Pk GORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ■, Abb. postaje I gruppo - L6DU 4U lir Leto XXI. St. 270 (6248) TRST, sobota 13. novembra 1965 PRVI UKREPI^ PROTj JUŽNORODEZIJSKI RASISTIČNI VLADI Varnostni svet obsodil Smitha in pozval na sankcije proti njemu Afriške države zahtevajo vojaški nastop za osvoboditev Rodezijcev Tudi angleški liberalci odobravajo možnost vojaškega nastopa NEW YORK, 12. — Varnostni svet OZN je obsodil Smithovo postransko razglasitev neodvisnosti Južne Rodezije in je po Z"al vse države, naj ne priznajo Smithovega režima in naj mu ne pomagajo. Pri razpravi so bili navzoči brez--------------- Pravice do glasovanja tudi pred stavniki Indije, Pakistana, Zambije, Senegala, Sierre Leone, Malija, Ni-»erije in Tanzanije, ki so zahtevali, naJ se jim dovoli navzočnost. Prvi govornik je bil britanski zu-'* *anji minister Stewart, ki je zahte-/al Podporo držav, ki so sprejele resolucijo, katero je prejšnji meji?0 izglasovala glavna skupščina in *?. se izreka za mednarodne sank-Proti Rodeziji. Pozval je držaji6 J-‘anice OZN, naj uvedejo proti ftodeziji popoln diplomatski in gospodarski «embargo»; naj ne priznajo nove vlade, naj prepovedo dobavit-] Ae orožja, naj prekinejo inve-|ticije, carinske in trgovinske olajšave ter naj ne kupujejo rodezijskega tobaka in sladkorja. Stewart je izjavil, da je edina zadonita vlada Rodezije sedaj london- e?a vlada. Zatem je kritiziral ?““th°vo vlado in govoril o ((strahotni krivici, ki se dela plemenu ® “frn da se v celoti izključuje iz Političnega življenja«. Zatem je Ste-wart dejal, da sicer razume «straš- DANES Prva resna posledica predvčerajš-J® enostranske rasistične progla-, tve. neodvisnosti v Rodeziji je bi-sinočnja seja varnostnega sveta, 1 Je razglasitev obsodil in pozval ''Se države, naj ne priznajo Šmitovega režima in naj mu ne po-n,af>ajo. Pred tem je britanski zu-t®nji minister Stewart izjavil, da Je sedaj zakonita vlada Rodezije - »mo londonska vlada, britanski Predsednik Wilson pa je istočasno Londonu dodal, da je angleški guverner edini nosilec zakonite vla-e in če bi zahteval pomoč, bi v ondonu to zahtevo resno upošte-ab. Stewart je v VS izjavil dalje, a Anglija ne more priporočati Porabe sile, ker to ne bi olajšalo Mitve. Govoril je o strašni krivi-•> ki se dela domačim plemenom _ Popolno izključitvijo iz politič-ega življenja. Zahteval je od čla-■e OZN, naj uvedejo proti Rode-Ji popoln diplomatski in gospo-^arski embargo, naj ne priznajo ove vlade, naj prepovedo dobavo sk° • prelni glasovala proti obsodbi upo-a v Rodeziji. Gvinejski predsednik Seku Ture kn ?ovedaI, da pripravlja vojaški s« "Ghgent ter je pozval vse afri-_.e države, naj se pripravijo na ”°. vojaško intervencijo v Ro-*'Ji in naj že sedaj razglasijo val*10 s^anje- Vlada Gane je zahte-t a naj VS določi oboroženo in-rvencijo. Na samem rodezijskem emiju pa se je ustanovila rode-‘JSka ljudska vlada. Britanski vino ' kohdsar v Rodeziji je davi že Potoval z letalom v London, kjer Vp P^stavniška zbornica pri pr-„■ ,m, eitanju odobrila zakon o sank. J, . Pvoti Rodeziji, vlada pa je Javila «belo knjigo«, ki vsebuje ri„Sni,a’ sta s' Jih izmenjali lon-»„i*Saa 'n Smithova vlada. Po sko- S? vseh afriških prestolnicah so "h* Protirasistične demonstracije. no sovraštvo, ki ga povzroča tako ravnanje«, dodal pa je, da Velika Britanija ne more sprejeti stališča tistih, ki priporočajo uporabo sile, da se zatre upor. Dejal je, da uporaba sile ne bi olajšala rešitve. Minister je pozval varnostni svet, naj podpre ukrepe, ki jih je sprejela britanska vlada. Priporočal je vsem državam, naj se vzdržijo vsakega dejanja, ki bi prineslo pomoč nezakonitemu režimu v Salisbury-ju, zlasti pa naj tega režima diplomatsko ne priznajo. «Ko bo sedanja nezakonitost končana, je dejal Stevvart, bo angleška vlada vedno pripravljena obnoviti pogajanja o neodvisnosti Rodezije, o pravi neodvisnosti, ki naj temelji na pravici in svobodi vseh.« Stewart je nato dejal, da je njegova vlada predložila stvar varnostnemu svetu iz dveh razlogov, «čeprav je Rodezija angleška posest in pritiče vsa odgovornost Veliki Britaniji«. V prvi vrsti je bila mnenja, da je mednarodne važnosti vsaj poskus, da se v Afriki uvede nezakonit režim, ki temelji na zakonu manjšine. Poleg tega je britanska vlada hotela obrazložiti OZN ukrepe, ki jih je sprejela v zvezi z nastalim stanjem. Na koncu. je govornik izjavil, da bodo ukrepi, ki jih zahteva londonska vlada, učinkoviti, če jih bodo druge države takoj podprle in jih začele tudi izvajati. Drugi govornik je bil ganski zunanji minister, bivši predsednik skupščine OZN Quaison Sackey, ki je pozval varnostni svet, naj se ne zadovolji s polovičnimi ukrepi, da bi strli upor, in je vprašal Anglijo, «ali je sveta bela kri njenih vojakov preveč sveta, da bi jo prelivali v korist stvari črne afriške manjšine«. Zatem je govornik dejal, da bodo afriške države v celoti izvajale resolucijo, ki je bila nedavno sprejeta v Akri in s katero so se obvezale, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva, da onemogočijo pobudo salisburyjske vlade. Poudaril je, da afriške države «ne bodo dopustile izdajstva kraljeve vlade«, in je pozval varnostni svet, naj odredi celotne sankcije kakor določa listina OZN v primeru ogrožanja svetovnega miru. Hkrati je zahteval, naj Velika Britanija uporabi vsa razpoložljiva sredstva in tudi orožje, da stre upor. Voditelj ameriške delegacije Gold-berg je izjavil, da njegova vlada podpira stališče Velike Britanije glede ukrepov, ki jih predlaga. Sporočil je, da je njegova vlada sprejela naslednje ukrepe: ministru za rodezijske zadeve, ki je dodeljen britanskemu poslaništvu v Washing-tonu, je odvzela diplomatsko priznanje. Uvedla je celotno prepoved dobav orožja in vojaškega materiala Rodeziji. Sklenila je prepovedati za prihodnje leto uvoz rodezijskega sladkorja in tobaka. Sklenila je odsvetovati ameriškim državljanom investicije kapitala v Rodeziji in ne bo spodbujala ameriškega turizma v Rodezijo. Na koncu je Goldberg izjavil, da mora varnostni svet v celoti podpreti akcijo Velike Britanije ter odločno in naglo nastopiti. Predstavnik Senegala Diop je izrekel dvom v učinkovitost gospodarskih sankcij proti Rodeziji in je zahteval, naj se britanska vlada obveže, da bo po potrebi uporabila tudi silo in da bo ugodila pravičnim težnjam večine rodezijskega prebivalstva. Jordanski delegat je predlagal, naj se takoj sprejme začasna resolucija, ki razglaša dejanje Smithove skupine za nezakonito in poziva člane OZN, naj ustavijo vsako pomoč rodezijskemu nezakonitemu režimu. Predlagal je tudi, naj varnostni svet povabi na razpravo Južno Afriko in Portugalsko, ki sta sinoči v glavni skupščini glasovali proti resoluciji, ki obsoja upor v Rodeziji. Sovjetski delegat Pedorenko je podprl obr. predloga jordanskega delegata. Ker ni bilo ugovorov proti temu. je predsednik povabil tidve državi, naj se udeležita razprave. LONDON, 12. — Britanski visoki komisar v Rodeziji Johnson je davi odpotoval z letalom v London. Smithova vlada pa je pozvala guvernerja Humphreyja Gibbsa, ki zastopa kraljico Elizabeto, naj zapusti guvernerjevo palačo, in je izjavila, da nima nobene izvršne oblasti v Rodeziji. Iz Salisburyja poročajo, da je v afriških predelih mesta Bulawaqo prišlo do neredov. V britanski spodnji zbornici je pravosodni minister obrazložil u-krepe, ki jih je včeraj sprejela britanska vlada, in je izjavil, da so britanske priseljenske oblasti dobile ukaz, naj zaplenijo potne liste in dokumente, ki jih izdaja Smithova vlada Predstavniška zbornica je odobrila pri prvem čitanju zakon o sankcijah proti Rodeziji. Minister za odnose s Commonwealthom je poročal o dolgih pogajanjih v Sa-lisburyju, voditelj opozicije Heath pa je pozval vlado, naj se upre vsaki pobudi varnostnega sveta OZN, ki «bi bila neumestna«, in naj ne podpre morebitnih mednarodnih pobud proti Smithovi vladi. Wilson je tedaj izjavil, da je angleški guverner sedaj edini nosilec zakonite vlade v Rodeziji in če bi ta guverner zahteval pomoč, da vzpostavi zakon in red, bi londonske oblasti resno upoštevale tako zahtevo. Drugače pa ne namerava londonska vlada izvesti «široke vojaške invazije«, da bi vsilila ustavno rešitev krize, Heath je nato dejal, da Je Smi- thov režim nezakonit in da bodo konservativci odobrili izredne zakone, če bo vlada «na zadovoljiv način obrazložila vzroke sankcij«. Dejal je, da je nevarno, da ti ukrepi pripeljejo Rodezijo v zmedo. Liberalni voditelj Jo Grimond je izjavil, da podpira učinkovite in odločne pobude in da ne izključuje tudi možnosti uporabe orožja. Glede gospodarskih sankcij je izjavil, da morajo biti stroge. Pripomnil stva v petletki 1966-1970, ki je znan pa je, da bi utegnila nastati gospo. pod nazivom «Zeleni načrt štev 2,>. darska vojna, med katero bi se sindikat UIL pa le v posebnem utegnila zmanjšati odločnost Veli- ^Arnčii,, ke Britanije. Popoldne je britanska vlada objavila belo knjigo, ki vsebuje pisma in brzojavke, ki sta si jih izmenjali londonska in salisburyjska vlada, ter stenografske zapisnike pogovorov med ministrskima predsednikoma. Pogajanja o sporazumu za notranje komisije O «Zelenem načrtu št. 2» RIM, 12. — Vodstvo CGIL je sporočilo, da ni prišlo do konkretnih sklepov med pogajanji s pred stavniki Confindustrie in predstav niki vseh treh največjih sindika tov za obnovo sporazuma o notra njih komisijah od 3. maja 1953 Razpravljali so o prvih treh členih in glede prvega člena, ki obravnava pristojnost sindikatov glede di scipline v delovnih odnosih, ni pri šlo do sporazuma. Predstavniki CGIL, CISL in UIL so sklenili, da bodo izdelali nov skupni predlog in o njem razpravljali s predstavniki Confindustrie 14. in 15. decembra letos. Končala se je vsedržavna 24-ur-na stavka slaščičarskih delavcev, ki so jo proglasili trije sindikati zaradi neuspelih pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Iz istega razloga so trije sindikati proglasili ponovno stavko, ki bo v petek 29. t. m. Tudi nameščenci javnih turističnih ustanov — predvsem pokrajinskih — so proglasili stavko, ki bo 16. in 17. t.m., da bi dosegli zboljšanje plač. Nacionalni svet za gospodarstvo in delo — CNEN — je poslal kme. tijskemu ministrstvu svoje mnenje o načrtu zakona za razvoj kmetij- sporočilu poudaril njegovo važnost, ker bo vlada ta načrt v kratkem odobrila. V predlogih CNEL se med drugim zahteva, naj bo kmetijsko ministrstvo v celoti pooblaščeno za izvajanje politike notra- TRETJI DAN KONGRESA PSI V RIMU Nenni odgovarja Lombardiju in Santiju Priznal je, da se program ne izvaja dosledno «Napeti je treba vse sile, da se reforma pospeši in KD nudi za to zadovoljiva jamstva» - Različno stališče od De Martinovega glede združitve s PSDI - Polemika s KPI (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Danes, po tretjem dnevu zasedanja socialističnega kongresa utegnemo že skoraj z gotovostjo sklepati, kakšen bo njegov izid. Pravzaprav ni bilo nikoli nobenega pravega dvoma, da je avtonomistična | skupina dosegla, kot smo že dejali, skoraj 80 odstotkov glasov na pokrajinskih kongresih. Današnji nastop podpredsednika vlade Pietra Nennija je le z večjo odločnostjo potrdil vsa dosedanja predvidevanja. čeprav že nekoliko v letih, je Nenni danes dokazal še dobršno življenjsko silo. Na govorniški tribuni je ostal dobro uro in pol in nikoli ni njegov glas, zanosen in poln navdušenja, samo za trenutek zdrsnil v medlo čitanje že napisanega poročila. Ne, Nenni je sicer čital že napisano besedilo, toda vanj je neprenehoma vnašal ko- nje takega dokončnega dokumenta kongresa, ki bi omogočil novemu vodstvu, da nadaljuje s politiko levega centra (se pravi, da ostane v vladi) ter v določenem času doseže zedinjenje s socialdemokrati. To sta osrednji vprašanji celotne debate, ki danes razdvaja večino njega tržišča in za izvoz, MORO SE JE VČERAJ VRNIL V RIM Izjave zadovoljstva ob odhodu iz Zagreba in ob prihodu v Rim Kratek obisk v Dubrovniku - «0bisk je potekel v najboljših možnih pogojih*, je poudaril Moro rekture — sicer ne bistvene — ki so vse težile k temu, da bi dose- ^ „ gel čim večji govorniški učinek. Ce-1 in manj§]no Pravzaprav se ti dve lo socialisti manjšinske skupine so i Vprašanjj vieget;a £e vrsto let, če-priznavali, da J® prav včasih v drugih oblikah. Nju stan Nenni, ki je tolikokrat v svo- na dokončna rešitev le za Nenni is jem življenju znal m še zna vžgati v poslušalcih ogenj navdušenja in prepričanja v pravilnost svojih Podpredsednik vlade plava res odločno — kot je dejal včeraj Lombardi — na nasprotnem bregu. Res pa je tudi, da skuša pod; preti svoje teze s precej stvarnimi argumenti, ki bi morali izpodbijati dokaze opozicije ter pridobiti veliko večino stranke za izglasova- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Predsednik italijanske vlade Aldo Moro je po štiridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji odpotoval danes iz Zagreba v domovino. V izjavi tisku se je Aldo Moro pred odhodom iz Zagreba toplo zahvalil predsedniku Titu, predsedniku zveznega izvršnega --------------- sveta Stamboliču in ostalim ju- goslovanskim voditeljem za «prisrčen in prijateljski sprejem« in izrazil zadovoljstvo nad obiskom in potovanjem, ki je Moro v pogovoru s predsednikom izvršnega sveta sabora Hrvaške Spil j kom bilo zanj ((Izredno zanimivo in prijetno«. • Naši razgovori so bili odkriti, prisrčni in plodni,« je poudaril Moro. »Dotaknili smo se raznih tem iz mednarodne politike, zelo pokorno smo proučili tudi naše dvostranske odnose, ki smo jih razvijali pretekla leta in ki jih bomo nadalje razvijali. Ugotovili smo točke možnega razvoja naših odnosov in s tem smo utrdili našo skupno voljo nadaljevati po sedanji poti. Jugoslovani in Italijani so sosedje, toda predvsem prijatelji. 2elim, da bi se to prijateljstvo in to sodelovanje nadaljevalo v interesu Evrope in v interesu miru. Ponovna hvala! Prisrčen in prijateljski pozdrav jugoslovanskim narodom!« je zaključil Aldo Moro. Na slovesno okrašenem zagrebškem letališču so se od italijanskega predsednika vlade poslovili predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, predsednik izvršnega sveta Hrvaške Mika Spi-ljak, zvezni tajnik za kulturo in prosveto Janez Vipotnik, predsednik mestne skupščine Zagreba Pero Pirker in drugi visoki jugoslovanski funkcionarji, ki so bili dodeljeni spremstvu italijanskega predsednika med oivanjem v Jugoslaviji. Ob slovesu sta bila navzoča tudi italijanski veleposlanik Roberto Ducci in generalni konzul Italije v Zagrebu Antonio Re-stivo. Na poti z letalom v Rim se je laiaaiiaiiiBBiiiaiaiittaiBiaaiiBatiaaaaiiatBBiiiiiimaiiinfiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiaiaiaaaaaaBaBaaaaaaiaaiBiiiiBiiiBiBaaiaiiaiiaiaBaBiaiaiaaaBataaiiaaiBBaaaaBMaiiiaaiBaBBBaaaiaiiaaiBiBaaBaaiaa Ustanovljena ljudska vlada na samem rodezijskem ozemlju Ostra reakcija na Smithovo samovoljno dejanje v vseh afriških državah Tudi Indija pripravljena vojaško pomagati - Neredi v Južni Rodeziji LONDON, 12. — Rodezijski predstavniki, ki živijo v izgnanstvu v Tanganjiki, so sporočili, da je bila v Rodeziji ustanovljena ljudska vlada. Sestavili so jo v Sikombeli, kjer so konfi-nirani številni voditelji «ZANU» (Zimbabvve Afričan National Union). Začasni predsednik ZAPU (Zim- babwe Afričan People Union) je izjavil: ((Afriško ljudstvo Zimbabvve nima sedaj druge poti kakor oboroženo borbo«. Obtožil je britansko vlado, da je odgovorna za sedanje stanje v Rodeziji. Blagajnik te stranke pa je v Londonu izjavil: «Dali bomo navodila našim pristašem, štirim milijonom afriških prebivalcev Rodezije, naj se poslužijo vsake oblike sile v borbi za svojo pravično stvar, s tem da uporabljajo sulice, loke, in puščice in po potrebi tudi kamenje«. Predsednik ugandske vlade Obo-te je sporočil, da je predlagal sklicanje voditeljev Kenije, Tanzanije, Zambija in Ugande, da pregledajo nastalo stanje. Predsednik Zambije je napovedal, da bo njegova vlada sprejela posebne varnostne ukrepe na meji z Rodezijo. Opozoril je Smitha in ((njegove izdajalske prijatelje«, naj ne mislijo, da bodo zasedli ozemlje Zambije. Predsednik Kenjata je sporočil, da Kenija ne bo priznala nezakonitega rasističnega režima. Vlada Gane je sporočila, da bo zahtevala, naj varnostni svet določi oborožen nastop proti rasistični vladi. Kairski list «A1 Ahram« piše, da je Egipt začel posvetovanja z državami, ki so članice posebne komisije, katero so ustanovili na a-friškem vrhu v Akri. da določi u-krepe za pomoč rodezijskemu pre- bivalstvu v borbi proti rasistični vladi. Gvinejski predsednik Seku Ture je izjavil, da Gvineja pripravlja vojaški kontingent, ter je pozval vse afriške poglavarje, naj se pripravijo na skupno vojaško intervencijo v Rodeziji in naj že sedaj razglasijo vojno stanje s to deželo. Predsednik Gane Nkrumah je pozval vse nevezane države, naj pomagajo Organizaciji afriške enotnosti pri izvajanju resolucije o Rodeziji, ki je bila nedavno sprejeta in ki določa po potrebi uporabo sile. Alžirski predsednik Bumedien Je izjavil, da je Smithov ukrep ((žalitev Afrike«, in je pripomnil: ((Nikoli ne bomo dopustili v Afriki, da bt se ustanovila rasistična vlada, kakršna je Smithova. Na takem stališču ni samo Alžirija, temveč Afrika sploh in napredne sile na svetu«. V Najrobiju so študentje demonstrirali po ulicah in pred sedežem britanskega visokega komisarja. Nosili so tudi napise: ((Afriške države, zapustite Commonwealth» «Wllson, krokodilove solze ne pomagajo«. Demonstracije proti Smithovi vladi so bile tudi v Adis Abebi in v Londonu. Predsednik indijske vlade šastrl Je sporočil, da Indija ne bo priznala enostranske neodvisnosti Rodezije Zunanji minister Sing je Izjavil, da je njegova vlada že prekinila gospodarske odnose s Smi- thovim režimom In da je pripravljena podpreti vsak ukrep in dati tudi vojaško pomoč, da se porazi bela manjšina v Salisburyju. Zatem je Sing dejal, da, če se bo ustanovila začasna vlada, ki bo predstavljala večino rodezijskega prebivalstva in ki jo bo priznala Organizacija afriške enotnosti, jo bo priznala tudi Indija. Zatem je obtožil Veliko Britanijo, da je ((zakonito, ustavno in moralno odgo-' vorna« za nastalo stanje v Rodeziji. Vlade Sirije, Iraka in Jemena so uradno obsodile Smithovo dejanje in so sporočile, da ne bodo priznale njegove vlade. Francoska vlada je odpoklicala svojega generalnega konzula iz Sa-lisburyja. BEOGRAD, 12. — V zvezi s samovoljno in enostransko rasistično proglasitvijo neodvisnosti Rodezije je jugoslovanska vlada_ objavila danes naslednje sporočilo: • Dosledno s stališčem deklaracije konference nevezanih držav v Kairu in ob upoštevanju resolucije voditeljev vlad afriških držav v Akri kakor tudi resolucije 20 zasedanja generalne skupščine OZN vlada SFRJ najostreje obsoja samovoljni in enostranski akt proglasitve neodvisnosti Rodezije s strani rasistične vladajoče manjšine proti volji in interesom naroda te dežele.« Vlada SFRJ «v celoti podpira pravično borbo narodov Zimbabve za nacionalno osvoboditev in neodvisnost«. «S sodelovanjem afriških in ostalih držav članic OZN bo tudi nadalje podpirala vse akcije in ukrepe, katerih smoter je omogočanje narodov Zimbabve, da svobodno in samostojno odločajo o svoji bodočno sti.» Moro zadržal v Dubrovniku, kjer si je ogledal znamenitosti mesta in sc sprehodil po Stradunu, kjer so ga številni meščani toplo pozdravili. Očitno zadovoljen s toplim sprejemom se je Aldo Moro večkrat ustavil in se rokovai z meščani. Po slovesnem kosilu v vili »Dubravka« je s člani svojega spremstva odpotoval z letalom v Rim. Predsednik italijanske vlade je dal danes dopoldne v Zagrebu daljšo izjavo jugoslovanskemu radiu in televiziji, kateri je ugotovil konstruktivnost razgovorov o dvostranskih odnosih, ki odpirajo dobre perspektive za nadaljnji razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, za nove spora zume, ki jih bodo pripravili mešani odbor in druge ustrezne komisije, ki bodo formirane in o katerih so se dogovorili med raz govori. Moro se je zahvalil za prisrčen sprejem ne le pri jugoslovanskih državnikih, temveč tudi pri prebivalstvu in izrazil zadovoljstvo, ko je med obiskom Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in na pravni fakulteti v Zagrebu videl, da mnogi govore italijanski in dobro poznajo italijanska vprašanja. Moro je iz razil zaskrbljenost glede mednarodnega položaja, istočasno pa je tudi prepričan, da bo pri držav nikih prevladal reabstični čut odgovornosti in da bo s postopnim spoznavanjem in zbližanjem med narodi ustvarjeno ozračje za rešitev perečih svetovnih vprašanj. V daljšem intervjuju beograjski »Politiki« je predsednik italijanske vlade v glavnem ponovil to, kar je že rekel na beograjsai tiskovni konferenci V uvodu je med drugim poudaril: «Gdhajam iz Jugoslavije z občutkom velikega zadovoljstva. Naša srečanja šo bila neposredna in prisrčna. Pogovarjali smo se, kot da se že dolgo pogovarjamo, mogoče tudi zato, ker je to potovanje bilo solidno pripravljeno. Z eno besedo,« je poudaril Moro, potem ko je o-menil sprejem in odkrite razgovore s predsednikom Titom in Petrom Stamboličem, »je dolgo pričakovani in dolgo pripravljeni obisk potekal, če se smem tako izraziti, v najboljših mogočih pogojih.« B. B. RIM, 12. — Moro je prispel s svojim spremstvom iz Dubrovnika na rimsko letališče Ciampino ob 17.30, kjer so ga sprejeli ministri Piccioni, Andreotti, Taviani, Jervo-lino, Colombo, Russo, Ferrari Ag-gradi, Lami Stamuti, podtajnik Storchi, tajnik KD Rumor in poslanec Sullo ter odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva Ni. kola Mandič. V častni čakalnici le. tališča je Moro za RAI-TV prebral posebno izjavo o pomenu svojega obiska v Jugoslaviji. Ponovil je v glavnem vsebino izjav, ki jih je dal ob slovesu v Zagrebu in beograjski ((Politiki«. Se prav posebej pa je poudaril: ((Delali smo v duhu prijateljskega razumevanja, ki med drugim dokazuje tudi, kako države z različnim političnim ustrojem lahko skladno in ob medsebojnem spoštovanju uskladijo svoje vzajemne interese in najdejo področje kon-vergentnosti pri splošni presoji mednarodnega položaja.« Moro Je končno pqudaril, da je skupaj z Jugoslovani «ponovno še prav posebej potrdil skupni interes za dežele v razvoju, za nujna vprašanja razorožitve in za okrepitev ugleda OZN«. «Mogli in ho. teli smo govoriti v jeziku miru in dati — ob naši popolni lojalnosti do atlantskega zavezništva — naš prispevek k pomiritvi in k mednarodnemu sodelovanju,« Je ob koncu izjave dejal Moro. Poslanec Lupiš, podtajnik ministrstva za zunanje zadeve, ki je poleg podtajnika Žagarja spremljal Mora na obisku v Jugoslaviji, je danes odpotoval v New York, kjer se bo pridružil italijanski delegaciji na 20. zasedanju generalne skupščine OZN, na dokončna rešitev je za Nennija pogoj, da se enkrat za vselej konča v stranki neskončna debata o tem, kaj bi bilo treba narediti, medtem ko se je treba enkrat za vselej odločiti za to, kar je treba čim prej konkretno narediti. V tej zvezi, ko je govoril o Lombardi-jevih očitkih, o terorizmu, ki ga je bale večina ponekod zagrešila, je dejal, da take besede skušajo le prikrivati neuspeh, ki ga je manjšina doživela na pokrajinskih kongresih. In govoreč Santiju, ki je dejal, da se v stranki skuša natakniti nagobčnik opoziciji, je Nenni to odločno zanikal. «Toda,» je vzkliknil, «če bi bili naši vodilni organi, ki jih bomo izvolili, prisiljeni, da večno prežvekujejo kongresne sklepe, no, tedaj ne bi bili kos svojim nalogam stranke, bodisi v vladi, če se nam bo posrečilo, da ostanemo v njej, ali v opoziciji, če bomo sklenili, da gremo tja.« Tak je v bistvu odnos Nennija in avtonomistične večine do partijske discipline. Ni dvoma, da je formalno korekten, vendar pa je tudi res, da predstavlja v prikriti obhki močan napad na vse sredobežne sile. V bistvu Nenni zahteva poslušnost vse stranke, ko gre za izvajanje skleoov. ki so Jih strankini organi sprejeli. Toda poglejmo, kako Nenni opravičuje svoje sedanje stališče. Po njegovem mnenju je vključitev PSI v politiko vlade in zedinjenja s socialdemokratsko stranko sad dolgoletnega zgodovinskega razvoja. Razlogi za to novo politiko pa so naslednji: Na teoretskem področju je prišlo v stranki do revizije nekaterih pojmov tradicionalnega socializma, Kot so vprašanja države, razreda ter borbe za oblast. Ta revizija, je dejal Nenni, se je razvijala dialektično, na podlagi stvarnosti. Potem ko je poudaril, da sta delavska borba in tehnični napredek bistveno spremenila proizvajalne odnose, je z vso odločnostjo, zatrdil, da je gospodarsko načrtovanje ((Obvezna pot« za izhod iz gospodarskih in družbenih težav. Nenni je nato orisal položaj, ki je obstalal, ko se je začela izvajati politika levega centra. Ti pogoji so bili zelo hudi in večkrat so jih nazadnjaške sile izkoriščale za pritisk na vlado, da ne bi mogla izvajati svojega načrta. V tistih pogojih, je dejal Nenni, pa je bila glavna skrb stranke, da ne bi recesija prizadela v glavnem delavskega razreda. Ti pogoji so brez dvoma preprečili dosledno izvafanje skupnega programa in zato bo treba napeti vse sile, da se reforma pospeši. Govornik je menil, da nudi krščanska demokracija zadovoljiva jamstva v tem oziru. ((Določen program,« je delal Nenni, «gotovo ni nekaj nespremenljivega ali nedotakljivega. Toda spremembe in prilagoditve mora izva-iati koalicija v vsej svoji celoti in ne na pritisk zmerne notranje in zunanje opozicije večini.« V nadaljevanju svojega govora je podpredsednik vlade obširno o-bravnaval vprašanja države, gospodarskega načrtovanja in ustanovitve avtonomnih dežel z normalnim statutom. Glede teh ie menil, da jih je treba ustanoviti čim prej ter izvesti korenito reformo državne uprave. Naslednji del svojega govora je Nenni posvetil odnosom z desnico ter levico, in posebej s komunisti. Tem je zlasti očital, da ne morejo podpreti vlade parlamentarne levi- ce, ker se vedno bojijo, da bi jim to škodilo. S tem spet in spet zagrešijo napako, ki so jo oni sami že večkrat priznali. Na koncu je Nenni obravnaval vprašanje zedinjenja PSI in PSDI. Prav to vprašanje je eno izmed najkočljivejših, ki razdvajajo večino Nennija in De Martina. Se pozno sinoči so se sestali predstavniki teh dveh skupin ter skušali doseči določen kompromis. Toda De Martino je odločno vztrajal pri svoji tezi. Do zedinjenja bo Drišlo toda ne sme se določiti kdaj in kako. Na te pomisleke je Nenni odeo vorii takole: Način, kako obravnavati to vprašanje, je samo eden: predložiti prihodnjemu socialdemokratskemu kongresu, da se preide v razdobje skupne akcije ter sprejemanja skupne odgovornosti na ravni sekcij, federacij, vodstev strank, parlamentarnih skupin, delegacij v avtonomnih deželah ter v pokrajinskih in občinskih upravah.* V krogih večine prevladuje danes zvečer mnenje, da se bosta skupini sporazumeli. Nenni je končno še enkrat polemiziral s komunisti ter jim nekako postavil za zgled katoliško Cerkev, ki je znala prilagoditi številne svoje stoletne nazore potrebam današnjih dni. Na jutranjem zasedanju je govoril tudi poslanec Tolly, ki je Tržačan po rodu in ki je vnet pristaš Nennija in politike levega centra, ter socialističnega zedinjenja in tudi. da socialisti avtonomno sodelujejo s Socialistično internacionalo. Pripomnil pa je, da je zahteva po takojšnji združitvi nesmiselna, ker se le medtem Dostavila zahteva, da socialisti sprejmejo frankfurtsko listino. Ta zahteva je nesprejemljiva. potem ko le bivši laburistični minister šel v ZDA ter tam izjavil, da angleška vlada zastopa stališče, da se vodi borba proti komunističnim režimom. Kaj bi pomenilo, je dejal Tolloy, če bi se mi in socialdemokrati sklicevali na frankfurtsko listino v trenutku, ko se predsednik Moro vrača iz Jugoslavije in nedolgo potem, ko se je predsednik Saragat vrnil iz komunistične Poljske. Tolloy je ožigosal tudi vse poskuse diskriminacije komunistov in še posebej poskuse razbitja enotnosti CGIL. Pri tem Je posredno polemiziral s socialdemokrati, posebno v zvezi z vprašanjem sprejema Kitajske v OZN. Najznačilnejša govornika na popoldanskem zasedanju sta bila podtajnik CGIL Did6 in minister za delo Mancini. Did6, ki pripada manjšini je z veliko vnemo zavrnil Nennijeve in De Martinove teze ter večkrat izzval burno ploskanje svojih pristašev ter glasno negodovanje večine. Minister Mancini pa je obširno obravnaval vprašanja razvoja na področju javnih del in urbanistike Pozval je stranko, naj ne odlaga zedinjenja s socialdemokrati. V. KENDA Jedrski dogovor med Italijo in SFRJ RIM, 12. — Danes so predstavni ki vsedržavnega odbora za jedrsko energijo in zadevne jugoslovanske zvezne komisije, podpisali v Rimu sporazum o sodelovanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije v petem in šestem letu širšega okvirnega sporazuma med obema komisijama od novembra 1960. Za Italijo je dogovor podpisal podpredsednik CNEN prof. Carlo Salvetti, za Jugoslavijo pa svetovalec pri jedrski komisiji ing. Barbari. Jugoslovanski gostje so med svojim bivanjem v Italiji obiskali raziskovalna središča v Fra-scatiju, Casaccii in v Bologni ter atomski električni centrali v Gaoi-ni in Gariglianu. IIIU||||||||||||||||||||||||||||||||||U||||||||,||||||m„,|„|||im|||||||||,||||||||||)||||||||||||||||||||||||nHtM|||)M||||v «Izvestija» obtožujejo ZDA vojnih zločinov v Vietnamu McNamara napovedal, da hodo poslali nove vojake v Vietnam . Velike ameriške izgube v Danangu SAJGON, 12. — Enote osvobodilne vojske so v osmih dneh že tretjič 1 napadle ameriške enote. Davi so napadle položaje ameriške vojske na cesti 15 kilometrov severno od Ben Cat, 50 kilometrov severozahodno od Sajgona. Včeraj popoldne so partizani napadli iz zasede konvoj vozil sajgonske vojske Informacijska agencija narodnoosvobodilne fronte poroča, da je bilo med napadom, ki so ga izvršile osvobodilne sile 27. oktobra na ameriško letališče Danang, vrženih lz boja 600 ameriških vojakov, uni čenih pa je bilo 127 ameriških leta!, med katerimi 46 reaktivnih. Uničenih je bilo tudi enajst vozil, 23 majhnih skladišč lahkega orožja in 20 poslopij za ameriške voja ke. 10. novembra popoldne so bila sestreljena tri ameriška letala. V Sajgonu so danes javili, da bodo število sajgonskih vojakov zvišali na 320.000 mož. S tem bo sajgonska vojska štela skupno nad 700.000 mož AUSTIN (Texas), 12. — Ameri ški državni tajnik Dean Rusk in tajnik za obrambo McNamara sta imela tiskovno konferenco kmalu po sestanku s predsednikom Johnsonom. McNamara ni hotel povedati, koliko vojakov bodo še po- slali v Južni Vietnam češ da «no-če dajati teh informacij komunistom«. Včeraj je namreč McNamara sporočil, da bodo poslali nove vojake v Vietnam. Dalje je McNamara trdil, da so ugotovili navzočnost »več rednih enot se-vernovietnamske vojske v Južnem Vietnamu« in da so se izgube o-svobodilne vojske med poletno o-fenzivo podvojile v primerjavi s prejšnjim povprečjem. Vsekakor pa se je vojaška moč osvobodilne vojske povečala Dejal je, da bo zahteval nova nakazila od kongresa za vojno v Vietnamu. Glasilo sovjetske vlade ((Izvesti-ja« pišejo nocoj, da so ZDA pobile v Vietnamu tisoče civilistov s strupenimi plini. ((Pentagon, piše list, je izvežbal tisoče poklicnih morilcev, ki zavestno in z užitkom ubijajo«. List pravi, da Američani u-porabljajo pline, kakršni so klor, ogljikov oksid in žvepleni dioksid, zaradi katerih je na tisoče ljudi umrlo ali so bili hudo zastrupljeni. Zatem obtožuje list ameriške vojake, da divjaško mučijo vojne u-jetnike, in dodaja, da so ameriška dejanja v Vietnamu pravi vojni zločini ter zločini proti miru ln proti človeštvu, kakor jih označuje nuernberški statut o vojnih zločinih. 13. novembra 196S 2 — Ali se bodo začele Kuba in ZDA dogovarjati? NEW YORK, 12. — Dokaj ne-običajen sporazum Je pripeljal do posrednih stikov med ameriško in kubansko vlado, prvih po Izjalovljeni Invaziji v zalivu Plaja Hi-ron. Kuba in ZDA so se sporazumele, da prva «dovoli odselitev)) in da druga »dovoli priselitev« tistih Kubancev, «kl hočejo zapustiti Kubo in se preseliti v ZDA». Potrebnih Je bilo celih mesec dni, da so s posredovanjem švicarskega veleposlanika v Havani redigi-rali 18 točk obsegajoč memorandum, ki vsebuje pravila te čudne igre o velikem izseljevanju stotl-sočev ljudi. S kakšnimi nameni se Je Pldel Castro spustil v ta posel in kakšne smotre bi rad dosegel s tem? To je postalo glavno vprašanje tisti hip, ko so o njegovi ponudbi, Izrečeni v javnem govoru v Havani konec septembra, poročale vse svetovne agencije kot o izredno pomenljivem dogodku. V ZDA so to ponudbo najprej sprejeli s precejšnjim sumničenjem, češ da gre za «Castrove spletke« na ameriški račun. Toda pri priči Je bilo Jasno, da morajo v ZDA, pa naj v resnici mislijo karkoli, sprejeti vrženo rokavico in oznaniti svojo pripravljenost, da se spuste v ta negotov posel z nezaželim kubanskim premierom. Toda Castro Je mislil zares, in preden so navezali dvostranske stike, se Je dejansko začelo izseljevanje Kubancev, katerih sorodniki že od prej žive v ZDA, iz kubanskega pristanišča Camarioce. Na Floridi Je začela cveteti velika kupčija. Kubanski begunci in razni špekulanti so z ladjicami začeli invazijo na Camarioco. Ponujali so «izseljencem», da Jih prepeljejo za ceno 100 do 150 dolarjev na osebo, vendar so mnogi teh potnikov našli smrt v karibskih globinah na poti proti ameriški obali. Nedvomno je to spodbudilo pripravljenost washington-sks vlade, da naveže s Havano tehnične stike, ki so naposled poro-dlii sedanji sporazum. Na mesec bodo z ameriškimi chartersklml letali prepeljali s Kube okrog 3 do 4 tisoč Kubancev. Prednost imajo «bližnji sorodniki« tistih, ki so že v ZDA, nato ((daljni sorodniki« in potlej vsi tisti, ki »želijo zapustiti Kubo«. Omejitve pii tem izseljevanju so začasne. Castro si pridržuje pravico, da »moških od 15 do 26 let, godnih za vojaščino«, ne pusti in da »tistim, katerih odhod utegne ustvariti nevarne težave v proizvodnji in socialnih službah, ker zanje ni mogoče dobiti zamenjave« (zdravniki in tehniki), ne dovoli takoj oditi, čeprav Jim Je praktično priznana pravica, da se izselijo. V besedilih teh dokumentov ni niti besede o tako imenovanih »političnih zapornikih«. Castro Je namreč menil, da spada izključno v pristojnost .Havane, ali pridejo v poštev za izselitev in kako obravnavati ta problem. Kakor Je slišati, Je takih približno 15.000. Osem specializiranih razstav na spomladanskem zagrebškem sejmu 1966 Prihodnji spomladanski sejem v Zagrebu bo v času od 16. do 24. aprila 1966. Sejem bo obsegal kar osem specializiranih prireditev, in sicer: a) Mednarodni prikaz izdelkov za Hroko potrošnjo (tkanine, pohištvo, električni gospodinjski stroji, kemični proizvodi, bižuterija, didaktični in okrasni material, naprave za trgovine in turistične objekte, športni rekviziti in podobno). b) VI. mednarodni sejem prehrane in naprav za prehrambeno industrijo in kmetijstvo (poljski traktorji in kmetijski stroji, naprave za umetno namakanje, stroji za molžo itd.). c) VIII. mednarodni sejem embalaže (surovine in pomožni izdel. ki, stroji za embaliranje, naprave za samopostrežne trgovine itd.). č) III. mednarodna razstava industrijskih prevoznih sredstev — (dvigala, prenosne naprave, stroji za gradbeništvo in ladjedelstvo, specialna vozila). d) Mednarodni sejem orodnih strojev (za obdelovanje lesa in jekla, avtomatizirani itd.). e) III. mednarodna razstava plastičnih mas (surovine, končni izdelki za široko porabo, za gradbeništvo, kmetijstvo itd., stroji za predelavo in oblikovanje plastičnih mas, barvila). f) Mednarodna razstava rudni-ikih strojev in zavarovalnih naprav g) XI. mednarodna razstava merilne tehnike, avtomatizacije tn kontrolnih instrumentov (instrumenti, naprave za urade in industrijske obrate). Za pomladansko zagrebško prireditev vlada v Jugoslaviji in v tujini že zdaj veliko zanimanje Tudi v Italiji se številni trgovci in industrljci pripravljajo na nastop v okviru ene ali druge specializirane razstave. Prijave sprejema neposredno u-prava zagrebškega velesejma, v Italiji pa njena generalna delegacija za Italijo, ki ima svoj sedež ▼ Rimu, Ul. Treviso 33, Kar pa se tiče izselitve nasploh, se govori, da Jih bo odšlo s Kube 100.000, nekateri pa menijo, da celo do 300.000. Praktična izpolnitev tega dogovora, ki nima nobenih omejitev ne zastran števila ljudi ne zastran časovnega roka, se utegne razvleči na nekaj let. Vendar pa za zdaj ni niti gotovo, ali bi bila Kuba pripravljena dovoliti, da se odse 11 tako veliko ljudi, in ali bi bile ZDA pripravljene sprejeti tolikšno število novih beguncev, ki bi se pridružili že v ZDA živečim 270.000 Kubancem Zadnji val kakih 10.000 beguncev Je zapljusknil ameriške obale kot odmev izjalovljenega emigrantskega udara (ki so ga izpeljali pod pokroviteljstvom ameriške obveščevalne službe — CIA) na Kubo 1961. leta. Pozneje so jih posredovanjem Rdečega križa zamenjali za industrijsko opremo in zdravila. Niti tl novi, tako kot tudi njihovi predhodniki, pa ne morejo računati — razen redkih izjem — na to, da bi dobili pravico do ameriškega državljanstva. To Je že ((bistveno« politično vprašanje in ZDA niso voljne v svoji blagohotnosti do kubanskih «anticastrovcev» iti tako daleč, da Jih spremene v ameriške državljane. V tem primeru bi namreč tudi celotno anticastrovska teza o «rodoljublh, ki čakajo, da bi se vrnili v domovino«, splavala po vodi. Zdi pa se, da Je ZDA vsaj za zdaj nikakor ne mislijo opustiti. Vendar sedanjega sporazuma ni mogoče omejiti izključno na tehnično plat, ne glede na to, kako nenavaden Je po vsebini. Dokaj dobro se čuti političen prizvok, čeprav ne tudi doecla Jasno. Predvsem so to prvi stiki med vladama po šestih letih. Izvajanje sporazuma bo trajalo leta in vse dotlej bo treba ohraniti te stike, če zaradi ničesar drugega, že zavoljo tega, da bi uspešneje uresničili celoten sporazum. Takoj potem ko so ga podpisali. Je Castro na primer naglasil potrebo, da sporazum uspešno izpeljejo. Dejal Je, da so «ZDA odprle vrata, vendar ne zadosti na široko«, ker se mu zdi, da bi število 3 do 4 tisoč Kubancev na mesec lahko povečali, če Američani le hočejo. Ves ta posel jim Je vzel dober mesec dni časa, izseljevanje fca ‘ naj bi se. .začelo šele v^prvihjdneh prihodnjega,: meseca, m To niti ni čudno, če imamo pred očmi, kakšna Je politična in zlasti psihološka atmosfera v odnosih med veliko celino ln majhnim karibskim otokom. Pri njunem skupnem memorandumu ni šlo samo za določanje tehničnih pravil skupnega posla, ampak tudi za medsebojno kosanje za prestiž na zunanjem in domačem torišču. Pa tudi odmevi okrog vse te zadeve so povzročali enake preglavice. ZDA nenehno poudarjajo, da ta ((tehnični dogovor« nikakor ne pomeni, da se začenja širše navezovanje stikov ln normalizacije odnosov med vladama. Castrova vlada ne trdi niti eno niti drugo. Vendar pa se številni tukajšnji analitiki nagibajo k ugotovitvi, da tiči v tej Castrovi potezi skrbno pripravljena zasnova za normalizacijo atmosfere, v kateri bi bilo potem mogoče vsiliti nove akcije, ki bi previdno ln postopno peljale k normalizaciji odnosov. Vendar Je tu težko kaj napovedati, glede na sedanje razpoloženje na obeh straneh. Za Castra Je bitka proti ameriškemu pritisku bitka za kubanski obstanek, medtem ko Je ZDA bitka proti «castrizmu» bitka proti vsemu tistemu, kar Je po kriterijih ameri- ške politike slabo za ZDA na latinskoameriškem področju. Zato so tudi možnosti za ameriško-ku-bansko normalizacijo dokaj zavozlane. Sovjetska «Venus-2» leti proti Veneri MOSKVA, 12. — V SZ so izstrelili avtomatično medplanetarno postajo v smeri proti Veneri. Zadnji stadij nosilne rakete je zagotovil polet avtomatične postaje «Venus-2», ki tehta 963 kg Ta bo letela proti Veneri tri mesece in pol. Med poletom bo postaja o-pravila obširen program vesoljskih preiskav. Vsi instrumenti na avtomatični postaji delujejo v redu. Tako karoserijo je napravil Pininfarina za dvosedežni »Alfa Romeo Gltilia Šport, specialni coupč» ...................... ČISTO SVOJEVRSTEN REKORD V ANALIH KRIMINALA Trije bančni ropi v Milanu v času komaj 42 minut Nemogoče se zdi, da bi opravila vse tri rope ista skupina, kaže pa, da so bile vse tri skupine pod istim «duhovnim« vodjo MILAN, 12. — Komaj je danes takoj po enajsti uri vznemiril policijo prvi alarm, ki je javljal bančni rop pred nekaj minutami neki bančni filiali na Ul, Piša-nello 2, je že prišla vest o drugem ropu v neko drugo bančno podružnico na Ul. Bodoni 1. Potem je bil pol ure(!) mir in že je prišel glas o tretjem ropu v drevoredu Regina Giovanna. Po poznejših ugotovitvah so roparji odnesli pri prvem ropu okrog 5, pri drugem okrog 9-10 in pri tretjem 7 milijonov, skupaj torej 21 do 22 milijonov. Spočetka se je mislilo, da so mogoče vse tri rope izvedli isti I močnejši moški ter eden, ki je roparji, toda to je po mnenju pre- bil dokaj nizke postave. Vodja je iskovalcev nemogoče. Posamezne bančne filiale, kjer so se roparji pojavili, so več kilometrov druga od druge in nemogoče bi bilo času velikega prometa (prvi rop ob 11.03, tretji ob 11.45) in še v dežju se tako hitro pomikati od enega mesta do drugega. Vendar pa je nekaj podobnosti med vsemi tremi ropi, iz katerih bi se dalo sklepati, da so bile vse tri skupine v «službi» istega vodje. Predvsem je bil način vseh treh ropov podoben in v vseh treh primerih je bil med roparji neki v popolnem molku korakalo Po ulicah Cunea je disciplinirano in okrog 2000 demonstrantov iz doline Bormida. Protestirali so proti onesnaženju in okuženju voda, ki ga povzročajo odpadki iz kemičnih tovarn. Na čelu so poleg dveh poslancev korakali župani, prav na koncu sprevoda pa župniki RIM, 12. — Torbo, v kateri je bilo za 20 milijonov lir — tako vsaj zatrjujeta lastnika — dragocenosti, sta dva roparja ukradla iz nekega avtomobila. Lastnika .......................................................................m...................iiiiii.... niklh, ki predstavljajo zgodovino štajerskega partizanstva v letu 1941. In morda prav preseneča koliko je bilo teh zavednih slovenskih ljudi, koliko je bilo ilegalnih partizanskih skupin, ki so se pripravljale za pot v partizane in koliko je bilo v Mariboru in neposredni okolici zvez, javk in postojank osvobodilnega boja, ki so bile prvim pohorskim borcem v pomoč. Sicer pa so v Filipičevi knjigi borci aktivisti in njihovi pomagači opisani z enakim poudarkom kot sami partizani, saj je bil samo s skupnim delovanjem možen oborožen upor in je bila tudi v primeru razkritja okupatorjeva reakcija proti vsem e-nalca. Zato je Filipičeva knjiga pričevanje v kako velikem števjUt va tudi s kakim junaštvom in žrtvami se je slovenski človek na severni meji spustil v bo) z nemškim okupatorjem. Seveda pa Filipičeva knjiga ni samo dokument začetka oboroženega upora temveč tudi spomin vsem tistim številnim borcem, aktivistovi in ilegalnim delavcem, ki so se spustili v tako neenak boj z okupatorjem. Knjiga in njeno pričevanje bo torej dragoceno tako mlademu rodu, ki vojne ne pozna, pa tudi vsem udeležencem vstaje in očividcem dogajanja v usodnem letu 1941. Filipičeva knjiga je razdeljena na 32 poglavij, katerim je dodan še kronološki pregled važnejših dogodkov iz zgodovine Pohorske čete. Seveda pa avtor ne govori samo o partizanih na Pohorju, temveč je snov zajel mnogo širše in obravnava tako partizanske akcije kot politično delovanje izven ožjega pohorskega področja. Pri tem je pripoved izredno zanimiva, zgoščena in pregledna. Tako je Filipiču uspelo dati živo in prepričljivo podobo dogajanj v letu 1941 in ustvariti delo, ki skupaj •iiiiiiiimiiimiuiHiiNiHiiiifiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Okrog 40 mrtvih v ZDA pri letalski nesreči SALT LAKE CITY, 12. - V četrtek zvečer sa je tu ponesrečilo letalo »Boeing 727» družbe »United Airlines« Zadnje poročilo pra. vi, da je bilo 39 oseb mrtvih. Nepoškodovanih je ostalo 14 oseb (ali so vsaj že zapustile bolnišni co), medtem ko je v bolnišnici 36 oseb. Med temi jih je precej, ka terih poškodbe so hude. V letalu je bilo 84 potnikov in 5 članov posadke. Letalo je bilo na poti lz New Yorka v San Francisco z vmesnimi postanki v Clevelandu, Den-veru in Salt Lake Cityju Zdi se, da je nesreča nastala tako, da so se kolesa spustila predčasno in zadela v tla pred plsto Potem se je prevrglo in se vnelo; kake eksplozije ni bilo Sneg CUTIGLIANO (Pištola), 12. — A betona ln Doganaccla sta pokrita s snegom - letos prvič. Snega Je le nekaj centimetrov; vendar sta obe zimskošportni središči dobili svoj tipični zimski videz. Iz evropskih prestolnic javljajo, da Je bilo davi v Moskvi —9, v Stockholmu —4, v Oslu —3, v Varšavi — 2, v Berlinu in Pragi — 1. V Pragi pa Je tudi snežilo. RIM, 12. — Bolezensko »tanje Angelike Balabanov se je močno poslabšalo, Angelica Balabanov se je rodila v Milanu leta 1876; njeni star- ši so bili Rusi. Bila je prva tajnica komunistične internacionale (1917). V Italiji je imela mnogo prijateljev med uglednimi socialisti. Pozneje je prešla na linijo socialdemokratov. Diplomatsko pošto so ukradli LONDON, 12. — Furgon z diplomatsko pošto, urami in dragocenostmi v vrednosti 14.000 šterlingov (čez 23 milijonov lir) so preteklo noč ukradli z letališča v Londonu. Diplomatska pošta, označena kot »drugorazredna ln ne tajna«, je bila predvsem iz Zahodne Nemčije. LONDON, 12. — Transatlantik • Mauretania«, last »Cunard Line«, je bil prodan in ga bodo razdrli. Med vojno je prevažal vojsko. Njegova otvoritvena vožnja je bila leta 1939. Ukradeni Rembrandt TRURO, (Anglija), 12. — Majhna risba Rembrandta, cenjena na več tisoč šterlingov, je bila ukradena iz muzeja grofije Truro. Risba — neka študija ženske, ki ima na glavi koničast klobuk, ter poleg nje še neke druge ženske — je bila po mnenju vodstva muzeja lahko ukradena že pred nekaj dnevi. Tat je na mesto ukradene risbe postavil neko drugo risbo. z zgodovino Pohorskega bataljona predstavlja temeljno delo o osvobodilnem boju na štajerskem v prvih dveh, treh letih okupacije. Zato zasluži Filipičevo raziskovalno delo vse priznanje, posebno še, ker se njegove knjige uvrščajo med najboljša tovrstna dela, ki jih imamo pri nas. Sl. Ru. Dva nova zanimiva biografska romana V današnjem času hlastanja po znanju imajo ljudje radi take knjige, v katerih ne uživajo samo nrJ literarnimi deli, temveč se iz njih tudi česa nauče. Biografski roman po svetu morda prav zato tako močno pridobiva na pomenu. In tudi osrednje slovenske založbe so biografije uvrstile v svoj redni knjižni program. Tako Državna založba Slovenije kot mariborska založba Obzorja. In pri teh založbah sta prav zdaj izšla dva zanimiva biografska romana o dveh slavnih možeh, romana, ki bosta gotovo tudi med našimi prijatelji knjig vzbudila dovolj zanimanja. Prvi roman Dan je zaljubljen v noč (izdala ga je Državna založba Slovenije v zbirki Biografije) je posvečen nemškemu pesniku Heinrichu Heineju. Napisal ga je nemški pisatelj Wemer Steinberg, ki ga sicer pri nas ne poznamo. Nedvomno pa si bo s tem tekstom pridobil tudi slovenske bralce, kajti Steinberg je v romanu živo naslikal burno življenje velikega pesnika, ki ga je tujina slavila in cenila prej ko domovina, pesnika in romantika, revolucionarja in borca za svobodo, glasnika izkoriščanih, sovražnika licemerstva, zaostalosti in avtokracije. V knjigi spremljamo pesnikovo življenje od njegove nežne mladosti, ko ga je oče iz vodnega Dilsseldorfa poslal k bogatemu stricu, da bi se izučil za bankirja, pa do njegove smrti v Parizu. Spremljamo ga pri njegovem študiju prava v Bonnu, kamor je odšel od strica, ker mu bančni posli niso dišali in ker je s prvo nesrečno ljubeznijo doživel tudi prvo razočaranje. SpO-zjiapio, kako je Heine prišel v konflikt v Bonnu pa potem na univerzi v Gdttingenu, kako je nato odšel rajši po svetu, v Italijo in slednjič kot dopisnik v Pariz. Spoznamo pa tudi Heineja kot pesnika in kot nemirnega človeka, sredi burnega življenja svojega časa. Pisatelju je uspelo napisati zanimiv, razgiban pripovedni tekst, v katerem nastopa vrsta znamenitih oseb prve polovice 19. stoletja. Delno mu je uspelo prikazati tudi Heinejevo nemirno osebnost, njegovo razdvojenost in njegovo borbo z mnogimi nasprotniki, ki so mu prizadejali dosti zla, niso pa mogli uničiti niti njegovih pesmi niti njegovih polemičnih spisov, še man) pa idej, ki jih je z njimi širil. Res pa je, da je pisatelju bolj uspelo prikazati zanimiv in razgiban čas ln manj prepričljivo pesnikovo osebnost. To pa seveda bistveno ne zmanjšuje vrednosti teksta, ki bo sicer zahtevnejšemu bralcu povedal morda nekoliko premalo, bo pa zaradi razgibanosti in prikupne pripovedi toliko bolj všeč najširšemu krogu bralcev. Nekoliko drugače pa je z drugim romanom z naslovom El Gre-ko, posvečenim znamenitemu španskemu slikarju 16. stoletja. (Založba Obzorja, zbirka Veliki možje). Napisal ga je Simon Vestdijk v francoščini. Roman je napisan bistveno drugače od prvega. Predvsem je že doba bistveno drugačna. To ni čas romantike, v katerem je živel Heine, temveč najbolj mračen čas, čas inkvizicije. Zato ima roman, ki nosi podnaslov Ekstaza groze, tudi pečat tega časa, saj zahteva ne samo zbrano branje, temveč bralca naravnost sili k razmišljanju. Obenem pa pušča v njem tudi neko resno tesnobo. Osebnost znamenitega slikarja, ki je bil po rodu Grk in je preko Benetk in Rima prišel v Španijo, je nenavadna kot je bilo nenavadno okolje, v katerem je živel, čas sijaja španskega kraljestva in obenem čas Verskega fanatizma ter strahot inkvizicije. V romanu spremljamo le del slikarjevega življenja, fazen tega pa tudi v tem tekstu nastopa vrsta oseb tedanjega časa. Zato se nam tudi pri tem romanu zdi poudarek bolj na prikazu dobe in okolja kot pa na prikazu podobe El Greca samega in še manj njegove umetnosti. Za odličen biografski roman 1e vsekakor potrebno oboje. Vendar pa nam kot podoba časa in zrelo umetniško delo, močnejše kot roman o Heineju, ta pripovedni tekst bolj ostane v mislih, Čeprav manj v srcu. Prav zato pa bo ta roman morda man) bran. Pri obeh knjigah pa je poudariti izredno okusno opremo (Nadja Furlan in Uroš Vagaja), ki jo pri romanu o španskem slikarju dopolnjujejo še barvne reprodukcije nekaterih El Grecovih del-Tudi oba prevoda — roman o Heineju je prevedel Avgust Petrišil, El Greca pa Bogomil Fatur — sta vzorna. Tako je obema biografijama tudi na zunaj dan poudarek prvovrstne edicije. sl wm. NA KONGRESU ITALIJANSKE SOCIALISTIČNE STRANKE V RIMU 4........--- ---------- -- - - Dva važna predloga D. Hreščaka V naiem včerajšnjem poročilu s kongresa socialistične stranke v Rimu smo na kratko navedli tudi *t seg, ki era je na njeni imel občinski odbornik Dušan Hreščak. Danes objavljamo Hreščakov govor v celoti: Ko na tem XXXVI. kongresu Italijanske socialistične stranke jemljem besedo kot delegat z nalogo, da podprem večinsko usmeritev naše stranke, naj mi bo dopuščeno izraziti svoje veliko Osebno zadoščenje, da posežem v delo kongresa prav tu, v Rimu, kamor so me pred 37 leti vklenjenega v jetniškem vagonu pripeljali, da bi se tu začelo moje desetletno romanje po zaporih; ,n da se bom, po končanem kongresu, mogel udeležiti IX. kongresa Italijanske lige proti dimu in ropotom, na kongresu, ki bo 16. in 17. t. m v Sieni in katerega se bom udeležil kot občinski odbornik tržaške občine. Tovariši delegati, oprostite mi, da sem svoj nastop začel tako o-Sebno. Vendar še mi je to zdelo Primerno za to, da bi mogel primerneje uokviriti snov svojega Posega v razpravo, snov, ki zadeva problem, o katerem vam govori človek, ki je z njim osebno Prizadet, ker pripada tržaški slovenski narodnostni skupnosti. Naša stranka je bila pred nedavnim v Trstu — v okviru politike levega centra — protagonist zelo pomembne bitke za demokracijo in socializem, bitke, ki je privedla do zmage nad koalicijo nacionalističnih sil, do zmage nad liberalno fašistično družbeno konservativnostjo, ki jima je na nezaslišan način pomagal Posredni poseg najvišje krajevne cerkvene oblasti. Ta zgodovinska demokratična bitka, ki se je končala z vstopom v tržaški občinski odbor dveh socialistov, od katerih je eden Slovenec, in s či-dter je prvič v zgodovini Trsta zmagalo načelo enakopravnosti •bed Italijani in Slovenci, mi nudi priložnost, vzbuditi pozornost delegatov tega kongresa in naše stranke na problem narodnostnih manjšin ter na neodložljivo nujnost, da naša stranka s posebnim dokumentom točno določi svoje 'dejno-politično gledanje na ta Problem. Nočem trditi, da naša stranka ni vodila svoje politike do nacionalnih manjšin ter da narodnostne manjšine nimajo v italijanski socialistični stranki svojega prirodnega zaveznika, ko se borijo za uveljavitev svojih narodnostnih pravic, toda novejši razvoj problema narodnostnih manjšin na enj strani, na drugi strani pa vztrajanje nacionalističnih in konservativnih sil na stališču, češ da so narodnostne manjšine potencialni in celo nepoboljšljivi sovražnik države, zaradi česar jih je treba nadzirali in jih držati v večnem stanju gospodarske, socialne in politične podrejenosti, zahteva od naše stranke, da o svoji politiki do narodnostnih manjšin izdela sistematično obdelano ideološko stališče, ki naj obvezuje vso stranko •n ne le tiste njene federacije, ki kujejo v narodnostno mešanih deželah. To pa tudi zato, da bi Se ta politika ne zdela, ali da bi je ne mogel nihče jemati kot izključno instrumentalno politiko. De je bila sestava takšnega strankinega dokumenta o nacionalnih manjšinah potrebna, ko je bila stranka v opoziciji, postaja neodložljivo nujna sedaj, ko sodeluje stranka v vladi in ko se njena odgovornost razširja in zajema tudi področja, ki so jo prej mogla zanimati le kot tema posamezne akcije ali politične agitacije. Dejansko imamo v naši držaji tri resnične narodnostne manj-slne m sicer francosko v Dolini Aoste, nemško v Južni Tirolski Jer slovensko v Furlaniji in Ju-*'iski krajini. V teh primerih gre za prave narodnostne manjšine •n ne le za večje ali manjše izolirane nacionalne skupine ali skupnosti, kakršne zasled mo dtu-goci v deželi (Albanci, Grki, Srbi in Hrvati, Katalonci itd.). Gre za resnične narodnostne manjšine- ka.ti žive vzdolž državnih meja- ki jih ločijo od njihovih ma-*'čnih narodov, ki imajo že svoje državne skupnosti (Francija, Avstrija, Jugoslavija). " tem primeru je takoj očitna Pemembnost. ki jo določena po-itika do narodnostnih manjšin more imeti tako, kar zadeva odnose med italijanskim narodom •n narodno manjšino, kot tudi kar zedeva odnose med [talijo in *°*ednimi državami Navzočnost narodnih manjšin v Dnlihi Aoste in Južne Tirol-jjire kat tudi v Kurlaniji-Julijski ra,iim je privedla do tega, da je v okviru deželne Ureditve, ki Jo Predvideva naša ustava, tem de--lam priznan poseben odnos, za-• ati, česar so avtonomne dežele Do!ine Aosta Južne Tirolske in urlanije-Julijske krajine dežele 8 Posebnim statutom Fri tem Pa Pridemo do zelo pomembne razlike med nj.mi Vtem ko po-Sebna statuta za prvi dve avtonomni deželi predvidevata iz ra-z,te zakonske določbe, ki se nanašajo na ustrezni dve narodni jnanjšini, posebni statut za deže-0 Purlanijo-Julijsko krajino ne vsebuje nobenega določenega Predpisa glede konkretnih pra-vc slovenske narodne manjšine, amnak se omejuje le na načelno rditev o enakopravnih pravi-etnične manjšihe, ki jo je rena zaščititi v njenih etničnih. nltUrnih m drugih značilnostih. r temu pa je treba dodati še pa-adoks, da slovenska narodna , acjšina, ki živi v avtonomni de-zcli Furlanija-Julijska krajina, ne živa povsod enakega ravnanja, Par pa je objekt treh različnih ravnanj in sicer; tisti del maftj-lne, ki živi v tržaški pokrajini, Je ali bolje bi moral biti zašči- ten tudi na temelju posebnega statuta priloge londonskega memoranduma; tisti del slovenske manjšine, ki živi v goriški pokrajini, sicer razpolaga s šolami v svojem lastnem jeziku, ne ščiti pa je že omenjeni memorandum. Tistemu delu slovenske manjšine pa, ki živi v videmski pokrajini, se zanika že sam značaj slovenske narodne manjšine in to iz enostavnega razloga, ker je raznaradovalna politika Italije od leta 1866 do danes onemogočila avtonomni kulturni razvoj slovenskega ljudstva v dolinah Nadiže. Ce je to juridično absurdno stanje brez dvoma neposredna posledica fašizma in njegove nasilne nacionalistične politike, ne moremo reči, da bi se vodilni razred predfašistične Italije kot tudi ne vodilni razred sedanje demokratične in republikanske Italije bil doslej lotil in rešil problem narodnih manjšin, ki živijo na njenih mejah in da so odnosi, ki bi morali obstajati med njimi na eni strani ter med državo in italijanskim ljudstvom na drugi strani, ubrali tisto pot, ki je že nekaj normalnega v modernem političnem gledanju na vlogo in pomembnost, ki jo narodne manjšine zavzemajo za sam urejeni demokratični razvoj dežele same, v kateri živijo. Se več, vodilni razred nekega naroda sme reči, da je rešil problem odnosov s svojimi manjšinami le tedaj, ko se je popolnoma otresel starega, rekel bi srednjeveškega, ali, bolje absolutističnega koncepta države, koncepta, po katerem se narodnostne manjšine, njihove pravice, zahteve in težnje morejo vzeti v poštev le pod pogojem in le v tolikšni meri, v kolikor ne prizadenejo gospodarsko, socialno, politično in kulturno oblast vladajočega, večinskega naroda, odnosno v meri, v kolikor narodne manjšine pristanejo na podrejeno življenje drugorazrednih državljanov. Takšno gledanje na stvar ni ]e v kričečem nasprotju z demokratičnim pojmovanjem države, pač pa ima zelo škodljiv vpliv na sam vodilni razred, ker ga vodi k temu, da začenja uvajati dialektično načelo večina-manjšina, ki je povsem veljaven na področju dialektične politike, na področju odnosov med večinskim narodom in nacionalno manjšino, kjer se to ne more izvajati, ne da bi to privedlo do popolnega zanikanja avtonomnega socialnega in kulturneka razvoja, do katerega ima manjšina vsn pravico, kot fo priznava moderni način'gledanja na to vprašanje tako, kar zadeva laične kot tudi katoliške mislece (glede tega si oglejmo sklepe, do katerih so prišli na simpoziju o človečanskih pravicah v večnarodnostnih skupnostih ki ga ie organizirala OZN in ki je bil letos od 8. do 22. junija v Ljubljani, ter encikliko papeža Janeza XXIII. «Pacem in terrisu). Seveda, eno so načela modernega političnega gledanja na probleme nacionalnih manjšin in odnosov med večinskim narodom in nacionalno manjšino tako glede njihovih mednarodnih odmevov, drugo pa je praktično izvajanje teli načel. In različni odnosi do treh avtonomnih obmejnih dežel, ki sem jih že omenil, ter juridično protislovje treh različnih odnosov do ene same slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini, dokazuje, da smo, kar zadeva pra tično izvajanje teh načel, še zelo daleč. Ne bom se ustavljal pri nadrobnem prikazovanju «cahier de do-leances« slovenske etnične manjšine, ki jo stara nacionalistična in birokratska m selnost še vedno o-značuje kot manifestacijo vitimiz-ma (Kdor bi se hotel o tem prepričati - in menim, da bi se naša stranka morala s temi problemi seznaniti — lahko pregleda obilen dokumentarni material, med katerim je tudi tisti, ki se sedaj kopiči v uradih predsedništva ministrskega sveta in drugih ministrstev), pač pa se bom omejil sedaj edino na to, da prikličem pokornost tovarišev delegatov — in to samo zaradi enostavnosti — na neverjetno dejstvo, da se še danes, dvaiset let po osvoboditvi more italijanski državljan slovenskega jezika še vedno obsoditi, 'če razume italijanski, pa se hoče pred sodnikom izražati v svoji materinščini. kajti ustrezni zakoncki predpisi civilnega in kazenskega zakonika so Še vedno v veljavi in dvajset let demokratične svobode še ni bilo dovolj, da bi jih razveljavili. f/jilijarde in milijarde lir -.mo porabili, da bi zgradili avtomobilske ceste. In to je prav, Da ;pa v vsem tem času nismo našli niti sredstev niti časa, da bi očistili naše kodekse vsega, kar neci-vilnega in nečloveškega vsebujejo, je stvar, ki bi nas lahko spravila v obup glede demokracije, ki se kaže tako neobčutljivo do izra- zito humanih vrednot, ki bi morale označevati civilizacijo. Naša stranka, ki je prisotna povsod, kjer se kakorkoli tlači in žali človek, državljan in delavec, bi morala prevzeti v odgovoren pretres tudi zadevo narodnih manjšin in v uradnem dokumentu določiti glede tega svoje idejno in politično stališče, v katerem bi upoštevala sklepe, do katerih je sodobno politično gledišče že prišlo. V ta namen predlagam, da naj kongres novemu centralnemu komiteju ali novemu vodstvu stranke poveri nalogo, da imenuje u-strezno ožjo komisijo, ki naj pripravi načrt dokumenta stranke glede problema nacionalnih manjšin, dokumenta, kateremu bo centralni komite ali vodstvo Stranke dalo pozneje obliko in dokončno potrditev. Kar pa zadeva problem slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini, si dovoljujem spomniti, da je naša stranki, tedaj, ko je bil pred zbor- nico v razpravi načrt posebnega statuta za avtonomno deželo Furlanijo * Julijsko krajino,, zavzela, po besedah poslanca Luzzatta, formalno obveznost, da bo predložila parlamentu ustrezen zakonski načrt o pravicah slovenske manjšine, Te obveznosti se stranka ni držala. Predlagam zato, da sedanji kongres naloži novemu centralnemu komiteju nalogo, da povede akcijo da se predloži in odobri zakonski načrt, o katerem je govora in da se nato zakon tudi izvaja. Prepričan sem, da bo kongres v celoti podprl moj predlog, ki teži za tem, da zapolni ideološko programsko praznino naše stranke ter da s tem poveča učinkovitost njegove politične akcije v tem tako povoljnem trenutku, ko je naša stranka, v Trstu in deželi Furlaniji - Julijski krajini, na čelu demokratične politične fronte, ki se z uspehom bori tudi za uveljavitev enakopravnosti slovenske manjšine z italijanskim ljudstvom te dežele. Ameriški mladenič, ki se je polil z bencinom in se zažgal v protest proti politiki ZDA v Vietnamu, je umrl. To je že drugi podoben primer v ZDA. Na sliki pa vidimo dve drugi žrtvi ameriške napadalne politike, dva vietnamska ujeta borca POMENEK S POPULARNO FILMSKO IN TELEVIZIJSKO IGRALKO Lepa Liana Orfei je še redna hčerka cirkusa Kljub vsem modernim načinom zabave cirkus še ne bo izumrl - Na svetu so še ljudje, ki verujejo v pravljice Simpatična Liana Orfei bralcem Primorskega dnevnika iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii OD 22. DO 28. NOVEMBRA V CUNEU Mednarodni festival filma o odporništvu CUNEO, 12, — Od 22. do 28. t.m. bo v Cuneu tretji mednarodni festival filmov o odporniškem gibanju. Festivala se bo udeležilo več držav. Doslej so se prijavile že naslednje države: Italijo bo zastopal, vsaj kolikor se sedaj ve, Nelo Risi s svojim filmom «11 voltagabbanas, Zahodno Nemčijo bo zastopal film Kurta Hofjmanna «Hiša v Karpfengassei), Vzhodna Nemčija je prijavila dva filma in. sicer film ((Kraljevi sino-vin Franka Bager ja in film «Profesor Mamlocks Konrada Wolfa, Poljsko bo zastopal film «Barve borben, ki ga je režiral Jerzy Pas-sehdorfcr, Jugoslavija se bo predstavila s filmom Vladimira Pogačica «človek s fotografije», Češkoslovaška pa je prijavila dva svoja filma in sicer film ((Atentata, ki ga je režiral Jiri Sequens, ter film uPeti kavalir je straha, ki ga je režiral Zbignijeu) Brynič. Ob tem festivalu bo tudi retrospektivno predvajanje vrste italijanskih in tujih filmov o odporniškem gibanju, od katerih so nekateri postali že klasični filmi in od katerih mnogi v Italijo sploh niso prišli. Med temi sta tudi na pr. film ((Septembristis, ki ga je režiral Zachary Jandou), ter film «Rotation». ki ga je režiral Wolf-gang Staudt. Zadnja dva dni festivala- in sicer 27. in 28. novembra pa bo v Cuneu tudi sestanek pisateljev in režiserjev, katerega tema bo «Odporniško slovstvo in film». Na tem sestanku bosta dve predavanji, katerih prvo bo predavanje Gian-earla Vigorellija, generalnega taj- nika evropske skupnosti pisateljev, drugo pa bo predavanje režiserja Gianfranca De Bosija, direktorja turinskega mestnega gledališča. Letalo na vodik SAN DIEGO (Kalifornija), 12. — Vodstvo ameriške ustanove za vesoljska razlskavanja — NASA — je poverilo družbi «Convair», podružnici družbe «General Dy-namicsii, nalogo, naj se loti proučevanja možnosti gradnje nadzvočnega letala, ki bi uporabljalo kot gorivo — vodik in ki bi bilo sposobno preleteti razdaljo med Los Angelesom in Londonom v dveh urah, (Tudi najbolj nagla današnja letala potrebujejo za to progo najmanj 12 ur). To letalo prav gotovo ne bo imelo okenc, ker je problem stabilnosti pri tolikšni brzini malone nerešljiv, saj so se s tem problemom dolgo ukvarjali tudi angleški in francoski strokovnjaki v zvezi z gradnjo letala «Concorde». Tehniki družbe «Convair» menijo, da Je vodik gorivo, ki zagotavlja več prednosti pred drugimi gorivi zaradi svoje izredne energetske moči. Letalo, ki bo brez posadke, potnikov in prtljage tehtalo nad 250 ton, bo dolgo nad 90 metrov, Vtem ko bo čez krila v celoti merilo le 27 metrov. Seveda so to le ideje, zamisli, kajti izvedba teh drznih načrtov bo terjala rešitev Se cele vrste tehnoloških problemov. liiiiiiiiitMMHiiimiiniiiiiiifiiiiiMiimiiiiiiiiimiiiuiiMiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiniiuiiiiiniiiiiiif OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zadovoljni boste zaradi doseženih uspehov na delu. Tudi v družini srečno obdobje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Primerno vzdušje za osebno uveljavitev v družbi. Neka vest bi mogla spremeniti vaše stališče do neke osebe. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekdo vas izsiljuje. Postavite se temu po robu. Več odločnosti do osebe, ki viha nos RAK (od 23.6. do 22.7.) Svojih idej ne boste zlahka uveljavili. Več razsodnosti, ko Imate opravka z ihtavimi ljudmi. LEV (od 23.7. do 22.8.) S previd-, •nosijo se lotite vsakega novega de- boste morali osebe. kapricam ljubljene la Težko bo uskladiti čustva z razumom DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zanimiv predlog, ki bi ga bilo vredno' temeljito proučiti. Pravočasen sklep po rešil zapleteno zadevo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Logično sledite sklepom svojih predpostavljenih. V družini prijetno razpoloženje, obiski, darila itd. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Popustiti boste morali pred tistimi, 'ki so se znali uveljaviti. Ugoditi STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne mešajte čustev v poslovne zadeve, ker bo šlo sicer vse narobe. Pazite na svoje Izjave. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Lepe perspektive za uresničenje starih načrtov. Čaka vas težaven korak, ki pa je nujen. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Majhni spori, ki pa bodo odločilni za nadaljnji razvoj dogodkov. Ne popuščajte čustvom do mlajših ljudi, RIBI (od 20,2. do 20.3.) Lahko bi se odlično uveljavili, če bi se bili pravočasno pripravili. Ne nasedajte prevelikim obljubam. RIM, novembra. — Cirkus! Cirkus! Cirkus! Kadar zagledam po mestnih zidovih te velike, z velikimi črkami napisane plakate, postanem otožen. Cirkus se mi namreč zdi edina in najbolj živa dediščina «starih časovs — tistih dni, ki jih ne bo več. Zato grem v cirkus takrat, kadar hočem biti sam s seboj, ko želim sanjati — kajti prepričan sem, da predstavlja cirkus enega dragocenih koščkov romantike, poezije, v tem našem času, ko je čustvo postalo skoraj nekaj smešnega. Všeč so mi tisti poklončki — koliko poklonov! —, s katerimi se gledalcem zahvaljujejo kričeče našminkane balerine; čudim se belim vrancem, ki znajo plesati tango, in trepečem za mlado dekle, ki v železni kletki naganja divje zveri, da skačejo skozi ognjene obroče; nepopisno mi je všeč tisti trenutek, ko občinstvo z zadržanim dihom strmi pod strop, kjer se m trapezu ljubko smehlja prav nič strahopetna artistka; skušam verjeti očetom, ki mi zatrjujejo, da gredo v cirkus samo zato, ker slrenka tjakaj sili...»; predvsem pa ploskam žalostnim klovnom z naveličanim hripavim glasom, ki se tako trudijo biti nori in smešni, izpadejo pa kot patetični siromaki. Oh, cirkus! * * * Cirkus, ki ima v Italiji največji sloves in tradicijo, je prav gotovo sCirkus Orfeis, ki ga vodita brata Nando in Rinaldo Orfei s sestro Liano Orfei. Medtem ko Nando in Rinaldo še vedno nastopata v cirkuški areni, je L*ana že dolgo tega zapustila cirkuški svet, ker se je posvetila filmu in televiziji. Ker sem hotel od Liane Orfei slišati, če tudi ona misli, da je cirkus preživelo razvedrilo, obsojeno na smrt, sem jo poiskal na njenem domu na Gianicolu, znanem mestnem predelu. Nisem je našel doma. Igralkin mož mi je povedal, da se Liana vsako popoldne odpravi v svoj cirkus, ki te dni gostuje v Rimu, in da me lahko sam pelje k njej, če želim. Tako vljudnega vabila nisem mogel odkloniti. Liana me je sprejela zelo prisrčno. Brž ko sva si segla v roke in sedla na klopco pred vhodom v areno, je potegnila iz torbice zavitek žvečilnega gumija in mi ga ponudila. Nato je odgovorila na moje prvo vprašanje. — Ne, cirkus ne bo umrl. Ste si ogledali predstavo v mojem cirkusu? Potem morate priznati, da je dovolj zanimiva in bogata, če si jo vsak dan ogleda okoli 5000 gledalcev. Jasno, ostale oblike razvedrila (film, televizija) so cirkus prisilile, da se je začel vedno bolj umetniško oblikovati in izpopolnjevati, če se je hotel obdržati pri življenju — in to mu je lahko samo koristilo! Res pa je, da je «zlata dobas cirkusa (leta od 1850 do 1900) daleč za nami... — Opazujete publiko, ki prihaja v cirkus? — Cesto. To je svojevrstna publika. K nam pridejo ljudje, ki prav gotovo 'se verjamejo v pravljice, zato jih mi ne smemo razočarati, ne smemo jim ukrasti njihove poezije. In cirkus je tudi neke vrste poezija. — Kaj pa ljudje, ki žive in delajo v cirkusu, so srečni? — Povejte mi, Branko, vi ste srečni? — Vidite, tako je tudi v cirkusu. Naš svet je tu, med temi vozovi, med klovni, iskrimi vranci, tigri (joj, kako preziram tigre, tako hinavske in krvoločne! Nikoli si nisem upala biti sama v njihovi kletki, z levi da, uh, kako so srčkani!), sloni in kamelami... Kdorkoli pride iz nekega drugega v naš svet, ne more razumeti, kaj si mi predstavljamo za «srečo» in kaj za mesrečos. Cirkus... — Močna vez vas veže na cirkus! Zakaj ste ga zapustili? — Nisem ga zapustila, le ((drugod sem zaposlenas. Bilo mi je osemnajst let, ko me je Fellini povabil na poskusno snemanje za film «Sladko življenjes. Vloge pa nisem mogla sprejeti, ker sem bila še mladoletna... Skok od «poskusnegas do «resničnegas snemanja pa ni bil kdove kako težaven ali nemogoč. Čeprav sem sodelovala že v številnih filmih, mislim, da mi je popularnost prinesla samo televizija («Leggeris-simou in «Scaramouches). — Kot se spominjam, ste snemali tudi v Jugoslaviji, kajne? — Da, to sta bila filma «Legenda o Enejus in ((Tataru, v katerem sem nastopala z Orsonom Wellsom. Rada pa bi se vrnila v Jugoslavijo s svojo ((karavanos. — Vas bomo kaj kmalu videli v filmu ali na televiziji? — V Italiji že vrtijo film ((Casanova 70», z Mastroiannijem v glavni vlogi, kjer imam tudi jaz majhno vlogo; na televizijski ekran pa me bo «prinesla» oddaja «Vehki voz». — Povejte mi, gospa Liana, ste ljubosumni? — Kot tiger! — In žvečilni gumi? — Oh, z njim krotim svojo živčnost! — Vam je neprijetno, če kdo elobno zine: uta pa je iz cirkusa/s — Se slišim ga ne! Ponosna sem, da sem Liana Orfei, hčerka Cirkusa. Ljudje se ne smemo sramovati svojega porekla, ne smemo se sramovati pled kraljem samo zato, ker on sedi na prestolu, mi pa — oh, kakšna sreča! — na zelenem travniku... B. VATOVEC TUDI V JUGOSLAVIJI SO ZAČELI S POSKUSI Namesto iz mesa bodo beljakovine dobivali iz nafte Doslej so na tem področju najbolj daleč šli Sovjeti Kombinat naftne industrije — IN1A -*■ in živilsko-tehnološki inštitut tehnološke fakultete v Zagrebu se pogajata za sklenitev sporazuma, kj naj odpre novo poglavje znanstvenih raziskovanj v Jugoslaviji. Sodelovanje znanstvenikov iz inštituta predelovalcev nafte ter znanstvenih delavcev s področja prehrambene tehnologije bi po teh pogajanjih morala najti možnost uporabe mikrobiološkega načina v procesu deparafinizacije nafte in s tem odpreti pot k pridobivanju naftnih derivatov, ki se dajo uporabiti tudi v prehrambene namene. Takšna raziskovanja se v nekaterih deželah sveta že dolgo vršijo in so ponekod že privedla do konkretnih rezultatov, v Jugoslaviji pa se to šele začenja. Čeprav je nafta, vsaj po naših današnjih normalnih pojmih, dokaj nenavaden vir prehrambnega blaga, so praktične možnosti njenega izkoriščanja v te namene malone neizčrpne. Nenavadno je tudi to, da se je do teh spoznanj, namreč do spoznanj, da se tudi nafta v določenih svojih derivatih da izkoristiti tudi v prehrambene hamene, prišlo pri reševanju tehnologije proizvodnje odnosno predelave nafte v čistilnicah nafte. Nafta, kot osnovna surovina vse. buje celo vrsto sestavin, ki se po določenih procesih morejo ločiti drug od drugega. V teh procesih dobimo bencin, celo več vrst bencina, petrolej, razna olja in končno tudi tako imenovani mazut in in katran. V postopku razkrajanja nafte v razne njene sestavne dele je velike težkoče povzročal in še povzroča parafin, ki je prav tako ena izmed sestavin surove nafte. Dosedanji, klasični način izločanja parafina je znan pod imenom solventna deparafinizaci-ja, vendar je ta način zelo drag. Zato so tehnologi iskali kako drugo rešitev, kako bi iz nafte izločili parafin. Med vrstami načinov, ki jih je zajelo to raziskovanje, je tudi postopek tako imenovane fermentacije, vretja, ki je v svojem bistvu dokaj podoben procesu, ki ga zasledimo v. vsaki vinski kleti, kadar vre mošt. Z vzgajanjem mikroorganizmov in z njihovim p-vajanjem v nafto, se ustvarjajo kemični procesi, katerih proizvod nastane tako imenovana proteinska masa ali z drugimi besedami visokovredne beljakovine. Pomanjkanje beljakovin v prehrani vedno številnejšega prebivalstva na svetu postaja od dne do dne vedno bolj pereče vprašanje. O tem, da se število prebivalstva na svetu že nekako nevarno naglo veča, ne bomo govorili, saj smo se ob tem problemu že večkrat ustavili, posebno še ob nedavnem svetovnem kongresu strokovnjakov v Beogradu. Toda to naglo večanje prebivalstva nujno vodi do večje razlike med potrebami vedno številnejšega prebivalstva in med možnostmi pridobivanja potrebnih beljakovin iz klasičnih virov. V Jugoslaviji bodo, kakor zatrjujejo strokovnjaki, potrebovali na leto 600.000 ton beljakovin. V tem primeru pa se tu pojavlja pri. manj kij aj 200.000 ton beljakovin, primanjkljaj, ki bo s časom še naraščal. Upoštevajoč sedanjo raven jugoslovanskega pridobivanja nafte se pride do sklepa, da bi jugoslovanska predelovalna industrija nafte mogla dati 100.000 ton beljakovin iz naftnega vira. Teh sto tisoč ton beljakovin pa bi bilo po svoji vrednosti enakovredno 500.000 tonam mesa, doseda- njemu glavnemu, klasičnemu viru beljakovin. Prej smo omenili, da so v nekaterih državah na svetu začeli s procesom pridobivanja beljakovin iz nafte že pred leti. Glede tega so doslej najbolj daleč prišli v Sovjetski zvezi, kjer že gradijo velikanske tovarne, ki bodo dajale tone in tone hrane, konkretno beljakovin, pridobljenih iz nafte. Tudi Francija in Češkoslovaška, pa tudi nekatere druge raz. vite dežele so se na tem področju močno angažirale. Prehrambeno-tehnološki zavod v Zagrebu pa je začel sedaj s svojimi prvimi praktičnimi poskusi. Zadeva ni tako enostavna. Najprej je treba vzgojti mikrobiološke organizme, ki bodo ustrezali kemični sestavi jugoslovanske nafte. Nato bo treba rešiti problem industrijske proizvodnje, nato pa še poiskati način, kako oplemenititi pridobljene beljakovine ter kako ločiti pridobljene beljakovine na tiste, ki bodo služile kot krm* za živali, od tistih, ki bodo namenjene človeški prehrani. Seveda gre ta proces postopoma in kot prva etapa raziskovanja je samo izločevanje odnosno konkretno pridobivanje osnovne proteinske, odnosno beljakovinske mase po že omenjenem postopku deparafinizacije. Računa se, de bosta za to fazo raziskovalnih del potrebni najmanj dve leti. Ko bo to delo dokončano, pa se že konča interes naftne industrije na tem področju in preide vsa nadaljnja skrb raziskovanja na prehrambeno industrijo. V. Z. Mednarodni sejem pohištva v Ljubljani Danes dopoldne bodo na Gospodarskem razstavišču ob Titovi cesti v Ljubljani odprli zadnjo sejemsko prireditev tega leta, mednarodni sejem pohištva in opreme. Razstava, ki bo ostala odprta do nedelje 21. novembra, m na katero bo obiskovalcem možen dostop vsak dan neprekinjeno od 9. do 18. ure, zavzema tudi letu* ves razpoložljiv prostor na razstavišču, S svojimi kakovostnimi izdelki je na njem prisotna jugo-slovanska pohištvena industrija v celoti: letos se je na sejem prijavilo tudi več podjetij, kj so v prejšnjih letih nastopala na kolektivnem prikazu pohištva, in ki bodo torej letos nastopila ločena z individualnimi standi. Poleg samih tovarn in izdelovalcev pohištva, so na sejmu prisotna najvažnejša trgovinska podjetja a področja pohištva in opreme, tako med drugim ((Slovenijalesu iz Ljubljane, «Exportdrvo» jz Zagreba in druga. Razstava obsega poleg pohištva tud; posebne vrste okovja in orodja za proizvodnjo pohištva, posebno opremo in reprodukcijski material za tovarne in delavnice, ter stroje in naprave za pohištveno industrijo, Tu nastopajo poleg jugoslovanskih tudi številni tuji proizvajalci, in sicer iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Italije, Nizozemske in Grčije, Za časa sejma si bodo sledila številna strokovna predavanja in posvetovanja o okovjih, leiil-h, brusnih materialih za površinsko obdelovanje lesa in podobno. Pobudo za ta posvetovanja so dali skupno višja lesna industrijska šola. poslovno združenje «Les» ter zveza inženirjev in tehnikov SRS. Na predavanjih bo nastopilo 25 strokovnjakov iz Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Zahodne Nemčije in Švice. Radio Trst A 7.00 Kolčdar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Orkestra Gold in Mantovani; 12.15 Največ, najviše, najdlje; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaški ansambli; 15 00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 «Volan»; 16.30 Kavarniški koncert; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Sirimo obzorja: «Ac-quataurus — čistilec reku; 17.45 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Flo Sandon’s in John Foster; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 športna tribuna; 20.45 Slovenski oktet; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Sibelius: Koncert v d-molu, op 47; 23.00 V ritmu in melodiji. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Istrske in dalmatinske; 13.30 Operetni program; 13.40 O. H. Branchi: «Sole sul canale». SOBOTA, 13. NOVEMBRA 1965 Operne melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi; 11.30 Tartinijeve skladbe; 11.45 Godala; 13.25 Večni motivi; 14.00 Radijska kronika; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Nepozabne pesmi; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Violinist Ruben Gonzales; 18.35 Plesna glasba; 18.55 Veliki možje: Jean Rostand; 20.25 E. Bassano: «La grande nave»; 21.20 Ital. melodije; 22.30 Spored z onstran oceana. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Uspele melodije; 11.20 Orkestralna glasba; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče «Durium»; 12.00 ln 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Pojeta Arsen Dedič in Nina Spi-rova; 16.25 Izbrali ste; 17.00 Operna glasba; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 štreni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Orkester; 9.35 Pisan glasbeni spored; 10.35 Nove ital. pesmi, 11.05 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 12.20 Operna glasba; 12.45 Turistična oddaja; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba ln pesmi brez besed; 21.40 Znanstvena oddaja; 22.00 Jazz. ///. program 18.30 Pregled nemške kulture; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Hindemithova suita; 21.20 Pesniki in druga svetovna vojna; 21.30 Simf. koncert: Dallapiccola, Milhaud, Britten, Egk. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: O piščalki, gosllcah in bobenčku; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Klavir v ritmu; 10.15 Arije iz Verdijevih oper; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš pred- nosti!; 12.05 B. BJelinski: Glasba za prijatelje; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Jesen na deželi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kine; 17.35 Popevke tega tedna; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Studio Maribor; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert lahke glasbe; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino; 21.30 Vedri zvoki; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba. Ital. televhiia 8.30 Sola; 18.00 Spored za nai-mlajše; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.20 Rdeči potni list; 19.55 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena prireditev z Rito Pavone; 22 15 Kro-20. stoletja: Svet je žejen; 23.00 Zadnje vesti. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Recital Do-re Gatte in Paola Padanija; 22.00 Film Afrika v krizi. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 17.40 Kje je, kaj Je; 17 55 Zoki Poki - 'lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 M. Danojlič: Kako je s tem? — mladinska Igra; 19 25 Ko sem bil še majhen — pripoveduje A. Popovič; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20 40 Peščena ura — film; 21.10 Druga plat medalj* — humor, oddaja; 22.00 Danny Ksye vam predstavlja; 22.50 Zadnja poročila. Vremr včeraj: najvišja temperatura 13.5. najnižja 6.6. ob 19. url 7.2; zračni tlak 997.2 stanoviten, vlaga 64 odst., veter severovzhodnik 22 km s sunki 35 km na uro, nebo oblačno, 12 mm dežja, morje razburkano, temperatura morja 15.8 Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 13. novembra Stanislav Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 9.36. Luna vzide ob 20.12 in zatone ob 11.45 Jutri, NEDELJA, 14, novembra Borislava S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Možnost splošne stavke v Trstu v obrambo ladjedelnice Sv. Marka Pismo župana Franzila predsedniku Fincantieri Tupiniju - Od 9,5 milijarde lir za ladjedelsko industrijo v lanskem letu niti ene lire tržaški ladjedelnici Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila v glavnem posvečena odgovorom odbornikov na nekatera važna vprašanja svetovalcev. Ob začetku seje je župan sporočil svetovalcem, da Je poslal ministru za trgovinsko mornarico brzojavko z zahvalo za njegovo prizadevanje za pozitivno rešitev vpra-žznja ribolova na Jadranu in tudi v Tržaškem zalivu s sporazumom o ribolovu, ki je bil nedavno podpisan v Beogradu med Jugoslavijo in Italijo. Nadalje se je župan brzojavno zahvalil ministru za kmetijstvo Ferrarlju-Aggradiju ln generalnemu ravnatelju za prehrano pri ministrstvu za kmetijstvo za pozitivno rešitev vprašanja apolitične cene» pšenice Trstu, župan je v teh brzojavkah izrazil upanje, da bo pristojno ministrstvo še v bodoče upoštevalo izreden položaj Trsta. Glede vprašanja tovarne CRANE-ORION, ki je sedaj pod sodnijsko upravo, je župan poslal skupno s predsednikom pokrajinske uprave in predsednikom trgovinske zbornice brzojavko predsedniku državne ustanove IRI Petril-liju, v kateri ga opozarja na izredno stanje tega podjetja in na nevarnost, ki preti 400 zaposlenih delavcem in uradnikom, če bi bilo to podjetje zaprto. V brzojavki je tudi rečeno, da je to podjetje v zadnjih mesecih zelo aktivno poslovalo in zato prosi predsednika IRI, naj čimprej pošlje v Trst zaupnega strokovnjaka, aa se bo prepričal o stanju tega podjetja, za katero se je svoj čas zanimala tudi državna ustanova Finmecca-nica, ker mu v nasprotnem primeru grozi zapora, župan se Je obrnil na vse sindikalne in politične organizacije, naj podprejo to njegovo pobudo. Pri tem je župan tudi poudaril, da so se občinska uprava, sodnljski komisar podjetja in drugo prizadete ustanove zanimale tudi pri raznih domačih in tujih za-*ebn!h skupinah, naj bi ena od njih prevzela podjetje CRANE-ORION. Odbornik za delo dr. Gasparo je na sinočnji seji odgovoril na vprašanje svetovalca dr. Pincherla o usodi ladjedelnice Sv. Marka. To vprašanje Je sedaj ponovno na dnevnem redu in so o njem obširno razpravljali tudi na seji pokrajinskega sveta. Poleg tega pa je bila v preteklih dneh enotna stavka vseh delavcev in uradnikov ladjedelnice proti nevarnosti, da Jo zaprejo, ali pa da preuredijo njeno proizvodnjo. Dr. Gasparo je dejal, da občinska uprava budno sledi temu važnemu vprašanju tržaškega gospodarstva. Povedal Je, da je župan včeraj poslal predsedniku ustanove Fincantieri Tupiniju obširno pisrho, v katerem mu je obrazložil vprašanje največje tržaške ladjedelnice. V svojem pismu se župan oslanja na konkretna vprašanja. Kot je poudaril odbornik, in o čemer je bilo govora tudi na zadnji seji pokrajinskega sveta, tržaška ladjedelnica ni niti omenjena v zadnjem letnem poročilu ustanove Fincantieri, medtem ko so omenjena vsa druga podjetjta CRDA, kot na primer tovarna strojev, tovarna za gradnjo žerjavov in mostov Itd. Nadalje se Je lz tega poročila zvedelo, da je ustanova IRI- v lanskem letu naložila v ladjedelske dejavnosti 9 milijard 500 milijonov lir takole razdeljenih: 6.550.000.000 lir genovski ladjedelnici Ansaldo; 1 milijardo 600.000.000 lir ladjedelnicam Navalmeccanica in 1.350.000.000 Jr podjetju CRDA (skoraj ves ta denar so porabili za modernizacijo ladjedelnice v Tržiču). Odbornik je nadalje poudaril, da Je iz tega razvidno, da se nadaljuje politika na škodo tržaške ladjedelnice Sv. Marka, ki zaradi pomanjkanja sredstev za modernizacij in okrepitev vedno bolj zaostaja" za drugimi velikimi ladjedelski-mi obrati in nujno postaja manj kompetitivna na domačem in svetovnem ladjedelskem področju. Po drugi strani pa je ugotovil, da bi z nekaj milijardami lahko postavili ladjedelnico Sv. Marka popolnoma na noge in bi bil naložen denar v nekaj letih z dobro obrestno mero povrnjen. Poleg tega pa Je odbornik poudaril, da se župan v svojem pismu sklicuje tudi na nedavna naročila tržaški ladjedelnici, ki se nanašajo le na kako petrolejsko ladjo. Hkrati pa krožijo govorice, da bodo dve 35.000-tonski potniški ladji, katerih načrte so napravili v ladjedelnici Sv. Marka. zgradili v Genovi. V zameno za to, naj b! tržaški ladjedelnici naročili dve 10000-tonskl trgovski ladiii. Po zadnjih vesteh pa naj bi tudi ti dve ladiji zgradili v drugi i ladjedelnicah. Odbornik Je ugotovil, da se Tržačan ne morejo sprijazniti z obljubami, da bodo dali Trstu v nadomestilo za ladjedelnico kako dru-j industrijsko tovarno, ker imajo e preveč izkušenj s podobnimi obljubami. Odbornik v svojem odgovoru ni Izključil možnosti, da bodo tržaški delavci in vse mesto po nedavni stavki v ladjedelnici Sv. Marka priredili splošno protestno stavko ln zaporo vseh industrijskih in trgovskih dejavnosti v mestu v o-brambo naj večjega mestnega industrijskega obrata. O nekaterih drugih važnih odgovorih odbornikov bomo pisali prihodnjič. Občinski svet je sprejel tud' nekaj upravnih sklepov. Tako so svetovalci potrdili ostavko demo-kristjanskega svetovalca dr. Rocca, na njegovo mesto pa je bil izvoljen nov svetovalec KD Guglielmo Fa bianl. Svetovalci so nato še sprejeli sklep o prispevku deželne u-prave v višini 60 odstotkov stroškov za 60 novih stanovanj, ki Jih bo občina sezidala za družine brez stanovanja ln sklep o gradnji novega gledališča v Ul. Giustlnlano. palače z Ul. Malcanton 3 na vpogled občinstvu, in sicer 20 dni, sklep občinskega odbora z dvema seznamoma o spremembah družinskega davka za leto 1966 na podlagi prijav, predloženih do 20. septembra. Prvi seznam je sestavljen po abecednem redu, drugi pa po višini vsot, in sicer po vrstnem redu od najvišje do najnižje vsote. Končno si prizadeti lahko ogledajo tudi letošnje davčne sezname. Za 700 milijonov lir novih stanovanj IACP Neodvisni zavod ljudske gradnje IACP bo v prihodnjih mesecih zgradil na našem področju za 700 milijonov lir novih stanovanj. Podtajnik na ministrstvu za javna dela De Cocci je namreč sinoči sporočil tržaškemu parlamentarcu Bel-ciju, da je ministrstvo pristalo na podelitev potrebnih finančnih sred. štev in da je v ta namen nakaza- lo 4 odst. določene vsote. Novo naročilo spada v okvir olajšav za razvoj gradbeništva v državi. IACP bo zgradila nova stanovanja izključno na področju tržaške občine. — ZA GRADNJO NAFTOVODA Spagnolli podpisal koncesijo družbi SIOT Sinoči je iz Rima prispela vest, da je tudi minister za trgovinsko mornarico Spagnolli podpisal akt, s katerim bo država izdala družbi SIOT koncesijo za gradnjo naftovoda iz Trsta v Ingoldstadt. Zdaj manjka samo še podpis finančnega ministra, nakar bo listina popolna. Tudi brez dokončne koncesije pa je družba ves ta čas nadaljevala pred meseci začeta dela na meji z Avstrijo, pod Dolino in v Zaveljskem zalivu. Se ta mesec pa bo začela delati tudi irancoska družba CAPAG, ki bo speljala naftovod na odseku Trst-Soča. SEJA DEŽELNEGA SVETA Končana splošna razprava o osnutku zakona o bolnišnicah V razpravo je včeraj poseglo še deset svetovalcev - V torek bosta odgo-vozila razpravljavcem poročevalec o zakonu in odbornik za zdravstvo Na včerajšnji seji deželnega sveta so nadaljevali in končali splošno razpravo o zakonskem osnutku o deželnih prispevkih za gradnjo in povečanje bolnišnic ter drugih zdravstvenih naprav. Na govore številnih svetovalcev bosta poročevalec o zakonu in pristojni odbornik odgovorila na prihodnji seji, ki bo v torek. Tudi včeraj se Je slišalo več kritičnih glasov o pomanjkljivosti in razdrobljenosti osnutka, medtem ko so večinski svetovalci osnutek seveda zagovarjali. Prvi je spregovoril komunist Coghetto, ki je najprej poudaril, da je zakon zelo fragmentaren. Kaže, da je dan 31. decembra postal prava mora za večino ter da je treba do tedaj čim-več potrošiti ne glede na način in koristi Pri sklicevanju na govor socialista Giacomettija, po katerem ta zakon ni v skladu s programom levega centra, je Coghetto dejal, da se to ne dogaja slučajno, kakor ni naključje, da so na vsedržavni ravni zavrli načrt ministra za zdravstvo Mariottija (PSI). To se dogaja, niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHH OB ZADNJIH PROTESTNIH NASTOPIH DELAVSTVA IN JAVNOSTI Ladjedelnica kot je Sv. Marko ne more biti «marginalen» obrat Za preusmeritev njenega delovanja in za ustvarjanje novih delovnih mest hi šlo več denarja kot pa za daljnosežno modernizacijo ladjedelnice same Vprašanje ladjedelnice Sv. Marka je te dni stopilo ponovno v ospredje tržaškega javnega življenja. Predvčerajšnjim je osebje ladjedelnice priredilo protestno stavko, za prihodnje tedne pa ni izključena zaostritev sindikalnega gibanja, ki bi lahko ponovno dovedlo do nove splošne stavke v mestu. Osnovno vprašanje preusmeritve proizvodnje v ladjedelnici je še vedno odprto, kajti vsa dosedanja prizadevanja tržaških poslovnih krogov, da bi odvrnili to nevarnost, niso dala nobenega otipljivega rezultata. Prav zato bodo sindikalne organizacije ponovno opozorile na kočljivost tega vprašanja z vrsto stavk. Napovedana preusmeritev dela v ladjedelnici ne sloni na tehtnih razlogih. V določenih krogih so skovali pridevnik «marginalen» ln ga pridali ladjedelnici Sv. Marka. Da bi namreč Italija lahko prebredla ladjedelniško krizo, je vodstvo Fincantieri pred časom sklenilo zapreti nekaj «marginalnih» ladjedelnic, med katerimi naj bi bil tržaški obrat. Ladjedelnica Sv. Marka pa ni marginalen obrat. Ladjedelnica, ki izdeluje ladje, kakršne so «Raffaello» in druge podobne enote, ki od leta 1839 dalje redno prejemajo mednarodna priznanja; ladjedelnica, ki je prva vgradila v ladjo pogonski stroj na notranje izgorevanje, ki je med prvimi zgradila ladje na propelerski pogon in ki je prva na svetu vpeljala električno varjenje pločevine na ladij- skem trupu, ni marginalen obrat, zlasti če se lahko postavlja z aktivo 47 ladij za skupnih 771.512 bruto registrskih ton v razdobju 20 let od konca vojne do danes. Sv. Marko ni marginalen obrat niti kar zadeva njegove prostorne razsežnosti: njegovi obrati se raztezajo na površini 219.500 kv. metrov, ter se ladjedelnica po tem uvršča na tretje mesto med vse državne obrate, in sicer pride takoj za tržišklm obratom, ki zavzema 584.000 kv.m; ter za ladjedelnico Ansaldo v Genovi, ki se razprostira na 238.000 kv.m. Ce bi se Sv. Marko razširjl na obrate Officine Ponti e Gru, bi tako lahko prišel na drugo mesto v lestvici, po potrebi pa bi lahko v prihodnje vedno iztrgali morju po neka! novega prostora, kakor sd naredili pred škedenjsko železarno, v lesnem pristanišču ali pa v Barkovljah. Tudi po svoji dnevni operativni zmogljivosti je ladjedelnica Sv. Marka vse prej kot marginalna. V tržiškem obratu lahko vgradijo s 4.920 delavci v nove ladje po 280 ton pločevine na dan; v obratih Ansaldo s 3.150 delavci 120 ton, v Sv. Marku pa s 1.994 delavci 110 ton pločevine na dan. Kar se tiče deleža, ki ga ima Sv. Marko v tukajšnjem gospodarskem življenju, pa je dovolj, če upoštevamo, da je danes v njem stalno zaposlenih 2.505 delovnih moči (nekoč jih Je bilo čez 3000), med katerimi je mnogo specializiranih in visoko spe- I; Seznam davkov na vpogled Tržaško županstvo sporoča, da bo Od Jutri dalje v pritličju občinske lllllll Mllllllllllllllll 11II MIH 11III11IIIII lllllll I IM IlOH I lili IIIIIIIIII llllllll I lili II llllllllll III Ulili II111111881111 im IIIII S SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Za 259.800.000 lir javnih del predvidenih v razdobju 1966-69 Za realizacijo načrtov bo morala občina dobiti prispevke od države in dežele, od vladnega komisariata in najeti posojila V sredo je bila v Miljah seja občinskega sveta, na kateri je župan Millo pedal poročilo o načrtu izvajanja javnih del v štirilet-ju 1968-1069. Med drugimi obravnavanimi vprašanji je bilo na dnevnem redu imenovanje revizorjev za občinske račune in račune podjetja ACNA za leto 1965 in imenovanje članov občinske komisije za špOrt. Ker niso zaključili razprave o raznih točkah dnevnega reda, se bo občinski svet ponovno sestal v sredo 17. tm. ob 20. uri. Med sejo je komunistični svetovalec Valenti postavil vprašanje o usodi pomožne ustanove za socialno pomoč v Trstu. Sledila je zanimiva diskusija, po kateri je občinski svet pooblastil župana, da se zavzame za nadaljnji obstoj te ustanove, bodisi s primernim prispevkom miljske občine in drugih ustanov, ki se poslužujejo EAAS, bodisi z ustanovitvi, jo posebnega konzorcija med u-stanovami, ki so zainteresirane za nadaljnji obstoj in delovanje EAAS. lz županovega poročila o programiranih javnih delih v letih 1966-69 povzemamo nekatere glavne točke. V začetku je župan dejal, da so pri izdelavi načrta upoštevali programske točke večinske skupine, s katerimi se je predstavila volivcem in ki obsegajo najbolj občutene probleme prebivalstva in odgovarjajo najnujnejšim sedanjim in bodočim potrebam občine. Pri tem so upoštevali tudi dosedanji urbanistični razvoj in predvideni razvoj v bodočih štirih letih z vsemi potrebami, ki jih bo ta razvoj prinesel. Načrt za program javnih del je bil predhodno ob-lazložen na številnih javnih zborovanjih. Župan Millo je poudaril, da so številke, ki označujejo izdatke za posamezna dela, zgolj indikativne in zato podvržene spremembam po dokončni izdelavi posameznih načrtov, ki bodo izdelani sproti v tehničnem uradu. Celotni predvideni izdatek v o-kviru štiriletnega načrta znaša 259 milijonov 8C0.0C0 lir. Čeprav je ta vsota zelo visoka pa je jasno, da bo občina za izvedbo načrta morala dobiti državne in deželne prispevke, ki jih predvidevajo zakoni, prispevke vladnega komisariata in pa najeti posojila pri tržaški hranilnici m posojilnici ter pri drugih kreditnih zavodih. Na področju gradenj je v načrtu nadzidava državne srednje šole za kemično strokovno šolo za predvideni izdatek 60 milijonov, vzdrževanje občinskih poslopij, šol in za namestitev ogrevalnih naprav v šolah pri Sv. Barbari in v Camporah za predvideni znesek 12 milijonov lir; 30 milijonov lir bo stala zgraditev kanalizacije v Stramarju-Orehu ter v drugih krajih, 8 milijonov pa bodo izdali za spremembe na sedanjih napravah za kloriranje vode, ki jih bodo preselili na pomol Colom-bo; 20 milijonov lir je predvidenih za izpopolnitev vodovodnega omrežja, 15 milijonov pa za zgraditev novega vodnega rezervoarja. Za zgraditev športnega igrišča, za zgraditev športnega strelišča ter za ureditev Trga Tor-Piai je predviden izdatek 60 milijonov lir, za cestna dela v Miljah samih 10 milijonov lir in v ostali občini za 44.800.000 lir. V tem načrtu pa niso vključena dela, ki so že bila finansirana iz prejšnjih načrtov. Med temi so graditev pokritega trga (7 milijonov lir, ki pa_ se je zakasnila, ker ni bilo mogoče dobiti primernega zemljišča v središču mesta), dograditev ceste v Vinjan, poruše-nje in ponovna zgraditev garaž in delavnic za avtobuse, kanalizacija pri Orehu, asfaltiranje ceste iz Milj v Zavije itd. Zupan je svoje poročilo zaključil z ugotovitvijo, da si je občinska uprava zadala veliko nalogo, da bo najem posojil predstavlja! veliko žrtev za občinske proračune in da je zato bolj kot kdaj potrebno boriti se skupno z vsemi krajevnimi ustanovami in njihovimi organizacijami za uresničitev pričakovane reforme občin skih in pokrajinskih zakonov, kakor tudi zakonov o krajevnih financah, z.a vključitev občin preko ustanovitve konzorcijev v de želno in vsedržavno načrtovanje. cializiranih delavcev in strokovnjakov. Toda to Je le del gospodarske aktivnosti, ki se poraja iz Sv. Marka. Kar 60 odst. vseh del pri gradnji novih ladij opravljajo namreč zunanja podjetja s svojo lastno delovno silo; ko so strokovnjaki tržaške trgovinske zbornice pred časom pripravili študijo o pomenu ladjedelnice Sv. Marka za lokalno gospodarstvo, so prišli do zaključka, da dela danes v tesni povezavi z ladjedelnico nič manj kakor 72 malih in srednjih podjetij, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi deli, in ki po svoje stalno zaposlujejo nekaj čez 3.000 ljudi. S preusmeritvijo dela v ladjedelnici bi vsa ta specializirana delovna sila in sama podjetja zašla v hudo stisko, negativni gospodarski efekti vsega tega pa bi se v čedalje širših krogih razširili na celotno področje. Zanimivo je, da je tudi ena izmed najvažnejših bank, ki operirajo na Tržaškem zagrozila, da bo prenesla svoj sedež drugam, ako se bo v Trstu prenehalo delovanje ladjedelnice Sv. Marka. Obseg poslov, ki jih zagotavlja ladjedelnica, ni majhen: samo ladjedelstvo daje namreč na Tržaškem 40 odst. vsega industrijskega dohodka, kar ustreza višini 18 milijard lir na leto samo pri ((dodatni vrednosti# na industrijskih izdelkih in proizvodih. Ko je začelo trgovinsko poslovanje tržaškega emporija polagoma nazadovati, so poslovni ljudje in opazovalci pričakovali, da se bo na tem področju razvila v zameno vsaj industrijska dejavnost. Nameravana preusmeritev proizvodnje v Sv. Marku pa bi nasprotno pomenila močan korak nazaj na celotnem industrijskem področju. Ne glede na to, da bi bilo treba prav na našem področju pospešiti vsakovrstne gospodarske dejavnosti, ker je prav ob meji največ priložnosti za primerjave s sosednimi državami in gospodarskimi sistemi, kaže tudi ekonomski račun na to, da je treba ladjedelniško industrijo v Italiji in še zlasti v Trstu danes prej pospešiti nego okrniti v najboljših obratih: italijansko trgovinsko ladjevje je še vedno močno zastarelo in bo treba v prihodnjih letih nadomestiti dolgo vrsto starih ladij. Med tem časom pa se bo promet v pristaniščih povečal: leta 1950 so v vseh italijanskih lukah našteli 37,5 milijona ton prometa, za prihodnje leto predvidevajo 171 milijonov ton, za leto 1971 pa celo 234 milijonov ton. Potreba po čedalje večjih in modernejših ladjah je torej na dlani, sicer bodo tuje zastave zavzele še večji del tega prometa pod lastno zastavo kakor doslej. Na koncu pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da bi bilo treba za preusmeritev dela v Sv. Marku in za ustvarjanje primernega števila delovnih mest v novih dejavnostih potrošiti mnogo več denarja, kakor pa če bi za ladjedelnico pripravili daljnosežen modernizacijski načrt in ga tudi s časom uresničili v splošno korist tukajšnjega, pa splošnega državnega gospodarstva. Požar v Miljah Na podstrešju občinske stavbe bivšega starčevskega doma v Miljah v Ul. .Verdi 21, je včeraj popoldne iz še nepojasnjenih razlogov nastal velik požar. Ogenj je kmalu zajel tramovje in nekaj časa nato je približno 15 kv. m stropa padlo v spodnjo spalnico zakoncev Santi. Na kraj požara so prihiteli gasilci s postaje v Miljah in agenti komisariata javne varnosti. Gasilci so se morali truditi dve uri, da so nastali požar poga-sili in preprečili vsakršno nadalj njo nevarnost. Strop, ki se je usul v spalnico, je povzročil precejšnjo škodo na pohištvu. Skupna škoda pa znaša približno pol milijona lir. Poltovornjak zavozil s ceste Na državni cesti štev. 14 pri De vinu Je včeraj popoldne, prišlo do prometne nesreče, ker je pri poltovornjaku počila pnevmatika. Pol. tovornjak je zavozil s ceste. Šofer se ni ranil, 50-letni Camillo Cam-panna iz Bellarie, ki je sedel zraven šoferja, pa si je verjetno zlomil desno nogo in se pobil po glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico v Tržič kjer se bo moral zdraviti mesec dni. videva zakonski osnutek ministra za zdravstvo za preureditev bolnišnic. Po govoru Traunerja, ki je orisal stališče liberalcev do zakonskega osnutka, je obširno spregovoril svetovalec Metus (KD). Rekel je, da je gradnja bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih središč le ena plat vprašanja javnega zdravstva. Vsi državljani občutijo predvsem pomanjkanje prostora v bolnišnicah (postelj), pri čemer pa je naša dežela na boljšem kot mnogi drugi kraji v državi. Pri tem je svetovi-lec naštel razne podatke o vsen treh pokrajinah. Metus je nato dejal, da se mu ostra socialistična opozicija socialistov proti temu osnutku ne zdi upravičena in niti dovolj podprta z argumenti in podatki. Z njegovim govorom se je seja končala. Sestanek tajništva Nove DZ-CGIL Včeraj se je sestalo tajništvo Nove delavske zbornice CGIL skupno s tajništvom zveze pristaniških delavcev ter s sindikalnimi sekcijami delavcev v pristanišču in Javnih skladiščih. Na sestanku so proučili položaj v pristanišču, ki se je močno poslabšal s krizo Javnih skladišč in s podelitvijo »funkcionalnih avtonomij# železarni Italsi-der. Tajništvo je po izčrpni razpravi sklenilo, da bo dalo takojšnje pobude, da se sproži široko gibanje delavcev in javnega mnenja v o brambo pristanišča, ki je eden iz med stebrov tržaškega in vsedržav nega gospodarstva. Nadalje je skle nilo, da skliče za 18. november vodstveni odbor skupno s tajništvi vseh strokovnih zvez, da se domenijo o akciji ter izdelajo dokument, v katerem bodo nakazali stališče delavcev in CGIL do resnih vprašanj našega emporija. ker prevladujejo v levem centru vedno bolj zmerne centristične sile. Coghetto je dejal, da bi bilo spričo položaja bolnišnic v deželi mnogo bolje pripraviti posebne zakone za posamezne bolnišnice. Varisco (KD) je dejal, da so u-stanovili deželo predvsem zato, da bi v krajevnih vprašanjih sodili samostojno in našli rešitve zanje na kraju. Razlike med posameznimi deželami pa prihajajo do izraza najbolj na socialnoskrbstveni ravni. Deželni zdravstveni načrt bo moral upoštevati torej vse potrebe. Bolnišnice pa bodo morale biti sredstvo za nudenje javne pomoči v zdravstvu. Ker bodo vsa sredstva služila človečanskim smotrom, ni mogoče govoriti o njihovem razprše-vanju. Socialist Volpe Je zavzel do zakona kritično stališče, ker predvsem ne nakazuje perspektiv za rešitev bolnišniškega vprašanja in novih potreb, ki so jih socialisti načeli že v svojih govorih med razpravo o deželnem načrtovanju. Zato socialisti odklanjajo poskus, da bi večina označevala politiko odbora na tem torišču kot politiko levega centra; ko pa nočejo s tem zakonskim osnutkom prehoditi zastareli pojem »dobrodelnosti# ter ga nadomestiti s sodobno zdravstveno organizacijo, po kateri naj bi bila bolnišnica družbeno in socialno telo, ki bi ustrezalo potrebam človeškega zdravja kot pravici državljana. Socialisti so v skrbeh, da ne bi bil izdatek 1.400 milijonov lir v prihodnosti v nasprotju z deželnim in državnimi zakoni, ki bi se zato izjalovili. Javna sredstva so skupna last ter jih je treba uporabljati za socialne naložbe, ki bodo v korist predvsem manj premožnim slojem. Socialdemokrat Bertoli je dejal, da bi lahko izven nasprotij okoli tega zakona dosegli enotno stališče za učinkovito zdravstveno politiko v naši deželi ter za naše odborni-štvo za zdravstvo. Zakonski osnutek se opira na stvarnost in skuša od-pomoči pomanjkljivostim v bolnišnicah in zdravstvu v vseh njihovih panogah. Po Bertolijevem mnenju je zakon stvaren in aktualen. Komunist Bosari je dejal, da se .ie večina odrekla temu, da bi določila točno nalogo in vlogo dežele na zdravstvenem torišču, čeprav je po sodobnih načelih ravno ona poklicana, da uresniči celotni načrt zdravstvene reforme. V bolnišnice, ki ne ustrezalo dovolj svojim nalogam, je treba uvesti nujne spremembe, da se izboljša njihova služb& DemokristjaCž Bibezzi je polemiziral s prejšnjimi govorniki, priznal pa je, da je potrebna takšna zdravstvena politika, ki bi prebrodila fragmentarnost in razprše-vanje sredstev. Po njegovem mnenju na ta zakon polaga temelje bodočemu načrtovanju. Naloga odbora na bo, da se bo denar čimbolj koristno uporabil. Romano (KD) ie zavračal trditve razrnh svetovalcev, da je zakon v nasprotju z načrtovanjem in programom na zdravstvenem in higienskem torišču. Zakon teži ravno k temu, da se vzoostavijo temelji bodočemu načrtovanju ter k preiir"',,tvi zdravstva. Razporeditev bolnišnic v naši deželi namreč ustreza značilnostim, ki jih pred- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiuiMiiiiiiMiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiuiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii ŠE ENKRIT V BLIŽINI