G.
USPEŠNI
MLADI
KARATEISTI
V začetku decembra je bilo v Žalcu, v telovadnici Delavske univerze prvenstvo v karateju za pionirje celjske regije, katerega se je udeležilo 29 tekmovalcev iz Karate sekcije Celje, Ingrada Celje, Oplotnice in Žalca. Pionirji so tekmovali v katah ekipno in posamično. Največ uspeha so imeli žalski pionirji, ki so osvojili več prvih mest in sicer: Ekipno: 1.1. ekipa Žalca v sestavi Branko Cimperman, Drago Šinik in Simon Breznikar. Druga ekipa Žalca je zasedla tretje mesto in sicer v sestavi: Nedeljko Bi-kič, Frenki Štamol in Ivi Dura kovic. Tudi pri pionirkah je zmagala ekipa Žalca v sestavi: Natalija Dolar, Samanta Miheljak in Andreja Babič.
Zelo uspešni so bili posamezniki:	Branko Cimper-
man, ki je zasedel v svoji kategoriji prvo mesto, Nedeljko Bikič pa četrto, pri pionirkah pa je Natalija Dolar osvojila prvo mesto, Andrej Babič drugo, Samanta Miheljak pa tretje. Pri mlajših pionirjih se je Simon Breznikar uvrstil na peto mesto, Damir Vrbanič na šesto in Zdenko Bikič na deseto mesto.
Vsi prvouvrščeni so se 15. decembra udeležili republiškega prvenstva v Črnučah pri Ljubljani. V hudi konkurenci je Branko Cimperman med 51 tekmovalci zasedel odlično 4. mesto, Damir Vrbanič pa je med 61. tekmovalci osvojil osmo mesto pri mlajših pionirjih. Ekipno so Branko Cimperman, Drago Šinik in Simon Breznikar osvojili med 14 ekipami odlično peto mesto.
HMEZAD V PRVI REPUBLIŠKI LIGI
Osmega in devetega decembra so se odvijali na obnovljenem kegljišču v Žalcu kvalifikacijski boji za vstop v prvo republiško kegljaško ligo. V zadnjem delu tekmovanja se je ekipa Hmezada uvrstila v enotno republiško ligo.
Končni vrstni red: 1. Hmezad
10,	2. Branik 11,3. Proletarec
11,	Fužinar 12, 5. Rudar 16 negativnih točk.
l>I.|njk g Gelj»
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA
Poslovalnica ŽALEC
sporoča cenjenim strankam, da ima v prodaji:
• — programe za ZIMO / POMLAD 84/85 — morje, zdravilišča, planine;
-	programe za SMUČANJE 84/85 v domovini in v tujini:
-	EKSKLUZIVNO
-	SMUČANJE NA KANINU / apartmani v KANINSKI VASI)
-	ISOLA 2000 — 6-dnpvna smuka z ogledom NICE, MONACA, MONTE CARLA — ugodne cene —
-	SKI - BOOM
-	ROGLA, GOLTE, KOPE, CELJSKA KOČA za posameznike v času šolskih počitnic vsak dan od 12. do 27. januarja 1985 in v času ugodne ZIMSKE SEZONE vsako soboto in nedeljo — ŽELO UGODNE CENE, ki vključujejo prevoz, smučarsko karto in enolončnico, ter za zaključene skupine najmanj 45 oseb!
-	POTOVANJA V TUJINO: EGIPT, TURČIJA, MALTA, PARIS, LONDON, ŠPANIJA, MOSKVA in še kam!
Cenjene stranke obveščamo, da prodajamo vse vrste programov vseh ostalih agencij, avio vozovnice za domači in mednarodni promet, železniške vozovnice ter spalnike, organiziramo ekskurzije za zaključene skupine ter sprejemamo naročila za avtobusne prevoze.
VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN OBČANOM ŽELIMO USPEŠNO NOVO LETO
ter se priporočamo še ra nadaljnje sodelovanje)
VAŠA AGENCIJA: IZLETNIK ŽALEC
SIGMA
SIGMA — gradbeni elementi in montaža ZABUKOVICA, p. o.
Komisija za delovna razmerja vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog
1.	vodenja skladiščno nabavne službe
2.	več KV ključavničarjev
3.	več KV kleparjev
4.	več KV varilcev
Pogoji:
Pod 1 se zahteva srednješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in tri leta delovnih izkušenj;
Pod 2, 3 in 4 se zahteva poklicna šola ustrezne smeri in dve leti delovnih izkušenj.
Osebni dohodki so v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke SIGME Zabukovica.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov:
SIGMA — gradbeni elementi in montaža Zabukovica, bukovica 87, 63302 GRIŽE.
Za-
ZAHVALA
Ob bridki izgubi drayerja moža, očeta in Starega očeta
Ivana Posedela
se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena m pisna sožalja, vsem darovalcem vencev in cvetja ter za tako .‘številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala lovcem, gasilcem, pf.vcem, govornikom ter kolektivu Tovarne nogavic Polzela in G,ar anta. Hvala sosedom Čremožnikovirn, Drobeževim, Penclovim m Brinskim za pomoč v težkih trenutkih. Hvala duhovniku za opravljen obred ter doktor Cukjatiju za vso pozornost in zdravljenje.
Žalujoči: žena Kristina, hčerka Silva in. sin Ivo z družinama

ZAHVALA
ob mnogo prerani izgubi naše ljubljene hčerke, sestre in tete
Anice Vaši
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste tako množično prihajali v hišo žalosti, nam prinašali tolažbo in vence in tako krasili njen mrtvaški oder, nam izražali sožalje. Hvala kolektivu Tovarne nogavic Polzela, njenim sodelavkam in sodelavcem za njihovo globoko sočustvovanje. Hvala Gasilskemu društvu Ločica za pomoč v teh težkih trenutkih, hvala tudi gasilcem iz Tovarne nogavic Polzela, Garanta in Pariželj za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala župniku Videnšku in kaplanu Jožetu za spremstvo in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govornikoma Tovarne nogavic in Gasilskega društva Ločica. F*rav posebna hvala n loškemu pevskemu zboru Svobode Polzela za ganljivo petje na domu in ob grobu. Hvala še enkrat vsem skupaj.
Žalujoči vsi njeni
1
DA NE POZABIMO
Ob jubileju rdečega križa
Ob jubileju RK se danes ne bi ustavljali ob ozdravišču za j ' ranjene in bolne vojake, ki je bilo ustanovljeno pod okriljem RK I leta 1915, temveč ob letu 1935, ko je bilo v Žalcu ustanovljeno f društvo RK pod vodstvom dr. Martina Hermana. Uspešnost j društva potrjujeta srebrna medalja in diploma, ki jo je glavni * odbor RK Beograd podelil predsedniku dr. Hermanu leta 1940. Takoi do osvoboditvi je vodil oripravlialni odbor za ustanovitev Č enote RK dr. Ado Ločniškar. ki je že pred vojno deloval vRK. i Ustanovni občni zbor ie bil 1. februaria 1946, za predsednika d pa je bil izvoljen dr. Ločniškar, ki je to funkcijo opravljal vse do leta 1955.
Kronika enote RK, kot se je organizacija na začetku f imenovala, prikazuje kaj pestro dejavnost. Že takoj leta 1946 J so pripravili prvi samaritanski tečaj, danes bi temu rekli tečaj 4 prve pomoči, kateremu so potem sledili novi in tako postali stalna oblika dela. Za razne humanitarne akcije (prispevek socialno šibkim, prispevek socialnemu fondu OF in AFŽ) so že leta 1946 odigrali Pesem s ceste, v režiji Štoklja, takoj nato pa f so pripravili še igro Cviček za pečjo. Čisti dobiček obeh iger so namenili dijaški kuhinji, nabavi šolskih knjig za revne učence, za ureditev ambulante, za podporo starim revežem in za pomoč Albaniji. Vse od začetka so prirejali tedne RK, razdeljevali pa so tudi „ameriško pomoč".
Tudi v naslednjih letih so organizirali razne tedne: matere in otroka, tuberkoloze, čistoče. Zbirali so prispevke za dom RK v Ljubljani in razdeljevali socialne pomoči, materinski posvetovalnici so podarili sanitetni material, AFŽ-ju pa blago za izdelovanje copat za revne učence. Leta 1948 je enota RK zahtevalo od KLO, da je treba čimprej poskrbeti za kanalizacijo v trgu, za gradnjo ceste in vodovoda. Tega leta je prosvetni aktiv uprizoril Celjske grofe, čisti dobiček v višini 5.000 din pa je bil namenjen socialno šibkim. Za požrtvovalno delo v RK je bila tega leta javno pohvaljena Fani Pravdič.
Leta 1949 so podmladkarji RK 'izbirali pečke, bučnice in drugo seme, sodelovali so pri izvedbi Novoletne jelke, pomagali pri razdeljevanju hrane in uredili so ambulanto. V letu 1950 so člani enote RK pripravili dan miru, v materinski posvetovalnici pa so pripravili enodnevni tečaj o negi in prehrani dojenčkov. Tega leta je delovala enota RK tudi v Gotovljah, Olga Pive pa je bila delegatka enote Žalec in Gótovlje v okrajnem odboru RK Celje.
Leta 1951 je bilo že od 687 volilcev iz Žalca včlanjenih v RK kar 479 volilcev. Največji uspeh je bil dosežen v Kovinskem podjetju v Žalcu, kjer se je število članov povečalo od treh kar na 36. Tega leta se omenja tudi društvo Prijatelji otrok. Na občnem zboru so tega leta sklenili, da je treba poleg zdravstvene prosvete posvetiti vso pozornost tudi narodni obrambi. Tega leta se je v Žalcu urejala kanalizacija, pri kateri so pomagali člani RK. Leta 1952 in še naslednja leta je bil organiziran Cvetlični dan, izkupiček od cvetlic so namenili socialnim podporam.
Leta 1953 je zaslediti prve priprave na krvodajalske akcije, dr. Ločniškar pa je na terenu predaval o pomenu krvodajalstva. Istega leta je pevski zbor Svobode Žalec f priredil v korist RK uspel pevski koncert.
To je le del aktivnosti članov RK, ki so vseskozi delovali pod vodstvom neutrudnih predsednikov. Dr. Ločniškarju je sledil Herman Dranc, njemu dr. Jože Rasiewietz, pa zopet dr.
> Ločniškar. Med prizadevnimi aktivisti pa je bila Antonija Zajc i izvoljena za častnega člana OORK.	—fj |
i	_	_	_ J
danes še Hmezad Notranja trgovina Žalec
SOZD
Hmezad
AGRINA
ZÄLEC
TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Transport TOZD Sadek TOZD Mega TOZD Skupne službe
J
J
J
PROGRAM NOVOLETNIH PRIREDITEV
Društva prijateljev mladine so pripravila programe za otroke v krajgvnih skupnostih, ki bodo v času od 23. do 29. decembra, nanje pa bodo opozarjala vabila in plakati.
V Žalcu bo novoletni program potekal na prireditvenem prostoru pri osnovni šoli po naslednjem razporedu:
PONEDELJEK, 24. december:
—	ob 16. uri prihod dedka Mraza
—	ob 16.30 ura pravljic (v vrtcu)
—	risanke (na prireditvenem prostoru)
TOREK, 25. december:
—	ob 16. uri prihod dedka Mraza
—	ob 16.30 igrica POŽREŠNI LEV (v telovadnici)
•
SREDA, 26. december:
—	ob 16. uri prihod dedka Mraza
—	16.15 igrica DOMAČA NALOGA NA POTEPU (v telovadnici)
ČETRTEK, 27. december:
—	od 9.00 do 10.00 obdaritev otrok VVZ
(v telovadnici)	.
—	ob 16.00 prihod dedka Mraza
—	ob 16.15 obdaritev predšolskih otrok (v telovadnici)
PETEK, 28. december:
ob 16. uri prihod dedka Mraza, nato risanke in filmi na prireditvenem prostoru.
Otroci iz ostalih krajev občine: pridružite se malčkom na prireditvah v Žalcu, kamor ste vsi prisrčno vabljeni!
—•—----—
ALI STE VEDELI?
Da je bilo v Žalcu smučanje znano že takoj po prvi svetovni vojni! Smuči so izdelovali v kolarski delavnici pri Kočevarju, z njimi pa so uživali domači in sosedovi kratkohlačniki.
FOTOKRONIKA
_ Za slavnostno otvoritev nove Hmezadove mlekarne v Arji vasi so med drugim pripravili tudi razstavo likovnih del Milana Sema iz Braslovč, ki je zaposlen v tej delovni organizaciji.
Prizadevni člani smučarskega kluba Prebold so pred dnevom republike pripravili v avli OŠ Slavko Šlander Prebold že svoj šesti smučarski sejem nove in rabljene smučarske opreme. Kot vsa leta nazaj, je tudi letošnji sejem pokazal, da potreba po njem ostaja, saj je še kako dobrodošel zlasti za doraščajočo mladino, ki si na ta način ceneje izmenja opremo. Po drugi strani pa organizacija tovrstnega sejma prinese nekaj prepotrebnih sredstev za delovanje kluba. Letos je na sejmu od trgovskih organizacij sodelovala Nama Levec in pa nekaj zasebnikov.
Delavska univerza Žalec pripravlja za letošnjo zimo vrsto predavanj in tečajev. Na Polzeli se je pred dnevi končal tečaj šivanja in krojenja, ki je trajal 70 ur, zanj pa je bilo treba odšteti 4600 dinarjev. Tečaj na Polzeli je vodila Vera Zazjal, obiskovalo pa ga je 21 žena in deklet.
T. TAVČAR
V času, ko postane narava pravšnji hladilnik in se tudi nadležne muhe odselijo, nastopi čas domačih kolin, ki so veljale včasih, sedaj pa zopet, za velik domač praznik, Cfijuay sp cene živih prašičev že precej visoke, si ga vsi, ki to zmorejo in imajo možnost za to, privoščijo. Če je vzrejen doma in hranjen po starih receptih, vemo, da je meso mnogo okusnejše kot tisto, ki ga kupujemo pri mesarju.
Na posnetku je pogled na zadnje dejanje domačega ščetinarja ko mu slačijo kožo. Ob takšnem opravilu radi rečejo: „Kožo bodo pri Koteksu dobili, mi pa se bomo ž mesom mastili."
TONE TAVČAR
PRODAJNI CENTER
LEVEC
RAZPRODAJA OPUŠČENIH PRODAJNIH PROGRAMOV:
—	ženski plašči in kostimi
—	moške vetrovke
—	obleke
nama
ZNIŽANJE CEN OD 20-40 %
od 15. decembra 1984 do 31. januarja 1985
PRODAJNI CENTER
M
Al
LEVEC