Posamezna Številka 30 vinarjev.
Slev. 262.	v LMom, v telrlek, dne 14. novelira m
Leto XLVL
m V«l|a p« polti i m
ca oala lata aapraj.. I M--u ea aaaaa „ . , m 4 JO
ia B.Bftljo oalolotaa. „ IV-sa ostalo taoiaautvo, „ M -
V Ljubljani oa dom Sa aaia lata «ipraj ,'. E iS-— ■aaa aaaaa „ .. K <■— I ifmt mltaii amtn „ S-M
■ Sobotna Izdajat as
Ia eala lato.....k
aa lastijo oalolataa. „ I2--, aa ostala iaosoautvo. „ ll —
WW Vroialitvo )• v KopHa/javl Hlai itav. S/m. ■okopi* aa aa vračalo; aairaaklraaa pisma aa aa asas sprajemajo.—Urrtnttkaga talaloaa itav. 50. n
Političen list za slovenski narod.
Razpust Narodnih straž.
Narodne straže na Kranjskem so izvr-Rle v polni meri svojo dolžnost. Velika nevarnost pred razkrajajočo se soško armado je minula in predvsem imamo se za-zahvali delovanju narodnih straž, da se je prehod Ic-te preko Kranjske izvršil v lepem redu in brez posebne škode prebivalstvu in deželi.
Otresli smo se s pomočjo narodnih svetov in od njih organiziranih straž tujega jarma in vpostavili lastno narodno vlado.
Nastopiti morajo zopet normalne razmere in vso javno varnost prevzeti ima v polnem obsegu Narodna vlada SHS v Ljubljani po svojih organih. Zato je Narodna vlada sporazumno z Narodnim svetom v Ljubljani sklenila, da se najkasneje do 20, novembra 1918 razpuste vse narodne straže oziroma narodne obrane.
Narodna vlada pa sedaj nujno rabi za vpoklicano vojaštvo, katero se pri svojih kadrih rekrutira, in za oborožitev koroških in štajerskih Slovencev orožja in municije, ker namerava s pomočjo orožništva in organiziranega vojaštva skrbeti za varnost domovine, življenje in last posameznika in za notranji red in mir po deželi- Zato je treba, da se vse vojaško orožje in strelivo Izroči Narodni vladi.
Vsakega državljana in tudi dosedanjega člana narodne straže dolžnost je torej, da odda vse orožje, predvsem puške in mu-nicijo takoj pri najbližji orožniški postaji in jih stavi tako Narodni vladi v korist domovine na razpolago,
V Ljubljani, dne 14. novembra 1918.
Josip Pogačnik 1. r, predsednik Narodne vlade.
Dr. Lovro Pogačnik 1. r.
poverjenik za narodno brambo.
Zveza narodov«
Govor angleSkega lorda Roberta CecIJa.
London, 13. nov. (K. u.) V nagovoru, ki ga je Lord Robert Cecil včeraj imel na univerzi v Birmtnghamu, se je bavil z vprašanjem o zvezi narodov in govoril o tem, v koliko bi bila taka. zveza mogla preprečiti sedanjo vojsko. Lord Cecil je dejal: Na vojsko smo šli z dvojnim namenom. Prvič, da brezuspešimo poskus Prusov, zagotoviti si svetovno vlado, in drugič, da tak poskus onemogočimo za vso bodočnost. Sicer je res, du je eden bistvenih pogojev za vsako bodočo uredbo ta. da se osrednje sile zavedajo svojega poraza; zakaj le tako se bo nemški narod ■ dal prepričati o tem, da je sledil krivim bogovom. Več kot negotovo je, ali je trajen mir sploh mogoč na temelju svetovne vlade entente ali katerekoli druge skupine sil. Svetovno gospodstvo je samo drugačna beseda za mednarodni despotizem, in če bi bil tak despotizem še tako dobrotljiv, bi se vendar le ne zlagal s tisto svobodo, brez katere učinkujejo vsi ostali politični dobički, kakor da so jalovi, in brez katere se kaj rad vzbudi čustvo degradiranosti. Da se zagotovi mir, ni drugega sredstva nego zveza narodov, Ako je zveza narodov, kakor trdi ta in oni, samo sen, potem je težko, ne obupavati. Absolutno potrebno je, da zveza narodov ni zgolj skupina gotovih narodov, da je mgrveč pristop odprt vsem narodom, kateri člani zveze zaupajo, da se bodo iz duše (ex animo) držali načel in temeljev take družbe. Takšna družba bi bila nepopolna in bi imela premalo moči, ako bi ji ne pristopili vsi civilizirani naredi. Treba, celo preudariti, ali ne bi kazalo, tistih, ki nočejo pristopiti k pristopu prisiliti z gospodarskim in drugačnim pritiskom. Pod pritiskom vojsko so ententne države ustvarile skrbno gospodarsko organizacijo za nadziranje plovstva, financ, nakupa in razde-»evanja surovin za aliirance. Dobro urejen*, organizacija te vrsto bi se dala. zlasti če bi k njej pristopili narodi, ki jih doslej ni v njej, porabiti v to. da se prisilijo vsi narodi k pristopu k predlagani zvezi, da s pospeševanjem mednarodnega sodelovanja po svoje pripomorejo do izločitve nekaterih glavnih vzrokov za mednarodne spore. Če se morejo narodi na ta način združevati v drugačno namene, je pač upati, du se ustanovi družba za pospeše. vanje najvišja blogote, namreč miru. Za odločitev o vprašanjih, ki bi sedaj mogla dovesti do vojske, potrebujemo instrument dosti večje avtoritete nego jo more imeti mednarodno razsodišče. Tak instrument, bi se po mojem ■nnenju našel v organizaciji osredotočenega vnega mnenja. Najvažnejši korak, ki ga mo-•tno storiti sodo j, je ta. da zasnu jemo maši-j-ijo, ki bi v slučaju mednarodnega spora •luh vojske vsaj zavlekla tn zagotovila od-t razgovor o vzrokih sporo. Prod vsem bi Ul potrebna pogodba, po kateri bi bili tisti, sojo noduisali. dolžni, da so nikoli nc voj-
skujejo ln nikdar ne dopuste, da se drugi vojskujejo, preden se ni izvršila formalna konferenca narodov, ki preišče položaj, in, če le mogoče, izda razsodbo. Pogodba bi od vsakega naroda zahtevala, da porabi vso svojo gospodarsko in vojaško moč zoper vsak drug narod, ki bi vojsko izsilil, preden se je izvršita konferenca. Posebno važnost polugam na gospodarsko orožje te vojske, ki je pokazalo, da je mednarodni bojkot, ako ga izvaja proti enemu grešniku ves svet, izredno učinkovit. Načrt splošne razorožitve je težaven. Doslej še nisem videl programa, ki bi bil zanesljiv in izvedljiv. Navzlic temu smemo upati, da bodo narodi polagoma odpravili oboroženje, čim preneha potreba po mednarodnem oborože-nju, nekako tnko. kakor so moški nehali pri sebi nositi pištole, ko ie bila njihova dežela civilizirana. Zveza narodov bi si mogla staviti nalogo, da od časa do časa revidira tiste pogodbene obveznosti, ki so vsled izpremenjenih okolnosti postalo nadležne ali krivične. Nadalje naj bi sodelovala pri nadziranju zaostalih plemen in se pečala z gotovimi vprašanji socialne važnosti. Lord Cecil je končal z opominom: Tudi če bi sc zveza narodov oživolvorila v mirovni pogodbi, nas taka zveza ne sme storiti brezskrbne glede ostalih mirovnih pogojev, kajti gre za eksperiment, in nimamo pravice, lahkomiselno se zanašati na njegovo uspešnost. Nasprotno, gledati nam je na to, da zajamčimo dober mir in da s tem zvezi narodov zagotovimo dober začetek. Za vsako resnično skupnost narodov je treba na naravno pravičnost oprto teritorialne uredbe. Potrebno je, da se obnovi svetost pogodb in da se zatre duh nemškega militarizma. Ko bi poskusili zvezo narodov zgraditi na drugačnem temelju, bi gradili na sipo.
hbh tnaeratli oMa Kaostolpas nuimia (M mm ilroka la I mio (I11U ali a|a
prostor) aa aakrat . ... po so v u Iva- la vaikrat . „ 45 „ pri Tsdfib aaroOUlh primeru popust pa dogovor«, •b so bo tak dvolnl mrtt
Kaostolpas paUtvrata K t* likaj, vsak lu lavsaail aa« <•11* la praislka, sb J. ari pop. Halma lata« priloga vaaal rotf
Upravalitva |a v Kapltarjavl allol »ti. - ftatfu poltaa hranila!oe avstrijska it 24.797, ogrska tl-511, bosa.-ksra, št. 7564. — Opravallkega tilet.ai it M.
m*
Iz 13. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani,
dne 13. listopada 1918.
Poročilo Narodnega veča, da spadajo vsi istrski okraji pod kompetenco dr. Laginje, poverjeniku za Istro, se vzame na znanje. Ta določba je le začasna in ne tvori nikakega prejudica za končno ureditev.
Narodno veče v Zagrebu odgovarja na včerajšnje telefonsko vprašanje glede prevzet-ja spisov bivših avstrijskih ministrstev, da prepušča tozadevna imenovanja uradnikov odločitvi Narodne vlade; treba se je pa zavarovati v državnopravnem zmislu.
Glede splošne mobilizacije, ki se je razglasila na Spodnjem Štajerskem, se izda pojasnilo, da so od mobilizacije izvzeti vsi nevo-jaki, vsi, ki se nahajajo v službi v javnih obratih (pri železnicah, v rudokopiji itd.), istotako vsi superarbitrirani, invalidi in taki, ki so bili že doslej oproščeni.
Nadzorstvo nad vsemi podjetji in produkti, ki so bili poprej pod vojaškim nadzorstvom, spada izključno v področje prehodnega gospa-darskega urada.
Narodna vlada prevzame, počenši s 1. novembrom t. 1., vse užitnine na Spodnjem Štajerskem.
Poslovanje komisije za vojne dajatve in za cenitev škode na poslopjih in zemljiščih, povzročene po vojakih, se ukine.
Ententini častniki v LjuMjani.
Danes po noči sc se peljali skozi Ljubljano v posebnem vlaku francoski in angleški častniki kot kurirji entente. Ustavili so se slabe pol ure v Ljubljani, kjer jih je na kolodvoru pozdravilo zastcpsl.vo Narodne vlade: predsednik Josip Pogačnik, dr. Brejc. dr. Pogačnik in inž. Remec. Ententini častniki so se živo zanimali za naše jugoslovanske zadeve ter zagotavljali, da so Anglija, Francija in Amerika Plevam Jugoslovanov naklonjene.
Američani v Pulju.
Oddelek za Narodno obrano SHS razglaša: Poveljnik jugoslovanskega brodovja admiral Priča je poslal to-le brzojavko: Danes dopoldne je prispela semkaj ameriška misija, kateri poveljuje podadmiral Po-ularda. Misija je posetila poveljnika jugoslovanskega brodovja in admiral Po:s'arda Je tem povodom izjavil, da ima o:l v'.ade Zedinjenih držav ameriških malog, da umiri jugoslovansko prebivalstvo in moštvo mornarice SHS in da jih opominja na potrpljenje, z opazko, naj popolnoma zaupajo zaveznikom do končne rešitve jugoslovanskega vprašanja na mirovni konferenci. Ameriški admiral se je posebno zanimal za vprašanje, na kakšen način b? se moglo s prehrano pometi ju^o-^ovr.^ske-n:! prebivalstvu. Admiral Koch je amsrižkela admirala predvsem opozori'., da Re pomaga bolnikom in ranjencem v Boki Kotorski in da bi bilo umest-10, da se le-t«m najnrvo nudi poircbtsa pomoč. Tej želji bo ameriška vlaua ustregla nr. ta način, da pošlje ameriški Rdeči križ pomožno eksn^itijo v Trst, iti sicer v najkralš-sm £ (su. Napovedan jc prihod ameriške vojsiv niv^^it^ v Pul)\
Kaj delajo Italijani v Gorici.
(Ustno poročilo g. kdtasp. Lasiča kot kurirja.)
Gorica, 13. nov,
Italijani so prevzeli vse javne urade, razen glavarstva, vsa prometna sredstva so v njihovih rokah. Lahi pravijo, da so prišli kot zmagovalci v Gorico in njihov general, ki je imel po koncertu v kavarni Teatro govor, je dejal, da ostane Gorica vedno laška. Magistrat je izdal ukaz na prebivalstvo, da mora vsak, ki ni pristojen v Gorico, mesto takoj zapustiti. To zahtevo pa so po intervenciji Narodnega odbora v Gorici opustili. Na glavarstvu plapola še vedno slovenska zastava. Vče-čaj je prišel Cociancig s 5 karabinerji na glavarstvo in zahteval, da se mora takoj sneti jugoslovanska zastava. Dr. Podgor-nik jih je zavrnil, da se zastava ne sname, dokler ne prinesejo pismenega ukaza od italijanskega poveljstva. Nato so prišli v drugič brez pismenega potrdila in so izjavili, da prihajajo na povelje nek. tenente Gombija. Dr. Podgornik je šel protestirat h gen. Pavetti. Ta je izjavil, da ni dal nikakršnih povelj v tem oziru, poklical je Gombija k sebi in mu ukazal, da mora jugoslovansko zastavo pustiti na glavarstvu. —
Govorijo, da pride 13. ali 14. t. m.
laški kralj iz Trsta v Gorico. Magistrat z vso naglico dela laške napise za ulice in jih daje ostentativno sušiti se na hodišču pred magistratom.
Od jugoslovanskih vojaških oblasti, ozir. poveljstev obstoja zdaj samo še šta-cijsko poveljstvo nadalje, ker reprezentira jugoslovansko armado v Gorico. Določili so štacijskemu poveljstvu tudi delokrog in poverili poveljstvo nad žendarmarijo in fin. stražo. To se je zgodilo še takrat, ko je bil še 2. gorski strelski polk, ki je sinoči došel v Ljubljane, v Gorici. Komaj je bil 2. gorski strelski polk 15 km za Gorico, so že vzeli štac. poveljstvu žerdarmarijo in fin. stražo; glede štac. poveljstva pa kot reprenzertatorja jugosl. armade v Gorici so določili, da sme obstojati samo še 5 dni, t. j. do 15. okt. 1918.
Med italijanskim vojaštvom sicer ni videti nobenega navdušenja, nasproti, med njimi vlada velika potrtost, s seboj nimajo niti živeža, niti denarja, tako da sami stradajo. Živež rekvirirajo ter so tamošnji aprovizaciji vzeli celo skladišče živil (sladkorja, moke in tobaka). Kolikor no trgovinah in gostilnah plačujejo zaračunavajo 1 K za 33 cm; navadno pa vojaki nič ne plačajo. Prihaja vsak dan več italijanskega vojaštva, posebno veliko art'';eri;e,
Z g, vojnim kure lom Budinom sva potovala črez Šem~as, Ajdovščino, Vipavo, St. Vid, Razdrto, Postojno in Logatec. Povsod marširaio italijanske čete v smeri na Postojno, v Št. Vidu je stala cela italijanska devizija Ferrara.
Noše ljudstvo je silno razbureno in nestrpno pričakuje pomoči od Narodne vlade v Zagrebu. Vlada splošno prepričanje, da v kratkem začne prodirati jugoslovanska armada, da spodi Italijane z jugoslovanskega ozemlja. (Ne bojte se, še sami bodo tekli!)
Z druge strani nam poročajo, da so Lahi v Vipavski dolini v neki občini, ki je nočem imenovati, raztrgali slovanrko tro-bojnico ter pregovarjali učitelja, naj začne nemudoma v šoli z italijanščino; za ta slučaj so mu obljubili dovolj jedi in bl"v£a.
PROTI ITALIJANOM.
Srbi in Američani v Dalmaciji,
Dubrovnik, 13, novembra. Včeraj v iicč so prišli Srbi v Dubrovnik, od koder odkorakajo v Metkovič in Trebinje. V Reko Kotorsko jc priplula ameriška boina ladja. Njen poveljnik je naprosil deželno vlado v Splitu, naj izdela memorandum, v katerem naj pove, kaj so vse Italijani storili v Dalmaciji. Ta memorandum naj pošljejo Wi!sonu. — V Zadru je izšla prva številka ital. lista »Voce Dalmatica
Srbi grcrlo na Reko .
Zagreb, 31 .novembra. Danes	pc - j
se je odpgjjal na Reko bataljon	srbske ,
voiske, -	I
Bosenci in Hercegovinci proti Italijanoirt«
Sarajevo, 13. novembra. Bosenska vlada SHS. se je pridružila protestu dal« matinske vlade in protestirala v Rimu, Londonu, Parizu in Washingtonu proti za-sedenju Dalmacije, Primorja in Istre pol * Italijanih, s čemer se krši suvereniteta države SHS. in se ji daje od italijanske strani značaj aneksije. Predsednik bosen« sko-hercegovinske vlade SHS. A t a n a « zij Šola je predložil tekst protestni} note srbski vladi v presojo s prošnjo, d* srbska vlada vloži v imenu kraljevine Srbije kot integritivnega dela države SI IS, protest na pristojnih mestih.
Laška nasilja v Tolminu.
Reka, 13. nov. V Tolmin so prispele italfc
lanske čete. Vsi naši uradi so razpuščeni ia uradnistvo odpuščeno. Vrši se velika agitac j» v prilog Lahom.
Reka, 13. nov. Laški poveljnik je vse obla-sti na otoku Čresu razpustil in ukazal poštno« mu ravnatelju, da mora otok nemudoma za* pustiti.
n	nov. Italijanski vojaki trgajo V
Opatiji in okolici našemu občinstvu narodno znake s prsi. Razburjenje med orehi valstvorr je veliko. Ravnotako je zahtevalo okrajno poveljstvo, da se v Opatiji snameio jugoslovansko zastave. To si upajo Lahi v krajih, kjer živi 6000 Slovanov in 300 Lahov.
Italijanske nasilnosti v Istri.
Reka, 13. novembra. Poveljnik italijanske torpedovke je prišel v občinsko hišo v Opatiji in dal sneti hrvatsko zastavo. Nadalje je izjavil, da ne priznava »Narodnega veča« in je prevzel okrajno glavarstvo in aprovizacijo. »Narodno veče« v Opatiji je protestiralo pri italijanskem guvernerju v Trstu in pri poveljniku v Opatiji. Italijani odstranjujejo v Opatiji narodr.e trakove, renegati napadajo naše ljudi, ki so brez vsakega varstva.
Pazia, 13. novembra. Italijanski oddelek, močan 300 mož, je zasedel hrvatsko občino Plomin pri Pazinu. To vojaštvo sedaj razvija živahno agitacijo v korist Italije; Hrvate opisuje kot barbare, Srbe pa kot kraljeve morilce. Zelo ostro nastopajo Italijani proli učiteljstvu in uradništvu ter jih imenujejo avstrijske sluge. Italijani se nameravajo polastiti občinske uprave. Med ljudstvom vlada veliko ogorčenje.
Reka, 13. novembra. Poveljnik italijanske torpedovke »Stocco-. je odstavil-vse na otoku Čresu se nahajajo oblasti, ki so v hrvatskih rokah, uradnikom pa za povedal, naj zapuste otok. Med drugiir je odstavil tudi upravitelja pošte Pcrivan-čiča in ga izgnal, n? njegovo mesto pa imenoval renegata bivšega poštnega upravitelja Kirca,
Pazin, 13. novembra, It.ilijani so zasedli Pazin. Italijani so razobesili italijansko zastavo, proti čemer je protestiral župan dr. Kurelič. Vsako zbiranje je prepovedano. Izdajajo se preglasi v italijanskem jeziku. Boje se krvoprelitja.
Iz Jugoslovanskega Medmurja.
Varaždin, 13. novembra. Ljudstvo v Medmurju zahteva, da se tekom 24 ur odpravijo vsi uradniki, financarji, orožniki in notarji. Zahtevajo, d?, vkorakajo hrvatske čete v Medmurje, ker so organizirali Mažari plačane čete, ki ljudstvo preganjajo in plenijo po seM. Med ljudstvom vlada velik strah ter narod beži v gozdove. Od ločno se brani kraj NedeKščc, ki jc. doslej odbil vse mažarske napade.
Hrvati ^redo v Medmurj-J.
Zagreb, 13, novembra. Hrvat';).■ te so na potu v Medmurje prešle staro , it-sko mejo.
Srbske čete v Zagrebu.
Zagreb, 13. nov. Danes so zopet priSlo nove srbske čete na zagrebški kolodvor, kjer so jih sprejeli zastopniki Narodnega veča in brezštevilno občinstvo.
Zegreb, 13. nov. Sinoči se je vršila prireditev v čast sem došlih srbskih častnikov. Pozdra/ljali so jih v'navdušenih besedah podpredsednik NV. Pribičcvič in drugi. Zahvaljeval sc ji m je srbski polkovnik Šinkovič. Razpoloženje med občinstvom jc bilo silno razigrano in prisrčno.
Napredovanje Srbov na Ogrskem.
Novi Sad, 13. novembra. Srbska čete
zasedejo jutri Peč uli. Nadalje so zss sdle srb&ke čete Subotico in Temešvar.
Srbi v Osjeku. » Osjek, 13. novembra. Danes dopoldne
{e prijahala v mesto srbska konjenica, ljudstvo jo je navdušeno sprejelo. Pozdravil jo je župan Pinterovič in poslanec Muačcvič. Popoldne pričakujejo, da pride 2. oddelek srbske vojske iz Vinkovcev v Osjek.
Srbija na pomoč Narodnemu veču.
Belirad, 13. nov. Regent Aleksander je v petek došel v Belgrad. V soboto je regent sprejel odposlaništvo Narodnega veča v Zagrebu ter slovesno obljubil, da je Srbija, ki se čuti združeno in eno s Hrvati in Slovenci, pripravljena storiti vse, da se čim najpreje v naših krajih obnove normalne razmere in Ha bodo srbske čete popolnoma na razpolago Narodnemu veču v Zagrebu.
Regent Aleksander na poti skoii T.i ibljano.
Belgrad, 13. nov. Regent Abksander sc
te dni napoti v važnih državnih poslih v Pariz. Potoval bo preko Zagreba in Ljubljane.
Ameriški admiral v Dalmaciji.
Sibenik, 13. novembra. Semkaj se ie pripeljal na italijanskem brodovju ameriški admiral. K njemu so prišli člani Narodnega veča, s katerim so se pogovarjali v navzočnosti italijanskega admirala. Pogovor, ki se je vršil med člani Narodnega veča in ameriškim admiralom, je zelo velikokrat prekinil italijanski admiral. Od tu odpotuje ameriški admiral v Split, kjer ga bo ljudstvo najsveča-neje sprejelo.
Ententa v Dalmaciji.
Split, 13. novembra. Italijani so zasedli Ba otoku Hvaru mesti Hvar in Starigrad, kjer postopajo z ljudstvom najbrezobzirneje. Vse hrvatske zastave so dali odstraniti, na ljudstvo so pa izdali oklic v italijanskem jeziku. — V Boki Kotorski in Ercegbosni sta se izkrcala dva bataljona italijanskega vojaštva. Sedaj sla v Boki zasidrani razen italijanske kriiarke tudi po ena angleška in ena francoska in razen italijanskih čet so tudi angleške in francoskc čete, — V Zadru prebivalstvo demonstrira proti Italijanom. Ladje vo-ujo iz luke pod francosko zastavo.
Obtsk italijanskega admirala.
Heka, 13. novembra. Admiral italijanskega hrodovja Rainer je obiskal poveljnika roškega okrožja podpolkovnika Tesliča in mu iirazil veselje, ker je vprašanje jugoslovauske sestave rešeno.
Brodovje entente v Pulju.
Zntueb, 13. novembra Admiral jugoslovanske vojne mornarice Priča se odpelje jutri zjutraj v Pulj, kjer bo pozdravil admirale francoskega, angleškega in ameriškega bro-dovja.
Akademska garda.
Zagreb, 14. novembra. Danes se za-priseže akademska garda.
Šefa osrednjega odbora Narodnega veča.
Zagreb, 14. novembra. Danes se vrši seja osrednjega odbora Narodnega veča.
Za delavstvo.
Zagreb, 13. novembra. Narodno veče oddelek za socialno skrb je mesto Buk-Sega začasno prevzel V. Korač. Prva njegova naredba je bila, da je pričel z akcijo
Sede ureditve vprašanja zavarovanja de-vcev.
Denarno vprašanje.
Zagreb. 13. novembra. Jutri se vrši konferenca finančnega odseka Narodnega veča glede na vprašanje valute. Namerava se odposlati tri komisije, in sicer na Dunaj, v Prago in Budimpešto, da se urede finančne zadeve z ozirom na Avstrijsko-egrsko banko. Poslati hočejo tudi zastopnike v Švico, da urede vprašanje nove va-'te z zastopniki entente, Srbije in Črne-re.
General Lipovščak.
Zagreb, 13. novembra. General Lipov-ik se mudi v Zagrebu in se je dal na ipolago Narodnemu veču.
Črnogorski general Vešovič v Pragi.
Praga, 14. novembra. Bivši črnogorski 'ojni minister general Vešovič je včeraj dospel semkaj, in sicer iz nekega taborišča za internirance, kjer je bil s svojima dvema hčerkama interniran.
Ko je Črnagora kapitulirala, je ostal Vešovič v Črnigori. Vsled nekega konflikta je ustrelil nekega avstrijskega častnika, vsled česar je pobegnil na Grško. Od tam se je vrnil v domovino. Avstrijska vlada je razpisala na njegovo glavo nagrado 50 tisoč kron. Vendar pa se ni našel nihče, ki bi ga izdal. Kasneje so ga Avstrijci vendarle izsledili ter ga internirali.
ti češko-slovaške republike.
Praga, 11. oktobra 1918.
Predsednik Narodnega vybora dr. Kramaf je odgovoril na zadnjo Wllsonovo poslanico češko-slovaški republiki: Globoko^ ginjen po vzvišenih besedah predsednika Wilsona, katere preveva iskrenita in topla ljubezen do narodov, ki so osvobojeni od gospodstva tujcev, sem tako srečen, da morem v imenu celega češko-siovaškega naroda izraziti formalno zagotovilo: podvzeli bomu vse, kar je mogoče, da zabranimo v sedanjih težkih trenutkih vojne likvidacije vsako nasilstvo in vsako grozodejstvo ter da ne gojimo nobenega drugega hrepenenja in nobene druge želje, kakor da se pokažemo vredne simpatij, s katerimi so nas spremljali narodi zaveznikov, da ostanemo zvesti našim velikim historičnim tradicijam pravičnosti in demokratični socialni svobodi, za katero jc naš narod toliko stoletij tako veliko pretrpel, kakor tudi na ta način, da vzdržimo mir in disciplino med prehodom iz te proklele preteklosti v jasno in svobodno bodočnost. Prosim Vas, izrazite predsedniku Woodrowu Wilsonu in veliki reDubliki Zdru-
ženih držav našo popolno zahvalo in simpatije našega naroda.
Narodni vybor je izdal 9. t. m. postavo, s katero odreja: § 1. Vsaka prodaja med živimi, kakor tudi zastava in pogodbena, kakor eksekutivna realna obremenitev v deželni deski vpisanih posestev brez dovoljenja kmečkega upravnega urada ie neveljavna. — § 2. Vpisi v deželno desko glede na § 1. navedene pravne kupčije, ki izvirajo izpred uveljavlje-njera te postave sklenjenih pogodb, niso dopustni.
Narodni vybor je zapovedal, da morajo vse inozemske in komandilne družbe ter družbe z omejenim varstvom, ki imajo svoj sedež izven češko - slovaške države, ustanoviti zastopstva v Pragi tekom 14 dni, kar morajo javiti Narodnemu vyboru. Inozemske zavarovalne družbe morajo v 14 dneh založiti pri deželni banki v Pragi kavcijo.
V nedeljo, dne 10. t. m., je zborovala slavnostna skupščina češke akadenrj«. Na njej so spremenili pravila in se je slavil češki Narodni vybor.
Izšel je poziv, naj sestavijo vse občine seznam vseh oseb, ki so dopolnile 18. leto. Vsi stanovalci občin naj 24. novembra 1918 izjavijo, če so zadovoljni, da je izvoljen Masaryk za predsednika češko-slovaški republiki in naj istočasno vplačajo za častni dar najmanj 20 vin. Izid volitve in znesek zbirke naj se naznani do 8. decembra 1918.
Na juridični fakulteti češke univerze ie danes slovesno otvori! predavanja prof. dr. F. VavFinek.
»Alliance francaise«, ki se je omejevala med vojsko na podelitev nagrad najboljšim srednješolcem in na vzdrževanje svojo- kniiž-nice, je zooet pričela delovati. V četrtek, dne 14. novembra, ob 7. uri zvečer priredi v Mg. štanski besedi prijateljski sestanek.
Praške banke se prilagodujejo novim razmeram in povišavajo svoje glavnice: • Bohe-mia« zviša svojo glavnico od 5 na 10, Agrarna banka v Pragi zviša svoj akcijski kapital od 12 na 20, Banka za kuhanje piva od 2 na 4 in Moravska agrarna in industrijska banka od 18 na 36 milijonov kron.
Železniški promet se boljša: novi brzo-vlaki vozijo med Prago in Kraljevim gradcem, tudi na severozahodni železnici uvajajo nove osebne vlake.
Poslednja seja Narodnega Vvbora.
Praga, 14. novembra. Včeraj se je vršila poslednja seja Narodnega Vvbora. Vybor je podal celo vrsto referatov in je na to svoja dela zaključil. Jutri, v petek se vrši seja narodne skupščine, ld šteje 228 članov. V tej seji se bo proklamirala republika.
Sestava bodoče češko-slovaške vlade.
Praga, 14. novembra. Bodoča češkoslovaška vlada bo, kakor se čuje iz zanesljivega vira sestavljena tako-le- Ministrski predsednik dr .Karol Kramar, minister zunanjih del dr. B c n e š , vojni minister Vaclav Klofač, minister notranih del Š v e h 1 a , finančni minister dr. Stran-s k y , železniški minister dr. Z a h r a d -ni k, minister pošt Jiri Stribrny, minister za narodno zdravje Š r a b a r , ju-stični minister dr. Soukup, naučni minister Haberman, poljedeijski minister Prašek; za državnega tajnika bo imenovan prof. dr. D r t i n a , za predsednika parlamenta pa bo izvoljen bivši državni poslanec Tomašek.
Čeho-Slovaki mobilizirajo.
Dunaj, 12. novembra, (Kor. ur.) Čeho-slovaška vlada je odredila vpoklic letnikov 1894—1898. Ker je v krog vpoklican-cev pritegnila tudi v nekaterih obmejnih okoliših na Moravskem in v Šleziji nastanjene Nemce, je nemško-avstrijski državni urad za zunanje zadeve češko-slovaškemu perianiku Tusarju vročil svoj najostrejši protest proti temu krščenju mednarodnega prava ter odklonil odgovornost za vse posledice, ki bi jih utegnilo imeti nadaljevanja takega postopanja.
Praga, 13. nov. (K. u.) Češko-slovaški tiskovni urad poroča: V interesu javne varnosti ter nemotenega poslovanja vseh uradov, bank, listov itd. namerava odbor za narodno brambo čimprej iz aktivne službe odpustiti vse v poštev prihajajoče osebe.
Zaprisega češke vojaške misije na Dunaju.
Dunaj, 14. novembra. Češki poslanik na Dunaju Tusar je včeraj zaprisegel vojaško misijo, ki se je ustanovila pri češkem poslaništvu. Pri tej priliki je imel govor, v katerem je kazal na veliko razliko med vojaškimi napravami bivše av-stro-ogrske monarhije in uredbami češkoslovaške vojske.
Poljske čete v šlezip.
Berlin, 12. novembra. (Kor. ur.) Kakor poročajo večerniki, vedo zanesljive vesti povedati, da so v Gorenjo Šlezijo in na Poznanjsko vdrli poljski legionarji in nedisciplinirana krdela, ki plenijo, ropajo in zasedajo selišča. Svet narodnih poverjenikov se je skupno z delavskim in vojaškim svetom posvetoval. o energičnih ukrepih za varnost tamkaj naseljenih Nemcev.
Poljsko.
V Varšavi gospodarji — Poljaki.
Varšava, 12. novembra. (K .u.) Nemški vojaški svet javlja: Od včeraj dopoldne so poslopja nemške vojaške in civilne uprave v rokah poljskih oblasti. Spise in denarje so poljske oblasti zasegle. Vobče se ni pripetil noben resnejši prigodek. Pogajanja nemškega vojaškega sveta s Pil-sudskim so za uspeh imeli dogovor, da nemške čete obdrže svoje orožje.
Bitka med Poljaki in Ukrajinci pri Lvovu, — Ukrajinci obstreljujejo Lvov,
Krakov, 14. novembra. V vzhodni Galiciji se je proglasil preki sod. Ukrajinske čete so bombardirale Lvov, Poštno poslopje gori. Ukrajinski poslanec Wytck je mrtev. Poljaki so naprosili vrhovno poveljstvo caleate, naj pošlje v vzhodno Galicijo čete, da :t^posta-vita mir in redi
Mažari.
Ogrska republika ae proklamirala ▼ petek.
Dunaj, 18. novembra. Semkaj je dospela
komisija ogrskih delegatov, ki jo je sprejel bivši cesar Karel. Komisija Ima nalogo razložiti kralju razloge ia odstopitev. Bivši cesar Karel bo z ostalimi nadvojvodi najbrž še danes podpisal dokument o svojem odstopu. Ogrska republika se bo potem v petek proklamirala.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 13. nov. (K. u.) Za 16. t.
m. sta sklicani obe državni zbornici.
Ogrska vlada kontlsclraja premoženje grofoma Czerninu ln Berohtoldu na Ogrskem.
Budimpešta, 14. novembra. »Az Est« poroča: Grofa Czernin in Berchtold, ki se mudita v Svlci, delata na obnovitev monarhije in na državljansko vojsko. Ogrskn vlada je zato odredila, da se konfiscirajo posestva imenovanih grofov in njunih tovarišev.
Prodiranje na Ogrsko.
Budimpešta, 13. novembra. Poljske legije so vdrle v severne ogrske komitate ter zasedle 12 mest. V Novem mestu nad Vahem so povzročile krvoprelitje. Češke čete, ki so vdrle na Ogrsko, oblegajo Trenčin. Osem ru-munskih divizij je vdrlo na Sedmograško ter prodira proti zapadu. Rumuni zahtevajo celo ozemlje med Tiszo in Marošem. čete entente so vdrle na južno Ogrsko ter so deloma zasedle komitat Bacs. V Novi Sad je dospel osmi srbski pešpolk.
Boji med Čehi in Mažari.
Budimpešta, 12. novembra. (Kor. ur.) Listi javljajo iz Komaroma: Doslej v To-tiju štacijonirani bataljon poprej skupnega pešpolka št. II, katerega tvorijo sami Čehi, je na svojem potovanju na Češko sinoči ob pol 8. uri prispel na komaronski kolodvor. Tam so ga člani narodne straže pozvali, naj izroči orožje. Vojaki — bilo jih je približno 2800 — so odgovorili s streli. Kot prvi so iz revolverjev streljali častniki. Nastala je nepopisna panika. Narodna straža se je morala pred premočjo umakniti, potem ko je izgubila 3 mrtvece in mnogo ranjencev. Ranjenih je tudi več sto civilnih ootnikov. Vsega skupaj so našteli 16 mrtvih in 30 težko ranjenih. O dogodkih se je sporočilo vojnemu ministrstvu in narodnemu svetu.
Francozi v Budimpešti.
Budimpešta, 12. novembra. (Kor, ur.) Vojni minister je prestolnemu mestu Budimpešti naznanil, da v nekaterih dneh v Budimpešto prispe 50 francoskih častnikov s približno 1000 možmi.
Berlin, 12 novembra. (Kor. ur.) Hin-dcnburg je izdal oklic na armado, v katerem proslavlja armadne čine ter pravi: Vzravnani ln ponosni gremo iz borbe, sve-sti si, da smo svojo deželo in svojo čast branili do skrajnega.
Vpoklici pod orožje na Ogrskem.
Budimpešta, 13. nov, (K. u.) Vojni minister Bartha je v varstvo zakonitega reda izdal vpoklicno povelje, da morajo letniki 18%, do 1900. nemudoma priti v vojaško službovanje.
Ogrska armada.
Budimpešta, 13. nov. (K. u.) Danes se je ustanovila ogrska državna armada pod poveljstvom pehotnega generala Adolfa Kornhaberja. Njena naloga bo, nastanjati vračajoče se vojake tostran demarkacijske črte, ki jo je določila ententa, ter odločati o njihovi nadaljnji usodi.
Mažari zahtevajo.
Budimpešta, 13. novembra. Listi zahtevajo od Švice izgnanje visokih avstrijskih - ogrskih aristokratov, ki hočejo iz Švice delati propagando za habsburško dinastijo ter zanetiti med narodi bivše Avstrije-Ogrske meščansko vojno.
Nemška Hustrlja.
Iz državnega sveta Nemške Avstrije.
Dunaj, 13. novembra. (K. u.) Ob po-četku današnje seje državnega sveta se je predsednik Hauser spominjal dogodkov včerajšnjega dne, Dejal je: Te dogodke obžaluje pač vsakdo najgloblje. Obžalovanja vredni so tembolj, ker je bil pri njih težko poškodovan vodja tiskovnega urada Ludovik Briigel, eden izmed prvonamešče-nih uradnikov nemškoavstrijske republike. Na predlog predsednika Hauserja je drž, svet vodji tiskovnega urada Briiglu in njegovi rodbini izrazil najiskrer.ejše sožaljc.
Nemci proti mobilizaciji v Jugoslaviji.
Dunaj, 13. novembra. V parlament je došla iz Maribora vest, da so v Jugoslaviji vsi vojaki pod kaznijo poklicani pod orožje. To poročilo je vzbudilo v državnem svetu obširno debato. V odseku za narodno brambo, ki imel danes sejo, jc Malik stavil vprašanje, kaj se misli ukreniti. ker se mobilizacija tiče tudi nemške-
ga prebivalstva v Jugoslaviji. Sklenilo se je, da se sporazumno z zastopnikom nem-škoavstrijskega zunanjega urada dr. R c n-n e r j a na posebni konferenci določi, kaki koraki naj se ukrenejo, da se Nemci obvarujejo pred mobilizačnimi odredbami v državi SHS.
Dr. Friderik Adler proti boljševizmu.
Dunaj. Dr. Friderik Adler je prišel v delavski svet, kjer je s kratkim govorom konstitoval boljševizem in rekel, da nasilno gospodstvo, naj ga izvaja kdorkoli, nima nič skupnega s pravo demokracijo.
K nemirom na Dunaju.
Dunaj, 13. novembra. Pri včerajšnjih izgredih pred parlamentom sta bili 2 osebi ubiti, 17 težko ranjenih, 21 lahko ranjenih in 2 osebi uretirani.
Dunaj, 13. novembra. Pri včerajšnjih nemirih Sta bili dve osebi ubiti, 17 težko ln 21 oseb lahko ranjenih. Dve osebi sta bili aretirani. Ob eni uri ponoči Je skušala vdreti večja skupina ljudi v bivgl cesarski grad Iletzen-dorf pri Dunaju. Iz bližnjih vojašnic poklicana pomoč je to namero preprečila. Med napadalci se je opazilo nekoga človeka v uniformi bivše dvorne straže.
Prodajanje kuponov vojnega posojila.
Dunaj, 13. novemhra. Borza je izdala prepoved prodajanja kuponov vojnega posojila pod določenim kurzom.
100 vagonov živil za Dnna|.
Dunaj, 13. novembra. Iz Nemčije in Rumunije je dospelo na Dunaj danes 100 vagonov živil.
Karel se nastani pri saškem kralju.
Draždane, 13. novembra. Bivši avstrijski cesar Karel se bo najbrže nastanil pri odstavljenemu saškemu kralju.
Rumuni.
Rumuni prodirajo na Ogrsko.
Budimpešta, 13. novembra. (Kor. ur.) O vojaškem položaju je »Pester Lloyd« izvedel s poučene strani: Regularne čete rumunskega kraljestva so, prišedše čez prelaze Bekas, Ojtoz, Tolgyes in Gyimes stopile na ogrska tla, V bistvu so to prednje straže, dočim glavne čete še niso na ogrskem ozemlju. Prodirajoči rumunski kontingenti štejejo vsega skupaj kakih 8 divizij. Rumunske čete so se na svojem pohodu ustavile, najbrž zaradi pogajanj v Aradu. — Vesti, da so srbske čete ogrsko ozemlje zapustile, niso resnične. Pač so srbske čete ostavile Novi Sad, potem pa svojega umikanja niso več nadaljevale, marveč so se ustavile na zasedenem ozemlju. Tako so tudi v Veršecu še srbske čete. — Vest, da so češki vpadniki zapustili Tr-navo (Nagy Szombat) in druga zapadna mesta ter da zapuščajo ogrsko ozemlje, ni osnovana. Čeho-slovaške čete so ostale v zasedenem ozemlju.
Nova rumnnska vlada.
Bukarešt, 12. novembra. (K. u.) Nova rumunska vlada je sestavljena tako-le: predsedstvo in zunanje zadeve general Coanda; vojna in začasna trgovina general Grigorescu; notranje zadeve in začasno justica general Valteianu. Nova vlada ee je zbornicama že predstavila. Poslanska zbornica in senat sta odložena.
iietftčifa.
Cesar Viljem na Nizozemskem interniran.
Amsterdam, 12. nov. (K. u.) Neki tukajšnji tiskovni urad poroča, da so pogoji, pod katerimi bo ekscesar Viljem bival na gradu grofa Bentincka, približno isti, kakršni veljajo za internirance. Čeprav se ti pogoji iz vljudnosti napram osebi bivšega cesarja niso priobčili, se vendar more reči, da je ekscesar Viljem na Holandskem interniran.
Izročitev cesarja Viljema II. ententi.
Amsterdam, 13. novembra. London« sko časopisje piše, naj ententa zahteva od Holandske, da izroči cesarja Viljema ali-irancem.
V Lipskem aretirajo višje častnike.
Lipsko, 13. nov. Vojaški in delavski svet je aretiral večje število višjih častnikov.
Angleži v Kollnu.
Kolin, 14. novembra, Angleški avidUki so prileteli v Kolin ob Rcnl.
Odznak Nemčije.
Berlin, 13. novembra. Vojaški svet jc zbral za svoj odznak črno-rdeče-zlato troboj-nico nu belem polju. S tem so je postavil na stališču skupno državnosti.
Demobilizacija v Nemčiji.
Berlin, 13. novembra. Vojno vodstvo jo Izdulo oklic, v katerem pravi, cla naj so demobilizacija boja trudnih čet izvrši po gotovem načrtu, da so na ta način preprečijo vso nerednosti ter kolikor možno vzdrži redna prehrana vrnča ločili hc čet.
Ameriška komisija za Nemčijo.
Washlntfton, 13. eovembra. Tu sc jc sestavili mešan« komisija, ki odpotuje v Nemčijo, da pregleda i oložaj ter preskrbi eventualno P' irebna živila.
Demokratične preosnove v Nemčiji.
Berlin, 13. nov. (K. u.) Wolffov urad javlja: Oklic sveta ljudskih poverjenikov razglaša z močjo zakona odpravo oblego-
valnega stanja, odpravo vseh utesnitev društvenega in zborovalnega prava tudi
za državne uradnike in delavce, odpravo cenzure, nadalje svobodo v izjavljanju mnenja, svobodo v izvrševanju verstva, politično amnestijo, odpravo zakona o domovinski pomožni službi, odpravo občinskega reda, odpravo izjemnega zakona za kmetijske delavce in zopetno uvedbo določb o varstvu delavstva. Najkasneje o novem letu stopi osemurni maksimalni delavnik v moč.
Branting za omiljenje premirja.
Stockholm, 12. nov. (K. u.) Švedski korespondenčni urad poroča: Na brzojavno prošnjo nemških socialističnih voditeljev je Branting že danes brzojavno posredoval v Parizu, Havru in Londonu, naj bi se pogoji za premirje omilili. Branting sodi, da so se pogoji zložili v dobi pred odstopom cesarja Viljema. Položaj ocenjuje optimistično in meni, da uspeh nem-Jkega apela ni nemogoč.
Odpoved bavarskega kralja.
Monakovo, 13. nov. (K. u.) Korespondenca Hoffmann poroča: Ministrstvo bavarske ljudske države je prejelo nastopno izjavo: »Ves čas svojega življenja rem delal z narodom in za narod. Skrb za dobrobit moje ljubljene Bavarske je vsekdar bila moje najvišje prizadevanje. Ker vsled dogodkov zadnjih dni nisem več v položaju ie nadalje izvrševati vladanje, izrekam s tem spričo razmer uradnikom, častnikom in vojakom odpust ter jih odvezujem meni dane zvestobne prisege. — Anif, dne 13. novembra 1918. — Ludvik.« — Na to izjavo se je odgovorilo tako-le: »Ministrski svet Bavarske ljudske države je odpoved Ludvika III. prestolu vzel na znanje. Biv-Semu kralju ter njegovi rodovini je na prosto dano, da se svobodno in varno giblje po Bavarskem, ako zajamči, da on in njegova rodovina ne podvzamejo ničesar zoper obstoj bavarske ljudske države.
Bavarci se umikajo iz Tirolske.
Monakovo, 13. nov (K. u.) Uradno se razglaša: Bavarske čete na južnem Tirolskem se umikajo sedaj črez bavarsko mejo nazaj, Povratek je odredil ukaz, ki ga je dala v noči od 8, na 9. t. m. vlada bavarske ljudske države.
Nemški vladarji odstopajo.
Bernburg, 12. nov. (K. u.) ->Der Anhal-ter Kurier« poroča: Princ-regent se je za vojvodo Joahima Ernesta Anhaltskega odpovedal prestolu, za vojvodsko rodbino pa pravici do prestolonasledstva in je odložil regentstvo. Nova vlada se sestavi jutri.
Detmold, 12. nov. (K. u.) Knez Leopold IV, Lippe se je odpovedal prestolu.
Švica.
Generalni štrajk v Bernu,
Bern, 12. novembra. (K. u.) Deželnega generalnega štrajka, ki se je začel v noči od 11. na 12. t. m., se udeležuje samo en del delavstva, Krščanski socialci, svobodo-miselci in del drž. delavcev in uslužbencev, zlasti v francoski in italijanski Švici, se ga ne udeležujejo. Dan je potekel po-vsodi brez posebnih prigodkov. Železniški promet je ustavljen skoro povsodi, poslujeta pa telegraf in telefon, V večjih mestih skrbe za vzdrževanje redu in prometa močni vojaški odelki. Zveznemu svetu so vdanostne izjave podale poljedelske organizacije, meščanske politične družbe ter kantonalne vlade.
Bern, 12. novembra. (K. u.) V nadalj-nem poteku posvetovanja o generalni stavki je narodni svet odklonil predlog, ki ga je stavil Grimm in po katerem naj bi se sestavila komisija, ki naj bi pred začetkom debate o generalnem štrajku nemudoma izdelala predloge za preosnove Zveznega sveta in za nove volitve v Narodni svet na temelju proporcionalnega volilnega sistema. Odklonil ga je z vsemi glasovi proti glasovom socialnih demokratov in izrazil naziranje, da se mora debata o generalnem štrajku začeti nemudoma.
Švicarji izgnali poslaništvo ruske boljše-viške vlade.
Bern, 12. nov. (K. u.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Danes popoldne se je izvršil izgon poslaništva ruske boljše-viške vlade, ki je doslej še vedno bilo tukaj. Poslaništveni člani so bili v avtomo-
bilih, vojaško zastraženi, spravljeni na deželno mejo,
Ciemenceau o premirju.
Pariz, 11, novembra. (Agence Havas,) (Seja poslanske zbornice,) Navzoči so vsi poslanci, tribune so prenapolnjene. Ministrskemu predsedniku Clemenceau prirejajo ob njegovem vstopu v zbornico viharne ovacije. Ko se te poležejo, začne Clemenceau svoj govor, rekoč: Sklenimo, da bomo za javno blaginjo zastavili vse svoje sile. (Živahno odobravanje.) Nato je Clemenceau prečital pogoje za premirje. Čita-nje so mnogokdaj prekinjali viharji odobravanja. Ob sklepu je zbornica ministrskemu predsedniku zopet priredila ovacije. Nato je Clemenceau pripomnil: Naj samo še izjavim, da raz to tribuno n°. bom prečital nobene listine, ki bi vsebovala ugovor zoper trdote tega premirja. Reči moram, da je razgovor o pogoju za premirje vodila velika važnost. Nato je ministrski predsednik v imenu francoskega naroda in vlade francoske republike izročal pozdrav Francije Alzaciji Loreni in vsem onim, ki so padli v boju za domovino. Poslanci so se dvignili globoko ganjeni. Ministrski predsednik je končal: Francija je osvobojena po sili orožja. Prožimo svoje roke junakom naproti, ki stopajo po cesti k Loku zmagoslavja. Naj nam bodejo v naprej pozdravljeni! — Ko je Clemenceau zapuščal tribuno, so mu čestitali mnogoštevilni poslanci in tudi socialistični. Zbornični predsednik Deschanel je kazal na to, da sta Alzacija in Lorena sveto zastavilo narodne in moralične enotnosti Francije in je Francoze pozival, da naj se spoštljivo poklonijo slavnim staviteljem velike zgradbe pravičnosti. V senatu je ob otvoritvi seje senatni predsednik Dubost imel nagovor, v katerem je proslavljal zmago francoskega orožja in Francoze pozival, da naj ostanejo močni in edini za veliko bodočnost.
Pariz, 12. novembra. (K. u. Agence Havas.) Potem ko je bila seja nekaj časa prekinjena, je zbornica sklenila, da vzame v pretres zakon o počeščenju armade, vlade, republike, Clemenceauja in Focha, — V senatu so Clemenceauju priredili živahno ovacijo. Na splošno zahtevo je povzel besedo in je podal iste izjave, kakor v poslanski zbornici. Njegovi tovariši na ministrski klopi in mnogi senatorji so mu čestitali. Senatni predsednik Dubost je naznanil predlog senatorja Rattiera, da naj se v sejnici postavi Clemenceauju doprsni kip, Senat je temu predlogu enoglasno pritrdil.
Clemenceau časnikarjem,
Pariz, 13. novembra. Clemenceau je skupini francoskih časnikarjev izjavil: »Nemčija je čakala do svoje kapitulacije do popolne izčrpanosti svojih sil in danes ne more niti uvažati živil. Ker je položai v Nemčiji in v Avstriji-Ogrski skrajno obupen, hoče ententa pomagati do skrajne meje, ker se je ona borila za človečnost, a ne proti človečnosti.
Itaiijani korakalo proti Ljubljani.
Vrhnika, 14. novembra. (Zas. vest.) Proti Ljubljani korakata dva italijanska polka, ki bosta Ljubljano zasedla.
Ifubllana pod srbskim varstvom.
LJubljana pod srbskim varstvom.
Zagreb, li. novembra. Od danes naprej stoji Ljubljana pod varstvom entente. Srbski podpolkovnik Štefan Švaric je Imenovan za provizornega višjega zapovednika nad srbskimi četemi v Ljubljani kot zastopnik ententinih čet. Podpolkovnik Švaric ima nalog, da notificira svoje imenovanje italijanskemu vrhovnemu poveljstvu.
Ententini častniki v Ljubljani.
K sprejemu ententnlh častnikov na ljubljanskem kolodvoru se nam dodatno poroča: Neki češko-slovaški major je v razgovoru z dr. Brejcem Izjavil, da je odločilni kraj \Vas-hington. kjer se vso našo zahteve resno pre-tehtavajo, nc Ie v političnem in gospodarskem ampak tudi v plemensko historičnem oziru. To, knr so sedaj godi. ni odločilno. Treba je. ohraniti mirno kri in se pred vsem varovati vsakih nemirov, kar bi bilo najslabše. Poudarjal je, da smo v prihodnjosti navezani na skupno delo s Čehi in da so bo čez kakih 8
dni peljal skozi Ljubljano tajnik češko-slova-Skega odbora dr. Boneš. Glede na Trst s« je izrazil zelo pesimistično.
Srbi v Požegi.
Znnreb, 14. novembra. Veliki župan iz Požcge javlja, da jo tja dožel prvi Svadron srbske konjenice, ki jo jo občinstvo z velikim navdušenjem in prisrčnimi ovacijami sprejelo. Mesto jo bilo oklnCano z zastavami ter je občinski zastop srbsko konjenico oficielno pozdravil. V slavnostni soji je obCinski zastop dovolil 200.000 K na razpolago Narodnemu veču. Prekrstil jo tudi imena raznih ulic in se Imenuje odslej dosedanji Fran Josipov trg — Wilsonov trg, Sodnljska ulica pa dr. KoroSče-va ulica.
Dn&vpe novice.
—	Leonova družba. Odborova seja v petek, dne 15, novembra ob štirih popoldne bo zelo važna. Pričakujemo popolno udeležbe.
—	Književni svet K. T. D. ima sejo v petek 15. novembra ob šestih /večer v posvetovalnici K. T. D. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
—	Narodna siraržka na Hrvatskem. Dosedanja skupina katoliških inteligentov okrog »Novin« se bo organizirala v politično narodno stranko. Namen, ki ga ie doslej ta skupina s svojim glasilom zasledovala, ustanovitev Jugoslavije, ie dosežen. Sedaj treba novo državo graditi. Zato se osnuie narodna stranka. »Novine« spremene v ^Narodno politiko« ter bodo izdajali list v povečani obliki kot jutranjik.
—_ Hranilnica in posojilnica v Preski je
odstopila od Zadružne centrale in se pridružila Zadružni zvezi. Isto je storila hranilnica in posojilnica v Črnučah.
—	Duhovniška vest. Kaplan Ivan Platiša je iz Šmarja prestavljen v Metliko.
—	Smrtna kosa. V Oseku je umrla dne 28. oktobra soproga tamošnjega nadučitelja gospa Franica B e r c e. Naše sožalje.
—	Umrla goriška duhovnika. V Sv. Križu na Vipavskem je umrl 28. oktobra tajnik kn.-škof, ordinarijata preč. g. Jožef G r u s o -v i n. Spremljal jc prevzv, knezoškofa na bir-movanju, a v Sv. Križu je obleži! na španski bolezni in umrl. — Na španski bolezni je umrl na Trnovem pri Gorici č. g. kurat Alojzij R e b e k. Naj počivata v miru!
—	Vznemirljive vesti o Gorici in Trstu se te dni širijo po Ljubljani. Razburjenje je umevno radi nastopanja Italijanov v jugoslovanskih krajih, ki jih zasedajo. Ni pa na mestu danes, izrekati sodbe o položaju, ker pogajanja v Švici in v Parizu «e še vrše in končno besedo bo imela mirovna konferenca. Ohranimo mirno kri, posebno še, ko vemo, da je Italija s svojim brutalnim imperializmom napram Jugoslovanom v zboru entente — osamljena.
—	Ustanovni shod slovenske zvonarne se
je vršil včeraj popoldne v knezoškofijski palači. Zborovanje je vodil msgr. Steska. Daljši razgovor se je razpletel o tem, ali naj se ustanovi zadruga aH akcijska družba. Končno se je odločila večina za akcijsko družbo. Sklenilo se je tudi, da se ne kupi kako že obstoječe podjetje, marveč se zida novo poslopje na zemljišču šentpeterske cerkve, ki leži takoj izven mesta med Dunajsko cesto in kamniško železnico nasproti artiljerijski vojašnici. Izvolil se je odbor sedmerih članov, ki naj vodi na-daljna dela. V ta namen si sme kooptirati razne veščake in strokovnjake. Priglasilo se je doslej 78 deležnikov s 191 deleži, kar znaša približno svoto 100.000 kron. Nadaljne prijave sprejema kakor doslej gosp. župnik Barle pri sv. Jakobu.
—	Izpiti na zagrebškem vseučilišču. Ker tvorimo s Hrvati in Srbi eno državo, je samo-obsebi umevno, da veljajo izpiti, položeni na zagrebških visokih šolah, tudi v območju Narodne vlade SHS. v Ljubljani. Veljavni so pa seveda začasno tudi vsi izpiti Doloženi na dosedanjih avstrijskih visokih šolah.
_— Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani naznanja, da je prejelo večjo množino čevljev. Člani, ki so čevlje naročili, naj se zglase jutri v petek, dne 15. t. ni. in v soboto, dne 16. t. m. med 1. in 3. uro popoldne v društveni pisarni in se naprošajo, da prineso denar s seboj.
Poziv! Sanitetni poročnik Lambert Mer-molja in četovodja Franc Mermolja gor. «trel. 2 naj nemudoma naznanita naslov sestram Kolodvorska ulica 24/14 (pri Starem tišlerju).
ljubljanske novice.
lj Glasbena Matica priredi na čast srbskim junakom, oficirjem in moštvu, ki sedaj bivajo v Ljubljani, v soboto, 16. nov. zvečer ob %8, uro v veliki dvorani Uniona koncert s vzporedom srbskih, hrvaških, slovenskih in čeških pesmi. Vstopnice za ta koncert se prično danes prodajati v trafiki v Prešernovi ulici št. 54.
Ij Slov. kat. akad. starešine vabi podpisani na sestanek v Rožcah Uniona danes, v četrtek, 14. t. m., zvečer ob pol 8. uri. — Bogumil Remec.
lj Na državni cbrtnl šoli v Ljublian' se
prične redni pouk v ponedeljek dne 18. t. m. — Ravnateljstvo.
lj Redni pouk na obeh učiteljiščih sc prične v ponedeljek, dne 18. t. m.
1) Srbske patrulje. Opozarjamo meščan-stvo, da bodo odslej po mestu in okolici hodile srbske vojaške palrulje peš in na .konjih v svrho osebne in lastninske varnosti ter v svrho onemogočenja izgredov, event. tatvin in ropa. Dolžnost meščanstva jo, da se ukazom teh patruli brezpogojno pokori in jim v slučaju potrebe da tudi pomoč.
lj Poginule konje pobirajo od občino najeti možje, katerim je dalo vojno Stncijsko poveljstvo na razpolago vprežne vozove, kje loži mrhovina, je pa naznaniti policijskemu ravnateljstvu na Blelwelsovi cesti, oziroma na policijskih stražnicah.
Orlovskim odsekom!
. Njiva jc izorana. Tudi pognojena z izrednim gnojem z rdečo človeSko krvjo. Zdaj ta mesne, to leto, ta čas nastopijo sojavci, da po-sejejo njivo!-----
Padaj pšenica na pognojeno njivo! Sej nebo semena vseh zdravih dobrih vrst, da zrastejo značaji, odlofni ljudje, plemeniti, zanesljivi, da bo imelo slovensko ljudstvo modrih, razumnih, poštenih voditeljev... da bodo vodili kmečki, delavski, obrtni, uradniški. učiteljski, pisateljski stan t je, kjer je vse dobro, kjer je Bog!
Ali sejavce opazuje od strani sovražnik. Gloda na Kreka, kako je sejal fisto zrnje, zro na škofa, kako seje Kristovo pšenico, motri vse plemenite duhovne, kršč. učitelje, poštene pisatelje, kako nameravajo v vsa srca vsaditi misli zdravega žita. Pripravljeno ima ob sebi polno ljulike. Zlobno se mu zrcali na obrazu, kako jo poseje med vsa dobva semena in nebeško pšenico. Za njim stoje skaženi elementi iz vseh stanov, da pomagajo razmetali lju-liko in skaziti plemenitim srjavcem njihovo delo.
Odseki! Zastopniki odsekov! Zberite se v nedeljo dne 17. t. m. v Ljubljani. V Katoliški tiskarni v knjižnični dvorani je orlovski se stanek! Domovina kliče!
Jugoslavija jiolrebuje! Bod mora zrastl Iz orlovskih vrst. Vse organizacijo čakajo, da se dvigne Orel.
Prihltite. da se skupaj napijemo novih moči, silnih sil, da so na Vaših krilih dvigne slovansfvo do neba! Bral jo in prijatelji, pridite! Nazdar!
pr Iz gledališke pisarne. V sinočnji notici
0	repertoarju je bila izpuščena vrsta, zato ie nastala zmeda v besedilu. Napake, žal, ni bilo mogoče več popraviti, a na blagajni se je izvesti »Hamlet« in se je p, n. občinstvu ustno pojasnjevalo, kako se je urinila hiba. — Danes, v četrtek, dne 14. t. m., ob 8. uri zvečer se igra za B - abonente Molierova komedija »Namišljeni bolni k«. — Jutri, v petek, dne 15. t. m., ob 7. uri zvečer na čast ljubljanski srbski posadki izven abonementa Finžgar-jeva ljudska igra s petjem »Divji lovec-'.
^pro^izaciia.
a Krn§n3 komisijo uradujejo jutri v petek Sele od 9. do pol 1. ure popoldne. Od 8. do
9.	ure dopoldne imajo vsi gg. komisarji notranje delo.
a I. kruSna komisija uraduje jutri zopet v Mestnem domu. velika dvorana.
a Kislo zelje za VIII. okraj. Stranke osmega okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir na Mir ju pri Jakopiču v petek, dne 15. t. m. dopoldne. Določen je tale red: od 8 do 9 štev. 1 do 250, ocl 9 do 10 štev. 251 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Kilogram zelja stane
1	K 50 vin.
a Kislo zelje za IX. okraj. Sfranke devetega okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v petek, dne 15. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju in sicer od
10.	do 11. ure dopoldne. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg zelja. Kilogram zelja stane
1 K 50 vin.
a Kislo zelje za I. okraj. Sfranke prvega
okraja prejmejo kislo zelje na zelnne izkaz-
nice za kromoir v petek, dne 15. t. m. pri
Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od
pol 2 do pol 3 štev. 1 do 300, od pol 3 do
pol 4 štev. 301 do 600, od pol 4 do pol 5 štev. 601 do 900, od pol 5 do 5 štev. °01 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kilograma kislega zelia. Kilogram stane 1 K 50 v.
a Krompir za VI. okraj. Stranke šestega okraja prejmejo kromoir v petek, dne 15. t. m in v soboto, dne 16. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesfi, Določen ie tale red: v petek. dne 15, t. m, doooldne od 8 do 1 štev, 1 do 125, od 9 do 10 stev. 125 do 250, od P. do 11 štev. 251 do 375, popoldne od 2 do 3 šlev. 376 do 500, od 3 do štev. 501 do 625, od 4 do "i štev. 626 do 750, v soboto, dne 16. t. m. od 8 do 9 štev. 751 do č?5. od
9	do 10 šlev. 876 do 1000, od 10 do 11 štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo
10	kg krompirja. Kilogram stane 80 vin.
a Meso za gostilničarje in zavode. Gostil-ničarji in zavodi prejmejo goveje meso v petek, dne 15. t. m. od 1. do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
a Goveje meso na r^cne izkaznico B štev. t do 1000. Strank z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1000 prejmejo goveie meso v petek, dne 15. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožeta. Določen jc tale red: od 3 do pol 4 šlev. 1 do 200, od pol 4 do 4 Stev. 201 do 400, od 4 do pol 5 štev. 401 do 600. od pol 5 do 5 štev. 601 do 800, od 5 do pol 6 štev, 801 do 1000.
Pisalna miza in stelaža 21 knjige
M ceno prodastn radi preselitve v L)ub-lani, Slomškova ulica 4, II., levo od 1. o 6. are popoldne.	4449
Mirne, stalna družina z enim otrokom Sie v sredini mesta
stanovanje
1—3 »obe n pritlklinnmi. Ponudbe pod: •Mirna družina. 4148 sprciema upr;i\ni-.tvo »SLOVliNCA..
[I]XX»XX4XX#XX»XX»XX»XX»XX[5]
K
X ♦
X ♦
♦
X ♦
X
K
P. n.
Z ozirom na objavo poverjeništva zu trgovino in Industrijo z dne 12. 11. opozarjava slavno občinstvo iz mesta in z dežele, da od sedaj nanrej ne potrebuje več nlkakih -»izkaznic o potrebi« za naknp blaga. Ob enem naznanjava cenj. odjemalcem ln drugim, da imava v zaiogi še nuno
MANUFAKTURN0 iN GALANTERIJSKO BLAGO
ter ao šo v nadalje priporočava kar najtopleje vsem, trdno zatrjujoč, jih skušati že v nadalje v vsakem oziru zadovoljiti.
Z velespožtovanjem
ITEDŽF.T * KORITNIK, LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje St. 83.
X
X *
X
X ❖
X X
0xx*XK*xx*xx*xx*xx#xx*xx[ii
Proda se popolnoma
»K!
q&jtmm poSiiltoo
Lj$S itSi2 omari, 2 nočni omari, 2 postel:i. *	—"j	2 ž čna moriroca.
Si A yOPAr'°V Pr---laiCa- J1"— .\!Prava »Slo-
venca pod št, 4131.
Potrebujem nujno V
ra veliko delo. Nastop pod ugodnimi pogoji takoj, Ant. Četiuli, arojaSki mojster, Jesenice. Gorenlskn.	4121
^V; Sprejme se takoj dobro izurjen
Žagar
k jarmu (gaterist) proti mesečni plači 200 k in prehrani.	4431
M. Sncier, Dobi o, pošta Brod -Moravice.
olSfG lili ss
sprejema v popravilo in tudi nove va rove oblike prenarcdl FRANC CERAR, tovarna slamnikov v STOIiU, pc5'a Domžale pri Ljubljani. - Cene primerno nizke točna postrežba.	3715
-a
„ m KI i** IJR J!
Ml i 11 m M K. ^
nove in stare 31!vsako množino tvrdka JELACIN & KO., Ljubljana ljubljanska industrija prnbltovih zauiaSkov.
KUPUJEM
4021
Klavirje, harmonij
iii m Me
zmedene ze^ke laje
ŠTEFAN STR MOLI, LJUBLJANA, POD TRANCO 1.
Po.tot! Zaradi vpoklica v vojaško fSF službovanje trgovina odprta le i»C5?v oli delavnikih, in sicer samo od 9. .i«*?- ure dopoldne do pol 1. popoldne.
ASISTENT DEŽELNE BOLNICE f 1A
!,i'lPJ8
' prodaja En izposoja Ljubljana, Kongresni trg štev. 15.
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Stiabo-iorm« mazilo Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 4 K., veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg Pazite na varstveno znamko »Skaboiormc
e M«	*
'.donbbgekroait-utffie^

na pristavo Zeleni hrib pri dolenjskem kolodvoru išče »Vnovčevatnica za živino v Ljubljani«. Plača in hrana prav dobra. Nastopiti bi bilo službo takoj, Zglasiti se je pri oskrbništvu na Zelenem hribu ali v uradu na Turjaškem trgu St. 1, I. nadst.
Z&
za celo obleko dobite po 150, J60, 175, SSS, 200, 225, 250, 275, 300, 350, -100, 450 do 050 kron.
ordinira od Jj 12. do % 1 in od 2. do 3. LJUBLJANA, TRG TABOR št. 3.
(pri belgijski vojašnici), 4340 J
za celo obleko dobite za 300, 350, 400, 5!)0 do 1000 kron.
^mmmiM
sprejmem v svojo odvetniško pisarno. Nastop takoj ali po ----: dogovoru. -
V Mariboru na Štajerskem se zaradi bolezni takoj proda popolno urejena
'jvosna in isvosesa &
s prostornim stanovanjem in skladišči. — Cenj. ponudbe pod šifro: »Ugodna naložitev kapitala 4446« na uprav »Slovenca«.
veščo slovenske stenografija, sprejmem v
svojo odvetniško pisarno. Nastop takoj.
$
s 3 ali 4 sobami, kuhinje in električno razsvetljavo IŠČEM ZASE takoj ali vsaj do 1, januarja >919. — Pismene ponudbe prosim na naslov: FRANC FRLAN, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4.
Sf TflRlIflOOFl
1. IIHI! Illllfcddll
v.
in šal!
m.P.M^i
»ji ! um, • SMi lit si. 2,
SPREJME SE
ihl
4386
IV Q M^P
»flžK i rs I? i II
F. K. KAISER, puEkar, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 6.
išče »Vnovčevelnica za živino v Ljubljani« proti dobri plači in hrani. Nas'opiti bi bilo službo takoj. Zglasiti sc je v tovarni ANDRETTO na Viču aH pa v ra-šem uradu na Turjaškem trgu št. 1, 4382
•©»fe,
črn in bel, na koleščkih in v Štrenah, dobite po najnižji ceni in v vsaki množini. — Prosim le pismenih naročil. ANTON KREPEK, Maribor ob Dravi.
Vzorci se ne pošiljajo. Kar ne ugaja, sc lahko vrne. Blago se dobi v črni, modri, sivi, rjavi, za ženske tudi v pisani barvi.
4397
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jo naš iskrenoljubljeni sin, oče, brat, polubrat in stric, gospod
ancz Cvenkel
posestnik in trgovec
v ponedeljek dne 11. t. m. umrl v Solnogradu po kratki mučni bolezni, ki si jo je nakopal v tej vojski.
Pokopali smo ga začasno v Solnogradu, odkoder se bo pre-peljulo truplo pokojnikovo svojedobno v Ljubno na Gorenjskem m ondi položilo k večnemu počitku v domači zemlji.
LJUBNO, dne 13. novembra 1918.
Žalujoči ostali.
jg|||
1 sobo in kuhmjo, J®?" išče zakonski p-ir brez otrok ^SoJi. za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe sc prosi na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »1 soba« 4408.
iRiBtrtnfrfilimHH
Kupim v mestu, predmesiju al: v okolici hišo za trgovino, oziroma vzamem trgovske lokale v najsin. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo 'Slovenca« pod: »N. J. 50.000« 4407.

tovarna slamnikov v Domžalah, priporoča slavnemu občinstvu	4379
SSSSSOEJ,
platosv, pretfpražnlftBEv m psFiis, Ma baroan.c$a.
izradjuje na veliko i malo
„Pučka radiona"
ZAC^F.B, GOLJAK broj 2. Telefon: 18-28,
želim nastopili na Slovenskem stalno službo. — Naslov pove vpraocvalcem upravništvo »Slovenca« pod št. 4441, ako znamka za odgovor.
Radi preselitve
prodajam po znižanih cenah:
karamele, m 2 n te kokim-bia, melis, bonbone, superior na kg i. t. d.
t. UHO, mm, ifclsi tro st is.
z gumijastimi podplati se zopet dobe, kakor tudi USNJATI NABITKI pri PETER KOZINA & CO„ v LJUBLJANI na Bregu št. 20.	4447
Ilftiil -m
vžigalnike
v veliki izberi priporoča tvrdka;
idfliOJ
spccijalna trgovina s šiv. slroji i:i koles,
LJUBLJANA : Sodna ulica št. 7.
• služba
loora kuharica
srednje starosti, išče inesia k manjši obitelji s 1. decembrom.	4kit'
Cenjene ponudbe pod »kuharica« na upravništvo „Slove,ica".
IžčE SE
JPS?
priden in pošten, za Savo med Medvodami in Kranjem, Prosto stanovanje v Trbojak. Ako bi bil čevljar, bi imel lahko lep postranski zaslužek. — Ponudbe na: F. DOLENZ, KRANJ.	4410
ki ima vesef]e do kovale obrti za orodje Pogoji ugodni. Železarna IVAH "iOafJiK, hoae, p, Mozirje, stajersko.

<P>
s., -f
iiA
lis
išče službe. Gre tudi na deželo. Naslov pove upravništvo ,.Slovenca" pod številko 4I35U ako znamka za odgovor.
Išče se zn vHo
ki je vaiena vsega gospodinjstva, perutnine in vrta. — Plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. i'M'{, ako znamka za odgovor.
1 \i

ti!
M j) i i
n6 h p. L • w
J
mm zagovornik
lir
V,/ li! ft
naznanja da zojiai ose«r? votli svojo
odvetniško pisarno,
ki $s navala v Ua&i^ni, Brniška ccsta štev. 20, nssproti gostifne
najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 7 50
I n i!
lo za britje
pristno, najbol jše vrste II kosi 9K 1 kg-K 34-— Pošilja proti naprej-
poslatvi denarja M. JtlNKER, ekspertna trgovina Zagrob 89, Petrinjsira Sili. Hrv.
E®ra£ek zs pžfanie šm Krmljenja - prašičev -
luizpisu
S--'-l
siv«
llllillfllllll
rm Mtttm, DOL	Takojšnje pri-
jave sprejema z.ipni urad. -.va®
1 škatlja 5 K, 15 škatelj (35 K. Pošilja s", po povzetju. Farm. labor. A. Bcchei , Gradec, poStni prodal ••(>.	420S
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin


VARAZDiN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in fapeie za rakve, taučice,
mrlvEi>ke čevlje i. t d. rvuji k svopni! Sioji k svojim!
se sprejmeta pri tvrdki
fifP
fi« HiM^^s, Ljubljana, Kongresni tri
lli
izurjenega v vseh strokah občinskega poslovanja išče občinski urad Brežico. Vb to p takoj, plača po dogovoru, i'o-nudbam naj se priložijo dokazi o do-sedauiem siužUovanju. — Zupan mosta Lircžice: Dr. LjUlI. STlKElt. 1123
Naprodaj je več tiaoč kg ~V3t>iI o	v e v
sm
x S preštele!
je na prodaj pri FRANC NOVAKU v MOSTAH St, 19 pri Ljubljani. 4439
%%twifleewK*9ni mmttwmMmmssfms.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem
zopet začel izvrševati svojo
stavbeno
katera jc stala skoraj 5 let radi vpoklica v vojaško službo. Izvršujem vsa tesarska, krovska dela itd. ceno in solidno. Upam naklonjenosti slavnega občinstva ter be-ležim vdani FRAN MARTINEC, mestni lesarski mojster, LJUBLJANA, Prulc 8.
samica ali vdova brez otrok, srednje starosti, z dobrimi spričevali, se išče za neki tukajšnji zavod. Plača in nastop po dogovoru. Pismene ponudbe pod naslovomi »Samostojna kuharica« 4436 na upravništvo »SLOVENCA«.
«Ov» JI
par Krema sa vije
prve vrste, črna in rumena, v velikih stekl. lončkih, 1 tucat 45 K. V kovinastih škatlah št. 3 (125 g), le črna. 1 tucat 35 K. — Pošilja po povzetju izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu St. 39, Petrinjska ul. 3./III. Prosi se, da se z naročuo obenem dopošlje polovica 2neska. 4103
eška industrijalna banka
Uup
Zvišanje delniške glavnice od K 60,000.000'— za K 20,000.000'— na K 80,000.000'—.
Redni občni zbor delničarjev, ki se je sešel dne 14. sušca 1918, je sklenil povečanje delniške glavnice od K 50,000.000'-r~ na K 100,000.000'—. Zvišanje iste, katero se jc z dovoljenjem bivše avstrijske vlade izvedlo od K 50,000.000'— na K 60,000.000'—, je imelo tak uspeh, da prestopamo danes s pridržkom naknadno državne odobritve k nadaljnji izvedbi gornjega sklepa rednega občnega zboro delničarjev, in sicer dvignemo z izdajo
50.000 nevih delnic Češke industrijalne banke a K 400"— nominalne vrednosti v skupnem znesku K 20,000.000'—
delniško glavnico K 60,000.000'— na K 80,000.000'—.
Nove, na priglasitelja se glaseče delnice, so upravičene do dividende, pri-čenjajoč s 1. prosincem 1919. Glasom pravil pristoji prejšnjim delničarjem pred-pravica k nabavi novih delnic, in sicer tako, da pripadejo na 5 starih, vštevSi VIII. emisijo, 3 nove dclnicc. V kolikor so delničarji pri prevzetju delnic IX. emisije ob priliki zvišanja glavnice K 50,000.000'— na K 60,000.000'— svojo opcijsko pravico že uporabili, zahtevajo lahko tozadevni ostanek prihranjenih jim delnic, t. j. dodelitev 2 novih r.a 5 starih delnic.
Subskribcijski kurz znaša K 530"— za delničarje in K 550'— za nedelničarje.
Termin podpicovanja začenja z 11. novembrom 1918 in konča dne 19. novembra 1918 ob 12. opoldne.
Subskribcija se vrši pri cenirali Češke industrijalne banke v Pragi in vseh njenih podružnicah: Dunaj. Brno, Opava, Krakov, Hodonin, Ml, Boleslava, Kladno, Kutna Gora, Louny, Načhod, Prerov, Pribram, Rakovnik, Roudnice n. L„ Dom-žalice, O. Gradišče, Vyškov, Krai. Gradec, Pardubice, Plzcnj, Tesin.
Delničarji, ki se hočejo po;lužiti svoje opcijske pravice, naj predlože pri vbsk ribciji svoje prejšnje delnice brez kuponovih pol, nakar se jim iste vrnejo takoj po, označbi o izvršenem podpisu.
S priglasitvijo k podpisovanju je potrebno istočasno položiti kot kavcijo delničarjem predplačilo K 330'—, nedclničarjem K 350 — za vsako podpisano delnico. Odpadajoči znesek je na vsako po reparticiji prideljeno delnico doplačati najpozneje do 14. decembra 1918. Povsem možno je položiti kot kavcijo tudi večja predplačila ali tudi naenkrat plačati celi znesek K 530'—, v kolikor se tiče K 550'— na vsako podpisano dclnico.
Položene zneske za vsako podpisano ter prid«licno delnico se bo obrestovalo od dne vložitve do konca leta 1918. s polnimi 4 %.
Repjjrtic-ija podpisanih delnic je pridržana upravnemu svetu ter se po nje izvedbi vrne vplačani znesek s 3 % obresti p. a. podpisovatelju, če istemu delnice niso bile prideljene.
Kdor v določenem roku nove delnice popolnoma ne plača, izgubi celo pravico nanje ter pripade od njega vplačana kavcija v korist rezervnega zaklada banke.
V Ljubljani v novembru 1918.	4417
Češka industrijalna banka
iiiiiiiitiu podružnica v Ljubljani. • 111 (M iitn v zalogi so zopet vsakovrstne, fine m
za pocon na roko in silo potem stiskalnice, decimalne tehtnice, kotli za žganje, re-poreznice, stroji za zelje rezati, ldinje za slatnoreznice i. t. d. i. t. d.
»o 40 kron za 100 kg. Poizve se pri ■v. BRODNIK, Ljubljana, Kongresni trg štev. 18, p. 1.	4402
Gospodična, vešča slovenskega, nemškega iti ogrslcega jezika, išče službe kot ' iM
1
ii
Juj
lc boliši rodbini. Naslov pove upravništvo »Slovcnc.i pod št. -1391,
€ HITTI -m
zaloga poljedelskih strojev P Ljubljana, Martinova c.št. 2.
iirai ii; m
r;e spirejmc v trajno delo pri Ii. BOCAli. Vrv.ič, Goeenrsfao.
lidaia kjanznrcij »Slo^*emca«,
Odgovorni urednik: Josip Gostinčar v Ljubiiani,
K»toIiika tiskarna. x N|uhlj«aL