76 ZGODOVINA ZA VSE ¡gl^•^•^ooooooo>•>o^ž»•»og»goooo¿>•>oo^g>f»•o^g^Q•>g>ooo Clemens Wischermann* ZGODOVINA MESTA MED OKOLJEM IN NAČINOM ŽIVLJENJA Tendence sodobnega raziskovanja urbanizacije v Nemčiji ^-^^^-^^^^^^^-^^^^^-^^^^-^-^->ì*\:^rì^qj "Imenu mesta torej ne bi posvečal kakšne posebne pozornosti. Kot vsa velika mesta je bilo tudi to splet nepravilnosti, preobratov, mešanice stvari in priložno- sti, ter breztalnih točk miru med tema dvema, poti in brezpotij, velikega ritmičnega utripa, večnega neraz- položenja, ter trkov ritmov inje bilo v celoti enako vre- lemu mehurčku, ki počiva v posodi in je zmes trajne snovi hiš, zakonov, določil in zgodovinskih izročil. " Robert Musil, Mož brez posebnosti I. "Je veljalo ... naraščajoče zanimanje zgodovinarjev za mesto v zadnjih dveh stoletjih nekemu medtem že končanemu razvoju? Je postalo mesto v industrijski dobi zgodovinski fenomen?"1 Pričujočo razpravo je uredništvo Zgodovine za vse prejelo v drugi polovici junija 1994. ko je bila redakcija druge številke žal že zaključena, zato se avtorju opravičujemo, ker jo objav- ljamo šele v tej številki. Clemens Wischermann je zaposlen v Historičnem seminarju na Westfälische Wilhelms - Universität v Münstru. Pri nas je znan predvsem po svojih socialnozgodo- vinskih raziskavah stanovanjske kulture nemških velemest pred prvo svetovno vojno. Za sodelovanje se mu najiskreneje zah- valjujemo. Provokativno vprašanje Horsta Matzeratha zadeva ne- vralgično točko aktualne debate o prihodnji orientaciji moderne zgodovine mesta v Nemčiji. Medtem ko seje zgodovina mesta v Nemčiji v širši obliki razmahnila šele v zadnjih dveh desetletjih, je samoumevnost te mla- de discipline, ki išče izrecno navezavo na fenomene se- danjosti, spet postavljena pod vprašaj. Vzpon zgodovi- ne mesta industrijske dobe v "stari" ZRN v 70. letih je bil že večkrat predstavljen.2 To mi dovoljuje omejitev na skopo skico najpomembnejših etap, da bomo lahko opazovali raziskovalne tendence v 80. letih. Pokazalo se bo, da se v isti meri, kot se bližamo prihodnosti, uve- ljavlja pojem kulture v povezavi z mestom. Le-ta je v glavnem zasedel aktualno urbano sceno3 in možno je, da bo na znanosti, ki se ukvarjajo s fenomenom mesto odločilno vplival. Tudi zgodovina mesta industrijske dobe, ki seje ravno vdala v relativno zaprtost "zgodo- vine urbanizacije", stoji pred nepričakovano nalogo, saj ' Matzerath (1989), str. 62. 2 Prim. Reulecke/Huck (1981), Reulecke (1982), isti (1985), Teu- teberg (1983), Einleitung. 3 Prim, eksemplarno Hauff (1988); kasnejši župan Frankfurta je predložil zvezek, da bi v socialdemokratskih krogih ojačal po- zitivno prevrednotenje "mestne kulture", ki so jo ti videli kot clitarno in individualistično. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 se bo morala soočiti z možnostjo izgube objekta razi- skovanja. II. Do uveljavljanja univerzitetnega raziskovanja zgo- dovine mesta je prišlo v 2. polovici 19. stoletja, kjer pa pomenijo leta okrog 1970 odločilno cezuro. Obrat k novim temam in novim metodičnim prijemom se je v nekaj letih dogodil in uveljavil v mnogih med seboj se dopolnjujočih oblikah: leta 1970 je bil v Miinstru usta- novljen Inštitut za primerjalno zgodovino mest, iz ka- terega so izhajali vedno močnejši impulzi za razisko- vanje zgodovine mesta v dobi industrializacije, kljub temu, daje bil inštitut sprva bolj usmerjen v predindu- strijski čas. To je leta 1976 vodilo k odobritvi posebne- ga raziskovalnega projekta "Primerjalna raziskava zgo- dovine mesta", katerega nosilec je bila raziskovalna skupnost, pod zastopstvom Heinza Stooba in Hansa Jür- gena Teuteberga; v kakšnih dvajsetih projektih so celo desetletje delali zgodovinarji skupaj z etnologi in geo- grafi; tukaj so se preizkušale nove poti interdisciplinar- nega dela, ki je po začetnih težavah prineslo raznolike publikacije.4 Centralni publicistični organ te vedno izra- ziteje izoblikovane nove smeri raziskovanja seje v teh letih izoblikoval v Berlinu, kjer v sodelovanju z Nemš- kim inštitutom za urbanistiko od leta 1970 pod progra- matičnim naslovom izhajajo "Informationen zur moder- nen Stadtgeschichtc" ("Informacije k moderni zgodo- vini mesta").5 Skoraj istočasno seje uveljavila "nova" zgodovina mesta tudi na tretjem institucionalnem po- lju - na velikih nacionalnih srečanjih: prvi resni sekciji na temo moderne zgodovine mesta ob dnevu zgodovi- narjev leta 1970 so do leta 1988 sledile še tri: to so bile učinkovite predstavitve najnovejšega razvoja razisko- vanja. V nekaj letih je prišla do izraza kritika teorij, metod m tem etablirane državne zgodovinske znanosti, s či- mer je bila zgodovina mesta udeležena pri novi splošni orientaciji okrog leta 1970. Kritika, ki seje nanašala Predvsem na vprašanja okrog zgodovine mesta, se je močno poenostavljeno konkretizirala v dveh točkah: v metodičnem smislu je šlo za kritiko odvrnitve od razi- skovanja individualnosti mesta, v časovnem smislu pa Je šlo za kritiko zahteve po prednostnem raziskovanju mesta v industrijski dobi. Geslo teh prizadevanj je bilo moderna nemška zgodovina mesta", kjer je bilo sicer 2e mogoče prepoznati preobrat k novemu, a še brez sa- mostojne programatike. Propagiran iz Münstra je okoli leta 1980 zaradi veli- ke priljubljenosti "modernosti" in "novosti", ter priza- devanj, da bi obrise novih zasnov raziskovanja združili v en pojem, prišel pojem urbanizacije (naslonjen na an- glosaksonski termin, čeprav se smiselno popolnoma ne prekrivata). V prvi polovici 80. let seje le-ta v razi- skovanju zelo uveljavil. Pojem je bil sprejet kljub moč- nemu nasprotovanju etabliranih zgodovinarjev mesta, medtem ko sije v sosednjih disciplinah lažje utiral pot. Do zavračanja je v začetku prišlo zaradi dvoumnega enačenja urbanizacije s kvantitativno rastjo mesta, kar dejansko ne bi bila nobena industrializacijsko-zgodo- vinska novost. Toda tudi kasnejša prizadevanja po kva- litativni definiciji urbanizacije od dela zgodovinarjev mesta niso bila sprejeta. Wolfgang Hofmann je na kratko ponazoril njihovo stališče: "Če sta se urbana mentalite- ta in način obnašanja v mestih deloma izoblikovala že v zgodnjem novem veku, če je med letom 1400 in 1816 stopnja pomeščanjenja v Srednji Evropi porasla od oce- njenih 12% ... na izračunanih 28%, potem je pojma urbanost in urbanizacija težko prihraniti za čas od leta 1850 naprej."6 Zagovorniki koncepta urbanizacije so izhajali pretež- no iz kroga socialnih in gospodarskih zgodovinarjev ter z njimi ozko povezanih sosednjih disciplin, kot so sociologija mesta, geografija mesta... Njihova argu- mentacija ne temelji na definicijah zgodovinskih po- membnosti, temveč na hipotezah o temeljnem spremi- njanju vzrokov in posledic mestnega razvoja od 19. sto- letja dalje. Jürgen Reulecke je ta premik perspektive razložil takole: "Rast mesta ni bila značilnost moder- nega mesta kot takega. Centralni kraji so že od nekdaj ... privlačili priseljence ... Za pomeščanjenje v ožjem smislu je bilo predvsem značilno, da priseljencev, ki so drli v mesto, primarno ni privlačila "individualnost" ne- kega mesta, temveč v prvi vrsti ponujeno delovno me- sto v nastajajoči industriji."7 V 19. in 20. stoletju stopi v središče zgodovine mesta odnos med urbanizacijo in industrializacijo, ali povedano drugače, v središče sto- pijo vprašanja o družbenih strukturah in procesih, ka- terih raziskava temelji na prostoru mesta, saj so tukaj najprej in najbolj opazni. Med najpomembnejše feno- mene zgodovine urbanizacije, ki jih je treba razjasniti, šteje Hans Jürgen Teuteberg: 1. Preslojevanje primarno podeželskega v pretežno mestno prebivalstvo in istočasno splošno rast pre- bivalstva. ' Prim. Sonderforschungsbcrcich 164 (1989). V tej reviji, ki izhaja dvakrat letno, ni daljših člankov, temveč Predvsem poročila o aktualnih projektih, srečanjih in novih pub- likacijah. Wolfgang Hofmann: Stadtgeschichtliche Forschung - Aspekte, Tendenzen, Perspektiven, v: Informationen zur modernen Stadt- geschichte, zv. 1, 1990, str. 42. Reulecke (1985), str. 11. VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE 2. Prerazporeditev težišča v gospodarstvu od agrarne- ga na obrtni in storitveni sektor. 3. Izoblikovanje novih socialnih struktur in povečana prostorska kot tudi socialna mobilnost. 4. Razpršitev urbane mentalitete na celotno družbo.8 V ozadju te samo v grobih orisih nakazane debate o opredeljenosti prihodnje zgodovine mesta lahko v 70. letih razlikujemo dve prevladujoči raziskovalni usme- ritvi, ki sta se v spreminjajočem poudarku nadaljevali v osemdeseta leta: 1) Prva smer izvira iz raziskave mesta kot kraja poli- tičnega dogajanja in oseb, slojev in vodilnih skupin, ki nanjo vplivajo. Pri tem je lahko navezala raziskovalno tradicijo na starejšo zgodovino komunalne samoupra- ve, ki jo je močno intenzivirala in razvila. Ob mnogih samostojnih delih moramo opozoriti predvsem na dvo- je raziskovalnih težišč, ki sta se v drugi polovici 80. let tudi institucionalno uveljavili: prvič je to razširitev od- govorov na vprašanja o oblikah in mejah mestne politi- ke in njihovih nosilcev, ki so se pogosto nanašali samo na zgodovino oblasti in na širšo povezavo med moder- no zgodovino mesta in zgodovino meščanstva. Osnov- no vprašanje se glasi: "Kako seje v okvira mesta razvi- jal odnos med meščanstvom kot politično-pravno for- macijo in meščanstvom kot socialno formacijo?"9 Prob- lematika teh raziskav, ki se jim je v zadnjih letih posve- čal in jih koordiniral Lothar Gall (gre za študije prime- rov), želi razjasniti povezave izvajanja oblasti v mestu 19. stoletja. Med drugim se pričakuje tudi odgovor na vprašanje, alije leta 1914 v Nemčiji še obstajalo mest- no meščanstvo, ali pa se je že izgubilo v meščanstvu kot širši socialni plasti. To bi obljubljalo tudi nove od- govore na sporno tezo o naraščajoči depolitizaciji in zmanjševanju oblastvene moči mesta v drugi polovici 19. stoletja, čeprav (ali ker?) je profesionalizacija mo- derne, eficientne komunalne uprave svoj prvi vrhunec dosegla prav v tem času.10 S tem je padlo tudi geslo drugega težišča raziskova- nja: komunalna uprava. Glavni delež hitro naraščajo- čih študij zavzema modernizacija nemških mest. K je- dru moderne komunalne uprave so spadali vsi aspekti izgradnje ekonomsko-tehnične infrastrukture, ki so mo- 8 Teuteberg (1983), str. 32. 9 Gall (¡990), str. 2. 10 Opozoriti velja na posebno raziskovalno področje "Sozialge- schichte des neuzeitlichen Bürgertums im internationalen Ver- gleich " univerze Bielefeld, katere težišče ne leži na zgodovini mesta, temveč na raziskavi poklicnih in funkcijskih elit, ven- dar pa se z metodološkega vidika pogosto ukvarja tudi z mest- nimi vzorčnimi študijami. K problemu mesto in meščanstvo prim, tudi Informationen zur modernen Stadtgeschichte, zv. /, (¡991), str. 2-5, 8-21. rali iti v korak z dotlej neslutenimi dimenzijami naraš- čanja mestnega prebivalstva (npr. oskrba z vodo, pli- narne, promet, gradbeni predpisi itd.). Ti fenomeni so bili v središču prvih študij komunalne uprave, ki jih je predložil Wolfgang R. Krabbe" in katerih spekter zao- kroža kratek zbornik Hansa Heinricha Blotevogla12. Tre- nuten nadaljnji razvoj te smeri raziskovanja se izvaja pod geslom "Mesto kot storitveno središče", kar je oz- načba osrednjega programa nemške raziskovalne skup- nosti, ki poteka od drage polovice 80. let (koordinator Jürgen Reulecke). Pod storitvami razumemo dejavno- sti, "ki ne služijo produkciji materialnih dobrin, tem- več pridobivanju nematerialnih uporabnih vrednosti." Poleg izgradnje komunalne infrastrukture nastopajo predvsem nove forme socialne bivalne oskrbe, ki se raz- vijajo na javnem področju odgovornosti mesta. V ož- jem smislu lahko govorimo o raziskavi "komunalnih storitev" za boljšo zadovoljitev "javnih potreb" na pre- hodu od uprave mestnih veljakov do komunalne mest- ne uprave v fazi visoke industrializacije. 2) Draga smer: v zahodnonemškem raziskovanju ur- banizacije se je v zadnjih dvajsetih letih v teoretično- metodičnem smislu razvila pomembna smer iz zgodo- vinsko-teoretičnih postulatov in raziskovalnih hipotez strukturne zgodovine industrijske dobe v smislu Wer- nerja Conzeja in pa zgodovinske socialne znanosti. V središče raziskovalnih interesov je stopilo odkritje in razlaga daljnosežnih tendenc demokratskih, ekonom- skih in socialnih sprememb, pri čemer imajo prednost komponente družbenih sprememb, kijih razumemo kot proces modernizacije. Prevladujoči pristop zgodovinar- jev je postal študij primerov (case studies), t.j. vsako- kratnega mesta kot reprezentativnega raziskovalnega prostora za vsedružbeno razumljene fenomene. Namen je Werner Conze nekoč razložil takole: "Zgodovinska tvorba nekega mesta se nam predstavlja kot relativno pregledna enota, ki jo lahko obravnamo kot v sebi za- prto in ki vendarle ... ohranja v sebi vso raznolikost problemov modernih strukturalnih sprememb... Draž vsake monografije o mestu v dobi industrijske rasti je v zgodovinski konkretizaciji splošnotipičnega v vedno novi in drugačni enkratnosti."13 Na takšni podlagi, ki se je znašla v očeh kritike šele v zadnjem času14, so v 70. in 80. letih nastala mnoga dela, predvsem disertaci- je, kijih tukaj ne bi našteval. To so bila dela o veleme- stih, ki so bila izdelana z ogromnim študijem virov in literature. Njihova vsebinska zasnova je v grobem sle- ;/ Prim. Krabbe (1985). 12 Blotevogel (¡990). 13 Werner Conze, predgovor k delu Wolfganga Kollmanna: So- zialgeschichte der Stadt Barmen im 19. Jahrhundert, Tübin- gen ¡960, str. Vf. 14 Prim. Niethammer (¡986). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 dila dvema možnostma: v enem primeru je šlo za študi- je primerov, ki naj bi bile čimbolj obširne in v katerih bi naj bil upoštevan demografski, gospodarski, socio- strukturalni aspekt in aspekt komunalne politike; zgled je bilo mnogokrat citirano pionirsko delo Wolfganga Köllmanna o Barmenu.15 V drugem primeru je mesto služilo kot prostor raziskovanja posebnih problemov urbanega razvoja: primeri tega ravnanja so bile najprej predvsem študije k regionalni in socialni mobilnosti;16 v osemdesetih letih so se jim pridružile še zgodovina bivanja in gradnje mesta." Razcvet vzorčnih študij mest k zgodovini urbaniza- cije v zadnjih dveh desetletjih ni bil samo posledica spre- minjajočih se zgodovinsko-teoretičnih pozicij, temveč čisto obrtno-praktičnih inovacij v obdelavi virov in nji- hovem vrednotenju. V ospredje je stopila, kljub obo- tavljivemu začetku danes že običajna uporaba elektron- ske obdelave podatkov. Le-ta je revolucionirala anali- zo masovnih virov, ki so zgodovinarju urbanizacije od- prli dostope do dotlej še nedostopnih odgovorov. Od- ločilne impulze je v začetnih letih mnogokrat posredo- vala recepcija ameriške "New Urban History". Gre za favoriziranje kvantitativne namesto narativne argumen- tacije, povezavo zgodovinskih vrst podatkov ali prere- za podatkov s socialno-znanstvenimi teorijami, ter za trud za primerjalne kvantitativne primerjave mest, vse do raziskav celih sistemov mest v urbanizaciji.18 Mno- gi zgodovinarji mesta so si začeli prilaščati osnove sta- tističnih postopkov in poglabljati možnosti za uporabo elektronske obdelave podatkov. Okrog leta 1980 so izšli Prvi zbrani zvezki, ki so reprezentirali položaj kvanti- tativne "moderne zgodovine mesta".19 Izoblikovala se je raziskovalna in dokumentacijska skupina Quantum °krog istoimenskega časopisa, kije do danes ostala trd- njava kvantitativnega zgodovinskega raziskovanja. Danes lahko trdimo, da so debate 70. let za in proti kvantitativni raziskavi zgodovine vsaj v zgodovini ur- banizacije že preteklost. Uporaba elektronske obdela- ve podatkov in statističnih postopkov je v novejših štu- dijah postala že splošna dobrina. Ta normalizacija se bo glede na predznanja mestnih zgodovinarjev, ki so pristopili na novo, še nadaljevala. Toda še zdaleč se niso izpolnile vse sanje kvantitativne zgodovine. Tiši- na, ki je drugod nastala okrog nekoč kot zgled opeva- °ega predstavitvenega objekta "Philadelphia Social Hi- story Projekt" avtorja Theodorja Hershberga, velja prib- ližno tudi za začasno kvantifikacijsko evforijo v zgo- dovinski znanosti v ZRN. Kvantitativne metode so se na široko uveljavile kot integralni del, njihova vloga metodične avantgarde paje trajala le kratek čas: hitro so se pokazale vsebinske meje in brezplodnost upanja, da bi prišli do zgodovinskih struktur s pomočjo multi- variantne statistike. Vodilna vloga v debati o zgodovi- ni urbanizacije je bila ob koncu 80. let zaznamovana z drugačnimi pristopi, kot na višku kvantitativnega vala pred desetimi leti. O tem bo govor v naslednjih poglav- jih. Še prej pa si moramo ogledati situacijo nove zgo- dovine mesta v NDR, ki bo vključena v prihodnji raz- voj raziskovanja urbanizacije v Nemčiji, pa čeprav je v tem trenutku vse, razen dejstva o njenem obstoju, še odprto. III. Zgodovina mesta je v institucionalnem okviru mark- sistično-leninistične zgodovinske znanosti NDR spadala v področje "regionalne zgodovine". Le-ta je imela se- dež - ustrezno centralistični organizaciji znanosti - v raziskovalnem sedežu regionalne zgodovine na Inšti- tutu za nemško zgodovino nekdanje Akademije znano- sti. Tam je bila še pred nekaj leti regionalna zgodovina definirana kot "skupni pojem za vsa prostorsko omeje- na zgodovinska raziskovanja znotraj nacionalne zgo- dovine".20 Za razumevanje se moramo vrniti v fazo kon- stituiranja znanosti v NDR po koncu 2. svetovne vojne, ko so hoteli namesto stare domovinske in krajevne zgo- dovine - to so razglasili kot reakcionarno - postaviti koncept nove regionalne zgodovine.21 Toda v 50. letih je prišlo do ponovne navezave na elemente domovin- ske zgodovine, kateri je šlo predvsem za to, da bi razvi- la oz. okrepila povezavo človeka s socialistično drža- vo. Ta tendenca seje nadaljevala inje od 70. let vodila k publikacijam številnih mestnih monografij s težiščem na zgodovini dvajsetega stoletja v antifašističnem smi- slu. Skupne točke teh del opisuje komentar zgodovi- narjev NDR še pred padcem socialističnega režima: "V središču določanja smisla in ciljev stojijo predvsem ele- menti oblikovanja zavesti in identitete, razumevanje de- dovanja in tradicije, kot tudi vloga domovine v ideo- loškem boju z razrednim sovražnikom."22 Še ob koncu 80. let sta SED in politbiro v uradnem razumevanju te- ga teksta podajala impulze za vsak nadaljnji razvoj zgo- dovinske znanosti. 19 Prim. Kallmann (1960). Prim, po primerih Crew (1979), Jackson (o.J). Prim, po primerih Wischermann (1983). Teutcberg(1985), Teu- teberg/ Wischermann (1985). Prim. Teuteberg (1983), str. 27. Prim. Schröder (1979). 20 Helga Schultz: Zu Inhalt und Begriff marxistischer Regional- geschichtsforschung, v: Zeitschrift für Geschichtswissenschaft 33, (1985), str. 875-887, tukaj str. 885. 21 Prim, bibliografski pregled raziskav zgodovine mest v NDR av- torjev G. Brauna, M. Heiderja in H. Schwengerja v: Engeli/ Matzerath (1989), str. 279-302. 22 Ibidem, str. 282. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE Mnogo zgodovin mest v NDR niso napisali zgodovi- narji; le-ti so se zgodovini časa raje izogibali in name- sto tega dajali prednost srednjeveškemu in zgodnjeno- voveškemu mestnemu bistvu. Zgodovinarji so se želeli na ta način umakniti v nepolitiko ali pa so to hoteli pri- kazati celo kot akt neposlušnosti. Uradna vzhodnonemš- ka zgodovinska znanost je to koncentracijo razumela v strogo marksističnem smislu, saj naj bi bila mesta v ča- su fevdalizma utelešenje naprednih družbenih moči, to vlogo pa naj bi kasneje prevzela država in s tem naj bi se spremenilo tudi delovno področje zgodovinarjev.23 Kaj je na področju zgodovine mest v NDR24 izviralo iz politične pobude, logike znanosti ali oportunizma, zaradi popolnega preloma raziskovalnih struktur v no- vih vzhodnih zveznih državah, ne moremo dokončno oceniti. Zgodovinarji mest v NDR se nedvomno naha- jajo v težkem položaju, saj so zdaj konfrontirani s svo- jimi lastnimi državotvornimi parolami iz starejših pub- likacij. Tako je pisal izdajatelj nekega, za položaj zgo- dovine mesta reprezentativnega prikaza še pred nekaj leti: "Tako prispevajo zgodovine mest veliko k temu, da se razvije in poglobi ljubezen do socialistične do- movine" in "hkrati pomenijo ofenzivni spopad z meš- čansko regionalno zgodovino ZRN."25 Po ponovnem združenju Nemčij je v drugi izdaji izšla Gutschejeva "Geschichte Erfurts", in sicer z nespremenjenim tek- stom, vendar pa z dodatno spremno besedo.26 S tem se poskuša nekaj malodane neverjetnega: rešiti doseženo, določiti pozicijo znotraj nekoč znanstveno izvedljive- ga in se hkrati prilagoditi zahtevam nove javnosti. Ta cilj bo verjetno glede na sedanje stanje dosegel le maj- hen del zgodovinarjev mesta iz NDR. Tudi če se ne bi ozirali na prevladujoč karakter apologetske discipline bilanciranja uspehov, lahko metodološko stanje v pri- merjavi z zahodnim razvojem označimo kot antikvar- no. Prehod bo lažji na področju raziskovanja indivi- dualnosti mesta kot pa v okvira sodobne kulturno-teo- retične diskusije o vlogi mesta v zahodnih družbah bla- ginje. Na tem področju bo odprava posledic duhovne izolacije dolga in mučna. 23 Prim. Helga Schultz: Moderne Stadtgeschichte in der DDR, v: Informationen zur modernen Stadtgeschichte, 1990, zv. 2, str. 5-11; Schultzova je bila šef raziskovalnega oddelka regional- ne zgodovine. 24 Prim. Karl Heinz Hajna, Hatmut Mehls, Volkmar Weiss: Neue Forschungen zur Stadtgeschichte in der DDR, v: Zeitschrift für Geschichtswissenschaft 34, (1986), str. 928-935. 25 Willibald Cutsche: Stadtgeschichte - wichtige Quelle sozialhi- storischer Bewußtseinsbildung, v: Einheit 1982, str. 789-795, tukaj 789f, cit. po Braunu (1989), str. 282. 26 Prim. Geschichte der Stadt Erfurt, po naročilu sveta mesta Er- furt, izdal Willibald Gutsche, 2. pred. izd., Weimar 1989; re- cenzija v Informationen zur modernen Stadtgeschichte 1990, zv. 2. IV. Zgodovina urbanizacije je v 80. letih doživela ko- njunkturo. To je veljalo tako za znanstveno raziskova- nje kot tudi za vedno bolj zainteresirano javnost. Na področju raziskav je sredi 80. let doživela tolikšno širi- no in takšen nivo,27 da lahko govorimo o prvi konsoli- daciji te raziskovalne smeri.28 Istočasno so kot indika- cije izšla zbrana dela k zgodovini urbanizacije, ki so bila pretežno interdisciplinarno in internacionalno struk- turirana.29 Zahtevala so orientacijo na nova problem- ska polja, kije možna le s kooperacijo večjega števila disciplin. Istočasno se je okrepila tendenca, ki jo je v raziskavi urbanizacije moč zaznati že od začetkov - priš- lo naj bi do prestopov nacionalnih perspektiv. Med dru- gim je leta 1982 kot okrepitev internacionalne koope- racije sklad podjetja Volkswagen začel nov program k "Zgodovini in prihodnosti evropskih mest". Mnogi pregledi, ki so izšli od sredine 80. let, mnogo bolj jasno kot zborniki in projekti označujejo konec ene periode nemškega raziskovanja urbanizacije. V prvi vr- sti moramo omeniti knjigi Horsta Matzeratha in Jürge- na Reuleckeja, ki sta izšli leta 1985, in knjigo Wolf- ganga Krabbeja iz leta 1989. Pri vseh razlikah v zgrad- bi in določitvi osrednjih točk vendarle te tri knjige de- monstrirajo v metodičnem smislu in izboru tem dose- ženo stopnjo raziskovanja. Matzerathova študija pred- stavlja urbanizacijo v Prusiji med leti 1815 in 1914z njenimi časovnimi fazami, gibanjem prebivalstva in nju- nimi pravnimi in planskimi konsekvencami.30 Reulec- kejeva Zgodovina urbanizacije obravnava tako kot Mat- zerathova skoraj izključno 19. stoletje do prve svetov- ne vojne, in sicer v obliki knjige študij in brez regional- nih omejitev.31 Struktura knjige je kar najmočneje orien- tirana na socialnozgodovinskoproblematiko. Krabbe- jeva knjiga paje podobno kot Reuleckejcva neka vrsta knjige, v kateri so zbrane študije s preglednim in uvod- nim karakterjem, toda z drugačnim poudarkom na zgo- dovini ustave in uprave.32 Kot prvi pa se je Krabbe vse- binsko spustil tudi v čas po 1. svetovni vojni. Če opazujemo periodično in cezurno nastajanje teh del, postane jasno, kako zelo je urbanizacija izenačena 27 Prim, recenzije Matzeratha (1989), Lengerja (1986) in Nie- huessa (1989). 28 Najaktualnejši bibliografski pregled institucij, pomagal in li- terature s področja moderne raziskave urbanizacije v Nemčiji, vključno z bivšo NDR, je moč najti v Engeli/Matzerath (1989), str. 247-266 in 279-302. 29 Prim, med drugim Teuteberg (1983). (1985) in (1986), Heine- berg (1987), Fehl/Rodriguez-Lores (1983), Rodriguez-Lores/ Fehl (1985), Matzerath (1984). Rausch (1983) in (1984). 30 Prim. Matzerath (1985). 31 Prim. Reulecke (1985). 32 Prim. Krabbe (1989). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 z do izbruha 1. svetovne vojne trajajočim 19. stolet- jem. Tako Matzerath kot Reulecke delita proces urba- nizacije še enkrat v tri faze: pripravljalno ali prehodno fazo od 1815 do 1840 (Matzerath) oz. 1850 (Reulec- ke), sledi zgodnjeindustrijska pripravljalna faza urba- nih fenomenov do 1870 in glavna faza višjih urbaniza- cijskih tendenc, ki traja do 1. svetovne vojne. Kjer je Matzerathovo nastajanje cezur močneje orientirano na demografske cezure, tam jih Reulecke argumentira s pomočjo vsedružbenih strukturnih sprememb. To ga končno vodi do teze, da smo od 1. svetovne vojne sto- pili v fazo posturbanizacije, kjer ostaja ambivalentno, ali se nahajamo v poznem stadiju ali pa smo že onkraj procesa urbanizacije. Dlje v 20. stoletje pa sega perio- dizacija Krabbeja, ki razlikuje pripravljalni čas med 1800 in 1870 ter prvi razcvet urbanizacije med 1870 in 1920. Cezure ne predstavlja več 1. svetovna vojna, tem- več Erzbergerjeva finančna reforma, zaradi katere so nemška mesta in občine izgubile dobršen del finančne samostojnosti. V naslednji fazi, datirani do približno 1960, so po Krabbejevem mnenju komune zašle pod vedno močnejši vpliv države in so postale odvisne od sredstev zveznih in deželnih organov." Ta periodizaci- ja je prepričljiva glede na zgodovino komunalne samou- prave, ostaja pa vprašanje, ali ni bila delna izguba fi- nančne mestne avtonomije v 20. stoletju na drugi strani izravnana z vedno višjim vsedružbenim prevzemom mestnih političnih in življenjskih stilov. Začasen indie za to tezo se nam kaže v reakciji široke javnosti na "novo" mestno zgodovino. Na mesto veza- ne predstavitve mlajše socialne zgodovine in zgodovi- ne vsakdanjika dandanes v mnogih mestih zavzemajo veliko prostora na policah knjigarn. Najmlajša zgodo- vina nekega mesta, njegovih četrti in cest je postala pri- ljubljen objekt laikov, ki se zanimajo za zgodovino in pa lokalnih skupin zgodovinarjev vsakdanjika. Tako je Zgodovina mesta pridobila na pomenu pri mestni kul- turni politiki. Skoraj vsako mesto podpira - v kakršnikoli obliki že - prizadevanja za mestno zgodovino. Mestna zgodovina je postala integralni del mestne kulture in kulturne politike. Višek je ta združitev dosegla v praz- novanjih mestnih jubilejev v ZRN, ki so mnogokrat po- vezani z visokimi stroški. Ta insceniranja, kjer si mesta želijo zagotoviti mestno identiteto in preteklost, imajo danes v njihovem stalnem repertoarju praviloma tudi a°lge, večdelne mestne zgodovine. Poleg tega jih ne pišejo več lokalni zgodovinarji, ki stalno živijo v tem mestu, temveč so postale produkt teamskih del, ki so bila več let financirana z visokimi mestnimi sredstvi in katerih avtorji so predvsem mlajši zgodovinarji. Mor- da najbolj zgovoren primer tega trenda je Inštitut za primerjalno zgodovino mesta v Münstru, ki je v zad- njih letih izdelal več mestnih zgodovin, katerih naroč- niki so bila druga mesta in jih je realiziralo večje števi- lo z inštitutom povezanih raziskovalcev mesta.34 V ve- likih mestih, najboljši primer za to so denimo dela na- pisana ob berlinskem mestnem jubileju, je seveda mno- go lažje poseči po institucionalnih in osebnih resursih kar na mestu samem, saj se zgodovinarji tej nalogi ne izmikajo več. Rezultati so ponavadi zgodovine mesta, ki so utrje- vale aktualno znanstveno stanje raziskovanja in so ga tudi izboljševale. "Pripovedovana" zgodovina nekega mesta je danes v kvazi "uradnih" predstavitvah mest zelo redka. Dominira znanstvenost na visokem nivoju, povezana z oblikovanjem dragih in bogato ilustriranih zvezkov. K značilnostim mestne kulturne scene v ZRN spada v zadnjih letih vizualizacija mestnega življenj- skega prostora, tudi zgodovinskega, ki je postala velik boom. Tukaj je seveda še relativno majhen korak od zahtevnega tiska faksimilnih izdaj virov do posamez- nih pomembnih tem mestnega razvoja; takšen korak je storilo v zadnjem času mesto Münster z didaktično sti- mulativno in marsikje posnemano serijo dokumentov "Geschichte Original".35 V čisto drugačnih finančnih mejah pa se je dogajal razvoj od mesta sponzorirane kulturne zgodovine v 80. letih, ko so izgrajevali mest- ne zgodovinske muzeje. Če gledamo nazaj, lahko go- vorimo o valu ustanavljanj takšnih muzejev, ki so za seboj potegnila tudi srednjevelika, z umetniškimi mu- zeji redko opremljena mesta. Ti zgodovinski muzeji so se v marsičem razlikovali med seboj: nekateri so se za- vestno navezali na tradicijo starih domovinskih muze- jev, poskušajo pa vendarle preseči zbiranje materiala in ponujajo didaktično-atraktivne predstavitve lokalne zgodovine; drugi opozarjajo na socialnozgodovinske in gospodarskozgodovinske značilnosti mestnega razvo- ja; toda nihče ni storil ali ni želel storiti koraka k mu- zealski specializaciji. Skupno zgodovinskim muzejem je, da primarno niso čutili odgovornosti do umetnost- nih, temveč do mestnih kulturnih elementov. Mestno prebivalstvo naj bi (znova) spoznalo pomembne ele- mente njihovega lastnega življenjskega prostora in raz- širilo svoje znanje. V teh muzejih gre torej marsikdaj za rekonstrukcijo mestne resničnosti kot zgodovine iz- kušenj in zaznav. Temu veljata tudi interes in kompe- tenca njihovih obiskovalcev. Sledi torej, da muzeji po- gosto delajo na objektivnem področju posnemanja pa 33 Zelo pretirana se mi zdi njegova teza: "Od nekdanjega na- sprotovanja samoupravne vlade v mestih proti avtokraciji dr- žavne oblasti ni ostalo nič več kot le krhek mit. " 34 Prim, med drugim Ehbrecht (1985). 35 Prim. Geschichte Original - Am Beispiel der Stadt Münster, zv. Iff Münster 1978 ff. VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE vse do celostnih "insceniranj". Ne gre torej za enkrat- nost in originalnost nekega objekta, temveč predvsem za skladnost življenjskih zamisli in življenjskih slik.36 Višek tega razvoja pomeni začenjajoča se debata o profesionalizaciji novega poklicnega polja "mestnega zgodovinarja" ali "krajevnega zgodovinarja". Mnoga mesta so v 80. letih s pomočjo državnih sredstev za zaposlovanje nastavila mlajše absolvente v kulturnem in zgodovinskem delu. V mnogih primerih so ti absol- venti kasneje dobili rudi stalno zaposlitev. Ta skupina zgodovinarjev mesta poskuša razviti določeno dinami- ko v smeri izdifirenciranja lastnega poklica, kamor spa- dajo elementi sposobnosti lastnih znanstvenih dosež- kov, posredovanja mestno-zgodovinskih spoznanj pre- ko publikacij, razstav, vodstev po mestu, posvetovanj o projektih preko skupin, društev ali šol, vnašanja zgo- dovine mesta v stike z javnostjo itd.37 Medtem pa je prišlo do znatnih nasprotovanj proti takšni koncepciji, in sicer predvsem iz vrst mestnih arhivarjev, ki so se pri svojem podedovanem delovnem polju čutili ogro- žene in so se bali za kvaliteto nadzora nad arhivalijami mestnih virov in aktov. Vprašanje je, kako se bo v pri- hodnosti ta konflikt razrešil predvsem tam, kjer se veli- kost mesta in njegove finančne zmožnosti medsebojno izključujeta. Razvoj raziskovanja urbanizacije je bil v ZRN zaz- namovan z zahtevami po uporabi znanstveno socialnih metod in teorij, kvantitativnih postopkov in uporabo mesta kot študije primera. V teku 80. let je prišlo do obrata glede centralnih problemov. Na mesto diskusije o metodah je stopila kontroverza okoli zgodovine vsak- dana oz. po novem kulturne zgodovine. Kar seje neka- terim zdelo kot korak nazaj pri ponovnem oživljanju mestne individualnosti (kot cilja raziskave), je bilo ve- liko bolj propagiranje koncepcije o "mestnih življenj- skih prostorih". Zatorej gre "pri urbanizaciji za specifi- čen način prisvojitve ali osvojitve prostora. Pri tem "pro- stor" ni mišljen le kot geografski prostor, temveč gaje treba razumeti kot prostor izkušenj, akcije, identifika- cije, komunikacije in socializacije človeka v določe- nem času."38 Odkar je Jürgen Reulecke sredi osemde- setih let poudaril, da sta življenjski prostor mesto in socialna psihologija velemest centralni raziskovalni de- ficit, so začele nastajati - delno v navezavi na stare os- nutke, delno zaradi vplivov iz tujine - študije s takšni- mi in podobnimi temami. Mnogo težko združljivega še vedno stoji skupaj, metodološko zaenkrat na trhlih tleh, tako da lahko ta doslej še najpomembnejša raziskoval- na polja orišemo takole: 1. STANOVANJE IN ŽIVLJENJSKI PROSTOR Študija stanovanjskih četrti je zaradi metodičnih preu- darkov okoli koncepta\ocialnega prostora in zaradi teh- ničnih razlogov okoli virov v zadnjih letih postala pred- nostni prijem urbanizacijsko-zgodovinskih rekonstruk- cij življenjskega prostora. V ospredju zanimanja je bilo doslej raziskovanje proletarskih stanovanjskih četrti v velemestih. Za temi raziskavami pogosto stojita dve glavni raziskovalni hipotezi: prva vidi v velemestnem proletarskem miljeju nemškega industrijskega mesta do 2. svetovne vojne neko pozitivno vrednoteno, homo- geno mestno obliko življenja, ki je bila po nacionalso- cializmu, v 2. svetovni vojni in po vojni, "razbita" in "izčrpana".39 Potemtakem bi poleg že znanih razisko- valnih področij delavskega gibanja in delavskih razmer morali raziskovati predvsem socialno strukturo stano- vanjskih četrti, družinsko življenje in sosedstvo ter s tem povezano socialno obnašanje in politično zavest. Drugo temeljno tezo, ki se navezuje na prvo, paje Bra- no Fritzsche komprimiral v tezo, da so bile stanovanj- ske razmere ob nastajanju delavskih organizacij, raz- redne zavesti in končno razrednega boja morda pomem- bnejše kot pa razmere na delovnem mestu. "Koncen- tracija največjih dohodkovnih in premoženjskih razlik kaže obstoj in nasprotja različnih razredov, segregacija posameznih stanovanjskih četrti pa je šele omogočila oz. zahtevala solidarnost znotraj istega razreda.40 Obe osnovni domnevi sta se v tej formi pokazali kot nevzdržni. Idilizacija intaktnega proletarskega miljeja, ki nič manj kot pri Haussermannu in Sieblu ne prikazu- je meščanske urbanosti antičnega in srednjeveškega me- sta kot drugo pozitivno mestno življenjsko obliko pre- teklosti, seje izkazala, kot bomo še videli, kot slepota perspektiv aktualne kritike velemesta. V metodičnem smislu se zasnovi študij o stanovanjih še ni posrečilo razmejiti socialno skoraj homogenih življenjskih pro- storov in se s tem umakniti problemu statističnih okoli- šev. V povezavi s tem so ostala vprašanja v zvezi s so- cialno neenakostjo in političnim obnašanjem na nivoju četrti do danes nerazrešena. Vzrok je morda v tem, da je najnovejše raziskovanje s presenetljivo enotnostjo razglasilo domnevne meje segregacije za zelo prece- njene inje namesto tega v primerjavi z drugimi država- mi vedno bolj nazorno raziskovalo visok integracijski 36 37 38 Ob vedno številčnejši literaturi o nalogah mestnih muzejev naj iz zadnjih let opozorim na Henseja (1985). Prim. Pomykaj in dr. (1990). Reulecke (1985). str. 12 39 Prim. Häußermann/Siebel (1987), str. 213f. 40 Fritzsche (1977), str. 461 in drugi članki na temo stanovanje kot življenjski prostor. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 učinek nemških velemest v obdobju urbanizacije.41 Ra- ziskave mestnih četrti bodo - tudi ob opustitvi nekate- rih političnih predstav - v prihodnosti predstavljale do- bro pot, da bomo dobili nova spoznanja o nastajajoči mestni industrijski družbi. K temu seveda sodi, da bo- mo zaznamujočo moč stanovanja sicer videli, hkrati pa je ne bomo precenjevali, istočasno pa bomo razširili fiksacijo socialno-prostorskega vključevanja delavstva na vsemestne perspektive: "Urbanost so stalno bivajo- či obrtniki, meščani po izobrazbi ter gospodarsko meš- čanstvo doživljali močneje kot delavstvo. Urbanost so doživljali v kontekstu z mestom kot celoto ter na notra- njost mesta skoncentrirano kulturno, izobraževalno in razvedrilno ponudbo. Predvsem delavci, ki so se prise- lili s podeželja, so sprva doživeli posebnost mesta pre- težno v povezavi s stanovanjem."42 Toda ta ugotovitev, ki velja za zgodnjeindustrijski čas, seje v teku procesa urbanizacije hudo spremenila. Kolikor dlje je trajal, to- liko bolj se je tudi celotni mestni horizont "močno vti- snil tudi v zavest delavstva, tako, daje mestna identite- ta tudi pri delavstvu vedno bolj določala samoumev- nost in samozavest."43 2. URBANIZACIJA IN ŽIVLJENJSKI CIKEL Sociologi že vrsto let diskutirajo o konceptu "institu- cionalizacije življenjske poti" kot "o nekem enotnem, razširjenem in kot takšnem, o anticipiranem programu Poteka moderne"44. S tem je mišljen potek življenja v določenih vnaprej poznanih in za načrtovanje življenja odločilnih faz od rojstva in otroštva do starosti in smrti. Ta "določitev časovnosti" življenjskega toka velja za delo moderne od 18. stoletja in nenazadnje temelji na socialnozgodovinskih raziskavah k "odkritju otroštva" • podobnih fenomenov kot časovno odvisnih zgodo- vinskih pojavov. Institucionalizacija življenjskega to- ka je v svojem zgodovinskem nastanku delo mesta, ki se v "določitvi časovnosti" in individualizaciji povezu- je s sistemom zaslužka, ki sledi življenjskemu toku in *¡ ga je treba urediti v kompleksen življenjski sistem Pri raziskavi migracije lahko kot primer pokažemo na menja- vo pespekliv: "Rezultati kažejo, da tem odločitvam ni botroval difuzen vrtinec velemesta ("skušnjava "), temveč konkretne in- formacije o trgu delovne sile in življenjskih pogojev v nekem mestu. Tukaj so bila tudi pribežališča pri znancih in sorodni- kih, ki so pripravljali proces migracije in so pomagali med fazo iskanja in urejanja stanovanja. To je pripomoglo k temu, da so priseljenci svojo odločitev vrednotili kot pozitivno. Pri- seljevanje pomeni torej neko k cilju usmerjeno, pretehtano de- janje, ljudje so svoje možnosti in riziko pretehtali, ni ¡h torej za - v smislu sociološko okrašene kulturne kritike - prehod iz reda in majhne skupnosti v zgubljenost in izolacijo velemesta. (Matzerath (1989), str. 73.) i3 Hardtwig/Tenfelde (1990), str. 13. Ibidem, str. 13. 4 Prim. Kohli (1985). pravil. Povezava med mestom in življenjskim tokom ima v tem smislu elementaren pomen za oblikovanje identitete v preteklosti in sedanjosti: "Podoba mesta, ki praviloma skozi daljše časovno obdobje ostaja ista, ima stabilizacijski učinek na socialno dinamiko poteka živ- ljenja. Kontinuirana srečanja tako z ljudmi kot tudi z zgrajenim okoljem so pomembna predpostavka za to, da lahko pride do identifikacije, ki včasih skladno pe- ljejo k temu, kar lahko opišemo kot identiteta: razume- vanje simboličnih pomenov predmetov, ki zbujajo in zagotavljajo zanesljivost in zaupanje."45 Pretvorba življenjsko-cikličnih konceptov v zgodo- vini urbanizacije je še na začetku. Številne projekte k "Oral History" lahko le posredno prištejemo v ta okvir, saj so večinoma imeli drugačne cilje. Vsebinsko so is- kanju povezave med mestom in življenjskim ciklom bližje najnovejše zahteve po "zgodovini mesta kot zgo- dovini otroštva".46 Za njimi stojijo študije mesta in sta- novanjskih četrti kot življenjskega prostora otrok med letom 1900 in sedanjostjo. Vir predstavljajo pričevanja življenjskih zgodb. Človek jih navezuje na sociološke in pedagoške študije življenjskega prostora iz časa Wei- marske republike (Marta Muchow) in se sprašuje po medsebojnih vplivih med razvojem otroštva in urba- nim civilizacijskim procesom v smislu Norberta Elia- sa. 20. stoletje torej vidijo avtorji tudi v tezi "prehoda od otroštva na cesti do otroštva doma, v okviru dru- v • t» • zine .47 3. ZGODOVINA ZAZNAVANJA MESTA Sprejetje "pripovedujočega mesta" kot glavne teme v novejših znanstveno-literarnih prispevkih48 se na ob- čudujoč način ujema s socialno-zgodovinskimi in so- ciološkimi zasnovami. Heinz Brüggemann vidi v gle- danju pisateljev na hiše in ljudi razvoj lastne "urbane oblike zaznavanja". Njegov centralni aspekt je reševa- nje večne istočasnosti tujosti in bližine v novih vele- mestih, kjer pregledne in poznane oblike socialnega ob- našanja izgubljajo svoje oporne funkcije. Potrebne so bile nove "aranžirane" komunikacijske oblike, ki so di- stanco hkrati ohranjale in premoščale. Anonimnost ve- lemesta je spravila v tek nov družbeni učni in izkustve- ni proces. "Da naj bi urbano socialno obnašanje ne bilo naravno odraščajoč izraz notranjosti, temveč neko po- nazarjanje samega sebe, nastop, torej teater, to zveni kot odmev velike debate o notranji naravi meščanske- 45 Herlyn (1990), str. 14. 46 Prim. Behnken/du Bois-Reymond/Zinnecker (1989), Behnken (1990). Tenfelde (1982). 47 Prim. Behnken/Zinnecker (1987). 4S Prim. Klotz (1969), Brüggemann (1985) in (1989). Hauser (1990). VSE ZA ZGODOVINO 84 ZGODOVINA ZA VSE ga človeka, o razvoju subjektivnosti v moderni civili- zaciji, do katerega v Evropi prihaja od sredine 18. sto- letja."49 Ena izmed posledic tega procesa je vedno večji pomen vizualnih zaznav v urbani družbi. Analogno s "pripovedujočim mestom" v upodablja- joči umetnosti in v filmu je v središču zanimanja "upo- dabljajoče" ali (že uporabljen izraz) "filmsko mesto".50 Tudi tu se lahko vprašamo po umetniškem pojmovanju mestnega, v ožjem pomenu besede pa velemestnega vse od začetka stoletja, saj se ima umetnost za svoj zagon navsezadnje zahvaliti fascinantnosti napetega odnosa med mestom in podeželjem. VI. Potem koje bila zgodovina mesta 19. in 20. stoletja dolgo časa pod obvladujočim vtisom novih dimenzij modernih procesov pomestenja, je okoli leta 1970 priš- lo do že omenjene spremembe perspektiv in do kon- cepta celotne družbe, ki se nahaja v okviru hitre urba- nizacije. V ozadju je stala recepcija vzpodbud iz socio- logije mesta, ki seje zaradi nerešljivega problema raz- mejitve "mesta" in "mestnega" v 20. stoletju, preneha- la ukvarjati s tradicionalno problematiko mesto - pode- želje in namesto tega sedaj govori o urbanizirani druž- bi. Analiza mesta je s tem postala prostorski aspekt ana- lize družbe.51 Ta teza je pozneje imela velik vpliv na zgodovino urbanizacije. Ne da bi s tem hoteli oporeka- ti doseženim spoznanjem, so ravno zgodovinarji v zad- njih letih takšno gledanje razglasili kot enostransko: "Teza, daje celotno raziskovanje mesta danes v bistvu analiza družbe, je za zgodovinarja mesta na prvi po- gled očarljiva, saj tudi zgodovina mesta, ostro poveda- no, nikoli ni bila nič drugega kot socialna zgodovina, gledana s posebnega prostorskega stališča. Vendarle tak- šen socialno-ekološki zasnutek ne zadostuje za poja- snitev problemov urbanizacije... Mestni občini konč- no pripada nekaj več kot pa le skupina ljudi v določe- nih prostorskih pogojih okolja. Nenazadnje se odlikuje tudi po tem, da poteka integracija v meščana preko me- dija politično-kulturnega življenja."52 S tem pa je po- stavljeno tudi osrednje vprašanje po oceni vloge "me- sta" in "urbanosti" v sodobnih diskusijah raziskoval- cev; zadnja se kaže - vsaj v tej točki - najožje preplete- na s sodobnimi trendi kritike mesta. Pri tem si stojita nasproti - močno poenostavljeno - dve temeljni pozici- ji. Prva poudarja stalno, tudi v sedanjosti neubikvitar- 49 Brüggemann (1989), str. 8. 50 Prim, k velemestu v nemški umetnosti razstavni katalog Ich und die Stadt (1987), k temi velemesto v filmu pa Mobius/Vogt (1990). 51 Prim. m. dr. Friedrichs (1977), Hamm (1977). 52 Teuteberg (1983). str. 34. no vlogo mesta za celotno družbo; s pozitivnimi pou- darki opozarja na mesto kot na prostor uveljavljanja demokratizacije in pluralizacije življenjskih stilov in iz- peljuje iz kritike sociologije mesta, ki jo je človek ab- strahiral, zahtevo po raziskavi mesta kot politično-kul- turnega življenjskega prostora. Druga smer s perspek- tive zgodovine kriz in propada opazuje razvoj mesta v 19. in 20. stoletju, deloma kot nasprotje "staremu me- stu", deloma pa v poudarjeni odklonitvi "kapitalistič- nega" mesta. Že pred časom je Klaus Bergmann razkril, da se moč sovraštva do velemesta v Nemčiji dopolnjuje z razšir- jeno agrarno romantiko.53 Pred kratkim je Andrew Lees razširil to raziskovanje v čas nacionalsocializma.54 Lees zastopa tezo, da naj bi bila družbena moč nemške so- vražnosti do velemesta v mednarodni primerjavi enkrat- na. Njeno specifično vehemenco pa izpeljuje iz pozne in hitre modernizacije te gospodarsko in politično raz- meroma zaostale družbe. Le-ta je namreč zapustila mno- go poražencev in zaskrbljencev, ki so si bili enotni v svojem sovraštvu do velemesta kot simbola hitrih spre- memb. Specifično podobo je dobila nemška sovražnost do velemesta tudi s svojo socialno-biološko komponen- to. Le-ta je bazirala na tezi o nesposobnosti samoohra- nitve modernega mesta glede na število prebivalstva. V soglasju s strahom pred nacionalnim "propadom pre- bivalstva", kije bil razširjen konec 19. in v začetku 20. stoletja, je tudi mit o požrtem mestu Moloh. Višek družbenega konflikta o urbani mentaliteti in kulturi seje v Nemčiji dogajal v Weimarski republiki. Čas nacionalsocializma in njegove posledice, kot tudi dolgo prevladujoča mentaliteta ponovne izgradnje po letu 1945, so zatem debato za dolgo časa utišale. Le redko sta se v zgodovini ZRN v eni osebi združila kri- tik mesta in "strasten meščan".55 Namesto tega srečuje- mo danes po znanstvenih disciplinah - tako v konzer- vativnem kot v levem političnem spektru - pogosto po- navljajoč se repertoar toposov, ki so sovražni veleme- stu. Njihova konzervativna varianta je predstava o "sta- rem mestu" (t.j. predindustrijskem) kot prostoru nazor- nega, neposredno posredujočega družbenega in indivi- dualnega življenjskega reda56; temu nasprotno pa naj bi bilo moderno mesto enako gosti džungli brez reda in splošno sprejetih pravil, ki kot takšno ne more nikomur dati potrebne orientacije. Konzervativni tožbi o atomi- ziranosti in anonimnosti modernega velemesta na dru- gi strani političnega spektra ustreza grozilna slika ne- kega permanentno eskalirajočega, brutalnega eksistenč- 53 54 55 56 Prim. Bergmann (1970). Prim. Lees (1985). Prim. Mitscherlich (1971), str. VII. Prim. Kugler (1986), EM. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 nega boja pod pogoji "kapitalističnega mesta". Izrecni zagovornik teorije o propadu in krizi je Lutz Nietham- mer. V Conzejevem jubilejnem zborniku je namreč prispeval manj k problematiki zgodovine urbanizacije, mnogo več pa k prikazovanju apokaliptičnih vizij za mesto prihodnosti." Duhovno sorodne sociologe me- sta najdemo tudi pri Hartmutu Häußermannu in Wal- terju Sieblu, ki sta v zgodovinskem delu njune analize o "novi urbanosti" plakativno formulirala pesimistični pogled na razvoj mesta. Potem ko je bil razvoj mesta "več kot 150 let ...identičen z rastjo" inje bilo mestno življenje "zaznamovano s soudeležbo pri gospodarski rasti", naj bi se zdaj nahajali pri koncu tega procesa in sredi grozeče krize zgodovine mesta. Velemesto je po- stalo "mesto marginalcev",58 urbanost kot razpoznavni znak politično-ekonomske organizacije družbe pa naj bi se iz mesta "izselila", nadomestila naj bi jo urbanost kot socio-psihološka kategorija, "ki se najčisteje reali- zira v konzumu"5'. V Häußermannovi in Sieblovi pers- pektivi se razen tega združujeta oba temeljna elementa običajne nemške kritike velemesta: z vidika "starega mesta" sta tudi onadva risala idilo neke industrijske "mestne kulture", kije bila "jasno določljiva in se jo je lahko razmejilo." "Urbanost tako ni bila le življenjska, temveč tudi družbena forma. Temeljna kategorija, na katero se dajo izvajati vse njene karakteristike, pa je svoboda."60 Celo nižji mestni sloji naj bi pri politično- emancipatorski perspektivi imeli svoj delež. Moderno mesto naj bi tako izgubilo skupno, nosilno življenjsko formo skupaj z njenimi obveznostmi. Temeljna teza nju- ne kritike urbanizacije se torej skriva v izjavi: "Zgodo- vina urbanizacije je zgodovina razbremenitve ... od ob- veznosti."61 S tem se za Häußcrmanna in Siebla sklene povezava njune zgodovinske kritike mesta z analizo se- danjosti. Kaj je zanju bistveno, postane jasno pri zami- sli njune lastne predstave mesta: "Program ekološkega mesta kot tudi prepletenost neformalne in formalne eko- nomije nasprotno zahtevata obveznost, odgovornost in delo... Takšna nova mestna življenjska forma sicer ob- ljublja možnost samooblikovanja lastnih življenjskih Pogojev in s tem bi se v njih lahko počutili doma, toda hkrati z njo prihaja tudi do novih obveznosti. Zahteva odgovorno delo pri stanovanju, pri izgradnji antiavto- ritarnega otroškega vrtca, ki bi ga sami organizirali, pri oskrbi tistih, ki so potrebni nege. Povezava formalnega • neformalnega dela odpira privatnim gospodinjstvom niožnosti humanega in istovetnega produktivnega de- ta, s tem pa po možnosti tudi nove pritiske na delovne °bveznosti.62 S7 ¡s s» 60 62 V takšni perspektivi zahteva človek od življenjske forme mesta enakost, varnost in socialno toplino; v njej bo urbanizacija postala zgodovina nujne socialne dis- ciplinacije. Kar povezuje levo in konzervativno stran v tej točki, je očitno skupni strah pred mestom kot kra- jem stopitve ideologij, ki centrirajo na skupnost, ne gle- de na to, kakšne barve so. Podobno šibki so ostali v Nemčiji vse do sedaj tudi glasovi branilcev modernega velemesta, ki so v njegovih življenjskih formah videli korake povečanja individualne svobode in kulturne raz- širitve ter so od mesta pričakovali mnoštvo raznoliko- sti, ki jo prinašajo nesoglasja in zmožnost spreminjanja socialne orientacije. Dandanes je ta pogled združen v geslu "Pluralizacija življenjskih stilov"; le-ti se potem- takem razvijajo v navzkrižju z obveznostmi prejšnjih socialnih skupin ali z "normalnostjo" modernega živ- ljenjskega cikla. Zgodovinsko prizorišče teh dogajanj je še posebej velemesto, katerega zgodnje denuncira- nje kot seštevek drugačnega vedenja velja za preseže- no. Prvič od Weimarske republike lahko v zadnjih letih govorimo o tem, daje urbanizacijsko-zgodovinsko dol- ga dominantna "perspektiva izgube" v najnovejših na- stavkih pred širokim ozadjem postavljena pod vprašaj. Tako sprejema sociologija mesta odnos med mestom in kulturo spet kot procesni pojem v smislu Norberta Eliasa, ko Bernhard Schäfers denimo formulira: "Poj- mi urbanost in urbano vedenje so uporabni za sociolo- gijo mesta in kulturno sociologijo zaradi tega, ker ozko povezujejo določeno podobo mesta, v njem razvite ti- pične vzorce obnašanja in standarde duhovne in kul- turne orientacije in normiranja."63 Tudi etnologija, ki se zaradi svoje orientacije na "ljudstvo" in "podeželje" dolgo ni zanimala za mesto, očitno prenavlja svoj od- nos do raziskovanja "metropolitanskih življenjskih form" in se vidi vključno z etnologi iz NDR na poti od etnologije velemesta h "kulturnoznanstvenemu razisko- vanju velemesta".64 Za novo vrednotenje velemesta pri zgodovinarjih sta Wolfgang Hartwig in Klaus Tenfel- de tista zgodovinarja, ki ju citirajo kot primer: "Brez mesta si le težko zamišljamo razvoj moderne demokra- tične masovne družbe, in ni naključje, da so bile kon- zervativne in reakcionarne smeri razmišljanja med dru- gim obremenjene tudi s sovraštvom do velemesta. Pre- hoda od društvenih do interesno-političnih združenj, od meščanskih veljakov do modernih masovnih strank ni mogoče zadostno razumeti brez urbanizacije. Mesta so bila prizorišča urjenja formalizirane demokratične le- gitimacije upravnega in političnega delovanja. To so bila seveda predvsem mesta, ki so jih družbe na pragu moderne postavile pod pritisk demokratizacije."65 Prim. Niethammer (1986). Vsi citati vzeti iz Häußermann/Siebel (1987), str. 8. Ibidem, str. 215. Ibidem, str. 238. Ibidem, str. 248. Ibidem, str. 247. 63 Schäfers (1988), str. 97. 64 Prim. Scholze (1990). 65 Hartwig/Tenfelde(1990), str. 9. VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE S tem smo verjetno načeli morda najpomembnejšo tezo zgodovinske strani konceptov pluralizacije: mest- ni življenjski stili, bivalne in komunikacijske forme so mnogo več kot le potrošne dobrine; so mnogo bolj re- levantne za razvoj in sedanjost družbenega razumeva- nja demokracije. To pa naj bi terjalo opustitev napačne soglasnosti in enoznačnosti mestnih življenjskih pro- storov in zasnov. Primer iz mestnega planiranja nam lahko to ponazori: v okviru listine iz Aten so prodrle vodilne predstave o mestni gradnji, ki so bazirale na jasni razmejitvi in "popačenju" najpomembnejših mest- nih funkcij (delo, bivanje, promet, počitek); rezultat je bila usodna enoznačnost in enotnost mest, posledica pa izguba njihove urbanosti. Nemška velemesta poskuša- jo danes ta napačen razvoj v urbanizacijski in kulturni politiki popraviti s koncepti, katerim je najpomembnejša "pluralizacija" mestne javnosti in življenjskih stilov.66 V znanstvenem raziskovanju urbanizacije še dominira- jo "stari modeli". Manjkajo pa še vedno zadovoljujoči koncepti raziskovanja "psihotopov" (A. Mitscherlich) modernega mesta. Vendar paje mnogo narejenega. Prevedla Irena Horvat Bibliografija Alter, Peter (Hg.): Im Banne der Metropolen. Berlin und London in den zwanziger Jahren, Göttingen/Zürich 1993. Behnke, Imbke (Hg.): Stadtgesellschaft und Kindheit im Prozeß der Zivilisation, Opladen 1990. Behnken, Imbke/ Zinnecker, Jürgen: Vom Straßen- kind zum verhäuslichten Kind. Zur Modernisierung städtischer Kindheit 1900-1980, in: Sozialwisscnschaft- liche Information 16 (1987) S. 87-96. Behnken, Imbke/ Bois-Reymond, Manuela du/ Zin- necker, Jürgen: Stadtgeschichte als Kindheitsgeschichte. Lebensräume von Großstadtkindern in Deutschland und Holland um 1900, Opladen 1989. Bergmann, Klaus: Agrarromantik und Großstadt- feindschaft, Meisenheim 1970. Bernhardt, Christoph: Wohnungsmärkte, Terrai- nerschließung und Kommunalpolitik im Städtewach- 66 Cilji te kulturne politike, za katero stojijo imena kot Hermann Glaser iz Nürnberga in Hilmar Hoffmann iz Frankfurta, so: 1. vnovična pridobitev kulturne topografije zgrajene strukture me- sta, 2. nove kulturne ustanove (npr. mestni muzeji), 3. oblike participativne mestne kulture, 4. vnovična pridobitev mestne javnosti, 5. ohranitev komunalne samouprave in kulturne av- tonomije mest. Prim. Schäfers (1988), str. 102jf. stum der Hochindustrialisierung. Das Beispiel der Ber- liner Region, Diss. Berlin 1994. Blotevogel, Hans Heinrich (Hg.): Kommunale Lei- stungsverwaltung und Stadtentwicklung vom Vormärz bis zur Weimarer Republik, Köln/Wien 1990. Bodenschatz, Harald: Platz frei für das NEUE BERLIN! Geschichte der Stadterneuerung in der "größten Mietskasernenstadt der Welt" seit 1871, Ber- lin 1987. Bratvogel, Friedrich W.: Stadtentwicklung und Wohnverhältnisse in Bielefeld unter dem Einfluß der Industrialisierung im 19. Jahrhundert, Dortmund 1989. Brown, John Christopher: Reforming the urban en- vironment: Sanitation, housing and goverment interven- tion in Germany, 1870-1910, Diss. University of Mic- higan 1987. Brüggemann, Heinz: "Aber schickt keinen Poeten nach London!" Großstadt und literarische Wahrneh- mung im 18. und 19. Jahrhundert, Reinbek bei Ham- burg 1985. Brüggemann, Heinz: Das andere Fenster: Einblick in Häuser und Menschen. Zur Literaturgeschichte einer urbanen Wahrnehmungsform, Frankfurt a. M. 1989. Crew, David: Town in the Ruhr. A Social History of Bochum, 1860-1914, New York 1979, dt.. Bochum. So- zialgeschichtc einer Industriestadt 1860-1914, Frank- furt/Berlin/Wien 1980. Diederiks, Herman / Hohenberg, Paul and Wagenaar, Michael (eds.), Economic Planning in Europe since the Late Middle Ages, Leicester University Press 1992. Ditt, Karl: Industrialisierung, Arbeiterschaft und Ar- beiterbewegung in Bielefeld 1850-1914, Dortmund 1982. Ehbrecht, Wilfried (Hg.): Voraussetzungen und Met- hoden geschichtlicher Städteforschung, Köln/Wien 1979. Ehbrecht, Wilfried (Hg.): Lippstadt. Beiträge zur Stadtgeschichte, 2. Bde., Lippstadt 1985. Engeli, Christian/ Hofmann, Wolfgang/ Matzerath, Horst (Hg.): Probleme der Stadtgeschichtsschreibung, Berlin 1981. Engeli, Christian/ Matzerath, Horst (Hg.): Moderne Stadtgeschichtsforschung in Europa, USA, Japan, Stutt- gart 1989. Fehl, Gerhard/ Rodriguez-Lores, Juan (Hg.): Stadt- erweiterungen 1800-1975. Von den Anfangen des mo- dernen Städtebaus, Hamburg 1983. Fisch, Stefan: Stadtplanung im 19. Jahrhundert. Das Beispiel München bis zu Ära Theodor Fischer, München 1988. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 Forderer, Christof: Die Großstadt im Roman. Berli- ner Großstadtdarstellungen zwischen Naturalismus und Moderne, Wiesbaden 1992. Friedrichs, Jürgen: Stadtanalyse. Soziale und räum- liche Organisation der Gesellschaft, Reinbek bei Ham- burg 1977. Fritzsche, Bruno: Städtisches Wachstum und soziale Konflikte, in: Schweizerische Zeitschrift für Volks- wirtschaft und Statistik 113 (1977) S. 447-473. Fritzsche, Bruno: Das Quartier als Lebensraum, in: Conze, Werner/ Engelhardt, Ulrich (Hg.): Arbeiterexi- stenz im 19. Jahrhundert, Stuttgart 1981, S. 92-113. Gall, Lothar (Hg.): Stadt und Bürgertum im 19. Jahr- hundert, München 1990. Gall, Lothar (Hg.): Stadt und Bürgertum im Über- gang von der traditionalen zur modernen Gesellschaft, München 1993. Geist, Johann Friedrich/ Kürvcrs, Klaus: Das Berli- ner Mietshaus 1740-1862, München 1980, dies: Das Berliner Mietshaus 1862- 1945, München 1984. Gutsche, Willibald (Hg.): Geschichte der Stadt Er- furt, 2. bearb. Aufl., Weimar 1989. Hauff, Volker: Stadt und Lebensstil. Basel 1988. Hauser, Susanne: Der Blick auf die Stadt: semioti- sche Untersuchungen zur literarischen Wahrnehmung bis 1910, Berlin 1990. Häußcrmann, Hartmut/ Siebel, Walter: Neue Urba- nität, Frankfurt a.M. 1987. Hajna, Karl-Heinz/ Mehls, Hartmut/ Weiß, Volkmar: Neue Forschungen zur Stadtgeschichte in der DDR, in: Zeitschrift für Geschichtswissenschaft 34 (1986), S. 928-935. Hamm, Bernd: Die Organisation der städtischen Um- welt. Ein Beitrag zur sozialökologischen Theorie der Stadt, Frauenfcld und Stuttgart 1977. Hardtwig, Wolfgang/ Tenfelde, Klaus (Hg.): Soziale Räume in der Urbanisierung. Studien zur Geschichte Münchens im Vergleich 1850bis 1933,München 1990. Heineberg, Heinz (Hg.): Innerstädtische Differenzie- rung und Prozesse im 19. und 20. Jahrhundert. Geo- graphische und historische Aspekte, Köln/Wien 1987. Hcnse, Heidi: Das Museum als gesellschaftlicher Ler- nort. Aspekte einer pädagogischen Neubestimmung, Frankfurt 1985. Herlyn, Ulfert: Leben in der Stadt. Lebens- und Fa- milienphasen in städtischen Räumen, Opladen 1990. Hofmann, Wolfgang: Stadtgeschichte oder Urbani- sierungsgeschichte? in: Informationen zur modernen Stadtgeschichte 1984, H.l, S. 1-4. Hoebink, Hein: Mehr Raum - mehr Macht. Preußi- sche Kommunalpolitik und Raumplanung im rheinisch- westfälischen Industriegebiet 1900-1933, Essen 1989. Ich und die Stadt. Mensch und Großstadt in der deutschen Kunst des 20. Jahrhunderts, hrsg. von Ro- ters, Eberhard/ Schulz, Bernhard, Berlin 1987. Jackson Jr., James H: Migration and Urbanization in the Ruhr Valley 1850-1900, Diss. o.O. 1980. Klotz, Volker: Die erzählte Stadt. Ein Sujet als Her- ausforderung des Romans von Lesage bis Döblin, München 1969. Kohli, Martin: Die Institutionalisierung des Lebens- laufs. Historische Befunde und theoretische Argumen- te, in: Kölner Zeitschrift für Soziologie und Sozialpsy- chologie 37 (1985) S. 1-29. Köllmann, Wolfgang: Sozialgeschichte der Stadt Bar- men im 19. Jahrhundert, Tübingen 1960. Krabbe, Wolfgang R.: Kommunalpolitik und Indus- trialisierung. Die Entfaltung der städtischen Leistungs- verwaltung im 19. und frühen 20. Jahrhundert. Fallstu- dien zu Dortmund und Münster, Stuttgart u.a. 1985. Krabbe, Wolfgang R.: Die deutsche Stadt im 19. und 20. Jahrhundert, Göttingen 1989. Kugler, Hartmut: Die Vorstellung der Stadt in der Li- teratur des deutschen Mittelalters, München 1986. Ladd, Brian: Urban Planing and Civic Order in Ger- many 1860-1914, Cambridge Mass., London 1990. Lees, Andrew: Cities Perceived. Urban Society in Eu- ropean and American Thought, 1820-1940, Manche- ster University Press 1985. Lenger, Friedrich: Urbanisierungs- und Stadtgesch- ichte Geschichte der Stadt, Verstädterungsgeschichte oder Geschichte in der Stadt? in: Archiv für Sozialgesc- hichte XXVI (1986), S. 429-479. Matzerath, Horst (Hg.): Städtewachstum und in- nerstädtische Strukturveränderungen. Probleme des Ur- banisicrungsprozesses im 19. und 20. Jahrhundert, Stutt- gart 1984. Matzerath, Horst: Urbanisierung in Preußen 1815- 1914, Stuttgart u.a. 1985. Matzerath, Horst: Lokalgeschichte, Stadtgeschichte, Historische Urbanisierungsforschung, in: Geschichte und Gesellschaft 15 (1989), S. 62-88. Mitscherlich, Alexander: Thesen zur Stadt der Zu- kunft, Frankfurt a.M. 1971. Möbius, Hanno/ Vogt, Guntram: Drehort Stadt. Das Thema "Großstadt" im deutschen Film, Marburg 1990. Niehuss, Merith: Aspekte der Urbanisierung. Neuere Literatur zur Städtegeschichte, in: Historische Zeitsch- VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE rift 249 (1989), S. 363-370. Niethammer, Lutz: Stadtgeschichte in einer urbani- sierten Gesellschaft, in: Schieder, Wolfgang/ Seilin, Volker (Hg.): Sozialgeschichte in Deutschland, Bd. 2, Göttingen 1986, S. 113-136. Pomykaj, Gerhard/ Reulecke, Jürgen/ Wittkopp-Bei- ne, Martina: Städtische Geschichtsarbeit auf neuen We- gen? in: Informationen zur modernen Stadtgeschichte 1990, Heft 2, S. 2-9. Prigge, Walter (Hg.): Städtische Intellektuelle. Ur- bane Milieus im 20. Jht., Frankfurt a.M. 1992. Rausch, Wilhelm (Hg.): Die Städte Mitteleuropas im 19. Jahrhundert, Linz 1983. Rausch, Wilhelm (Hg.): Die Städte Mitteleuropas im 20. Jahrhundert, Linz 1984. Reif, Heinz: Städtebildung im Ruhrgebiet - die Emscherstadt Oberhausen 1850-1914, in: Vierteljahr- schrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte 69 (1982), S. 457-487. Reif, Heinz: Die verspätete Stadt. Industrialisierung, städtischer Raum und Politik in Oberhausen 1846-1929, 2 Bde., Köln 1993. Reulecke, Jürgen (Hg.): Die deutsche Stadt im Indu- striezeitalter. Beiträge zur modernen deutschen Stadt- geschichte, Wuppertal 1978. Reulecke, Jürgen/ Huck, Gerhard: Urban History Re- search in Germany: its development and present condi- tion, in: Urban History Yearbook, 1981, S. 39-54. Reulecke, Jürgen: Stadtgeschichtsschreibung zwisch- en Ideologie und Kommerz - Ein Überblick, in: Gesc- hichtsdidaktik 7 (1982), S. 1-18. Reulecke, Jürgen: Geschichte der Urbanisierung in Deutschland, Frankfurt a. M. 1985. Reulecke, Jürgen (Hg.): Stadtgeschichte als Zivilisa- tionsgeschichte. Beiträge zum Wandel städtischer Wirtschafts-, Lebens- und Wahrnehmungsweisen, Es- sen 1990. Reulecke, Jürgen/ Castell Rüdenhausen, Adelheid Gräfin zu (Hg.): Stadt und Gesundheit. Zum Wandel von "Volksgesundheit" und kommualer Gesundheits- politik im 19. und frühen 20. Jahrhundert, Stuttgart 1991. Ribbe, Wolfgang (Hg.): Geschichte Berlins, 2 Bde., München 1987. Rodriguez-Lores, Juan/ Fehl, Gerhard (Hg.): Städte- baureform 1865- 1900. Von Licht, Luft und Ordnung in der Stadt der Gründerzeit, 2 Tie. Hamburg 1985. Rodriguez-Lores, Juan/ Fehl, Gerhard (Hg.): Die Kleinwohnungsfrage. Zu den Ursprüngen des sozialen Wohnungsbaus in Europa, Hamburg 1987. Sauberzweig, Dieter: Kultur und Urbanität. Aspekte zur Zukunft der Stadt, in: Archiv für Kommunalwis- senschaften 25 (1986) S. 1-23. Schäfers, Bernhard. Stadt und Kultur, in: Jürgen Frie- drichs (Hg.): Soziologische Stadtforschung, Opladen 1988, S. 95-110. Schildt, Axel/ Sywottek, Arnold (Hg.): Massenwoh- nung und Eigenheim. Wohnungsbau und Wohnen in der Großstadt seit dem Ersten Weltkrieg, Frankfurt a. M./New York 1988. Scholze, Thomas: Im Lichte der Großstadt. Volks- kundliche Erforschung metropolitaner Lebensformen, Wien/St. Johann 1990. Schröder, Wilhelm Heinz (Hg.): Moderne Stadtgesch- ichte, Stuttgart 1979. Schultz, Helga: Moderne Stadtgeschichte in der DDR, in: Informationen zur modernen Stadtgeschichte 1990, H.2.S. 5-11. Schulz, Günther: Wiederaufbau in Deutschland. Die Wohnungsbaupolitik in den Westzonen und der Bun- desrepublik von 1945 bis 1957, Düsseldorf I 994. ders. (Hg.): Wohnungspolitik im Sozialstaat. Deut- sche und europäische Lösungen 1918-1960, Düsseldorf 1993. Sonderforschungsbereich 164. Vergleichende gesch- ichtliche Städteforschung, Annotierte Gesamtbiblio- graphie 1976-1988, Muster 1989. Stremmel, Ralf: Modell und Moloch. Berlin in der Wahrnehmung deutscher Politiker vom Ende des 19. Jhts. bis zum Zweiten Weltkrieg, Bonn 1992. Tenfelde, Klaus: Großstadtjugend in Deutschland vor 1914. Eine historisch-demographische Annäherung, in: Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschich- te 69 (1982), S. 182-218. Teuteberg, Hans J. (Hg.): Urbanisierung im 19. und 20. Jahrhundert. Historische und geographische Aspek- te, Köln/Wien 1983. Teuteberg, Hans J. (Hg.): Homo habitans. Zur So- zialgeschichte des ländlichen und städtischen Wohnens in der Neuzeit. Münster 1985. Teuteberg, Hans J./ Wischermann, Clemens: Wohn- alltag in Deutschland 1850-1914, Bilder - Daten - Do- kumente, Münster 1985. Teuteberg, Hans J. (Hg.): Stadtwachstum, Industria- lisierung, Sozialer Wandel. Beiträge zur Erforschung der Urbanisierung im 19. und 20. Jahrhundert, Berlin 1986. Wischermann, Clemens: Wohnen in Hamburg vor dem Ersten Weltkrieg, Münster 1983. VSE ZA ZGODOVINO