238
Šolske stvari. Šiba ali ne šiba v ljudski šoli?
„Novice" so v 27. listu poročale, da v zboru okrajnega ućiteijstva za Ljubljansko mesto 6. dne t. m. pride v obravnavo tudi vprašanje : „Kateri bi bili pripomočki, da bi se disciplina, ki ponehuje, od kar so odpravljena telesna pokorila, zopet naravnala."
V zadnjem listu našega „Učit. Tovarsa" beremo to razpravo , katere interes vsakako sega tudi čez šolska vrata, takole popisano:
Poročevalec temu predmetu je g. Bahovec, učitelj na 2. mestni šoli. V vvodu svoje razprave omeni, da ne more opazevati, da bi bil šolski red omajan ali da ponebuje, ker je on učitelj še le od leta 1872., ko so bila telesna pjkorüa že odpravljena. Sicer ga gosp. govornik obširno razpravlja, ,,kaj je šolska disciplina, kaj obsega, kakošna mora biti, na kaj naj se opira." Potem bere iz šolskega in učnega reda §. 24. odgojne pripomočke: „hvala, nagrada, razen letnih premij, z druge strani svarilo, karanje.....naposled začasno iz-
ločilo", in stavi nasvete: „1. Učiteljski zbor želi, da bi se šolske oblasti povsod ozirale na §. 11. drž. šolske postave, in nanašaje na to, da deželne šoiske postave I. oddelek : „kako se napravljajo in zdržujejo javne ljudske šole. §. 1—16, 2) Za hudomušne otroke naj se napravijo posebne šole strahovalnice (Correctionshäuaer) in učiteljska konferencija naj bi imela pravico iz šole odločiti in te napotiti nepoboljšljive otroke.i{
Gosp. Tomšič želi kakega positivnega nasveta, da se omajana disciplina zopet naravna.
Gosp. G r km an bere iz „Tagespošte" sestavek o odgojnih pripomočkih. Vodilna misel je bila ta: nekdaj niso drugače znali podučevati, kakor s šibo, ker ni bilo pedagogičnega izobraževanja; od 1. 1848. so zopet rabili šibo, ker so hoteli duh leta 1848. panati; nove šolske postave so šibo odpravile, veliko prevred za današnji vek; poprej so preveč šibo rabili, sedaj so jo čisto odpravili in prišli iz kota v kot. Kaj je nasledek tega? Dečki se učitelju v obraz smejajo, svoje-glavnost, upor z otroci raste. Star is i rabijo šibo, a uAeriiki, ki namestujejo stariše, bi je ne smeli i. dr.? Gosp. Grk man vendar ne predlaga ničesa. — Gosp. Kronberge r, glavni učitelj na ženskem učiteljišču, pravi med drugim, da je disciplina mogoča, ako ima učitelj pravo ljubezen do otrok; on priporoča, naj učitelj revne oblači in skrbi, da bodo opoldne kaj jesti dobivali; naj skrbi posebno za zapuščene in zanemarjene, katere naj skuša v ljubezni pridobiti; naj se s stariši o zadržanji otrok razgovarja itd. Za strahovalnice on ni.
Debata se dalje suče o tem, ali gre trdovratne in nepokorne otroke telesno pokoriti ali ne, kedar z lepa ne ubogajo, kar spregovori gosp. profesor Zupančič, glavni učitelj na ženskem učiteljišču, ter govori blizo tako-le: Napačna uljudnost je, ako_ se hudobni otroci teles no ne pokore; šiba o pravem času in v pravi meri veliko, veliko koristi (Dobro! pravo! čujemo zunaj zbornice; opazka vred.); tedaj gre delati na to, da se §. 24. šolsk. in učnega reda dne 20. avgusta po postavni poti prenaredi. Gosp. Kronbergerju pa odgovarja, da učeniki niso angeli; preveč je zahtevati od njih, da bi bili kar „dobrodelni odsek", to naj drugi store; kje bodo učitelji jemali cas, da bi vse to storili, kar g. Kronberger tirja? Gosp. Zupančič tudi ni   za   strahovalnice;   kdo   bode   v   njih podu-
čeval itd......
Sedaj so se pa navzočnim ljudskim učiteljem jeziki odvezali. X. pravi, da so na Koroškem učitelji 1. 1. kaj enacega sklenili. — Y. misli, to ne gre za to , da bi šibo zopet vpeljali, kakor nekdaj, marveč hudobnim otrokom pa tudi nespametnim starišem se mora ta misel vzeti „učitelj ne sme otroka kaznovati^. — W. pravi, dosti je, da otrok šibo le vidi, strah je dobra reč; hudobni otroci druge do krvavega natepo, pa za-ničljivo pravijo: I kaj se mi more zgoditi, dopoldne bom eno uro zaprt, učenik pa z mano. — Zopet I. pravi: Modri stariši sami učenike prosijo, naj njih otroke v strah jemljejo, naj jih s šibo pokore, ako beseda ne zda itd.
Gosp. predsednik bere nekaj izrek najslavnejših pedagogov iz novejših časov: Pestalocija, Diester-weg-a, Niemajerja i. dr., ki so vse te misli, da brez telesnih pokoril ne gre pri odgoji, in daje naj-veča usmiljenost ta, ako se iz napačne uljudnosti šiba ne rabi o pravem času , taka mehkužnost v izreji pripelje otroke v norišnico ali v jetnišnico. (Dobro! zunaj zbornice.) Gosp. Zupančič naposled svoj nasvet priporoča v tej obliki: „Učiteljska skupščina izreka željo, naj se §. 24. zač. šolsk. in uč. reda, ki telesno pokorilo v šoli vsekako odpravlja, po postavni poti
prenaredi. (Die B. L. K. spricht den Wunsch aus, dass der §. 24 der prov. Seh. u. U. 0. vom 20. August 1870, welcher die körperliche Züchtigung unter allen Umständen verbietet, im gesetzmässigen Wege abgeändert werde.) Po kratkem ugovarjanji, ki se je bolj dotikal forme, a ne stvari, se je nasvet enoglasno sprejel. (Prav tako! zunaj zbornice.)
239