PRIMORSKI DNEVNIK Jjjjjkina plačana » gotovini ACt)' postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 16 (9018) TRST, torek, 21. januarja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TISKOVNA KONFERENCA SINDIKALNIH VODITELJEV V RIMU | Bivši voditelji grške junte v zaporu ZAŠČITA PREJEMKOV IN KREPITEV PROIZVODNJE OSNOVNA CILJA BOJA SINDIKALNE FEDERACIJE Lama, Storti in Vanni o poteku pogajanj z vlado in Confindustrio RIM, 20. — Generalni tajniki fe-^racije CGIL, CEL in UIL Lama, . rt! in Vanni so na današnji tis-fy_.vn*. konferenci na sedežu CISL _ Potek sindikalnega spora za scilo najnižjih dohodkov, za o-pitev produktivne dejavnosti, za P emostitev gospodarske krize in reforme. V kratkem uvodu je ieann(l or*sai sindikalno akcijo, ki cilwìferne*a Predvsem za dvema jena; zaščito najnižjih dohodkov _ oživitev proizvodnje. Glede nrve- kojninah ^ V teku jan1ja- " p0' j linah, o zajamčenih plačah in »ak^Sinjski doldadi, ko so med ^Jesno povezana. yj. ^d® Pokojnin so sindikalisti po- da ostaja odprto predvsem UskfSan^e ''j^ovega avtomatskega vi5' ajevania oziroma povezave z , »o plač. Glede draginjslce dokla- tP 50 sindikati privolili v obnovi- j .POfiajanj s Confindustrio. ki pa el ni pokazala tistega odprt j a, „ .S0.83 sindikalisti našh med po- iavJ1 z foioistrom za reformo no 06 adrnir'istracije Cossigo. Konč- tpia 80 sindikalisti poudarili tudi «ve, ki obstajajo na poti k spo. za tjUmU 0 zajaročenih plačah. Glede na rt pr°duktivni dejavnosti so 2„, .lsk°vni konferenci opozorili na oHn^Vo sindikatov po takojšnjem erariKU 0 poljedelstvu, j^ij benistvu in restrukturaciji pod- „ ^^ina slika poteka sindikalne-rnomP0.a kaze torej nasprotujoče si nirTr ,e s Pozitivnimi in negativ-ohata St’t'anrn'' ^sradi težav, ki še zararifl0.Pri raznih pogajanjih, in Ve t à Potrebe po podkrepitvi zahte-krneli Pogaja 0 vprašanjih derapi- Va 31 gradbeništva, je fe-žavn 'Ja plenila potrditi vsedr-N ^Piošno stavko 23. januarja vor i ‘SKovni konferenci je bil go-for-rru^1 0 Problemih tiska in re-tej 2V Ulfonnacije in RAI - TV. V sreča i® Padel tudi predlog o karsu 'JU "'sd federacijo ter časni-teh zYezo za poglobljeno analizo * vPrašanj. kovnfVidaries’ samo nekaj ur po tis-Pogaia .f®renci, so se obnovila CEL • 3 med federacijo CGIL, Poenmi0- i" Confindustrio o de in 'nju točke draginjske dokla-janìa 0° zajemčenih plačah. Poga-°ktobra0 Prekaljena že od 26. vodil delegacijo industrijcev je sindikatPredsednik Gianni Agnelli, tajnik; t pa 80 zastopali generalni nes ip Storti in Vanni. Da- jamčenih * ,gOV?r predvsem o za-njih n„„ P acah: rezultate današ-sebna rtiJan-’ bo iutri proučila po-°beh „trt 0vna skupina izvedencev tekala ani’ • ^točasno pa bodo po-kladi. t>ogaiania o draginjski do- tanek^r^,*13 vrst;’ tudi važen ses-in minict^ Predstavniki federacije Posvečp r°m za Torosom, ki bo 1)0 Predvs^^ P°k0jnin' —m Pekojnin j-,0 zvišanju najmzjih Ur vpč (sinblkati zahtevajo 15.000 12.000 .j0?68®®110, vlada pa ponuja S, “ ° ref0rml ^ danesSlndlkalnfm Področju beležimo sko tov ',' sP°razum med avtomobil-dikatom 710 . ancia in enotnim sin-dukciie Tlnarj.ev o skrčenju prose da rrobilov. Dogovorili so Ghivassu n^°, •obrati v Turinu in nuai-ia 7 ^ zaPrti 24- in 31- Ja-t®r 20 ' i '71 2b m 23. februarja • -n zt marca. Za te dni bo lopolnilne m ie u •. : • iju 00 dogovor, Riatom sk4enjen med sindikati in podjetip , nar' blagainn Zabteval° poseg dopolnilne kijem a» pa ba ' |utri stavka časnikarjev HIM on karska 7\ Vsedržavna časni-Vodila 7Q eza j® danes potrdila na-b‘la sklir. ^avko časnikarjev, ki je ga spor.,ana v Podporo sindikalne-delovnp „Za obnovitev vsedržavne aj‘h dnevPnikndbK .časnikarji jutra-d°, 22 . niK°v bodo stavkali v sre- dnevniknJvanUar''a’ časnikarji popol-da ialk°avn Pa v četrtek, 23., tako "ik. V Sr. ,i bo 'zšei noben dnev-"ikarji .-n bobo stavkali tudi čas-televizije! k0Vnih agencii in radio- Seia vodstva KPI on ie sestalo 'Vodstvo KPI, ki se bikov nartZ tidelezbo deželnih taj-brilo strani ’ fje Proučilo in odo-ga bodo i^ Gnanem proračun, ki konferenc/ v00 °.r'?ab na tiskovni Vodstvo KPI i„PetteV’ 24' januarja. lR.¥2Sl.5SxaSJft sss^s^Rass cil0 parla m VCn° Je vodstvo naro-naj predloi?tantarfma skupinama, sPlavu, ta zakonski osnutek o RIM, 20. _ Danes zvečer je [ega'eija V De^ kPa1-rl-amentarn'a d® Vietnam-> Gomokratiene renuhliUf Sni v dalija - Vietnam! Storti, Vanni in Lama (z leve proti desni) med včerajšnjo tiskovno konferenco v Rimu (Tel. ANSA) ATENE, 20. - Bivši grški diktator Georgios Papadopulos in štirje bivši polkovniki, ki so bili med protagonisti fašističnega državnega u-dara aprila 1967, so bili danes premeščeni v zapor pod obtožbo veleizdaje, prevrata in oborožene vstaje. Zaporni nalog je podpisal preiskovalni sodnik Voltis, ki je prejšnji teden zaslišal pet obtožencev na otoku Kea, kjer so bili na prisilnem bivališču. Na otok Kea je danes prispela vojaška izvidniška ladja, ki je pospremila obtožence v zapor v Ko-ridallosu pri Pireju. Poleg Papado-pulosa so morali v zapor tudi bivša predsednika fašistične vojaške junte Pattakos in Makarezos, bivši poveljnik padalcev Laddas in bivši šef tajne službe Rufogalis. Za zločine, ki jih našteva obtožnica, predvideva grški zakon smrtno kazen. Indirà Gandi na obisku v Iraku BAGDAD, 20. — Indijska ministrska predsednica Indirà Gandi je od sobote na štiridnevnemu uradnemu obisku v Iraku. Danes se je sestala s predsednikom Al Bakrom. Iraška tiskovna agencija poroča, da zadevajo pogovori vprašanje izboljšanja odnosov med obema državama. Gandijeva se je v prejšnjih dneh se- NA SINOČNJI SEJI GLAVNEGA ODBORA SKGZ Izvoljen novi izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze Za predsednika ponovno soglasno izvoljen Boris Race - Delna pomladitev in nova porazdelitev odgovornosti v izvršnem odboru - Počastitev spomina bivšega komandanta Komande mesta Trst m voditelja vstaje v Trstu 1.1945 Martina Greifa-Rudija - Izdelava delovnega programa Sinoči se je v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa skoraj polnoštevilno prvič sestal novi glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je bil izvoljen na občnem zboru 8. decembra lani, in iz svoje srede s tajnim glasovanjem izvolil novi izvršni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Boris Race in z njim vsi ostali člani izvršnega odbora na kandidatni listi, ki jo je glavnemu odboru predlagal stari izvršni odbor. Novi izvršni odbor SKGZ je naslednji: Predsednik : Boris Race Tajnik: dr. Darij Cupin Načelnik komisije . za družbeno-go-srodarska vprašanja: dr. Vito Svetina Načelnik komisije za kulturo: Miroslav Košuta Načelnik komisije za šolstvo (Trst): Sergij Lipovec Načelnik komisije za šolstvo (Gorica): Edmund Košata Načelnik komisije za mladino in šport: Dušan Udovič Načelnik komisije za doraščajočo mladino: Nadja Palior Načelnik komisije za množična občila: dr. Filibert Benedetič Referent za zakonodajo: dr. Karel šiškovič Referent za krajevne uprave na Tr-stala s predstavniki indijske skupno-1 žaškem in za deželne zadeve: Bogo sti v Bagdadu. * Samsa V ŽENEVI PO ENOMESEČNEM PREMORU Nadaljevanje evropske konference o varnosti Ohladitev odnosov med ZDA in SZ naj bi ne vplivala na njen nadaljnji potek ŽENEVA, 20. — Po enomesečnem premoru se je v Ženevi nadaljevala druga faza evropske, konference o varnosti in sodelovanju, na kateri so prisotni predstavniki 33 evropskih držav ter ZDA in Kanade. Vest o preklicu trgovinskega sporazuma med Sovjetsko zvézo in ZDA, glasovi o morebitnih spremembah v vodstvu SZ ter zaostritev napetosti na Bližnjem vzhodu (od Cipra do arabsko - izraelskega spora), vse to je nekoliko vplivalo na dejstvo, da se je delo začelo v dokaj pesimističnem vzdušju, v nasprotju z vzdušjem, v katerem so konferenco pred mesecem dni prekinili. Dogodki, do katerih je med tem časom prišlo, so ustvarili dokaj negotovo ozračje. Delegacije neuvrščenih in zahodnih držav niso dale nobenih izjav o nadaljnjem poteku konference, socialistične države pa zatrjujejo, da bo konferenca potekala normalno in da zunanji dejavniki ne bodo nanjo vplivali. Ključna vprašanja, ki jih bo konferenca morala rešiti v prihodnjih mesecih, zadevajo predvsem pravico do samoodločitve narodov, nedotakljivost meja, rešitev načel, ki tičejo sodelovanje med državami in izvajanje mednarodnih obvezno- sti, poleg tega pa še nekatere aspekte varnosti, kjer so si stališča skorajda neuskiadljiva. Tu je govor predvsem o predhodnem medsebojnem obveščanju o morebitnih vojaških premikih ter o izmenjavi opazovalcev med vojaškimi manevri. Neuvrščene države in Romunija si prizadevajo, da bi načela postala obvezna, temu pa mnoge države o-beh blokov nasprotujejo. Kar zadeva drugo skupino vprašanj, o katerih teče razprava, se pravi sodelovanje na gospodarskem in znanstveno - tehničnem področju, je že mnogo problemov rešenih, čeprav se bo treba spopasti z vprašanjem klavzule o bolj favorizirani državi, o recipročnosti v izmenjavah ter o odpravi tarifamih ovir. Na področju človeških stikov, vprašanje, ki je v prvem delu konference bilo v- popolnem zastoju, so zadnje čase izdelali vrsto dokumentov, o mnogih problemih pa bo treba še razpravljati. Ne nazadnje bo treba rešiti vprašanje, kako naj se sklepi konference v bodoče izvajajo. Po vsej verjetnosti se bodo delegacije domenile o občasnem preverjanju rezultatov te prve konference NAČRT ZA ZMANJŠANJE PRIMANJKLJAJA V PLAČILNI BILANCI ČLANIC ENERGETSKO VPRAŠANJE V OSPREDJU RAZPRAV MINISTRSKEGA SVETA EGS V prihodnjih dveh letih naj bi se poraba petroleja v Evropi zmanjšala za 7 od sto BRUSELJ, 20. — Zunanji ministri evropske gospodarske skupnosti so ponovno razpravljali o energetskem vprašanju, šlo je namreč za razpravo, katere namen je pripraviti sfetpr no stališče deveterice na prihodnjem zasedanju mednarodne ustanove za energije, ki bo od 5. do 7. februarja. Poleg tega je razprava zadevala dialog med državami potrošnicami in državami proizvajalkami, ki se bo začel marca. Da bi olajšala sprejem skupnega stališča držav EGS je evropska izvršna komisija predložila zunanjim ministrom vrsto predlogov, ki jih je obrazložil član komisije Simonet. Komisija v bistvu predlaga skrčenje potrošnje petrolejskih proizvodov za 7 od sto v letih 1975 in 1976. Gre za kratkoročni ukrep, saj so za prihodnje desetletje že izdelali varčevalni načrt, ki so ga ministri odobrili prejšnjega decembra. Zmanjšanje porabe, o katerem je sedaj govor, naj bi dosegli z boljšim izkoriščanjem energije, ne da bi prizadeli gospodarski razvoj in zahtevali prevelike žrtve od potrošnikov. Načrt predvideva nadzorstvo nad ogrevalnimi napravami in nad zasebnimi mestnimi prevozi. Kar zadeva finančno plat bi zmanjšanje potrošnje za 7 od sto povzročilo zmanjšanje primanjkljajev plačilnih bilanc držav EGS za 1,4 iiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiriiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiJiiiiiu NA PROSLAVI 50-LETNICE LISTA «KOMUNIST» Dolanc: Tisk je sredstvo delavskega razreda v borbi za samoupravljanje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. —- S slovesno sejo odbora za proslavo delovnega kolektiva in samoupravnih organov časopisnega in založniškega podjetja «Komunist», je bila danes v domu Jugoslovanske ljudske armade počaščena 50-Ietnica izida prve številke lista «Komunist». Pokrovitelj slovesnosti «Komunista», ki bodo trajale celo leto, je predsednik ZKJ Tito. Na seji je odposlanec predsednika Tita, tajnik izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, govoril o vlogi sredstev obveščanja v izvajanju politike Zveze komunistov Jugoslavije, sklepov 10. kongresa in ustave. Dolanc je v svojem govoru podal kratek zgodovinski pregled borbe partije v letih po prvi svetovni vojni, posebno v letih, ko je bila partija prisiljena na ilegalno borbo in prikazal pomen partijskega tiska, posebno «Komunista», katerega prva številka je, pod uredništvom Moše Pijade, izšla januarja leta 1925, to je v času, ko so se brutalno dušile delavske, demokratične in nacionalne svobode. Naloga tiska in časnikarjev je, je poudaril Dolane, da odkrivajo in določajo enakost interesov delavskega razreda, zveze komunistov in družbe v celoti in s lem tistega de- »letnama, ki sP ucn® _ republike la ljudskega dela in političnih pos-u, v Raliii na ° za .zala devet lov, ki pripada časnikarskemu pokli-Itali». povazilo odbora j cii. Časnikarji, posebno «Komunist», < morajo še odločnejše se upreti vsem oblikam manipuliranja s tiskom in poskusom vplivanja na sredstva obveščanja mimo samoupravnih organov socialistične zveze in zveze komunistov. Prav tako so dolžni onemogočati poskuse monopoliziranja tiska, njegovega privatiziranja in izkoriščanja za grupaške partikula-ristične in druge protisamoupravne smotre in interese. Dolanc je ugotovil, da so se po 21. seji predsedstva ZKJ in pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ter 10. kongresu v sredstvih obveščanja pričela resno ocenjevati nacionalistična, liberalistična, birokratska tehnokratska in druga protisamo-upravna in protisocialistična pojmovanja in da se je v skladu s sklepi 10. kongresa občutno spremenila usmeritev, vsebina in ozračje v sredstvih obveščanja. V jugoslovanski samoupravni socialistični družbi sredstva obveščanja niso samo sredstva za obveščanje delovnih ljudi, je poudaril Dolanc, temveč predvsem inštrument delavskega razreda in delovnih ljudi v njihovi borbi za socializem, za samoupravljanje, za uresničenje njihovih tekočih, kakor tudi dolgoročnih zgodovinskih interesov in smotrov. Dolanc je posebno poudaril nalogo tiska, da obvešča Jugoslovane o razmerah in dogodkih v današnjem svetu, ki je obremenjen z raznimi nevarnostmi za mir in miren razvoj mednarodnih odnosov. Dolžnost sredstev obveščanja je, da stalno prispevajo h krepitvi politike neuvrščenosti, ki je temeljna in trajna zunanje-politična usmeritev Jugoslavije, ki odgovarja njenemu samoupravnemu socialističnemu značaju, ki ji zagotavlja svoboden, neodvisen notranji razvoj in visok ugled v mednarodni skupnosti. Dolanc je ugotovil, da je popolnoma razumljivo, da je reakcionarnim, imperialističnim in neokolonialistič-nim in podobnim silam na poti politika neuvrščenosti, zato skušajo na razne načine oslabiti oziroma zavreti akcije gibanja neuvrščenih. Zato tudi ni slučajno, da je Jugoslavija postala objekt povečanih pritiskov in manevrov z raznih strani. Dolžnost tiska je, da pomaga pri razkrinkanju vseh teh manevrov in da se zavzame za stalno krepitev solidarnosti in skupnih akcij neuvrščenih in da odločno reagira na vse napade in zlonamerna prikazovanja dogodkov v Jugoslaviji. Dolanc je svoj govor zaključil s snoročilom predsednika Tita «Komuni-:;-•», naj bo nepomirljiv do vsega, kar ovira jugoslovanski samoupravni socialistični razvoj, toda kritičen do samega sebe ter zavest najboljšim tradicijam jugoslovanskega proletarskega in socialističnega tiska. Po govoru je tajnik izvršnega komiteja CKZKJ izročil ravnatelju časopisnega in založniškega podjetja «Komunist» Milanu Rakasu red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s katerim je predsednik Tito odlikoval kolektiv. B. B. milijarde dolarjev v letu 1975 ter za 2,7 milijarde dolarjev v letu 1976. Doslej sta bila predvidena primanjkljaja v letu 1975 za 11,5 mili-jsrde in za leto 1967 pa 10 milijard dolarjev. Izvršna komisija zahteva poleg tega od deveterice, naj se dogovorijo o predhodnem posvetovanju o vsaki pomembni odločitvi, ki bi jo morali sprejeti v okviru mednarodne ustanove za energijo (katere pa Francija ni član). V zvezi z dialogom med državami potrošnicami in državami proizvajalkami petroleja navaja izvršna komisija naslednje teme, ki naj bi bile osnova za nadaljnje pogovore: analiza gospodarskega položaja in predvidevanja za razvoj porabe in proizvodnje na energetskem področju; vprašanje gospodarskega razvoja držav proizvajalk: gospodarska in finančna vprašanja držav v razvoju; možnost naložb s strani držav proizvajalk v državah v razvoju ter v industrializiranih državah: spremembe v ceni petroleja ter pogoji za redno oskrbo s petrolejem. Evropska komisija končno predlaga državam EGS, naj izdelajo skupne načrte za izkoriščanje drugih virov energije ter naj uskladijo naložbe na tem področju. Zunanji ministri so razpravljali tudi o drugih aktualnih vprašanjih, še zlasti o pogajanjih, ki so v teku med 46 afriškimi državami in EGS ter med gospodarsko skupnostjo in Alžirijo, Tunizijo, Marokom in Izraelom. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje ponovne proučitve pogojev, pod katerimi so Britanci stopili v EGS. Ministrski svet je vzel na znanje izjavo britanskega zunanjega ministra Callaghana, ki je zahteval, naj predstavniki deveterice razpravljajo na zasedanju, ki bo 3. in 4. marca, o vprašanju ponovnih pogajanj ter o britanskem prispevku k skupnemu proračunu. Poleg tega je Callaghan zahteval, naj o tem vprašanju, če bo prišlo do zapletov, razpravljajo na prihodnjem zasedanju vladnih poglavarjev EGS, za katerega morajo še določiti datum. Vse kaže, da bo ta sestanek v Dublinu, po vsej verjetnosti 10. in 11. marca. paj proučila možnosti sodelovanja. V EGS pa je prevladalo mnenje, da bi morali biti prvi stiki med obema organizacijama na ravni funkcionarjev. ,i..— '•»«'V, - • • • Novi vzhodnonemški zunanji minister BERLIN, 20. — 51-letni Oskar Fischer je bil imenovan za novega zunanjega ministra Nemške demokratične republike namesto Otta Winzerja, ki je pred kratkim odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Fischer je doslej opravljal funkcijo podtajnika v zunanjem ministrstvu. RIM, 20. — Tajnik KD Fanfani je danes predsedoval sestanku deželnih tajnikov KD in demokrščan-skih predsednikov deželnih odborov. Na sestanku so obravnavali vprašanja v zvezi s skorajšnjimi deželnimi volitvami. Kmalu razgovori med predstavniki SEV in EGS BRUSELJ, 20. — Delegacija evropske komisije pod vodstvom generalnega ravnatelja za zunanje odnose Wellensteina bo v začetku prihodnjega meseca odpotovala v Moskvo na razgovore z generalnim tajnikom SEV. To bo prvi uradni stik med predstavniki obeh mednarodnih gospodarskih organizacij. Pobudo za navezavo stikov je še pred poldrugim letom dal generalni tajnik SEV Fedajev, ki je uradno povabil na razgovore predsednika komisije EGS Ortolija, da bi sku- Granelli v Londonu LONDON, 20. — Podtajnik za zunanje zadeve Luigi Granelli je prispel danes v London, kjer bo imel vrsto pogovorov s predstavniki britanskega zunanjega ministrstva. SOFIJA, 20. — Generalni tajnik KP ČSSR Gustav Husak je prispel danes na štiridnevni uradni prijateljski obisk v Sofijo na povabilo vlade in KP Bolgarije. Referent za krajevne uprave na Goriškem: Gorazd Vesel Referent za krajevne uprave v Beneški Sloveniji: dr. Viljem temo Referent za družbeno-socialna vprašanja: Miloš Kodrič Referent za izseljeništvo: Dino del Medico. Sejo glavnega odbora je kot njegov najstarejši član do izvolitve novega izvršnega odbora vodil Srečko Merlak, ki je po predlaganju dnevnega reda prebral predlagano kandidatno listo za novi izvršni odbor. Drugih predlogov za kandidature ni bilo, pač pa je glavni odbor na predlog iz vrst goriških članov gl. odbora sklenil, da bo na eni prihodnjih sej glavnega odbora rešeno še vprašanje referenta za povezave na Goriškem. Z njim vred bo izvršni odbor imel 16 članov. V imenu volilne komisije je izid volitev prebral dr. Karel Primožič in ugotovil, dà so bile vse glasovnice veljavne in izvoljeni vsi predlagani kandidati. Za izvolitev in izkazano zaupanje se je v imenu novega izvršnega odbora zahvalil predsednik Boris Race. Dejal je med drugim, da postaja delo Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz dneva v dan bolj zahtevno in bolj kompleksno in da je vedno več vprašanj, na katera mora naša osrednja organizacija odgovarjati, o katerih mora nastopati z ustreznimi stališči in se boriti za naše narodnostne pravice. Zaradi kompleksnosti vprašanj, s katerimi se mora SKGZ ukvarjati, postaja tudi vedno težje sestaviti izvršni odbor, kajti vodenje komisij in referatov zahteva vedno večjo politično strokovno usposobljenost in poznavanje problematike, zahteva pa tudi ogromno časa in žrtvovanja. Prav tako je delo v izvršnem odboru tudi urejeno tako, da vsak član izvršnega odbora odgovarja za določeno področje. Zavedamo se odgovornosti pred glavnim odborom, pred našimi članicami in pred vso zamejsko slovensko javnostjo — je poudaril predsednik Race — in zato obljubljamo, da bomo zastavili vse svoje sile pri izpolnjevanju zaupanih nam odgovornosti, da se bomo odločno borili za enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi in za konkretizacijo programa, ki si ga bomo zastavili v smislu napotil zadnjega občnega zbora. Predsednik Race je nato pozdravil vse nove člane glavnega odbora, ki so bili tokrat prvič izvoljeni in izrazil prepričanje, da se je SKGZ z njimi pomembno okrepila, še posebej pa je pozdravil mlade člane novega izvršnega odbora, na katerih gradimo in od katerih pričakujemo, da bodo uspešni manjšinski delavci med nami. V nadaljevanju svojega izvajanja je predsednik Boris Race počastil spomin pred dnevi umrlega bivšega komandanta komande mesta Trst in voditelja vstaje v Trstu leta 1945 Martina Greifa - Rudija in dejal: «Letos bomo proslavljali 30 letnico osvoboditve. Naše članice in zveza sama so sredi dela in priprav, da bi to proslavljanje bilo čimbolj slovesno in množično. Žalosten dogodek iz preteklega tedna vsiljuje prvemu letošnjemu zasedanju našega Glavnega odbora, da se te obletnice na poseben način spomnimo. V soboto smo pokopali v Ajdovščini predsednika slcupščine ajdovske občine, revolucionarja, bivšega aktivista in partizana Martina Greifa - Rudija. V avgustu 1944 je pokojni Rudi bil imenovan za komandanta Komande mesta Trst. Poteka torci 30 let od takrat, ko je komandant Rudi vodil priprave za vstajo v Trstu z organiziranjem delavskih bataljonov v tržaških tovarnah in mestnih o-krajih. Vzporedno s široko in uspešno politično akcijo, ki je v revolucionarnih in antifašističnih organizacijah združevala vedno širše plasti slovenskega in italijanskega prebivalstva. je raslo organiziranje oborožene ljudske udarne pesti, ki bi v ugodnem trenutku udarila pa antifašističnih okupatorjih in njihovih hlapcih, obvarovala tovarne in vri-stanišče pred uničenjem in zagotovila oblast ljudstvu, ki se ne bi pustilo več izkoriščati in ki bi u-resničila dosledno enakopravnost med Slovenci in Italijani. Zadnje dni aprila 1945 so bataljoni Komande mesta Trst pod vodstvom pokojnega Rudija stopili na ulice in so dali pomemben prispevek vojaškim akcijam TV. armade in IX. korpusa JLA pri osvoboditti Trsta. Organizacijske in vojaške sposobnosti komandanta Greifa so pripomogle, da je bil vojaški cilj dosežen, kar je imelo tudi izjemen politični pomen. Obvezali smo. se, da bomo m proslavah 30-letnice osvoboditve ponovno podčrtali njeno pravo in ne-potvorjeno vsebino. To smo dolžni storiti ne samo zaradi poštenosti in objektivnosti, proti potvarjanju zgodovine ali namernemu zamolčanju zgodovinskih dejstev, . ampak tudi zato, ker je v nedvomno korist uspešnejšega boja za naše narodnostne pravice. Danes, ko se klanjamo spominu bivšega komandanta Martina Greifa - Rudija, ki je bil med važnimi protagonisti takratnega dogajanja, še bolj spoznavamo, da smo dolžni to storiti tudi iz hvaležnosti do vseh tistih, ki so v bojih za osvoboditev celotne Primorske in Trsta dali življenje, ali so kakorkoli prispevali k zmagi nad nacifašizmom.-» Glavni odbor je potem nadaljeval delo z drugo točko dnevnega reda in sicer z izdelavo programa za naslednje dveletno obdobje po napotkih zadnjega občnega zbora. Uvodno poročilo je podal tajnik dr. Darij Cupin. O tem delu seje glavnega odbora bomo poročali jutri. Med sinočnjo sejo glavnega odbora SKGZ «............................................................... Generalni tajniki federacije CGIL, CISL in UIL Lama, Storti in Vanni so na včerajšnji tiskovni konferenci orisali potek sindikalne akcije za zaščito najnižjih dohodkov, za okrepitev proizvodnje, za izhod iz gospodarske krize in za reforme ter potrdili, da bo 23. t.m. vsedržavna splošna stavka. Po enomesečnem premoru se je v Ženevi spet začela evropska konferenca o varnosti in sodelovanju. Politični opazovalci v Švici ugotavljajo, da bo na nadaljnji potek nekoliko vplivala sovjetska odločitev o preklicu trgovinskega sporazuma med SZ in ZDA. Zasedanje ministrskega sveta EGS, ki je bilo v Bruslju, je bilo posvečeno v glavnem vprašanju energije. Izvršna komisija je izdelala načrt za zmanjšanje porabe petroleja, ki naj bi se v prihodnjih dveh letih skrčila za 7 od sto, kar bi obenem pripomoglo k zmanjšanju primanjkljaja v plačilnih bilancah držav članic EGS. Na svoji sinočnji - prvi seji je glavni odbor SKGZ, izvoljen 8. decembra lam, izvolil novi izvršni odbor za naslednje dveletno obdobje. Za predsednika je bil ponovno izbran Boris Race. Novi izvršni odbor, ki šteje trenutno 15 članov, je delno pomlajen in odgovornosti v njem so na novo porazdeljene. Izvršni odbor je nato na osnovi poročila tajnika dr. Cupina razpravljal o delovnem programu zveze za prihodnji dve leti. Predsednik Boris Race je med sejo počastil pred dnevi umrlega bivšega komandanta Komande mesta Trst in voditelja vstaje v Trstu v aprilu in maju 1945 Martina Greifa - Rudija. TRŽAŠKI DNEVNIK POROČILO IN ZAHTEVE ENOTNEGA ODBORA Obsodba zamud in stališč občine pri načrtovanju mestnih vpadnic Protislovja uprave, ki vztraja pri starem načrtu za hitro cesto ter obenem pripravlja za isto področje načrt za družbene usluge Leto dni je že poteklo, odkar je župan Spaccini sporočil občinskemu svetu, da se je uspešno zaključilo dolgo preverjanje med levosredinskimi strankami. Med glavnimi točkami programa občinskega odbora je župan tedaj omenil tudi vprašanje gradnje hitrih cestnih povezav. «Treba bo počakati še eno leto, da bodo vsi tehnični inštrumenti nared,» je dejal ob tej priložnosti, «nakar bomo skupaj obravnavali možne rešitve.» Leto dni je sedaj poteklo, a iz občinskih dvoran ni še nobenega glasu o kakih premikih pri reševanju perečega vprašanja hitrih cestnih zvez. Kaj je tedaj občina ukrenila v tem zadnjem letu? To vprašanje si zastavlja tudi Enotni odbor za Sv. Jakob, Pončano, Magdaleno, Kolonkovec, Rovte, Katinaro in Lonjer, ki je ves ta čas vestno spremljal potek zadeve hitre ceste ter opozarjal občinske organe na svoje odgovornosti. Občinska uprava je porabila šest mesecev, da je lahko izdelala osnutek konvencije med občino in načrtovalci za izdelavo dokončnega načrta hitre ceste. Preden je o osnutku razpravijal občinski svet, so ga poslali v proučitev šentjakobski rajonski konzulti, ki je izrazila neugodno mnenje ter zahtevala, da bi ji bilo omogočeno izbirati med več alternativnimi načrti. Konzulta in z njo Enotni odbor sta oporekali tudi dejstvo, da je občina določila za izdelavo načrta načrtovalca iz Rima in v ta namen določila 300 milijonov lir za stroške, medtem ko bi delo lahko poverili tržaškim načrtovalcem in s tem veliko prihranili. Konvencijo je 12. julija vsekakor odobril občinski svet z glasovi levosredinskih strank, do danes pa ta konvencija ni bila podpisana. Kao bo plačal posledice teh zamud, se vprašuje Enotni odbor. Njegovo mnenje je, da posledice vsekakor že plačuje zainteresirano prebivalstvo, ki se že dve leti zaskrbljeno sprašuje, če bodo ah ne bodo porušili njihovih hiš zaradi gradnje hitre ceste. Obenem plačuje prebivalstvo celega mesta, ki se zaveda, da je od usode njenega pristanišča ter od cest, ki naj bi ga skladneje povezovale, odvisna usoda celotnega gospodarstva. Enotni odbor je tudi mnenja, da je treba te dolge zamude pripisati dejstvu, da se stranke leve sredine še niso zedinile o tem, ah naj obvelja edini uradni prednačrt, ki ga predlaga občina, ah pa naj bo več alternativnih načrtov in s tem možnost izbire. Enotni odbor je glede tega že večkrat izrazil svoje stališče in ga v svojem zadnjem poročilu potrjuje, obenem pa zahteva od občinskih organov, da nadoknadijo izgubljeni čas. Ob vsem tem pa se na področju, skozi katero naj bi stekla hitra cesta, pojavljajo novi problemi. Občinska uprava namreč pripravlja v teh mesecih varianto regulacijskega načrta, da bi zagotovila socialne usluge mestu (varianta predvideva nove šole, otroške vrtce, zdravstvene izpostave, javne parke itd.). Nooenega dvoma ni, ugotavlja E-notni odbor, da je šentjakobsko področje najbolj potrebno teh uslug, obenem pa ugotavlja, da ni za uresničitev tega načrta dovolj prostora, predvsem, ker je dobršen del področja namenjen za gradnjo hitre ceste. S tem se zato ustvarja nov problem in z njim zahteva, da občina upošteva to dejstvo, ko bo sklepala o načrtu za hitro cesto. IliiiniiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiuiuiiiHiiuiitiiiuuiiiiiini Ob 30. obletnici smrti Ervina Laha-Tugomira Enotni odbor je zaradi tega sklenil, da.se bo sestal z vodstvi strank za razjasnitev vseh teh problemov ter obenem sproti obveščal tržaško javno mnenje o poteku zadeve. V okviru akcije so se predstavniki E-notnega odbora pred nekaj dnevi že sestali z vodstvom demokristjan-ske stranke, ki je med drugim odvrnilo naj nastale zamude ne zaskrbljujejo prebivalstva, saj gre v Italiji vse tako počasi. Obenem je obljubilo, da bo glasovalo proti takšnemu načrtu za gradnjo hitre ceste, ki bi predvideval rušenje tistih poslopij, za katera je Enotni odbor mnenja, da se jih ne sme porušiti. Odbor se s tem odgovorom ni zadovoljil ter ponovil svoje že večkrat utemeljene zahteve. VČERAJ NA BLEDU Podpisana uradna izjava o prekopu Jadran-Oonava Na Bledu so se včeraj sestali predstavniki SR Slovenije. Furlanije - Julijske krajine in dežele Veneto, da bi nadaljevali pogovore o morebitni speljavi plovnega prekopa na relaciji Jadran - Donava. Slovensko odposlanstvo je vodil republiški sekretar za načrtovanje Boris Mikoš, deželi Furlanijo - Julijsko krajino in Veneto pa sta zastopala podpredsednika deželnih ocborov Francesco De Carli in Francesco Guidolin. Prisoten je bil tudi podpredsednik Konzorcija za beneško obrežno vodno pot — po tem prekopu bo namreč mesto Benetke neposredno povezano z izhodiščem bodočega kanala Jadran - Donava — Carlo Bernini. Na seji so predstavniki SR Slovenije, Furlanije - Julijske krajme in Veneta sestavih in podpisah skupno izjavo, s katero obvezujejo deželne oziroma republiško upravo, da bodo nadaljevali raziskovalno delo v zvezi z načrtovanjem bodočega prekopa in priporočile ustreznim vladam uresničitev tega načrta. Skupna izjava nadalje obvezuje sopart-nerje, da bodo skušah pridobiti za ta podvig tudi specializirane agencije Združenih narodov. Končno je v izjavi predvidena ustanovitev skupnega organa, ki naj koordinira delo strokovnjakov organizacij slo- dežel. Odposlanstva iz Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Veneta se bodo odslej redno sestajala vsaj po enkrat na leto. Po pogovorih o tem vprašanju, ki so bih lani najprej v Trevisu in nato še v Trstu, pomeni včerajšnji sestanek na Bledu pomemben korak naprej, saj so SR Slovenija, naša dežela in Veneto prvič skupno zavzeh uradno stališče do tega vprašanja. • «Habitat» in njeni problemi je na dnevnem redu seje rajonske konzulte za Valmauro - Naselje S. Sergio, ki se bo sestala drevi ob 20. uri na sedežu, Stara istrska cesta 43. • Jutri ob 20. uri bodo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 proslavljali 54. obletnico u-stanovitve KPI. Na proslavi bo govoril član vsedržavnega vodstva stranke Domenico Ceravolo. VČERAJ NA OSNOVNIH ŠOLAH Začetek vlaganja list za volitve v šolske svete Priprave za prve volitve v zborne organe na podlagi pooblaščenih odlokov so v polnem teku. Včeraj se je namreč začelo vlaganje kandidatnih list za osnovne šole in otroške vrtce in se bo zaključilo v soboto, 25. januarja. Vohtve bodo kot znano, v nedeljo, 9. februarja. Starši bodo volili dvakrat, in sicer svoje predstavnike v medrazredne svete ter v svete šolskih okohšev. jPri volitvah za medrazredni svet 1 bodo lahko oddali glas za enega predstavnika razreda, na hstah za svet šolskega okoliša pa bodo lahko izbrali dve imeni. Sestavljanje hst je zahtevalo veliko časa in truda, ni pa bilo posebnih težav pri določevanju predstavnikov, ki naj bi zastopali obe komponenti v svetih šolskih okoli-ev. Tako starši kot šolniki so nas-ipah enotno, upoštevajoč pri tem predvsem kriterij, da bi bile zastopane vse šole ter predstavniki vseh ^druženj staršev. Vzporedno s sestavljanjem kandidatnih hst je bilo treba določiti tudi skrutinatorje ter zbrati za vsako predloženo listo najmanj dvajset podpisov. Priprave potekajo tudi na nižjih in višjih srednjih šolah, AKTIV SLOVENSKIH KOMUNISTOV V KRIŽU Komunisti za enotno stališče o samostojnosti slovenske šole . Poročilo prof. Iskre o vsebinski plati nastopanja Slovencev za reformo šolstva V kriškem Ljudskem domu je bil v soboto popoldne deželni aktiv slovenskih članov KPI, kateremu je predsedoval Dušan Lovriha. Razpravljali so o skorajšnjih kongresih partije in nujnosti, da se manjšinska problematika podrobno preuči in z njo seznani tudi partijsko članstvo v vsedržavnem okviru. Predvsem pa so bili slovenski komunisti mnenja, da spada v okvir strateške hnije, ki izhaja iz Berlinguer-jevega poročila, nujnost in spoznanje, da pomeni boj za demokratizacijo sistema vladanja v Italiji in novo kakovostno enotnost med demokratičnimi silami komunističnega, socialističnega in katoliškega značaja tudi in predvsem boj za uresničitev republiške ustave in torej pravic slovenske narodne manjšine na vseh področjih. Zrelost delavskega razreda in protifašističnih sil pa sta jamstvo, da bo o tem uresničena najtesnejša enotnost med Slovenci in italijanskimi demokrati. Po poročilu prof. Borisa Iskre, ki je osredotočil svoj poseg na vpra- niiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiimiiiniiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii JUTRI BO KAZENSKO SODIŠČE IZDALO RAZSODBO Na procesu proti Mianiju in Mocchiju je tožilec predlagal tri leta zapora Za Cappelettija dve leti in osem mesecev - Izbruhi branilca odv. A n to n ini; a Tri leta zapora, pol milijona lir globe in trajna prepoved opravljanja javnih služb je zahteva javnega tožilca dr. Tavelle proti Mocchiju in Mianiju, bivšemu občinskemu odborniku in bivšemu predsedniku pokrajinske nadzorne komisije, ki sta obtožena izkoriščanja javne službe v osebne namene. Za posrednika Cappelettija, ki je sodeloval pri dobavljanju «posojil» iz blagajn gradbenega podjetja Bufo in Maliardi, pa je tožilec predlagal 2 leti in 8 mesecev zapora, 309 tisoč lir globe in začasno prepoved opravljanja javnih služb. Na vče- sodbo na zaporne kasni in tudi na iz- i goslaviji in prizadel vse prebivalce plačilo odškodnine. Po mnenju odv. rr'—A 1 n-m.—.i Ressauerja so že sami dokumenti zadostni za ugotovitev, da sta Miani in Mocchi s Cappelettijevim posredovanjem zahtevala skupno 6.20('.000 lir zato, da bi «pomagala» pri zamenjavi terenov med občino in gradbenim podjetjem. Do zamenjave ni prišlo Bufo in Maliardi sta prišla na stečaj, kljub podpori PSDI, stranki, kateri sta Miani in Mocchi pripadala in ki je gradbenikoma dala «prispevek» 25 milijonov lir. Istega mnenja je bil tudi tožilec, rajšnjem zasedanju sta spregovorila, [.j je 0[3Soci|i korupcijo in škandale poleg tožilca, še zastopnik prizadete stranke — Bufe in Maha rdi ja — odv. Ressauer ter Mocchijev zagovornik odv. Antonini. Prvi je pred sodnim zborom (predsednik Corsi, stranska sodnika D’AtoatXr in !'Griselli) spregovoril odv. Ressauer, ki je zahteval ob- Trideset let poteka od tragične smrti Ervina Laha - Tugomira. znanega tržaškega aktivista, ki so ga skupno z okrog 300 tržaškimi mladinci oktobra 1944 aretirali v Trstu in nato v novembru odpeljah v nacistično taborišče Mauthausen. V krematorijski peči se je končalo njegovo življenje, kot se je končalo še za številne druge njegove sotrpine in tovariše, med temi tudi življenje Zorka Werka, doma iz Šked-nja. Toliko let je že poteklo od njihove smrti, a spomin na njihovo junaštvo, na njihovo neustrašenost, na njihovo predanost narodnoosvobodilni borbi in njenim idealom, ostaja živ in neokrnjen. In kot vsako leto ob tem času, se klanjamo njihovemu spominu, trdno odločeni, da bomo nadaljevali z borbo, ki so jo oni začeli in vodih, zvesti njim in njihovim idealom. Danes seja deželnega sveta Danes dopoldne se ponovno sestane deželni svet. V prvem delu seje bo skupščina obravnavala razna vprašanja, nato pa bo nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku, ki uvaja vrsto sprememb k izvirnemu besedilu deželne norme štev. 23 iz leta 1968 in ki se nanaša na urbanistično ureditev Furlanije - Julijske krajine. Deželni svet se bo sestal tudi jutri, ko bo na vrsti razprava o zakonskem osnutku, po katerem bo dežela prepustila družbi Ijali novo avto cesto Vileše - Gorica. V petek se bo sestala peta stalna komisija deželne skupščine, da bi vzela v pretres obračun 1973 in proračun 1975. • Jutri ob 20. uri bo v Ljudskem domu, Stara istrska cesta 66, predkongresni shod sekcije KPI pri Sv. Ani «Montagnana». Govoril bo tajnik univerzitetne sekcije «Curiel» Nicola De Cesare. Razprava bo tekla o Ber-linguerjevem referatu. venske republike in dveh sosednih itiuiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiumuimiiiimimiiiiiiiiiiiiiniimimiiiiiiituiuuiimiiiimi VČERAJ V PORTOROŠKEM AVDITORIJU ZAČEL SE JE SEMINAR ITALIJANSKEGA JEZIKA Udeležujejo se ga profesorji m dijaki višjih razredov srednjih šol s poukom v italijanščini koprskega m bujskega področja V portoroškem Avditoriju se je ANAS zemljišča, po katerih so spe-zjutraj začel tradicionalni seminar 1{»li - rin- italijanskega jezika in kulture za profesorje in dijake višjih razredov srednjih šol s poukom v italijanščini za koprsko in bujsko področ-| je. Organizator seminarja je kopr- • ska enota repubhškega zavoda za izobraževanje ob sodelovanju mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora. Otvoritvi seminarja so prisostvovale številne ugledne osebnosti z obeh strani meje, udeležencem in gostom pa sta zaželela dobrodošlico ravnatelj koprske enote repubhškega zavoda za izobraževanje prof. Vlado Rotar in pedagoški svetovalec šole s poukom v itah-janščini na Koprskem prof. Giuseppe De Bernardi. O pomenu seminarja sta govorila prof. Miroslav Že-kar iz Kopra in član mešanega odbora Guido Gerin. Oba sta poudarila, da se je skozi dolga leta izoblikoval koncept aktualnih tem in široke izmenjave mnenj med profesorji in dijaki skozi debate za o-kroglo mizo. Obravnava tem je na znanstveni ravni, vendar pri tem ne gre zgolj za profesionalen pristop ampak tudi posredovanje široke kulturne informacije. Letos bodo med drugim na sporedu teme, ki zadevajo raziskovalno delo na področju astronomije in fizike, nadalje obravnava nekaterih eksperimentalnih smeri v literaturi in umetnosti, kritična hterarna misel Antonia Gramscija, avantgardni film v Italiji in osvethtev energetske krize z raznih vidikov. Letošnji gost seminarja bo pisatelj in znani filmski delavec Alberto Bevilacqua. Kakor prejšnja leta bodo tudi letos predavali najuglednejši profesorji italijanskih univerzitetnih ustanov, med njimi prof. Angelo Marchese iz Genove, prof. Carlo Semenzaio iz Padove, prof. Bruno Mayer in prof. Margherita Slach iz Trsta, prof. Renzo Frattarolo iz Perugie in prof. Romano Prodi iz Bologne. pri upravljanju javnega denarja. Proces proti obtožencem je postal prava pohtična afera, vendar mora sodni zbor trezno presoditi odgovornosti obtožencev v luči jasnih dokumentov in pričevanj poti funkcionarjem, ki niso občutili odgovornosti svojih javnih funkcij in so se podah na lov za denarjem. Miani je sam podpisal svojo obsodbo, saj se je pismeno obvezal, da bo v zameno za «posojilo» 4 milijonov lir «pomagal» pri zamenjavi terenov. Tudi za Mocchija je dokazano, da je zahteval poldrugi milijon hr, medtem ko je Cappeletti obrobna, vendar pomembna figura. Prav zaradi javnega interesa je zato zahteval obsodbo, ker so obtoženci dokazali, da niso upoštevah zaupanja vohvcev. Kljub temu je predlagal olajševalne okolnosti, ki se jih dandanes ne odreka nikomur, je pristavil, in zato ni predlagal najnižje kazni (4 leta zapora) pač pa 3 leta oz. 2 leti in 8 mesecev, globe in prepoved opravljanja javnih služb. Prvi od zagovornikov, odv. Antonini za Mocchija, je v izredno dolgem in zapletenem govoru skušal dokazovati, da sta v resnici Bufo in Maliardi pravtako kriva, saj sta podkupovala obtožence. Zagodel je tudi po najbolj oguljeni struni nacionalizma proti tajniku PSDI Fer-riju, ki naj bi prodajal cono B Ju- 25. januarja 1975 ob Petronio 4 Ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ulica PRIREDBA: OSKAR KJUDER PARTIZANSKA BALADA posvečena Ponovitev 26. januarja ob 17. uri Recitatorja: Julij Guštin in Piero Panizon Dirigent: Oskar Kjuder Sodelavec dirigenta: A. Curk Mezzosopran: Nora Jankovič Otroška glasova: Fabio in Egon Izbira pesmi: J. Guštin, P. Panizon, O. Kjuder Dokumentarni film: RTV Ljubljana Diapozitivi: M. Spetič, L. Počkaj. A, Žerjal Oprema: Jože Cesar Luči: Edi Petaros Operaterji: S. Vodopivec, S. Delmasso in G. Cecchi Skladatelji: K. Pahor, A. V. Aleksandrov, R. Gobec, R. Simoniti, V. Mihelčič, G. Saharov Avtorji pesmi: S Kosovel, M Bor, K. D. Kajuh, P. Neruda, R. Alberti, H. Botov, J. Udovič, N. Birsa, V. Nazor, P. Levec, G. Lorca. A. Gatto, S. Fortini, L. Novy, L. Cvetek, Predprodaja vstopnic bo od torka. 21. t.m. do petka. 24. t.m. od 12. do 14. ure, v soboto, 25, t.m. od 18, do 20.30, ter v nedeljo od 15. do 17. ure pri blagajni Kulturnega doma. Trsta, tega «svetega italijanskega mesta» in končno dodal, da je tudi Mian poštenjak, kot je poštenjak Mianijev oče, prvi tržaški župan po osvoboditvi izpod nacifašističnega jarma. Pri tem pa je pristavil, da je bivši župan Miani pravtako zgledna figura, kot bivši «podestà» Bagnini, kar je vsekakor žaljivo za bivšega župana in še bolj za vso demokratično javnost. Ko je še pohvalil poslanca MSI De Vidovicha, je zaključil s predlogom naj «v božjem imenu» popolnoma oprostijo Mocchija, ker dejanje ni kaznivo. Proces se bo nadaljeval v sredo ob 9. uri in se bo verjetno v popoldanskih urah tudi zaključil z razsodbo. • O Berlinguerjevem referatu bodo danes ob 20,30 razpravljali na shodu sekcije KPI «Curiel» na sedežu na Ti’gu Duca degli Abruzzi. sanje pooblaščenih odlokov in nujnost priznanja samostojnosti sloven-sli šoli, se je razvila obširna razprava, v katero so med drugimi posegli Spetič, Rogelja, Markovič, Stanka Hrovatin, Miloš Kodrič, Miloš Budin, poslanec Albin Škerk in pokrajinski tajnik tržaške KPI Rossetti. Iskra je poudaril predvsem, da je odobritev pooblaščenih odlokov le etapa v boju za korenito reformo šolstva v Italiji. Pooblaščeni odloki namreč še ne ustvarjajo sistema samoupravljanja šole, pač pa le sistem demokratičnega posvetovanja, medtem ko bodo sredstva odločanja še vedno v rokah šolske in državne birokracije. Iskra je orisal razne predloge, ki so bili izdelani v zvezi s spoznanjem, da je vlada pri sestavljanju pooblaščenih odlokov obšla slovensko manjšino in se z njo niti ni posvetovala. Pri tem sta se oblikovala predvsem dva predloga — slovenski šolski okraj na eni strani, ter predlog KPI, naj bi samostojnost slovenske šole zajamčili z novim predstavniškim organom, ki naj bi : astopal v imenu slovenske šole, se pravi «Svetom slovenske šole». Komunisti so preučili pooblaščene odloke in zato menijo, da bi predlog o slovenskem okraju, ki je najenostavnejši, ne ustrezal potrebam in nujnosti ozemeljskega načrtovanja storitev socialnega značaja, ki marsikdaj niso jezikovno ali kulturno pogojene. Pač pa komunisti menijo, da je potrebno vnesti v organe, ki jih predvidevajo pooblaščeni odloki, vsebinsko nove elemente, kajti ti organi bodo le sredstvo boja staršev, dijakov, šolnikov in družbenih sil za šolsko reformo. Potrebujemo, je dejal Iskra, slovensko šolo, ki naj čuti, da je zrasla iz NOB in v NOB. V tem boju pa bodo Slovenci imeli zaveznike v antifašističnih silah večinskega naroda, kot je to potrebno vsakokrat, ko gre za naše pravice. , Tako Iskra kot Rossetti in drugi, ki so posegli v razpravo, so poudarili predvsem misel, da predlogi KPI niso «prejudicialni», pač pa prispevek v izoblikovanje rešitve, za katero naj še enotno sporazumejo vsi Slovenci. V ta namen so bili izdelani mnogi predlogi in vse kaže, (da je tak sporazum ob ustrezni dialektiki in dobri volji, tudi dosegljiv. Enotnost v zahtevi in enotnost glede vsebine boja, ki ga je treba vnesti v šolske organe, sta po ocerti KPI pogoja za uspeh gibanja za demokratizacijo, šolstva na splošno ter samostojnosti slovenske šole še posebej......-........................... iiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii PO ODOBRITVI PRAVOSODNEGA MINISTRSTVA Objavljen seznam sodnikov tržaškega prizivnega okrožja Tudi letos ni v sodnih uradih zastopan niti en sam Slovenec Tržaško prizivno sodišče je objavi- zornemu uradu za mladoletnike bo na-lo seznam članov sodnih zborov, pre- čeloval dr. Gianni Rosario, katastr-tur in drugih sodnih uradov, potem skemu uradu pa dr. Mario Fraticelli, ko je ministrstvo za pravosodje odobrilo predlog državnega pravdnika Pontrellija. in predsednika prizivnega sodišča Renzija. Okrožje tržaškega prizivnega sodišča obsega, kot je znano, celotno deželno območje: poleg tržaških sodnih uradov tudi urade v Gorici, Vidnu, Tolmeču in Pordenonu. Tržaškemu prizivnemu sodišču bo predsedoval še vnaprej dr. Aldo Renzi. Sekcijam prizivnega civilnega sodišča bodo načelovali dr. Aldo Salis ter dr. Pietro Marši in dr. Mario A-delman Della Nave (slednja dva bosta načelovala sekciji, ki se bavi tudi z delovnimi spori). Kazenski sekciji prizivnega sodišča bosta načelovala dr. Gino Franz in dr. Pietro Marši, medtem ko bosta dr. Eugenio Zumin in dr. Aldo Salis vodila preiskovalni odsek. Sekciji za mladoletne bo predsedoval dr. Pietro Marši, zastopana pa bosta tudi dva «laična» komponenta in sicer psihiater dr. Massimiliano Belsasso in Elvira Pe-peu-Timoteo. Za kmetijske spore bosta posebni sekciji načelovala dr. Zumin in dr. Marši. Končno bo prizivnemu porotnemu sodišču predsedoval dr. Gino Franz, ki ga bo nadomeščal dr. Pietro Marši. Sodniji za mladoletnike bo načeloval dr. Ferruccio Zanetti, «laična» člana pa bosta inž. Giancarlo Roli in Maria Teresa Margarath. Sodniji za civilne spore bosta načelovala dr. Luigi Giannuzzi in dr. Domenico Maltese, sekciji za delovno pravo pa bo načeloval dr. Italo Visalli.. Predsednik kazenskega sodišča bo dr. Luigi Giannuzzi, sekciji pa bo predsedoval dr. Egone Corsi, ki bo načeloval tudi sekciji za kmetijske spore, dr. Giannuzzi pa bo načeloval tudi sekciji za stečaje. Porotnemu sodišču, ki obsega tudi goriški okraj, ker je tamkajšnja dvorana neuporabna, bo načeloval dr. Corsi, ki ga bo nadomeščal dr. Domenico Maltese. Uradu za kazenske preiskave bo načeloval dr. Francesco Fazio, sestavljala pa ga bosta dr. Gianfranco Fermo in dr. Sergio Serbo — slednji bo še vnaprej tudi nadzorni sodnik za spore. Na Goriškem bo predsedoval poenoteni sekciji sodišča dr. Silvio Costa, ki bo tudi predsednik sekcij za delovne in kmetijske spore, medtem ko bo dr. Augusto Marinelli preiskovalni in nadzorni sodnik za zapore. Civilnima sekcijama tržaške preture bo načeloval dr. Giorgio Cilento, honorarna podpretorja pa bosta odvetnika Benvenuto Sabini in Narciso Caluzzi. Tudi kazenskima sekcijama bo načeloval dr. Cilento, honorarna podpretorja pa bosta odvetnika Renato Bologna in Domenico Grisafi. Nad- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Kulturni dom FERENC MOLNAR L1LIOM Predmestna legenda PREVOD: Jože Hradil SCENA: Drago Turina KOSTUMI: Mija Jarčeva in Marija Vidau DRAMATURŠKO VODSTVO: Jože Babič GLASBENA OPREMA: Sergij Pahor SONG PO BESEDILU Miroslava Košute UGLASBIL: Aleksander Vodopivec LEKTOR: Majda Križajeva REŽIJA: DUŠAN MLAKAR Jutri, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D (mladinski in okoliški). Gledališča Svetovalci KPI za omojitcv vojaških služnosti Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je predložila posebno resolucijo o vojaških služnostih. Resolucija naglaša resnost tega vprašanja in zavzema odklonilno stališče do ustreznega zakonskega osnutka, ki ga je vlada pred kratkim predložila komisiji za obrambo pri poslanski zbornici. Omenjeni osnutek je namreč «prešibak» in ne upošteva dovolj niti zahtev, ki jih je v tej zvezi postavil parlament, niti omejitev služnosti, ki jih je svoj čas predlagal deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Resolucija KPI konkretno predlaga, naj bi iz naše dežele odpotovalo v Rim posebno odposlanstvo, ki naj bi ga vodil predsednik deželnega odbora. V četrtek, 30. januarja, ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV, nadstropje PREMIERA Bertoit Brecht IZJEMA IN PRAVILO (Die Ausnahme und die Regel) Igra za pouk (prvič v slovenščini) Ponovitvi: v soboto, 1. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri v isti dvorani. KULTURNI DOM Stalno slovensko gledališče. Jutri 22. januarja, ob 20.30 Ferenc Molnar «liliom» za abonma red D (mladinski in okoliški). V četrtek, 23. t.m., ob 16. uri za abonma red G in v petek. 24. t.m. ob 20. uri za abonma red I. VERDI Drevi ob 20. uri četrta predstava opere Čajkovskega «Evgenij Onje-gin». Dirigent Oskar Danon, režija Mladen Sablič, koreografija Dimitrije Parlic, scene in kostumi Miomir Denič. V naslovni vlogi nastopa Ko-stas Paskalis, član dunajske državne opere. Vstopnice pri gledališki blagajni, tel. 31-948. » « * Prihodnji torek bo v gledališču Verdi na sporedu prva svetovna izvedba opere Luciana Challyja v enem dejanju «Sen, morda pa ne» po istoimenski komediji Luigija Pirandella in po operni priredbi Renata Prinz-hoferja. Dirigiral bo Nino Sansogno, režija Giulio Chazalottes. Interpreta bosta Gabriella Ravassi in Mario Ba-siola. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 bo skupina «Associati» predstavila igro D. Fabbrija in D. Lajola «Il vizio assurdo». Prva predstava — 6. abonmajska predsta-va. Rezervacije pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547). AVDITORIJ Ob 20.30: VI. revija Teatro oggi «Renzo in Ana» F. X. Kroetza. Rezervacije pri Osrednji blagajni (tel 36-372 — 38-547). Šolske vesti Odbor združenja staršev na učitelji šču «Anton.. Martin... §l?{ffi^g£*va-bi vse starše 'na sestanek dne 7. februarja 1975 ob 17. uri, na katerem se bomo podrobno pogovorili o bližnjih volitvah v nove šolske organe in zbrali predstavnike razredov ter kandidate za liste za šolski svet. Ker je sestanek velike važnosti za nadaljnji razvoj naše šole, se ga prav gotovo udeležite. Včeraj-danes Danes, TOREK, 21. januarja NEŽA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 — Dolžina dneva 9.16 — Luna vzide ob 11.18 in zatone ob 1.18 Jutri, SREDA, 22. januarja VIKTOR Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,6 stopinje, najnižja 9,6, ob 19. uri 10,4 stopinje, zračni pritisk 1025,5 mb stanoviten, veter 12 km na uro vzhod-m-severovzhodni, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. januarja 1975 so se Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa 17 oseb. UMRLI SO: 90-letna Zoe lUich, 71-letni Pietro Volpatti, 81-letna Alice Pastorutti por. Mattalia, 68-letni I-gnazio Leban, 77-letna Maria Ipsa vd. Pavletič, 79-letni Giobatta Bizi, 87-letna Olga Spazzapan vd. Canarut-to, 73-letni Angelo Fegic, 76-letna A lina Čepar por. Reddi, 67-letni Davi de Cechet, 65-letna Alberta Zivic por. Pittanì, 70-letni Carlo Viola, 54-letni Fulvio Dilena, 70-Ietna Maria Bosez por. Trost, 71-letna Maria Mikus, 65-letna Bruna Stocco, 87-letna Giovanna Vecchiet vd. Gomizel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Pavel Golia JURČEK Pravljica v 4 dejanjih s prologom Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: MARIO URŠIČ Danes, 21. januarja, ob 15.30 Slovenski klub priredi danes, 21. jan. ob 20.30 VEČER PISATELJA CIRILA KOSMAČA O njegovem delu bo govorila dr. Helga Glušičeva, udeležil se bo večera tudi sam pisatelj. Toplo vabljeni!' Kino La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il club dei 39» Alfreda Hitchcocka. Robert Donat, Madeleine Carroll. Ariston 16.00—22.00 «Fascista». Dokumentarni film, ki ga je režiral Aldo Grimaldi. Nazionale 16.00 «Chi sei?» Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 «Gruppo di famiglia in un interno». S. Mangano. B. Lancaster, H. Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «La prova d’amore». Francoise Prevost, Stefano A-mato, Adriana Asti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «Chinatown». Barvni film. Komana Polanskega. Igrajo Jack Nicholson in Faye Dunaway. Film je za vse. Eden 15.00 17.20 . 19.45 22.15 «As- sassinio sull’Orient Express». Barvni film po romanu Agathe Christie. Igrajo Lauren Bacai. Sean Connery, Ingrid Bergman Ritz 15.30 «L'uomo del Klan». R. Burton. Lee Marvin, Lola Kalana. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Romanzo popolare». U-go Tognazzi in Ornella Muti. Capito! 16 30 «Spys». Barvni film D. Sutherland in E. Gould. Cristallo 16.00 «Il segno del potere». Barvni film, v katerem igra Roger Moore. Impero 16.30 «Herby il maggiolino sempre più matto». Walt Disneyev film. Filodrammatico 16.30 «Il sesso della strega». Suzanna Levi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Cina, violenza e furore». Barvni film. Ideale 16.00 «Wang la furia che uccide». Tien Peng, Jen Nan-Ksi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Barvni film. Abbazia 16.00 «Cin-fu l'uomo d'acciaio». Wen Tian Lung. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.00 «Il cinese dal braccio di ferro». Barvni film. Man Kung Tien. Mignon 16.00 «Laser X — Operazione uomo». Radio 16.00 «Le notti peccaminose di Pietro l’Aretino». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Predavanja Kmečke zveze Kmečka zveza priredi vrsto predavanj o temi: «Kaj moramo vedeti o davkih» ki jih bo imel dr. Stanislav Oblak po tem razporedu: jutri, 22. t.m., ob 19. uri v prostorih stare občine v Dolini: v četrtek, 23. t.m., ob 19. uri v prostorih srenjske hiše v Boljuncu. Vabimo k številni udeležbi. Tajništvo Kmečke zveze Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Trst vabi na 21. redni občni zbor, ki bo jutri, 22. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, U. Ceppa 9/H-Prosimo člane, naj prinesejo s seboj izkaznico za poravnavo članarine. Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità 4 razstavlja slikar Renato Trevisan. Razstava bo odprta do 25. januarja. V umetnostni galeriji «Tribbio» razstava olj, temper in akvarelov slikarja Alfreda Serianija. V umetnostni galeriji Tergeste (Bat-tistijeva ulica 23) razstavlja svoja najnovejša dela slikar Alessandro Purga. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX settembre 4; Alla Maddalena, UL dellTs-tria 35. Prispevki Ob 2. obletnici smrti Ivane Malalan daruje Neva Ferjančič 3000 li1 za Glasbeno matico. URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 648,— Funt šterling 1525,50 švicarski Irank 253,25 Francoski frank 147,30 Nemška marka 271,90 Avstrijski šiling 38,05 Dinar: debeli 37,— drobni 37,— MENJALNICA vseh tujih valut Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi sin, mož, oče, nono in brat JOSIP VERGINELLA Pogreb dragega pokojnika bo danes, 21. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Gabrovec 35, na proseško pokopališče. Žalujoči: žena Kristina, mati, hčerki Marija in Svetka, zeta Gianni in Marjan, sestri z družinama, vnuka Francesco in Davide ter drugo sorodstvo Gabrovec, 21. januarja 1975 GORIŠKI DNEVNIK ' 21. januarja 1975 V NEDELJO V NABREŽINI Uspela krstna uprizoritev Portatore igre «Kacavat» Ve* aplavzov tudi pri odprti sceni - V nedeljo ponovitev V nedeljo smo v obnovljeni dvorani SPD Igo Gruden v Nabrežini Siedali krstno uprizoritev igre Kacavat domačina Franca Pertota. Premajhna dvorana je bila nabito Polna, tako da se je moral marsi-ad° vrniti domov s tolažbo, da si ?? ’Sro^ ogledal prihodnjo nedeljo. Med občinstvom smo opazili avtorja. Franca Pertota, kontovelskega Pisatelja narečnih burk Lojzeta Ci-jaka, poslanca Albina Škerka, do-rnacega župnika Rejca in ravnate-a.0 .srednje šole Igo Gruden, g. Antoninijevo. Občinstvo je pazljivo in z zanimanjem sledilo zgodbi Botegarjeve . ePae, ki se po prigovarjanju staršev odloči, da se bo poročila s PPotom, čigar sramežljivost in ne-rodnost sta jo prej odbijali. Ven-P1. antično spozna, da je prav na-edila, ko se je odločila zanj, kajti a njegovo sramežljivostjo se je , .rival dober in zdrav kmečki fant, 1 se ne ustraši trdega dela, zave-.®n Slovenec, ki se bo vedno bo-„ za lo. da bo naša zemlja ostala v naših rokah. Najtežjo vlogo, Botegarjevega Pje-in à i.e zaigral z vso pristnostjo šaljivostjo Stanko Devetak, ki J izzval med občinstvom največ °Dre volje, predvsem v zahtevnem Prologu, potem pa še z zbadljivka-i na račun žene Tonce. Tonco je i Potrebno preudarnostjo poda-Majda Terčon. Hčer Pepco je simpatično zaigrala Tamara Caba-, • njena vloga pa bi morda zah- aia tu pa tam malo več tempe-p Topnosti. Tudi Tinče Martina mhna je bil dober, ne bi škodi-Pa, da bi bil v začetku nekoliko „ J. neroden in sramežljiv. Mlade-? m nadarjenega Iva Terčona, ki i ^ravno in skoraj brezhibno za-grai vlogo Ninita Kovačevega, Tin-h_ veSa tekmeca v ljubezni, je tre-. Posebno pohvaliti. Najbolj pri-r- ua. in sproščena je bila mala ka pr6!3 Caflarija v vlogi paglavč-Igra vseh pa je bila Polena preveč statično. dn™iC-mstY° ie i3110 z igro zelo za-rei. Jn.° in je nagradilo igralce in ie ...rJa z dolgim ploskanjem. Več Nava °- aPlavzov pri odprti sceni. Dri pa ni hotelo ponehati nasini - v?nern Prizoru, ko so vsi za nei sknnno z vaškimi fanti, nanici -:rnno Nabrežini. Pesem je žiral 3 ln.uglasbil avtor sam, aran-tudi iu3 P ie ig° Radovič, ki je niko C>0rcelc spremljal na harmo- ki^!? l'e režiral Lucijan Terčon, kušen;3 cZa seboi ^ več takih iz-lotneeà t>Cena ie skupinsko delo ce-slikar n ansambla, pomagal pa je Carlo Zaccardi. Obnovitvena dela na Gradu sv. Justa svet je soglasno sprejel tudi predlog za nakup okvirjev za novo filmsko platno na grajskem dvorišču, ki naj bi omogočilo predvajanje filmov vseh velikosti. Kar zadeva letne predstave «Luči in zvoki» v parku Miramarskega gradu, bo Avtonomna letoviščarska ustanova nabavila nov, širši montažni oder. Upravni svet je v nadaljevanju svoje seje razpravljal tudi o programu letošnjih poletnih predstav. Upravni mtovišča svet tržaške Avtonomne je nr 5rsk.e in turistične ustanove nimiv zadnji seji spre'jel za- na dei?r°®ram za razna obnovitve-Gledp na Gra staja več. To mestece je bilo glavno mesto istoimenske pokrajine, ki so ga ameriška letala zravnala z zemljo. Še tedaj, ko je mesto gorelo od napalmskih bomb in ko se je zemlja tresla od strahotnih eskplo-zij, tudi do sedemtonskih bomb, Sam Nua ni prenehalo biti «srce» laoške revolucije, laoške osvobo-di Ine vojne. Brez prekinitve so voditelji Patet Lao preko radia pošiljali svojim enotam, bojiščem in zaledju navodila, kako in kaj. Zrak v Sam Nua je svež planinski zrak. Tu na severu te dežele se gore vzpenjajo tudi nad 2000 metrov visoko. Ko nas je pot pripeljala iz dolgega kanjona, se je pred nami raztegnila široka dolina, porasla z nizko travo. Vse okoli doline pa se vzpenjajo gore z nizkim a gostim rastlinstvom. Naselje Sam Nua, ki je pravzaprav novi Sam Nua, ker je bilo staro mesto uničeno, je glavni sedež centralnega komiteja Neo Lao haksata, oziroma Patriotske fronte Laosa. To mestece je nastalo tako rekoč čez noč. Res, le njegovo jedro, toda čez noč. Nastalo je nekoliko stran od prejšnjega Sam Nua, katerega ruševine že prerašča šča-vje. Smo pač v Aziji, kjer se priroda naglo razrašča. Tu, v tem goratem začasnem in zasilnem glavnem mestu je dejansko srce in glava vse dežele. Tu je vojaško poveljstvo osvobodilne fronte, tu so tisti, ki vodijo vojsko, vojno in tudi administrativno plat dežele. Sicer dežele še v boju, vendar pa že tri četrtine osvobojene dežele. In v tem smislu je tu tudi vse organizirano. Če je dežela v borbi in v vojni, je v borbi tudi njeno glavno mesto, vedno pripravljeno za vsak primer. Izkušnje so strahotne, zato so previdnostni ukrepi temu primerni. Na znak nevarnosti, v primeru letalskega napada, vse, kar je živega, v trenutku izgine v podzemeljska zaklonišča. Če so na površini lesene zgradbe in zgradbe iz protja, je pod zemljo iz kamna. In kar delavec, uradnik in funkcionar ne moreta več delati na vrhu, nadaljujeta pod zemljo, kjer jim je na voljo vse, kot na površju, saj je pod zemljo napeljana e-lektrična napeljava, poskrbljeno je zračenje, pod zemljo je speljana voda, pa tudi razne druge komunikacije. Laoški «bunkerji» v času najbolj surove letalske vojne, ki jo je doživela ta dežela, so omogočili, da se je laoško gibanje «prilagodilo» drugemu življenjskemu okolju. Gre tudi za velikanske prirodne podzemeljske jame, kakršna je na primer Postojnska jama. V eni teh jam nastopa tudi laško nacionalno gledališče, ki je včasih imelo tudi do 3000 gledalcev. Tu je bil v jami kongres patriotične fronte. V takih jamah se vršijo seminarji, politični in vojaški tečaji, množični mitingi, velika zborovanja. Pod debelimi svodi iz kamna so delavnice za popravljanje orožja, delavnice rekli bi že tovarne za šivanje uniform in oblek, tu so kuhinje in pekarne, pa tudi bolnišnice ali vsaj ambulante za ranjence, za bolnike. Globoko pod stenami je tiskarna, ob njej je tudi uredništvo lista, tu je oddajna radijska postaja, ki oddaja po več ur na dan. Tu so tako-imenovani vojaški radijski «punk-ti», tu so teleprinterji. Tu, v tem varnem podzemlju, globoko pod goro so tudi trgovine. Res da niso to bogati magacini in veleblagovnice bogatih dežel, ki se razvijajo v miru. Pač pa so tu skromne in tudi skromno založene prodajalne, kjer pa najdeš marsikaj od tekstila do galanterije, posode, celo kovinsko orodje, pa tudi milo, kolonjsko vodo in še kaj podobnega, kar napravi življenje prijetnejše ali vsaj bolj znosno. O tej deželi, ki je že toliko let v vojni, se bolj malo govori. In tudi pred leti, ko je bil Laos bolj aktualen, se ni o njem toliko govorilo o Vietnamu in o sosedni Kambodži. In vendar je tudi Laos doživljal svoje strahote in piseli svojo junaško zgodovino. Po računih, ki so jih izdelali v vrhovih Patet Laa so Američani odvrgli na kvadratni kilometer osvobojenega o-zemlja najmanj osem ton bomb. Pravijo, da j: padlo doslej na Laos za dve toni bomb na prebivalca. V prvih treh letih Nixonovega mandata in sicer od leta 1969 do 1971 so ameriška letala odvrgla na Laos okoli tri milijone ton bomb. Ameriški senator Young je 2. aprila 1970 med drugim rekel: «V zadnjih mesecih smo na Laos odvrgli več bomb kot na vso Nemčijo med drugo svetovno vojno». Ne bomo mogli nikoli preveriti številk, dejstvo pa je, da spada tudi Laos, podobno kot Vietnam, med najbolj bombardirana zemljepisna področja na svetu. In če smo prej rekli, da v Sam Nuu ob prvem a-larmu ljudje izberejo varnejše zaklonišče, ne velja to za ves Laos, kajti v Laosu je bilo porušenih in požganih okoli 7000 vasi in naselij, praktično vsi mestni in vaški centri razen uradne prestolnice Luang Prabanga in Vientjana. Vse je bilo zrušeno do tal, kajti «vojaško najmočnejša sila na svetu se je z vsem svojim besom vrgla na najmanjšo in najmanj razvito deželo v Aziji», kot je rei;»! eden izmed voditeljev Patet Laa Kam-faj Razmi, ki je dodal tudi naslednje: «Po tej največji sramoti v zgodovini sodobne civilizacije pa se je zgodil čudež: mi, laoško ljudstvo smo vendarle obstali, zmagali!». V teh dneh, ko vsi tarnajo nad pomanjkanjem snega, so take slike kar čudne. Prihajajo pa z Durmitorja, kjer je snega kar precej n»......................... NEDAVNO SO SE V BUDIMPEŠTI SESTALI NA ENOLETNI OBRAČUN Načrtno delo kancerologov in vzhodnoevropskih dežel Da bi dela ne «duplirali», so si ga razdelili, hkrati pa se med seboj obveščajo in sestajajo za izmenjavo izkušenj - Velikanski center v Moskvi pred dograditvijo BUDIMPEŠTA, januarja — Pred časom se je v Firencah v Italiji sestalo več tisoč medicinskih strokovnjakov iz vseh delov sveta, da bi dalo obračun, kaj je medicinska znanost doslej storila in koliko je uspela v borbi proti raku. Hkrati je bilo tudi sklenjeno, kako naj se usmeri nadaljnja dejavnost v borbi proti tej bolezni. Pred dnevi pa so imeli v madžarskem glavnem mestu ciklus predavanj in razprav, ki potrjujejo zavzetost strokovnjakov iz dežel - članic SEV o tem, da je treba to bolezen «napasti frontalno a organizirano». Najstrašnejša bolezen naše dobe je torej objekt koncentričnega, sistematičnega, načrtnega napada, da bi bil učinek čim večji. Pravzaprav so se že pred obilnim letom predstavniki držav članic SEV dogovorili o skupnih raziskovalnih delih, v zvezi s tem so podpisali tudi poseben sporazum in sedanje raz prave so bile praktično obračun prvega leta tega sistematičnega raziskovalnega dela na onem področju. In če smo prej rekli, da so se pred meseci sestali v Firencah strokovnjaki vsega sveta, da bi napravili obračun, kaj se je doslej na tem področju doseglo, moremo reči, da je moskovski sporazum o načrtnem raziskovanju te najhujše bolezni na svetu dejansko «prva skupna akcija dežel SEV na zdravstvenem področju» in hkrati tudi prva skupna in hkrati sistematična akcija na zadevnem področju v svetovnem merilu. Države članice SEV so vsaka zase prevzele nase tisti del skupnih nalog, za katere so po dosedanjih rezultatih in izkušnjah v borbi proti raku še najbolj usposobljene. Da pa ne bo pomote, dežele SEV se s tem ne cepijo od ostalega sveta, se ne izmikajo svojim nalogam v okviru svetovne borbe proti raku. Nasprotno, kongres kancerologov v Firencah je dokazal prav nasprotno. Toda dežele članice SEV s tem svojim načrtom skušajo svoje napore preusmeriti v bolj učinkovito dejavnost, da bi povečale svoj delež v splošnih rezultatih v borbi pro ti tei bolezni. S tem praktično le dopolnjujejo to, kar se glede tega na svetu dela, le da je to delo bolj sistematično, bolj smotrno in zato lahko bolj učinkovito. V delu teh programov, v razdelitvi skupnega dela sodelujejo tudi jugoslovanski znanstveni inštituti, ki se ukvarjajo z borbo proti raku. Po že omenjenem lanskem dogovoru, ki je bil sklenjen v Moskvi, s j je raziskovalno delo razčlenilo na posamezne inštitute in dežele. Češkoslovaška je na primer prevzela nase področje virusnih raziskovanj. Znano je, da so v nekaterih vrstah rakastih obolenj skoraj že z gotovostjo dognali, da je povzročitelj bolezni virus. Ta del raziskovanj torej pripada češkoslovaški medicinski znanosti. Sovjetska zveza, se ukvarja s splošnim organiziranjem borbe proti raku ter s proučevanjem kemijskih sredstev za borbo proti tej bolezni. Tudi v Firencah smo pred nedavnim zvedeli, da je trenutno na voljo medicini nekaj o-dličnih preparatov, ki bolezen vsaj blokirajo, njen razvoj ustavijo ali vsaj zavrejo. Poljska medicina se je opredelila za terapijo žarčenja. Tako imenovane «kobaltove bombe» so v rabi že nekaj let in so doslej dale v nekaterih primerih odlične rezultate. Poljska je torej prevzela nase ta del raziskovanja na področju zdravljenja rakastih obolenj. Vzhodna Nemčija oziro-mo Nemška demokratična republika je prevzela nase nalogo diagnostike raka. Medicinska znanost že nekaj let poudarja, da je pravočasna, vsekakor zgodnja diagnoza raka osnovni pogoj za o-zdravitev. če je medicina dosegla nekaj rezultatov na tem področju, jih je dosegla prav na ta način, saj je znano da se nekatere vrste raka ozdravljive tudi do 80 odstotkov, če jih pravočasno odkrijejo. V splošnem pa je rak «za 35 odstotkov ozdravljiv», kot smo zvedeli v Firencah. Madžarska je tudi prevzela nase del načrta, del se prav tako omejuje na preizkušanje kemijskih sredstev, to se pravi na nreizkušanje zdravil, ki blažijo ali zavirajo bolezen, v kolikor Je ne celo blokirajo. Osnovni cilj takšne razdelitve dela je v tem, da se raziskovalni napori ne bi ponavljali, da bi se v različnih krajih ne delalo eno in isto, s čimer bi se dragocene energije izgubljale s tako imenovanim dupliranjem ali dvojnim delom. Na drugi strani gre tudi za varčevanje s časom in sredstvi. Posebno v nekaterih deželah je to zelo pomembno, kajti znano je, da se v te namene dajejo velikanska sredstva. Na nedavnem posvetovanju v Bratislavi so napravili majhen obračun o opravljenem delu in so bile dane nove smernice za tekoče leto, Posvetovanje, ki je bilo v Budimpešti, pa je obravnavalo predvsem teme, ki spadajo v območje madžarske dejavnosti na tem področju. Razpravljali so torej o vplivu zdravil v borbi proti raku. Madžarska farmacevtika je že pred približno dvajsetimi leti vrgla na trg «degranol» in še nekatera druga zdravila, ki so v borbi proti raku dala kar dobre rezultate. Na poslednjem zasedanju v Budimpešti je bilo rečeno, da naj Madžari nadaljujejo na še širšem področju raziskovanja o vplivu zdravil na rakasta obolenja. Direktor onkološ- kega zavoda v Budimpešti dr. Ech-kardt je povedal, da njegov inštitut porabi na leto nič manj kot 40.000 poskusnih živali, seveda predvsem miši in podgan. Drugi zelo pomemben sklep bu-dimpeštanskega zasedanja je bil sklep, da se v Moskvi ustanovi tako imenovana «banka za rak». To je v bistvu skladišče za globoko zamrzovanje, v katerem bodo mogli tudi dolga leta hraniti zanimivejše primere malignih tumorjev in po potrebi pošiljati posamezne preparate kakemu inštitutu na podrobnejše analize. To bo e-dinstvena inštitucija na svetu in bo delovala pri novem gigantskem zavodu za borbo proti raku, ki ga dograjujejo v Moskvi in za katerega so porabili okoli 500 milijard lir v naši valuti. Napori dežel SEV so doslej imeli vsaj ta rezultat, da v deželah vzhodne Evrope znanstveniki in preprost državljan z vedno večjim optimizmom gledajo v bodočnost, v možnost rešitve človeštva pred to tako strahotno boleznijo, ki tako neusmiljeno mori po vsem svetu. niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]||||ll|l|I1|||llmm„lll|llimi|llll||l||||im||||m|I||||||||||i||||||||||||||| Geotermična centrala na vulkanskem otoku iiiiiiiiiiiiHiifiiiiniiiiiiiiiiiiinmiiiHiiiiiiiiiiuivfnTTmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiuitiitia Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imeli boste vso podporo svojih predstojnikov. Ne sodite prestrogo nekega družinskega člana. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sprejeti boste morali odločitev v zvezi s sporom, ki ograža vaš finančni položaj. Srečne ure v teku večera. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Uporabite nekatere odlične ideje svojih sodelavcev. Pozabili boste na krivico, ki vam je bila storjena. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: i. Rim, 3. Lokve, 7. potica, 13. A.V., 14. Piran, 15. karotin, 16. KOSOVEL, 18. garati, 19. Alah. 20. roditi. 21. V.A., 22. eter, 23. seliti, 24 per, 25. brat, 26. močiti, 27. teta, 28. ran, 29. bolani, 30. Tito, 31. ar, 32. Marina, 33. jare, 35. malini, 36. Kobarid. 38. kmetije 40. Solon. 41. ve, 42. OPČINE. 43. Moser, NAVPIČNO: 1. raki, 2. Ivo, 3. livar, 4. oreh, 5. kal, 6. V.N., 7. pariti, 8. orati, 9. Toti, 10. iti, 11. C.I., 12. Ankara, 14. POLET, 15. kaditi, 17. Satan, 18. golina, 20. Rečani, 21. veto, 22. erar, 23. soline, 24. Peter, 25. Bratko, 26. morije. 27. tiran, 29. balin, 30. TABOR, 32. mati, 33. jole, 34. eden, 35. meč, 36. kos, 37. Iva, 39. M.P., 40. so. RAK (od 22.6. do 22.7.) Postavite se po robu brezbrižnosti, ki bi utegnila spraviti v nevarnost zaključek nekega posla. Ljubosumnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan je ugoden za vse, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki zahtevajo metodičnost. Lepi načrti. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Zadovoljite se tudi z manj pomembnim položajem. Ne vznemirjajte se zaradi hladnega zadržanja nekoga. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Podpora od strani neke vplivne osebnosti bo kmalu rodila ugodne rezultate. Na pot boste šli. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Povrnjen vam bo denar, ki ste ga nekomu posodili. Zadoščenje z ljubljeno osebo. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Bodite zadržani, če hočete uspešno rešiti finančno vprašanje. Zelo vas bodo upoštevali. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Postavite si temelje za bodočnost. Ne bodite preveč občutljivi in ljubosumni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaša poslovna srečanja in razgovori, vam ne bodo dali ustreznih rezultatov. Razumevanje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Premagati boste morali nekatere finančne težave. Rešili boste delikatno družinsko vprašanje. MOSKVA, 20. — Ukrajinski in leningrajski strokovnjaki so izdelali načrt za električno centralo, ki bo izkoriščala zemeljsko toploto. Gre za prvi sovjetski poskus geo-termične centrale. Centralo nameravajo graditi na Kamčatki in sicer ob Avačinskem vulkanu. Seveda ne bodo centrale postavili na samem vrhu vulkana, poleg njegovega žrela in sicer iz enostavnih varnostnih razlogov, pač pa jo bodo zgradili nižje, od koder bodo zvrtali 3300 m globok tunel, kjer po računih znanstvenikov temperatura doseže že 600 stopinj C. Na obronkih vulkana nameravajo pravzaprav izvrtati dva tovrstna predora in več večjih «komor». V predore bodo dovajali vodo, ki se bo tu v dotiku z razžarjeno maso, morda že magmo, spremenila v paro, ki bo po drugem kanalu uhajala in poganjala turbino z zmoglivostjo 3000 kW. Nova centrala bi naj dobavljala električno energijo Petropavlovsku in sicer na eni strani njegovi industriji na drugi strani pa njegovi toplarni, ki dobavlja vročo vodo za ogrevanje vsemu mestu. Sovjetski strokovnjaki menijo, da se geotermične centrale ne gradijo lahko le v neposredni bližini vulkanov, pač pa praktično povsod, kjer je zemeljska skorja porozna. V Sovjetski zvezi, pravijo, je takih krajev več, saj so že nekajkrat ugotovili, da so že pri globini 3.000 do 5.000 metrov naleteli od 150 do 200 stopinj C, kar je na neki način že zadostna temperatura za tovrstno rabo. Vrhu tega se v poroznih terenih laže pride do tolikšnih globin. Prednost teh central je v tem, da se njihova dejavnost lahko nadaljuje v nedogled, z druge strani pa ne povzročajo niti najmanjšega problema glede onesnaževanja zraka in okolice, kar se ne more reči za druge termične centrale. Jekleni otok na Kaspijskem morju MOSKVA, 20. - «Neftjanje Kamni» je svojevrstno mesto. Pravzaprav ni to nikakršno mesto, pač pa «gozd» vrtalnih stolpov in jeklenih cest in stez, ki jih povezujejo. Neftjanje Kamni je velik «o- tok» na Kaspijskem morju. Začel je nastajati pred 25 leti, ko so tu odkrili v globinah pod vodo naftna ležišča. Od obale do «otoka» vodi kakih 100 km mostišča, od stolpa do stolpa, od centrale do centrale pa vodijo druge ceste in steze, tako da ves «otok» prereza mreža cest in stez, ki je dolga 300 km. Umetni «otok» naftnih stolpov na Kaspijskem morju daje na leto 12 milijonov ton «črnega zlata». Sovjetske oblasti nadaljujejo z raziskovanjem in eksploatacijo tega bogastva tudi zato, ker je nafta iz tega ležišča izredno dobra, hkrati pa za 25 in celo za 50 odst. cenejša kot nafta iz sibirskih vrelcev. Na umetnem otoku ali bolje na umetnem otočju sredi Kaspijsgeba morja so za naftaše odprli tudi nekaj trgovin, javnih lokalov in stanovanj posebno za tiste, ki morajo prebiti na otoku več kot znaša običajni delovni umik. Razprave ob Fordovih izjavah Z jedrsko energijo ne smemo preveč hiteti NEW YORK, 20. — Sedaj, ko je energetski problem tako pereč, da se s tem vprašanjem začenjajo ukvarjati vsi, pa naj so za to poklicani ali ne, je logično, da človek prisluhne predvsem tistim, ki se na vprašanje spoznajo, to se pravi ali tezam znanstvenikov ali tezam politikov, kajti prav njihovi sklepi so pogosto odločilni, v katero smer se bo ta ali ona zadevna dejavnost usmerila. V ZDA sta se glede jedrske sile kot energetskega vira ustvarili dve struji. V mislih imamo tiste, ki zagovarjajo tezo, da naj bi se v vsej naglici vrgli na gradnjo jedrskih central, in tisto strujo, ki opozarja, da naj bi bilo človeštvo glede tega previdno. Sam predsednik Gerald Ford je pred dnevi v svoji poslanici rekel, da naj bi se dežela opredelila za jedrske centrale, kajti v tem da je ena izmed rešitev iz sedanjih težav in rešitev tudi za bodočnost. V sredo je Gerald Ford refc*) med drugim, da bo treba pospešiti a-meriške načrte za gradnjo jedrskih central do tolikšne mere, da bo čez deset let v ZDA v obratovanju vsaj 200 jedrskih e-lektričnih central, kar pomeni, da jih bo tedaj štirikrat več kot jih je danes. V dneh po tej predsednikovi «napovedi» je prišlo v ameriških znanstvenih krogih do polemike, celo do ostrih izpadov. Tu je bil govor predvsem o tem, ali je sploh u-mestno pognati se v to smer. Najprej so se proti tem Fordovim tezam ter proti tistim, ki te teze zagovarjajo, opredelili znanstveniki iz ameriške organizacije «Union of Concerned Scientist», to se pravi tiste organizacije, ki je povezana z ameriško organizacijo, ki zagovarja interese ameriškega državljana na vseh področjih in ki jo vodi Ralph Nader. Ta organizacija zbira v svojih vrstah tudi znanstvenike, ki niso pripravljeni vsakokrat prikimati sklepom Bele hiše. V dokumentu, ki so ga izdali strokovnjaki te organizacije, je med drugim rečeno tudi naslednje: «SmatramOj da je treba večje število problemov, povezanih z javno varnostjo in javnim zdravjem, prej rešiti, preden bi se lotili gradnje jedrskih energetskih generatorjev v ZDA». Morda se zdi ta odstavek nekoliko «v zamudi», ko vendar vemo, da je v ZDA že 55 večjih in manjših jedrskih električnih central, toda že omenjeni znanstveniki, kot znanstveniki in kot državljani velike dežele, niso in «ne moremo biti v nasprotju z razvojnimi programi svoje dežele, ki obsegajo tudi programe za razvoj energetskih virov, vendar pa hkrati poudarjamo, da jie sedaj človek kljub svojim izrednim tehničnim rezultatom, še vedno nebogljen nasproti sili, ki jo sam z jedrskimi eksplozijami ustvarja.» Človeštvo, menijo ti znanstve-mki, še nima na voljo zadostnih varnostnih sredstev, da bi se preveč igračkalo s tolikšno silo. Pri tem še posebej opozarjajo na preveliko naglico na tem področju, ko se bodo jedrske centrale gradile «v serijah», kot to nekateri zahtevajo. Pri tem velja dodati tem znanstvenikom v dobro še vest, ki se je razširila že pred kakim mesecem, da so ameriški atomisti nemočni pred nekaterimi problemi, ki jim ne morejo do živega. Gre namreč za tako imenovano «uhajanje» jedrskih žarkov, oziroma za tako imenovano «puščanje», ki da ga ne morejo ustaviti. Povsem drugačno pa je mnenje druge struje. Skupina 34 znanstvenikov, med katerimi pa je komaj 11 jedrskih fizikov, pa vztraja pri tem, da bi se morale ZDA brez predsodkov opredeliti za gradnjo jedrskih central, kajti edino te da bodo deželi zagotovile dovolj energije. Pravzaprav, pravijo, ZDA nimajo druge rešitve, druge izbire. Ti znanstveniki sicer priznavajo, da so jedrske centrale nevarne, vendar menijo, da je pozitivna plat te rešitve vendarle pomembnejša od njene negativne plati'. Potemtakem tvegajmo, me. nijo ti. TOREK, 21. JANUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Velike dobe gledališča 12.55 Črnobelo 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nameškega jezika 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: Profesor Glott 17.45 Program za mladino — Risani film «Pazi nase!» 17.55 Lionellovo gledališče 18.45 Poljudna znanost: obiskovanje muzejev 19.15 Nabožna oddaja, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Diagnoza: NIZEK UDAREC V tretji epizodi oddaje «Diagnoza» bo govor o boksarju. Po nekem neuspelem srečanju, ko ga je nasprotnik spravil na tla s k.o., je moral boksar k zdravniku zaradi epileptičnega napada. Toda analize govore, da je v možganih vse v redu. Zdravnik pa vendarle opazi neko posebnost, boksar mu nam-reč pove. da zadnje čase neverjetno veliko poje. Potem ko ga je podvrgel zapletenim analizam, zdravnik s svojimi sodelavci ugotovi vzroke bolezni. Toda le kirurški poseg lahko da dokončen odgovor na vprašanje, kaj boksarja tare. Vei o tem nocoj 21.45 WILHELM FURTWAENGLER 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Poskusna oddaja za gluhoneme 18.45 športni dnevnik 19.00 JACK LONDON: PRIGODA VELIKEGA SEVERA 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Zgodovina sindikalne enotnosti Današnje tretje nadaljevanje nosi naslov «Korakati ločeni» To je bilo pravzaprav geslo, ki ga je dal nekoč generalni tajnik CISL Giulio Pastore, ki je rekel, da naj «sindikati bi ločeno napredovali, vendar združeni udarili». Današnje nadaljevanje bo govorilo o nekaterih zamudah v italijanskem sindikalnem življenju, zamudah v odnosu na probleme, ki jih je rodil zelo nagel industrijski razvoj. Jazzovski koncert 22.00 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00 TV šola: Naš planet, Srbohrvaščina, zadnji dnevi Minosa itd 17.30 Smučate s Karlom Schranzem 17.45 Andersen: DEKLICA Z VŽIGALICAMI 18.00 Obzornik 18.15 NIKOGAR NI DOMA — film za otroke 18.25 Avtomobil skozi kamero 18.45 Mozaik 18.50 Ne prezrite: ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA NA RAVNAH 19.30 DNEVNIK 20.05 DIAGONALE V ciklusu diagonal, ki jih ljubljanska TV letos znova pričenja, pridejo danes na program štirje aktualni prispevki: Koroški Slovenci so že nekaj časa v ospredju dia'oga med Avstrijo in Jugoslavijo. Današnja oddaja bo skušala pojasniti nekatere probleme koroških Slovencev, oziroma povedati kaj se z njimi dogaja še posebej v zadnjih časih. Drugi prispevek govori o odpadkih in o vrednosti, ki jih ti še predstavljajo in ki jih «malomarnost» meče na smetišče. Prispevek obravnava možnosti tako imenovane reciklacije, torej možnosti, ki jih z odmetavanjem vsega zanemarjajo. Tretji prispevek govori o dolgoročnem razvoju celjske regije, četrti pa bo govoril o uveljavljanju temeljnih organizacij združenega dela v železarni štore 21.05 A. Ivanov: SENCE IZGINJAJO OPOLDNE — nadaljevanka 22.15 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK 20.30 Walter brani Sarajevo — dramska nadaljevanka 21.20 Bonanza — serijski film 22.10 HARLEM — dokumentarna oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Pratika; 12.50 Klavirska glasba: 13.30 Glasba po željah; 21.15 M. Cancogni: «La vicina»; 22.10 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila: 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Ka- s sss« morni koncert; 19.00 Poje Daniel Boone; 19.10 Ustvarjalec pred mikrofonom: 19.20 Pravljice in pesmi; 20.00 šport: 20.35 Mozartova Čarobna piščal: 21.45 Nežno in tiho. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.30 Zbori in 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vorni spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, baleti; 11.15 Melodije; 12.00 Glas- J,9;®0 P„0^?eil®;, '5,50 Na današnji ba po željah; 14.00 Jugoslavija v 9.05’ Za 'šolark “tente^^te hotel postati slaven; 9.30 Mali vokalni ansambli; 10.15 Promenadni koncert; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 dr. Primož Schauer: Interseron, zdravilo prihodnosti; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Zveneča imena; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Milana Ferleža in Bojana Adamiča; 19.50 Lahko svetu; 14.40 Pismo iz Bologne: 15.30 Ansambel Ricchi e poveri: 16.45 Poje Eleonora Jankovič. 18.00 Izložba hitov; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisan glasbeni spored; 21.00 Aktualnosti; 21.20 Jazz; 22.00 Sta ra in nova jugoslovanska glasba; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15 00. 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji: Pilat; 11.35 noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v Izbran spored; 12.10 Četrti pro- pesmi; 20.30 Radijska igra - Migrami 14.05 Drugi zvok; 14.40 klos Gyàrfàs: Strah in trepet: Radijska nadaljevanka: 15.10 Pro- 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Con- gram za mladino: 16.00 Sončnica; 19.30 Operni koncert; 20.20 Ponovno na sporedu z Modugnom; certo grosso; 23.05 Literarni nokturno - Camus: Gost; 23.15 Popevke. ...........................................................................................................im.......................... ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Ko je bila še vrvica gotova, sta opico privezala k vratom pred kolibo in jo izpustila. Ker je živalca mislila, da je zdaj prosta, se je divje zagnala proč, a ovratnica in vrvica sta dobro vzdržali pritisk. Opico je sunek vrgel nazaj, da se je prekucnila in povaljala po tleh. Potem se je še nekajkrat poizkusila osvoboditi vezi in se nazadnje utrujena umirila. Zanimanje za lepo živalco ju je tako zelo premotilo, da sta pozabila celo na izdelovanje novega splava. Pri njej sta preče-pela ves dopoldan, jo opazovala, ji prinašala razne sadeže, ki sta jih iztaknila v bližini, in jo nazadnje le pregovorila, da jih je pokusila. To ju je navdalo s še večjim veseljem. Zdaj sta vedela, da jo bosta mogla tudi prehraniti. Sele ko sta postala že prav pošteno lačna, sta se zavedela, da ne smeta tako tratiti dragocenega časa. Pripravila sta kosilo zase in za Kunija, ki se ni mogel ločiti od opice, in se nato pričela posvetovati, kako bi zgradila splav. Palisandrovina, iz katere sta napravila kolibo, je bila pretrda za vozilo, ki sta ga potrebovala, v bližini pa boljšega lesa nista opazila. SPORT SPORT SPORT NOGOMET V ZADNJEM KOLU ZIMSKEGA DELA PRVENSTVA PRVE MINUTE IGRE USPEŠNE ZA TRIESTINO USODNE PA ZA IGRALCE PORAŽENE PONZIANE Nepravična enajstmetrovka spravila Pro Gori zi o ob zmago v tekmi z Legnagom Triestina — Portogruaro 1:0 (1:0) TRIESTINA: sti r uniana 11 ’ -L)e Luca, Fore* Pitena’ 13 Riva. Zor7MT?GRUARO: Canella (86. min. curcn ■ R®zzar°. Dalle Venezia, Ren-ro rei1’ Rer§amo, Chiarvesio, Mo-non^ c m,in' Rossano), Tronco, Za- non, Sacchi, Gaiotti. Snrf mC: 3' min. Garofalo. S M^'.-Catandella iz Milana, nilra „SI?no napako prostega bra-eola F®ostov je Triestina prišla do ko 7a^ .v zaòetnih udarcih in si ta-V * obe točki. Zanii J1Jminuti iSre se Je branilec ni i0~-- aI v napad po desni stra-Žogo _SCa. iri predložil v sredino. Na ri\: -e Ie Pognal prosti Rencurso-nèvei-w par metrov pred vratarjem letno zgrešil žoga je postala J Adijem kolu zimskega pr-DnJ Va ie V0,Ieči Treviso (že , casom zimski prvak) po a j . 1 zmagi nad drugouvrščeno lp«f,*S* lltrdil svoj položaj na tortICI 'n *ma sedaj kar šest s , Prednosti. Spodrsljaj Adrie-, a ni znai izkoristiti Audace, i„,ereK.a 3e sicer z obrambno dì 0p!>r'Sp' na remi Lignano. Tuie i,i°nZ'ana (sicer nezasluženo) dm*. -nila v Bassanu, kjer niso amacmi zmagali že tri mesece. n ?.ano so dohitele uigrana eki-aa Montebeliune, ki je v gosteh stin a^a*a Sampietrese in Trie-nHr,?’ i® doma s pičlo zmago neP aV!a Bartogruaro. Pordeno-snr» .f8 v prvih 15 minutah igre vil na kolena šibki Thiene, sai Je zdrsnil na rep lestvice, nit if R0V'Ka (prihodnji nasprot-« "anziane) nepričakovano preži» paaeglianese. Pro Gori-ni šla na Rojcah proti Le-tifn-U. B®6*40 remija v drama-je h-i e^mi Rr' izključitve), kjer dneva g*avn* protagonist zahei ^.nadnjem delu lestvice smo dvi» po trel* mesecih po- moštvo'P* Ca°rl’ ki 36 odPravila živil , Uola' ki ja hudo krizo. trenutno pre- jo rLGarofala, ki ni imel težkoč in P°Polno£rmil v mrež0' Zadetek j® ki niso1"3 fPdrezal» noge gostom, domači^208'' reagirali. Vendar tega igra ,niso izkoristili in zato je Na Srplsta'a nekoliko dolgočasna. Pornopi; 0 80 si gostje nekoliko o-Triestin "L zaeeli ogrožati obrambo nji nsn.e: Posebno gibčen je bil sred-Cej Droala • Zanon, ki je delal pre-kolikn ^lavic stoperju De Luci. Ne-(levo tPT.nm?n-ikljiv Pa j® bil Gaiotti Praktični03, katerega je Lucchetta Prostosti0 on®mogočil, ker mu ni dal goli n»iK iSaj ie Gaietti z devetimi drugo 'L° JS1. strelec te skupine. Z bela hni ■301 3e morda Triestina skr-"apad t 2? aredino igrišča kot za lahko skf takt'®ne razporeditve bi Padalca igPa|i’,da je pravega na- £aJiral 1® Goffi. Slednji pa Za drugP n .to na!)ako, da igra bolj tokrat n- ■ Pa zase. Vendar Goffi hi lahto' IIn®3 tovariša, kateremu imparo mryi^a,’1 saj so Garofalo, tožno na ^ iud'. Tosetto igrali pre-Pri TospiiSredlni.'Sričča. Ker smo že nedelip ,,tU' ,vetja omeniti, da ta iz Vendar imnede'’° '8ra vedno slabše, st° v ekio 3- vedno zagotovljeno me-g' reži ser L10 še v odgovorni vlo-gotovo hpiJ3, • a tem mestu bi se 'Pora ipt-o*6 'zhazal Foresti, ki pa 8 ati prostega branilca. Oraziani (66. min. Torresan), Rossi, Magrin, Luisetto. PONZIANA: Magris, Gattonar, Girello, G. Gerin, Bembo, Ravalico, Dalle Crode, Miorandi, Momesso, Lenardon, Meiaco (46. min. Tinuzzi). Strelec: 1. min. Gramola. Sodnik: Filippi iz Milana. Napaka prostega igralca Gerina v prvi minuti igre je glavni vzrok nedeljskega poraza Ponziane, ki je gotovo nezaslužen, saj so po prejetem golu Tržačani praktično napadali 89 minut, vendar brez uspeha. Takoj po začetnem žvižgu se je žoge polastil Geremia in predložil v sredino, Gerin je nehote kratko serviral Magrisu, ker ni opazil, da je zadaj Gramola, kateri je brez o-klevanja spravil usnje v mrežo. Na ta zadetek je Ponziana odločno odgovorila in vratar Bernardi je imel polne roke dela, večkrat pa se je napadalcev Ponziane držala tudi smola. Omeniti bi veljalo, da medtem ko so domačini poslali proti vratom Ponziane le 12 strelov, je Ponziana kar 21-krat klicala na delo Bernardija, ki je bil vedno izredno razpoložljiv, saj je klonil le šest minut pred koncem na strel Mioran-dija, vendar je sodnik gol razveljavil. O tekmi lahko rečemo, da je bila praktično samogovor Ponziane, ki se je predstavila v Bassanu z dvema novostima, Bembo v vlogi «prostega» in mladi Meacco na levem krilu. Slednjega je sicer v nadaljevanju zamenjal lanuzzi. Tudi domačini so igrali v okrnjeni postavi, vendar bolj kot svoji sposobnosti je treba to zmago Bassana pripisati veliki meri sreče, oziroma smoli Ponziane, za katero so srčno navijali tržaški navijači (o krog 200) ki so sledili moštvu v Bassano. B. R. Pro Gorizia — Legnago 1:1 (1:0) PRO GORIZIA: Plesničar, Furlani, Campi (Trevisan), Zoratti, Torninovi, Demeneghetti, Ridolfi, Mi-chelut, Zuttion, Barile. Omizzolo. LEGNAGO: Maschi, Paoli, Tarocco, Ferdoli, Gemo, Camovelli, Fac-cioli, Innocenti, (Veronese, Spam-pato, Saggio, Mestrina. SODNIK: Piemonte iz Milana. STRELCA: v 21. min. p.p. Ridolfi; v 37. min. d.p. Carnovelli (11-me-trovka). V razburljivi tekmi ni Pro Gori-zii v nedeljo uspelo obdržati obeh točk. Gostje iz Legnaga so namreč nekaj minut pred koncem izenačili s strelom iz 11-metrovke. Tekma pa je bila v drugem polčasu zelo napeta in to zaradi živčnosti, ki je vladala med igralci. Zaradi grobe igre je sodnik najprej izključil branilca gostov, nato pa še vratarja Maschija in Omizzola. Ob tej izključitvi je sodnik «zgubil» glavo in je povsem nerazumljivo dosodil gostom 11-metrovko zaradi prekrška Tominovija nad napadalcem Legnaga (ki ga sploh ni bilo), čeprav so po izenačenju gostje igrali z možem manj (za vratarja je šel Mestrina) ni domačinom uspelo prodreti v gosto obrambno mrežo Legnaga. V 20. minuti so Goričani dosegli prednost. Furlani, ki je bil v nedeljo eden najboljših na igrišču, je žogo vodil po levi strani do kazenskega prostora gostov. Tu je žogo podal na desno, kjer je z ostrim strelom Ridolfi premagal do tedaj pazljivega Maschija. V drugem delu srečanja pa je igra degenerirala in to zaradi živčnosti nekaterih igralcev Legnaga, ki so namenoma hoteli vnesti zmedo med domače igralce, da bi to izkoristili za izenačenje. Do tega je res prišlo, pri tem pa jim je pomagal še sodnik, ki je do tedaj odlično vodil tekmo in je najprej izključil branilca gostov, kasneje pa še Omizzola in Maschija. To je seveda pomagalo Legnagu. Da bi se oddolžil gostujoči ekipa zaradi dveh izključitev je sodnik dosodil gostom 11-metrovko zaradi prekrška, ki ga je le on vi.iel. Seveda je bila po izenačenju živčnost v gori-ških vrstah taka, da niso igralci znali več realizirati. P. R. V PROMOCIJSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU » ' Borovi košarkarji premagali ekipo L Barkovlje s 30 točkami razlike V Borovih vrstah je bil najboljši strelec Klobas (30 pik) - Dobra igra Sosiča, Sirka in Ambrožiča Zmagovalec lonjerskega krosa za kolesarje Cotterle PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor — L. Barkovlje 83:53 (40:31) BOR: Sirk 8, Barazzutti 7, Kralj 2. Pertot. Klobas 30, Koren 4, Fabjan 2, Ambrožič 14, Sosič 16, Kraus. LIBERTAS BARKOVLJE: Orlandini 3 Matsching 4, Vidoni, D’Incecco 2, Fabbri 8, De Visentini 10, Meriggio-li 2, Hrovatin 16, Gherzei 3, Pison 5. SODNIKA: Gilleri in Tommasi (Trst) PROSTI METI: Bor 15:28, L1 Barkovlje 11:24. PET OSEBNIH NAPAK: Hrovatin v 16. min. d.p. Zmaga s 30 točkami razlike. Tako so se borovci oddolžili Libertasu iz Barkovelj, ki jim je v prvem delu prvenstva zadal tako grenak in pekoč poraz. Tekma, v kateri so borovci stalno vodili, je bila dokaj zanimiva, kajti v začetku drugega polčasa so borov- ZARADI DVOMLJIVIH SODNIŠKIH UKREPOV V NARREŽINI Izgredi gledalcev bodo drago stali krasovco Pretirana živčnost na tribunah in na igrišču V Margheri bi bili borovci kmalu ob obe točki - Nepopolna Bor in Breg protagonista sobotnega derbija v ženski C ligi Kras — Marghera 1:3 (5:15, 10:15, 15:11, 13:15) KRAS: L. in L Budin, Drasič, Živec, Marušič, Vesnaver, Škrk, Milič in Žerjal. MARGHERA: Gorghetto, Semenzaio, Bettini, Zanucco, Scaggiante, A-von, Carolo, Aggio, Stassera in Le-vorato. Sodniki: Zanotti iz Pordenona, Buggeri ir. Tomizza (oba Trst). Zelo težko je podati komentar o sobotni odbojkarski tekmi C lige Kras - Marghera, ker res ne vem, kje naj začnem in kje naj končam. Pravzaprav so se za Krasove barve negativni dogodki pričeli že v soboto, ko so morali «belordeči» nezaslu- Ulil I lllllkll Hill I III II II II Ulil lili III lili Hilli IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIII miri IIIIIIIII Vinu lil llllllllllllirmiil lili Hill V ITALIJANSKI A-2 UBI Porazen začetek pokopal člane tržaškega Lloyda Flaborea najuspešnejši pod košem "ardon, Gramob^011' Rr'rnon’ Gu‘ 'la, Borsaio, Geremia, Rondine — Lloyd 77:64 (43:25) RONDINE: Flaborea 28, Polzot 4, Ratliff 23, Amadini, Chiarini, Nava, Mascellaro 11, Bartolucci 5, Romano 2, Solfrini. LLOYD ADRIATICO: Brooks 18, Pozzecco 10, Millo 6, Bassi 4, Čepar 2, Bubnich 6, Forza 2, Mene-ghel 12, Chittolina, Jacuzzo 4. Prosti meti: Lloyd 17:18, Rondine 11:16. Pet osebnih napak- Mascellaro. Kot po predvidevanjih, je Lloyd zgubil tudi v Brescii. Tržačane je pokopal predvsem porazen začetek: nasprotniki so namreč s Flaboreo Adriatico t na čelu nizali koš za košem. Lloydu pa ni šlo in ni šlo. V prvem polčasu so namreč pri metu na koš bili točni le malokrat in so zbrali bornih 25 točk. V nadaljevanju so sicer zaigrali nekoliko bolje, vendar jim ni uspe lo dohiteti domačinov. Nekoliko boljše od ostalih pa so zaigrali Brooks, Pozzecco in požrtvovalni Millo, ki se je uspešno boril po košema. Izidi A — 2 lige: Rondine — Lloyd 77:64 Pinti Inox — Maxmobili 77:71 Ausonia — Prandoni 73:71 Jolly — Saclà 65:63 Moretti — Brindisi 64:60 Lestvica po 2. povratnem kolu Jolly 20, Saclà 20, Moretti 14, Maxmobili, Pinti Inox in Rondine 12, Libertas Brindisi 8, Lloyd Adriatico in Ausonia 6, Prandoni 2. Marko »rovi člani n J?.v nedel.io z visoko razliko premagali Libertas iz Barkovelj posnetek te tekme: Léonard Koren (še mladinec) se bori Pri lovljenja odbite žoge KEGLJANJE 25. SVETOVNO PRVENSTVO Miha Smolej na drugem mestu Na 25. jubilejnem evropskem prvenstvu v kegljanju na ledu so se morali tekmovalci preseliti iz Kranjske gore, kjer bi borala biti tekmovanja, na Jesenice, ker se je pričal topiti. Jugoslovanski predstavniki so zabeležili odličen uspeh, saj se je Miha Smolej uvrstil na drugo mesto za zahodnim Nemcem Ritzerjem, medtem ko sta se Bebec in Železnikar uvrstila na peto oziroma šesto mesto. Med italijanskimi kegljači je bil najboljši Boiler, ki je osvojil četrto mesto. Drugouvrščeni Smolej je tokrat imel odlično priložnost, da osvoji naslov najboljšega v Evropi, vendar je v odločilnih trenutkih bil preveč netočen in si zapravil idealno možnost za osvojitev zlate kolajne. V prvenstvu «D» lige (skupina C) v katerem nastopajo Ponziana, Pro Gorizia in Triestina, bodo v sredo, 22. t.m., odigrali dve zaostali tekmi: Audace -Sampietrese in Legnano, ki so jih odgodili v 15. kolu zaradi goste megle. S tem se bo lestvica delno izpopolnila, saj morajo odigrati še dve zaostali tekmi 12. kola in sicer Adrie-se - Thiene in Sampietrese -Bassano. B. R. ženo kloniti sicer solidnemu nasprotniku, končali pa se bodo med tednom, ko bo tehnična disciplinska komisija skoraj gotovo diskvalificirala enega Krasovega odbojkarja in najbrž tudi igrišče. Tak je žalosten obračun sobotnega prvenstvenega srečanja in minilo bo precej časa, preden si bo Kras lahko «zlizal» te rane. Kot je že razvidno iz uvodnega odstavka, se je sobotna športna tekma spremenila v pravo «corrido», ko je prišlo do nešportnih izgredov s strani domače publike, ki se sicer navadno vzorno obnaša. Kaj je vplivalo, da so Krasovi privrženci dobesedno pobesneli? Večina se ni strinjala z vrsto i stano bodril svoje soigralce, ki so v tem delu srečanja dokaj pasivno spremljali neverjeten potek dogodkov. Mirno lahko trdimo, da bi slovenski odbojkarji brez Plesničarja ostali na tem gostovanju brez točk. Ko so borovci z veliko muko le strli odpor domačinov in izenačili na 1:1, so zaigrali kot prerojeni. Otresli so se strahu pred porazom in stopili na igrišče z večjo samozavestjo. V zadnjih dveh setih so prikazali zelo kakovostno odbojko z odličnim blokom in neustavljivim napadom. V tem delu srečanja so se Neubauer in tovariši res oddolžili za medlo igro v uvodnem setu. Po dveh kolib so «plavi» torej še dvomljivih in neposrečenih odločitev ! neporaženi na vrhu lestvice, vendar prvega in drugega sodnika, kar je rodilo najprej oster protest in živčnost, nakar so v dramatičnem končnem delu srečanja mnogim popustili živci in bali smo se, da bo prišlo do najhujšega. K sreči pa je ostalo le pri besedah, za kar nosijo zaslugo nekateri odborniki, ki so mirili duhove. Pa pojdimo po vrsti. Med Kraševimi igralci je v prvem setu vladala velika živčna napetost, na kar je nedvomno vplivalo dejstvo, da so nekateri domači igralci prišli pozno na igrišče. Na začetku drugega seta so si krasovci opomogli in vsilili svojo igro, ko je drugi sodnik neupravičeno pisal Krasu «pozicijsko napako», ker je ob sprejemu servisa zadnje levo krilo (5) stalo pod mrežo, vendar za prvim levim krilom (4). Kapetan Krasa je od glavnega sodnika zahteval, naj preveri položaj, ta pa ni napravil svoje dolžnosti, temveč je na upravičeno vztrajanje Krasovega kapetana še prisodil tehnično napako. Tedaj se je sprožila prva iskra in mnogim je zavrela kri, tako da se je tekma nadaljevala v nenormalnih pogojih. Omenimo naj, da so krasovci isto razvrstitev na igrišču (št. 5 za št. 4 v prvi liniji) še večkrat ponovili in drugi sodnik tega ni več piskal, kar potrjuje, da je bila njegova prvotna odločitev nepravilna. Razburjenost publike se je stopnjevala ob vsaki dvomljivi sodnikovi odločitvi, včasih tudi brez potrebe. V četrtem setu je sodnik s prenagljeno odločitvijo izključil za celo tekmo Vesnaverja, ki je s sicer običajno gesto rok nedolžno protestiral proti sodnikovi odločitvi. Po tekmi je sodnik izjavil, da je bila izključitev koristna, ker so se tako igralci pomirili.. . Za nameček pa je zapisnikar zabeležil na zapisnik, da je bil izključen št. 8 — kapetan Drasič, kar bo povzročilo še naknadne sitnosti. Kmalu zatem so zaradi sodnikove odločitve navijačem popustiili živci in so nekateri hoteli z njim fizično obračunati, kar pa se na srečo ni pripetilo. Kaj naj dostavimo k vsemu temu? Krasova šesterka je imela nesrečen dan, prav tako sta imela sodnika slab dan, to pa ne opravičuje scen, kot smo jim bili priča v soboto. Upajmo, da se je tako nešportno obnašanje pripetilo prvič in zadnjič ter da se bodo znali domači navijači v bodoče vesti bolj kulturno in zrelo. —bs— D LIGA (12:15, Bor — S. Giorgio 3:1 16:14, 15:7, 15:8) BOR: Vodopivec, Kralj, Fučka, Kodrič, Može, Neubauer, Plesničar, Ugrin, Požar in Žerjal. SAN GIORGIO: Ribon, Rigato, Durello, Miele, Favaro, Marton, Za-mengo, Trevisanato. SODNIKA: Calligaro in Zennaro. Pretirana živčnost bi kmalu drago stala borovce. San Giorgio je presenetljivo osvojil prvi set in ob navdušenem navijanju domače publike (preko tristo gledalcev) so bili igralci iz Marghere tik pred zmago tudi v drugem nizu. V vrstah «piavib» je bil Plesničar edini, ki se je z uspehom boril z razigranimi domačini. Poleg tega je nepre- predstavile so se lektiv. kot uigran ko- Obe ekipi se nahajata v kočljivem trenutku, to je v trenutku, ko svoje vrste prenavljata. Na dan stopajo nova imena, rnlade igralke, ki pa svojim starejšim sovrstnicam še niso dorasle. Vidno je predvsem pomanjkanje igralne izkušenosti. K sobotni tekmi pa lahko dodamo še negativno noto, in to je bil sodnik. Če je derbi potekal v znamenju precejšnje nervoze na igrišču, potem nosi za te stvari v glavnem odgovornost sodnik, ki je skušal pred številno publiko s svojimi odločitvami izstopati. Sojenje je bilo vsekakor preostro, odločitve včasih prenagle in nikakor niso spadale na raven ženske C lige. To pa je bila obenem tudi edina negativna nota tega srečanja, ki je publiko in vse oboževMce te športne panoge v glavnem zadovoljilo. bo treba v bodočih nastopih, predvsem pa; na gostovanjih, zaigrati veliko bolj sproščeno, ker se v srečanjih s favoriti napake s sobotne tekme ne smejo več ponoviti. Pravilno je, da borovi fantje čutijo tekmo, pretirana živčnost pa je povsem škodljiva. Mig C LIGA Po derbiju Bor — Breg Mirno lahko trdimo, da je bilo osrednje srečanje sobotnega odbojkarskega zavrtljaja na stadionu «1. maj», kjer sta se pomerili v okviru ženske C lige slovenski ekipi Bora in Brega. Tekma se je končala z zmago tržaških predstavnic: po svoje je bila zelo zanimiva, kot je pač zanimiv in svojstven vsak derbi. Vsaka taka tekma je prava poslastica za publiko, saj ima čisto svojevrstno zgodovino, pozitivne in negativne psihološke učinke na igralke, na vodstvo in seveda na publiko. Tudi v soboto je prihitelo na rob igrišča veliko število navijačev, večinoma so bili to predstavniki Brega, ki so tekmo seveda doživljali po svoje. Velika privlačnost take tekme pa je ponoven dokaz, da je naša odbojka, kljub črnogledim napovedim, še vedno živa in zavzema, pa čeprav v nižjih ligah, še vedno prvenstveno mesto med našimi športnimi panogami. Tekma sama pa je bila zanimiva še iz drugih razlogov. Zaradi odsotnosti nekaterih ključnih igralk v obeh ekipah je srečanje potekalo v znamenju velike negotovosti. Tako Breg kot Bor sta nastopila okrnjena, kar je seveda pripomoglo k dejstvu, da igra ni bila na izrednem tehničnem nivoju. Igralke so skušale to vrzel nadoknaditi z ago-nizmom, kar jim je tudi uspelo. Kljub vsemu pa se je poznalo pomanjkanje nekaterih standardnih i-gralk, kot so Lovrečičeva, Pavleti-čeva in Trenta, ki je nastopila kljub vročini, na eni strani, in pa odsotnost Furlaničeve, Mesesnelove ter Prašljeve na drugi strani. Ti športni pripetljaji pa so tudi obema trenerjema zamešali štrene. Zmaga Tržačank je vsekakor neoporečna. Borovke so znale vtisniti tekmi lasten pečat igre. Znale so po-1 tegorij. Med 42 tekmovalci, ki so se kazati dobro mero agresivnosti, I predstavili na cilju v vasi, je bilo ci zaigrali res lepo in dinamično. I-gra v teh začetnih minutah je bila morda najlepša, odkar Bor nastopa v tem prvenstvu. V teh trenutkih so borovci izrabili prav vse, kar so pridobili na številnih treningih. S Sosičem je ekipa močno pridobila na hitrosti medtem ko je Klobas, skoraj nezgrešljiv. polnil koš nasprotnikov z vseh mogočih pozicij. Sirk pa je v obrambi prestregel nekaj zelo pomembnih žog. Torej: usodni trenutki za libertas Barkovlje so bili prav v začetku drugega polčasa, ko je Bor dosegel 22 točk, Libertas pa samo dve. Po našem mnenju ima Libertas Barkovlje precej zastarelo ekipo z nekaterimi mladimi igralci, ki pa se niso še vključili v skupno igro. Edini, ki je izstopal v vrstah Liber-tasa, je bil Hrovatin, ki je več let uspešno igral pri Italsidru v C ligi. EKR NARAŠČAJNIKI Ricreatori 86:85 Dovgan 2, 17, Slobec, Udovič 12, Bor — (31:37, 77:77) BOR: Mazzucca 5, Mesesnel 2, Trevisan Race 14, Furlan 34. Pegan. Sodnik: Guerin iz Trsta. Prosti meti 12:44. Borovi naraščajniki so v soboto v Dolini želi izredno pomembno zmago roti močni peterki Ricreatorija. Tekma se je končala šele po enem podaljšku in z eno samo točko v korist «plavih». Že to dejstvo jasno kaže, da je bilo srečanje izredno izenačeno, pa čeprav so gostje vodili že z večjo razliko. K borovi zmagi so pripomogli vsi košarkarji, posebno pa se je izkazal Lauro Trevisan, ki je morda odigral svojo najboljšo prvenstveno tekmo. V napadu pa je bil Bruno Furlan res neustavljiv, saj je dosegel kar 34 točk. Tekma pa je pokazala, da je v košarki vsako podcenjevanje izredno škodljivo. Ricreatori je namreč vodil že za 16 točk razlike in to le nekaj minut pred koncem. Tedaj so košarkarji Ricreatorija lagodno začeli igrati. To pa jih je tudi drago stalo. Gancia Kontovei — Lloyd Adriatico 76:48 (40:17) KONTOVEL: K. Starc 27, Regent 2, Ivančič, Kosovel 1, Perini 19, Cule 10, Ban 13, Bukavec 2, Nabergoj 2 in Prašelj. LLOYD: Freschini 2, Pirker 4, Fattorini 8, Boniccioli, Valentini, Delussi 2, Goth, Spreafico 9, Prandi 14, Guar-nieri 7. PROSTI METI: Kontovei 8:22, Lloyd 6:14. PET OSEBNIH NAPAK: Bukavec, čuk in Granieri. Kontovelci so kljub odsotnosti Iva Starca precej prepričljivo premagali Lloyd. Zaradi mokrega igrišča na Kontovelu so morali tekmo odigrati v Nabrežini. Kontovelska ekipa je kmalu razbila nasprotnikovo cono in povedla. Srečanje se je nato odvijalo le v eni smeri. V drugem polčasu je kontovelska obramba nekoliko popus. tila in Tržačani so tako lahko pravili nekaj uspešnih akcij. L S. PRVENSTVO POMLAD POM Delpin Tržič — Dom GO 65:69 (29:25) POM DELPIN: Zoran (k) 36. Lo-renzon 14, Montena, Terzoni 6, Po-ian 4, Comerio, Perco 5, Rossi. DOM: čubej 27, Maligoj. Terčič 12, Figelj, Devetak, Tomažič, Brešan 5, Dornik U. 4, Dornik M. (k) 21. SODNIK: Massa iz Tržiča. PROSTI METI: Dom 5:12, Delpin 7:14. PET OSEBNIH NAPAK: Lorenzon. V soboto so Domovi košarkarji gostovali v Tržiču pri tamkajšnji ekipi DOM Delpin. Svojim navijačem je Dom pripravil lepo presenečenje, saj ni bilo v načrtu, da bi slovenski košarkarji odnesli iz Tržiča cel izkupiček. Zmaga pa je bila vsekakor zaslužena, kajti domovci so tokrat zaigrali ne samo dobro, ampak tudi mirno in preudarno, zlasti v zadnjih minutah, ko niso izgubili živcev in so si tako priborili dragoceno zmago. «Belo-rdeči» so že od vsega začetka zaigrali v velikem slogu: po sedmih minutah igre so že vodili z 11:3. Nasprotniki so si tedaj nekoliko opomogli. tako da so najprej izenačili, nato pa celo povedli in zaključili prvi polčas s štirimi koši prednosti (29:25). če prvi polčas ni bil zelo privlačen zaradi razmeroma nizkega števila košev in številnih napak pri obeh ekipah, je bil drugi del tekme mnogo bolj zanimiv. Domovci so stopili na igrišče odločeni, da zmagajo, toda trdoživi nasprotniki so se jim uspešno zoperstavljali vse do 15. minute drugega polčasa. Tedaj pa se je začel odločilni preokret, ko so domovci z zadnjim naporom prešli z rezultata 59:55 v korist nasprotnikov na 61:6$ v svojo korist. Ta del tekme je bil najbolj zanimiv in domovci so v njem pokazali tudi precej zrelosti, bo so povsem hladnokrvno branili štiri pike prednosti. M. M. Krasovci v napadu v sobotnem srečanju liiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiutuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiinniiHiiiHmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHHni«ii KOLESARSTVO V NEDELJO V LONJERJU Uspel nastop kolesarjev v teku čez drn in strn Zmagovalec Cotterle se je svojih nasprotnikov otresel v zadnjem naletu - Dobro Križmančič, Bonanno, Sosič in Ruzzier Čeprav nekolilco pozno, se je v nedeljo odvijal v Lonjerju na progi okrog vasi tek čez dm in strn, katerega so se udeležili tržaški aktivni in neaktivni kolesarji vseh ka- Stari kolesarjev v teku čez din in strn opaziti najmlajše predstavnike tega napornega športa, pa tudi take, ki se s kolesarstvom ne ukvarjajo več, kot na primer Raimondi, ki je kljub svojim šestdesetim letom prispel deseti na cilj. Razečarali pa so mladi. Precej številno občinstvo se je zbralo v jutranjih urah v vasi in nestrpno čakalo, kako se bodo kolesarji obnašali na zanje precej nenavadnem terenu, ko bodo morali peš preteči šest kilometrov dolgo, nevarno in naporno progo. Rezultat je bil kar dober, saj so se med tekmovanjem ustavili le v sedmih, ostali pa so prispeli na cilj pa čeprav z nekajminutno zamudo. Po startnem žvižgu so se takoj podali na beg bodoči zmagovalec Cotterle, padriški predstavnik Pavel Križmančič, ki je pred leti tekmoval za Bartali Rovis, in lonjerska predstavnika Bonanno ter Ruzzier. Ti so imeli ob koncu prvega kroga nekaj desetin metrov prednosti, medtem ko se je v ozadju skupina razbila na bolj ali manj številne gruče. Pri vzponu preti Katinari je popustil Ruzzier, tako da je trojica složno nadaljevala pot proti Lovcu in nato zavila mimo potoka, ki teče pod vasjo, proti Končnemu cilju. V spustu si je priboril nekaj metrov naskoka Cotterle, ki se udejstvuje tudi kot dolgoprogaš in s svojo izkušenostjo presenetil Križmančiča in Bonanna. . v ozadju pa se je medtem položaj precej spremenil. Do izraza je prišel mladi predstavnik lonjerske Adrie Sosič, ki je presenetil vse svoje nasprotnike in v zadnjih stotinah metrov sam nadaljeval proti cilju, kamor je prispel četrti. Odločilen zanj je bil zadnji vzpon, kjer se odlikuje tudi ko je na svojem železnem konjičku Ruzzier je v zaključku nekoliko popravil svoj položaj in pristal na 8. mestu, četrti član Adrie, ki se je udeležil nedeljskega teka, Karel Bonanno, pa je prispel na cilj devetnajsti. Vrstni red na cilju: 1. Cotterle Maurizio (SCAT) IB’00” 2. Križmančič v istetn času 3. Bonanno 4. Sosič 1’ zaostanka 5. Grasso r25” 6. Ladovaz 1’40’’ 7. Furlan TSO” 8. Ruzzier 1’5S” SMUČANJE ŠPORT SPORT SPORT NA JAHORINi IN V KI1ZBUHELU 21. januarja 1975 Prollova osvojila «Zlato lisico» Gros premagal Stenmarka v slalomu Thoni prvi v kombinaciji - Jugoslovan Križaj (štartna št. 78) imenitno smučal in zasedel 15. mesto - Bosanska Jahorina odlično prestala preizkušnjo KOŠARKA 19. KOLO PRVE ITALIJANSKE LIGE JAHORINA, 20. — Če zima tokrat ni bila naklonjena ne Kranjski gori, kjer bi se moral odviti moški veleslalom za SP, ne Mariboru, kjer bi morali orirediti tradicionalno tekmovanje za «Zlato lisico» prav tako veljavno za SP, pa je nedvomno veliko pripomogla, da je Jahorina — krasna bosanska planina nad Sarajevom — nenadoma zaslovela po vsem svetu. Prireditelji so namreč na najboljši način izkoristili pomanjkanje snega v drugih zimskih središčih ter so po mnenju številnih izvedencev brezhibno izpeljali tekmovanje v ženskem veleslalomu za svetovni pokal. S tem pa so prav gotovo opozorili nase in postavili svojo kandidaturo za nova kvalitetna tekmovanja. «Zlato lisico» je tokrat pričakovano osvojila najboljša smučarka vseh časov, Avstrijka Anne Marie Pròli - Moser. Na odlično pripravljeni 1350 m dolgi progi, s 55 vratci in z višinsko razliko 318 m je avstrijska šampionka ponovno smučala v izrednem siogu in zato ni več dvoma, da si je tudi letos že zagotovila končno zmago v tekmovanju za SP. Na Jahorini je drugo mesto pripadlo Švicarki Morerod. ki je za zmagovalko zaostala le za 28 stotink sekunde. Tretja pa je bila veteranka Mittermaier. ki se je trdno zasidrala na drugem mestu lestvice za SP. Lanska zmagovalka «Zlate lisice», Francozinja Serrat, je letos zasedla komaj osmo mesto in tako potrdila, da smuča precej slabše kot v lanski sezoni, ko je celo osvojila naslov svetovne prvakinje v St. Moritzu. Jugoslovanke, ki jih je na Jahorini startalo šest, niso izkoristile lepe priložnosti, da bi osvojile več točk FIS. Ostale so prav na repu vrstnega reda uvrščenih tekmovalk, saj je bila Pikonova 47., Urhova 49., Tomejeva 50. in Kokličeva zadnja, 50. Vrstni red: 1. Proli (Av.) 2. Morerod (Švi.) 3. Mittermaier (ZRN) 4. Nadig (Švi.) 5. Zurbriggen (Švi.) 6. Nelson (ZDA) 7. Gfoelner (Av.) 8. Serrat (Fr.) 9. Spiess (Av.) 10. Wenzel (Lie.) 1T4”79 1'15”07 1’15”28 1T5”33 1’15”60 1T5”82 1T5”85 1T5”88 1’15"89 1’15”93 Lestvica za svetovni pokal: 1. Proli (Av.) 175 točk 2. Mittermaier (ZRN) 124 3. Wenzel (Lie.) 4. Serrat (Fr.) 5. Nelson (ZDA) 88 * * • Avstrijci gotovo niso pričakovali tako močnega napada Gustava Thò-nija na svojega Franza Klammer-ja. Komaj je njihov ljubljenec o-svojil smuk v Kitzbuhelu pred razigranim Italijanom in jasno je bilo, da bo tudi kombinacija izgubljena. Klammer je sicer v Kitz-biihelu zbral predvidenih 40 točk, Thoni pa kar 45. Na razpolago je še 7 slalomov, oziroma veleslalomov za Thònija in seveda Grosa, ter še 4 smuki za Klammerja, ki ima nekaj možnosti tudi v veleslalomih. 'Prihodnja kombinacija u-tegne biti spričo dobrih smukov G. Thonija ponovno njegova last. Posebno težak je bil v Kitzbuhelu drugi spust, ki je terjal celo vrsto padcev in odstopov zaradi napak. Med žrtvami najdemo imena kot so Radici, Neureuther. Frommelt in Zwilling. Prvič so bolj v živo posegli Avstrijci s Hansom Hinterseerjem. Njegovo četrto mesto je najboljši avstrijski slalom letošnje sezone, na 7. mestu pa je bil Kniewasser. Italijani so nudili običajnega Grosa, ki je bil v drugem spustu nekoliko slabši kot Stenmark, vendar je še dovoli navalil na vratca in zmagal z zelo veliko razliko. Thoni je smučal previdno in meril samo na kombinacijo. Morda bi si lahko upal brez nevarnosti tudi nekaj več. Radici je izgubil nadzorstvo v spod- njem delu drugega spusta, pri vrat-cih, ki so bila usodna za večino. Mladi De Chiesa je poleg Thonija najboljši stilist in tudi tokrat je le za malenkost zaostal za Stenmarkom. Med drugo vožnjo je imel celo dovolj časa, da je odvrgel naočnike. Stenmark si je zmago zapravil v prvi vožnji, ko je na kritični točki zavozil preširoko. V drugem spustu se je silovito vrgel po strmini in po polovici jasno vodil, na koncu pa mu je zmanjkalo moči. Jugoslovansko smučanje je že drugič povzdignil mladi Bojan Križaj iz Tržiča. Bil je 26. po prvi vožnji, v drugi pa je nadoknadil precej mest in pristal na odličnem 15. mestu z manjšim zaostankom za zmagovalcem kot v Wengnu. Vozil je drzno, pri vratih, ki pa so pokopale dober del elite, varno in previdno. S preureditvijo jakostnih lestvic bo Križaj startal z znatno boljšimi številkami. V nedeljo se je v prvi vožnji spustil komaj na 73. mestu po že pokvarjeni progi. Vrstni red 1. Gros (Italija) 111”35 2. Stenmark (švedska) 112”21 3. De Chiesa (Italija) 112”40 4. Hinterseer (Avstrija) 113”46 5. Bruce (ZDA) 113”66 6. J. Bachleda (Poljska) 114”11 7. Kniewasser (Avstrija) 114”13 8. Ochoa (Španija) 114”47 9. Roche (Francija) 114”63 10. Junginger (ZRN) 114’'71 15. Križaj (Jugoslavija) 116”27 V kombinaciji je bil prvi Thoni pred Ochoo in Klammerjem. V lestvici za svetovni pokal je sedaj stanje naslednje: L Klammer 159, 2. Gros 145, 3. Thoni 135, 4. Stenmark 90, 5. Griss-mann 81, 6. De Chiesa 67, 7. Plank 54 točk. Snaidero končno zmagal v gosteh Olimpi ja s težavo 16. KOL» PRVE JUGOSLOVANSKE KOŠARKARSKE LIGE Aci Nikoliču ni uspel podvig Visoka zmaga Innocentija - Košarkarji Forsta res neustavljivi Tudi po 19. kolu prve italijanske košarkarske lige ni prišlo do bistvenih sprememb. Forst, ki je še vedno trdno na prvem mestu lestvice, je z visoko razliko premagal skromno peterko Duco iz Mester. Lepo pa je presenetil videnski Snaidero, ki je v Vicenzi premagal mlado ekipo Canon. Videnčani so tokrat zmagali predvsem zaradi boljše skupne igre. Američan Jim McDaniels je namreč dosegel le 18 točk. Dokaj uspešno pa sta igrala Malagoli in Pieric, ki sta skupno dosegla 40 točk. V zadnji minuti pa je veteran Melilla dosegel odločilni koš, s katerim je Snaidero osvojil to prestižno zmago. Aci Nikoliču ni uspelo ustaviti svojih bivših državnih prvakov. Nikolič je moral priznati premoč Igni-sa, ki je odpravil Alco dokaj zanesljivo. Tudi v tem srečanju je bil glavni junak Američan Morse, ki je Danes bodo v Avstriji izvedli ve- dosegel kar 39 točk in je s tem še '-----------------1-----i;’ ------ povečal svoj naskok na lestvici naj- boljših strelcev. Innocenti pa se je krepko mašče- leslalom, ki bo nadomestil tekmovanje za pokal Vitranca v Kranjski gori. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimuiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin NOGOMET 1 /' ■' 14. KOLO PRVE ITALIJANSKE LIGE Fiorentina zaustavila Juventus Lazio (3:0 Milanu) je za petami Inter presenetljivo na tretjem mestu - Savoldi najboljši strelec Lazio — Milan 3:0. Malokdo je pričakoval v tem srečanju tako visok izid v korist rimskih nogometašev, čeprav so ti v zadnjih tekmah pokazali napredek. Pred tekmo je vladalo splošno mnenje, da bodo Ri-vera in tovariši celo poskrbeli za veliko presenečenje, saj so pred dvema koloma zanesljivo premagali Varese kar s 4:0. V Rimu pa so nogometaši Lazia odigrali morda najboljšo prvenstveno tekmo. Predvsem v drugem polčasu so stalno oblegali Albertosi-jeva vreta. Pri tem pa se je še posebno izkazala trojica Martini-D’Amico-Chinaglia. Mladi D’Amico, ki je zamenjal diskvalificiranega Garlaschellija, je bil najboljši mož na igrišču, Lazio je torej zasluženo zmagal in je tako za eno samo točko za Juventusom. Juventus namreč ni mogel v Turinu dlje neodločenega izida pro- ti mladi Fiorentini. Antognoni in drugi so igrali pretežno obrambno. Ekipi se pozna Roccovo delo. V tem srečanju je imel Juventus edinstveno priložnost za gol, a Damiani je prepočasno streljal enajstmetrovko proti vratom Fiorentine in odlični vratar Mattolini je strel zaustavil. Sploh je bil Mattolini junak nedeljskega derbija. Na tretjem mestu lestvice sta Inter in Roma. Vse kaže torej, da je Inter prebolel začetno krizo. Milančani so v nedeljo z golom Bonin-segne premagali Torino. Roma pa je remizirala v Terniju. Rimljanom torej ni uspelo doseči velikega podviga. Varovanci trenerja Liedhol-ma so namreč šestkrat zaporedoma zmagali, v Terniju pa so prekinili izredno vrsto uspehov. Sicer pa je bil zanje tudi neodločen izid dobrodošel, čeprav bi lahko Roma tudi zmagala,,,saj., je sodnik prezrl očitno enajstmetrovko, ko je branilec Temane z roko zaustavil žogo v kazenskem prostoru. Bologna je dosegla drugo zaporedno zmago. Tokrat so varovanci trenerja Pesaole premagali Napoli z golom Savoldija (enajstmetrovka). S tem golom je Savoldi povečal naskok v lestvici najboljših strelcev. Trenutno jih ima devet. Na spodnjem delu lestice se odvija ostra borba za izpad. Cagliari je z zmago proti Ascoliju zapustil nevarni del lestvice, kjer pa je kar pet ekip v nevarnosti. Vsa neposredna srečanja so se namreč zaključila pri neodločenih izidih. Bertuzzo (Brescia). Zanj se zanima več prvoligašev iMMMŠBk Bologna — Napoli 1 Cagliari — Ascoli 1 Inter — Torino 1 Juventus — Fiorentina X Lazio — Milan 1 Sampdoria — Cesena X Ternana — Roma X Varese — L.R. Vicenza X Atalanta — Foggia 1 Catanzaro — Brindisi X Sambenedet. — Perugia X Livorno — Rimini 2 Acireale — Crotone KVOTE 13 — 8.833.900 lir 12 — 297.400 lir 1 Gigi Riva (Cagliari) ODBOJKA Zimski pokal Bledu LJUBLJANA, 20. - Včeraj se je v novi telovadnici Študentskega naselja končal prvi turnir za odbojkarje za zimski pokal Slovenije. Udeležilo se ga je kar 16 ekip. Nekoliko nepričakovano je zmagal Bled. Vse ekipe so za začetek prikazale dobro odbojko, vendar se je poznalo, da med novim letom niso dosti trenirale. Po predtekmovanjih se je iz vsake skupine prvo moštvo uvrstilo v finale, kjer so se pomerila moštva Save in Novega Mesta ter Salonita in Bleda. Zmagala sta Sava in Bled, ki sta se potem spoprijela za prvo mesto. Kot smo že omenili, je zmagal Bled po treh setih igre. Precej težav je imel tudi Salonit preden je strl odpor borbenih igralcev Novega mesta. Tretje mesto Salonita predstavlja neuspeh, saj je bil ob odsotnosti Fuži-narja in Maribora favorit za končno zmago. .............................................................................................m... A LIGA IZIDI 14. KOLA Bologna — Napoli 1:0 Cagliari — Ascoli 2:0 Inter — Torino 1:0 Juventus — Fiorentina 0:0 Lazio — Milan 3:0 Sampdoria — Cesena 0:0 Ternana — Roma 2:2 Varese — L.R. Vicenza 1:1 LESTVICA Juventus 21; Lazio 20; Inter in Roma 17: Milan, Napoli, Torino in Bologna 16; Fiorentina 15; Cesena 12; Cagliari 11; Ternana, Vicenza, Sampdoria in Varese 10; Ascoli 7. PRIHODNJE KOLO (26.1.) Ascoli — Lazio, Cesena — Bologna, Fiorentina — Sampdoria, L.R. Vicenza — Juventus, Milan — Ternana, Napoli — Varese, Roma — Inter in Torino — Cagliari. Najboljši strelci A ligeetaoinshrdlu Najboljši strelci A lige 9 zadetkov: Savoldi (Bologna) 7 zadetkov: Gori (Cagliari) in Pulici (Torino) 6 zadetkov: Chinaglia (Lazio) 5 zadetkov'.(Boninsegna (Inter), Bra- B LIGA IZIDI 16. KOLA Alessandria — Palermo 0:0 Arezzo — Como 1:2 Atalanta — Foggia 3:1 Avellino — Pescara 1:1 Brescia — Novara 0:2 Catanzaro — Brindisi 0:0 Reggiana — Genoa 0:1 Sanbenedet. — Perugia 0:0 Taranto — Parma 2:0 Verona — Spai 2:1 LESTVICA Perugia 25; Verona 24; Brescia in Novara 20; Catanzaro 18; Palermo, Pescara, Genoa in Foggia 17; Avellino, Como in Sanbenedettese 16; Alessandria in Atalanta 15; Parma in Taranto 14: Arezzo 11: Spai 10; Brindisi in Reggiana 9. PRIHODNJE KOLO (26.1.) Brindisi — Taranto, Como — Sam-benedettese, Foggia — Brescia, Genoa — Catanzaro, Novara — Avellino, Palermo — Arezzo, Parma — Reg- C LIGA A SKUPINA IZIDI 18. KOLA Bolzano — Legnano 3:0 Mantova — Juniorcasale 1:0 Mostrina — S.A. Lodigiano 2:0 Padova — Monza 1:1 Piacenza — Clodiasott. 2:1 Pro Vercelli — Lecco 2:0 Seregno — Belluno 2:1 Solbiatese — Trento 1:0 Udinese — Cremonese 3:2 Vigevano — Venezia 0:0 D LIGA 0:0 1:0 1:0 2:0 1:1 2:1 0:1 2:0 1:0 glia (Napoli), Prati (Roma) in Gra-1 giana, Perugia — Verona, Pescara nani (Torino) 1- Alessandria, Spai — Atalanta. LESTVICA Piacenza 27; Udinese in Seregno 23; Monza 21; Cremonese, Mantova in S.A. Lodigiano 20; Trento, Venezia in Padova 19; elodiasottomarina 18; Pro Vercelli, Belluno in Vigevano 16; Solbiatese, Bolzano, Junior-casale in Lecco 15; Mestrina 12; Legnano 9. PRIHODNJE KOLO (26.1.) Belluno — Piacenza, Clodiasotto-marina — Solbiatese, Cremonese — Bolzano, Juniorcasale — Mestrina, Lecco — Padova, Legnano — Udinese, Monza — Vigevano, S.A. Lodigiano — Mantova, Trento — Pro Ver-1 zia — Portogruaro, Triestina — Thie-celli, Venezia — Seregno. I ne, Bassano — Treviso. C SKUPINA IZIDI 17. KOLA Audace — Tignano Bassano — Ponziana Caorle — Dolo Pordenone — Thiene Pro Gorizia — Leniago Rovigo — Coneglianese Sanpietrese — Montebelluna Treviso — Adriese Triestina — Portogruaro LESTVICA Treviso 27; Adriese 21; Audace 20; Montebelluna, Triestina in Ponziana 19; Leniago, Portogruaro, Pordenone in Coneglianese 18; Tignano in Pro Gorizia 17; Bassano 14; Sanpietrese 13; Caorle in Dolo 11; Rovigo 10; Thiene 8. Sanpietrese je igrala dve tekmi manj, Adriese. Audace, Leniago, Tignano, Bassano in Thiene pa eno. PRIHODNJE KOLO (26.1.) Montebelluna — Adriese, Dolo — Audace, Caorle — Leniago, Coneglianese — Tignano, Rovigo — Ponziana, Sanpietrese — Pordenone, Pro Gori- 80:85 85:98 127:91 110:64 84:76 76:78 81:100 Američan Tom McMillen (Sinudyne Bologna) je v nedeljo dosegel 38 točk val proti Saporiju, ki je v prvem srečanju premagal Milančane. To tekmo so predvsem odločili zunanji igralci. Jellini je namreč dosegel 21 točk, Brumatti 22, Bianchi pa celo 25. Borba za osvojitev prvih šest mest postaja torej dokaj izenačena in zato tudi zelo zanimiva. Vse kaže, da so Forst, Ignis, Innocenti in Sinudyne praktično že kvalificirani. Na petem mestu sta trenutno Mobil-quattro in Brina. Sapori je zdrknil na sedmo pozicijo, Alco pa je obtičal na osmem mestu. Že v prihodnjem kolu pa bo na sporedu več zanimivih srečanj, ki bodo pokazala, katera ekipa lahko še upa na eno od šestih mest. Povsem zanimivo bo srečanje v Vid-nu, kjer bo Snaidero igrali proti Alcu. Sinudyne pa se bo doma spoprijel z Innocentijem. Izidi 19. kola Brili — Sinudyne Alco — Ignis Forst — Duco Innocenti — Sapori Brina — IBP Rim Canon — Snaidero Fag — Mobilquattro LESTVICA Forst Cantù 36, Ignis Varese in Innocenti Milan 32, Sinudyne Bologna 24, Mobilquattro Milan in Brina Rieti 22, Sapori Siena 20, Alco Bologna 18, Snaidero Viden in Canon Benetke 16, Brili Cagliari 12, IBP Rim 10, Duco Mestre 4, Fag Neapelj 2. Prihodnje kolo (26. 1.) IBP - Brili, Mobilquattro - Brina, Ignis - Forst, Sinudyne - Innocenti, Sapori - Fag, Duco - Canon, Snaidero - Alco. Najboljši strelci Morse (Ignis) 663 (34,89 poprečno na tekmo), Tom McMillen (Sinudyne) 618, Jura (Mobilquattro) 581, McDaniels (Snaidero) 579, Sutter (Brili) 561, De Vries (Alco) 471, Vil-lalta (469), Sorenson (IBP) 462, Lau-rinski (Brina) 426, itd. PLAVANJE Svetovni rekord Hollanda na 800 m BRISBANE, 20. — šestnajstletni avstralski plavalec Steven Holland je tudi letos začel sezono s svetovnim rekordom. Na 800 m je namreč dosegel čas 8T5”2 in s tem za 7 desetink sekunde popravil čas, ki ga je dosegel lani v Christchurchu. Holland je svetovni rekorder tudi na 1500 m. razdaljo pretekla v 2'40”2 in premagala tudi Mary Decker. Izmed ostalih izidov bi omenili še dober skok Moora (8,04 m), ki je premagal za 12 cm Robinsona ter met Feurbacha, ki je kroglo zalučal 20,95 m daleč. Ante Mladinič končno potrjen BEOGRAD, 20. — Na sestanku izvršnega odbora nogometne zveze Jugoslavije so Anteja Mladiniča izbrali za kapetana jugoslovanske reprezentance za dobo štirih let. Odločitev o izbiri Mladiniča je bila enoglasna, potem ko je prinesel potrdilo, da obvlada italijanščino, in ga je poleg natečajne komisije potrdila še kadrovska komisija IO NZJ. Ta je ugotovila, da so vse republiške in pokrajinske organizacije dale potrebno soglasje. Zadar še v vodstvu Nepričakovan poraz Crvene zvezde v mestnem derbiju Olimpija je gostovala na Reki, kjer je po medli igri premagala novinca lige, ekipo Istravina. Ljubljančani so z osvojenima točkama sicer zadovoljni, ne pa s prikazano igro. že dejstvo. da so morali večino srečanja «loviti» skromne nasprotnike, zgovorno priča, da je Olimpija trenutno v krizi. Tudi v tem srečanju je bil giavm junak Olimpijinega uspeha reprezentant Vinko Jelovac, ki je uspešno lovil odbite žoge pod košema, poleg tega pa je dosegel tudi 38 točk. Derbi kola je bil v Zagrebu, kjer je Zadar premagal Lokomotivo z dvema točkama razlike. Bila je to prava predstava lepe in učinkovite košarke med katero je prišla do izraza predvsem borbenost mladih košarkarjev in predvsem «novinca» reprezen-tarce r*ndra Knega, ki se je uspešno boril pod košema, pa čeprav je imel za nasprotnika kar Čosica. Knego ,e de: egei 28 točk. Jsudvomno predsuvlia največje presenečenje v tem kolu poraz Crvene zvezde v mestnem derbiju z Radni -kim FOB. S tem spodrsljajem je praktično Crvena zvezda izgubila še HOKEJ NA LEDU I V JUGOSLOVANSKIH UGAH Odslej prvenstva po novem sistemu Olimpija, Jesenice in Medveščak v prvi skupim ATLETIKA LOS ANGELES: «INDOOR» Stones 2,27 m Stones je trenutno v odlični formi LOS ANGELES. 20. - Svetovni rekorder v skoku v višino, Američan Dwight Stones, nadaljuje z izredno serijo rekordov tudi v tekmovanjih v dvoranah. Prejšnji teden je z višino 2,26 m že izboljšal Bru-melov najboljši dosežek «indoor» (2,25 m), ki ga je sovjetski atlet dosegel pred 14 leti, med prireditvijo v Los Angelesu pa je skočil še za 1 cm višje, to je 2,27 m. Poleg Stonesa sta najboljše rezultate v dvorani dosegla še Dan Dipley v skoku s palico in France Larrieu v teku na 1000 m. Prvi, ki je imel osebni rekord v lanski sezoni pod 5 metri (4,96 m), je preskočil 5,51 m, Larrieujeva pa je LJUBLJANA, 20. — Prvi del državnega prvenstva v hokeju na ledu so končala moštva v A in B skupini, medtem ko bo v C skupini v četrtek na sporedu še zadnje kolo. V tem kolu bo rešeno, kdo bo tretji, oziroma četrti — Spartak ali Vardar. Večina ekip bo nadaljevala prvenstvo že prihodnjo soboto, potekalo bo pa v štirih skupinah po dvokrožnem sistemu. V prvi skupini bodo igrali najboljši trije — Olimpija, Jesenice in Medveščak, ki edini izmed vseh nosijo s seboj vse dosežene točke in seveda tudi razliko v zadetkih. V drugi skupini so se znašli zadnjeu-vrščena ekipa iz dosedanje A skupine Slavija ter prvaka drugih dveh skupin Kranjska gora in Partizan. Ta tri moštva bodo tekmovala za uvrstitev od 4. do 6. mesta. Prvak te skupine bo v prihodnji prvenstveni sezoni četrti član A skupine. V tretji skupini so drugo- in tretjeuvršče-ni iz B in C skupine — Triglav Tivoli, Crvena zvezda, Spartak ali Vardar iri se bodo potegovali za mesta na lestvici od 7. do 10. Vse druge e-kipe pa bodo tekmovale v najnižji skupini za razvrstitev od 11. do 15. mesta in sicer po turnirskem sistemu. IZIDI — skupina A Jesenice — Olimpija 3:3 Slavija — Medveščak 3:8 LESTVICA Olimpija 21; Jesenice 19; Medveščak 6; Slavija 2. IZIDI — skupina B Triglav — Kranjska gora 3:3 Celje — Tivoli 5:4 1 — L Pedergrip 2 2. Catcall 2 2 — 1. Pezgo X 2. Bonir 2 3 - 1. Spiffero 2 2. Suez 1 4 — 1. Kolin 2 2. Macario 2 5 — 1. Piano X 2. Idrusa 2 6 — 1. Rio d’Oro 1 2. Odessa X KVOTE 12 — 5.145.360 lir 11 — 171.500 lir 10 — 15.500 lir LESTVICA Kranjska gora 37; Triglav 25; Tivoli 22; Celje 19; Ina 5; Mladost 4. IZIDI — skupina C Partizan — Crvena zvezda 9:5 Spartak — Vardar 4:7 LESTVICA Partizan 29; Crvena zvezda 19; Spartak 14; Vardar 13; Vojvodina 2. SMUČARSKI TEK Grimmer (NDR) prvi REIT IM WINKL, 20. — Na tradicionalnem tekmovanju v smučar skih tekih je presenetljivo zmagal na progi 15 km vzhodni Nemec Grimmer, ki je premagal najhujšega tekmeca Norvežana Martinseena. Slednji se je moral zadovoljiti celo s tretjim mestom, saj ga je prehitel še odkritje tega tekmovanja Francoz Pierrat. Na četrtem mestu zasledimo drugega vzhodnega Nemca Hesslerja. Najboljši Italijan je bil to pot Biondini kot osemnajsti. Pri mladincih so slavili na isti progi dvojno zmago Poljaki z Draganom in Lunszzakom. Italijan Rupil je bil osmi. V konkurenci članic je bila prva domačinka Endler pred tekačico iz SZ Tropakovo. Med kombinatorci je bil prvi Norvežan Sand-berg s 429,773 točke. Slovenski zastopnik Janez Gorjanc se je moral zadovoljiti s petnajstim mestom. V isti konkurenci pri mladincih je o-svojil prvo mesto Veronin (SZ). V tekmovanju za svetovni pokal med tekači vodi Martinseen (Norveška) z 71 točkami. Sledijo Grimmer 48, Pierrat 37 ter Renggli (Švica) 32. Italijan Primus je zbral 21 točk in je trenutno deseti. AVTOMOBILIZEM Smrtna nesreča Američana Spencerja RIVERSIDE, 20. - Po dveh letih se je na avtomobilski dirki Permatex ponovno pripetila smrtna nesreča. 26-letni Američan Bill Spencer se je namreč s svojim vozilom zaletel v zli poleg proge ter pri trčenju zado-bil tako hude poškodbe po glavi, da je izdihnil že takoj po prevozu v bolnišnico. zadnje upe, da bi se lahko potegovala v borbi za nasiov. Zadar je namreč prvi s 30 točkami, na drugem mestu pa je Jugoplastma, ki je brez težav odpravde Beograd. Jugo-plastika im 28 točk. Do nešportnih izgredov je prišlo V Beogradu med tekmo Partizan — Ra-eolnicki. Georgijevoki se je cele spravil nad sodnika. V splošni pretep je po-egel sam trener Rabotniè’.ega Le-č c, katerega so na srečo le ustavili-Ki je še i.azalo. da so se duhovi na igrišču pomirili, pa je prišlo po ki'-.''nem žvi/g.: do sph.wga prete med sanimi igralci. Paruzan je visoko premagal revarnega nasprotnika Žal, pa so h gredi SKverili srečanje. Za veliko presenečenje Kola pa je poskrbel novinec lige, ekipa Vojvo-e ne. ki je v W fvu premagala Metalne z dve na (očkama razliKe. IZ.' Io. KOLA (stravino - Olimpija 78:86 Melalac -Vc jv. cuna 76:78 Partizan -- Laootr-čki it)ri91 Jugoplastika — Beograd 109:89 Borac — Bosna Padnički — C. zvezda 99.87 Lokomotiva — Zadar 80:82 LESTVICA Zadar 30: Jugoplastika 28: Crvena zvezda 24; Partizan 22; Rabotnički 18; Olimpija 16; Bosna 12; Lokomotiva, Radnički FOB in Borac 12; Me-talac in Beograd 10; Istravmo 3: Vojvodina 6. PRIHODNJE KOLO (25.1.) Borac — Metalac, Bosna — Lokomotiva, Zadar — Jugoplastika. Beograd Radnički FOB, Crvena zvezda — Partizan, Rabotnički — Istra-vino, Olimpija — Vojvodina. Novosel z Jugoplastiko Mirko Novosel, trener jugoslovanske košarkarske reprezentance, bo danes odpotoval v Leningrad s košarkarji Jugoplastike. Novosel si bo tako lahko ogledal Aleksandra Belova, ki igra s Spartakom in ki je najboljši mož sovjetske reprezentance, najnevarnejšega nasprotnika Jugoslavije na bližnjem EP v Beogradu. Poleg tega bo Novosel tudi pomagal trenerju Skansiju med tekmo Sartak — Jugoplastika. Ženske: Olimpija zadnja Zaključil se je prvi del prve jugoslovanske ženske košarkarske lige. Olimpija je tudi v poslednjem kolu prvega dela doživela neuspeh. Ljubljančanke so namreč na domačih tleh izgubile proti Študentu iz Niša s 83:87 (40:42). Olimpija je tako Ostala na zadnjem mestu lestvice z dvema točkama. Mladi Križnar (Olimpija) je lani nastopil z jugoslovansko mladinsko košarkarsko reprezentanco. V Olimpijinih vrstah pa doslej še ni izpolnil pričakovanj ....................... V ITALIJANSKEM IN JUGOSLOVANSKIM ODBOJKARSKIM PRVENSTVU CRVENA ZVEZDA JESENSKI PRVAK ITALIJANSKA PRVENSTVA A liga — člani Osrednja tekma 10. kola je bila v Modeni med domačim Paninijem in Ariccio iz Rima. Povsem zasluženo so zmagali gostje. Porazi tržaškega prvoligaša Are Linee se nadaljujejo. Na vrhu lestvice sta za sedaj Cus iz Turina in Ariccia. Na tretjem mestu je Panini, ki je bil dvakrat poražen. Izidi 10. kola Pneus — Cus Turin 0:3 Cus Piza — Petrarca 3:1 Cus Siena — Coop Italia 1:3 Cesenatico — Ruini 3:0 Paoletti — Cus Catania 3:0 Lubiam — Are Linea 3:0 Panini — Ariccia 1:3 Lestvica Cus Turin in Ariccia 18, Panini 16, Cus Piza in Lubiam 14, Paolet-ti, Pneus in Cesenatico 10, Coop Italia in Are Linea 8, Petrarca 6, Cus Catania in Cus Siena 4, Ruini brez točk. A liga — članice Zmagovita pot lanskih prvakinj Valdagna iz Seandiccija se nadaljuje. Šesterka naše dežele Ca- sagrande je ostala praznih rok tudi z novincem Alzanom. Izidi 13. kola Nelsen — Coma 3:2 Cus Parma — Arbor 0:3 Alzano — Casagrande 3:0 Valdagna — Vignoni 3:0 Presolana — Torre Tabita 3:2 Metauro — Cogne 3:0 Lestvica Valdagna 24, Coma Modena 20, Nelsen in Casagrande 16, Arbor, Torre Tabita in Alzano 14, Metauro Fano 12, Presolana 10, Cus Parma in Cogne Aosta 6, Vignoni 2 točki. JUGOSLOVANSKA PRVENSTVA 1. liga — člani Dolgoletni jugoslovanski reprezentant Umaut je v soboto na Reki odigral poslovilno tekmo v dresu domače Rijeke, toda poslovil se je s porazom, saj je Gik Banat zmagal po dveh urah in pol s tesnim izidom 3:2. Jesenski prvak je Crvena zvezda Izidi 13. kola Jedinstvo (S.P.) — Mladost 0:3 Modriča — Vardar 3:0 Spartak — Bosna 3:2 Partizan — Jedinstvo (B.R.) 3:1 Ribnica —- Vojvodina 3:2 Rijeka — Gik Banat 2:3 Željezničar — Crvena zvezda 0:3 Lestvica Crvena zvezda 24; Mladost 22; Spartak 20; Jedinstvo (B.R.) 18; Gik Banat in Partizan 16; Jedinstvo (S.P-) 14; Rijeka in Ribnica 12; Bosna l»! Vardar in Modriča 8; Vojvodina 2; Željezničar 0. 1. liga — članice Tudi pri članicah je na vrhu lestvice Crvena zvezda iz Beograda. Na drugem mestu so Rečanke, ki morajo odigrati še eno zaostalo tekmo-Tudi zadnje kolo pred prekinitvijo prvenstva zaradi priprav reprezentance- ni prineslo nobenih presenečenj-Izidi 10. kola Breza — Crvena zvezda 0:3 Mladost — Jedinstvo 3:0 Sindjelič — Kaštela 3:1 . Radnički — Pelagičevo 3:0 Partizan — Rijeka 0:3 Lestvica Crvena zvezda 18; Rijeka in Rad' nički 14; Mladost 12; Breza in Pari tizan 10; Sindjelič 8; Pelagičevo 4: Jedinstvo in Kaštela 2. SPORT SPORT SPORT V NOGOMETNEM PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Portuale predal obe točki Primorju Tudi Zarja je (na tujem) zmagala Juventina je ostala praznih rok - Katastrofa Križanov ZLATI TOČKI ZA PROSEČANE K°r,ua|e-Primorje OM (0:0) IUALE: Brovia, Cuccari, boo”’ 5°zza- Sega, Quintavalle, Po- Novel, SS. JaC°Pin0’ Sime°ne’ rKapun, Blazina, Ra-n=K L™o!in°. Sluga, Barbiani, Bar-ch, - Tomizza, Sugan, Drioli, Ru-stja in Bolcich. stji ELBC: v 32' min- d p- Ru' Bregant iz Krmina. el!ska tekma med tema enaj-t-i, cama je bila zelo zanimiva in 0 Pričakovana iz več razlogov:' zavrtljajem se je za-2imski del prvenstva 2. AL. stvo^t nedelje predstavlja dej-orifl’ j n* v tem prvenstvu) fcino° nobenega remija. Štiri e-tejem° zma3ltia dona, štiri pa na zin^na^’lern sprintu si je naslov Sanr Prvaka zagotovila ekipa štiri i?’ k* ie pustila za seboj kar S. .efclPe-' Edera, Isonzo, Stock in Edera je nepričakovano nem ^ ^ostelungi, Isonzo je na S Vlralnem igrišču premagal Duino, n]e„nna 2 lahkoto odpravila okr-niki°—i- ter svoje 0p0izke vsebine. Ta ukrep je tudi v zvezi z aretacijo meru (Fanfani) ne govori kot šef policije, temveč kot odgovorni politični človek v državi. V tem tre- vsedržavnega tajnika radikalne nutku moramo zato reči z veliko stranke Spadaccie naletel na pre-jasnostjo, kot predstavniki ljud- cej hude reakcije. Pripomniti je skih sil, katerih stopnja moralno- treba, da se skoraj noben časo-sti je zelo visoka in pri katerih pis ne strinja z obiiko propagan-je smisel za pravico sestavni del de na «Espressa» toda skoraj vsi nilhnvpcfp nnlifionpcra -nvpr\r«innnin M^ i •_______j njihovega političnega prepričanja, da je problem boja proti kriminal- poudarjajo, da so taki posegi sod-nijske oblasti neumestni in tudi nosti tako politični, kot navadni, protiustavni izredno velikega pomena in da V tej zvezi glasilo socialistične smo pripravljeni, da o tem raz- stranke «Avanti» piše; «S tem u-pravljamo na najbolj uspešen na- krepom, ki ubija svobodo in ki cin, da se spoprimemo z njim, to- žali ponos države ki se ima za da pod pogojem, da ostane ta boj demokratično, so sodniki iz Fer-v mejah ustave ter v okviru li- rare dokazali, da hočejo takoj pri-beralne koncepcije prava». sluhniti direktivam, ki jih je ne- Tudi glasilo KPI «Unità» piše davno tega dal tajnik KD in tudi zelo kritično o Fanfani je vem na- «Osservatore romano». Naj ne mi-stopu. V odstavku «Dokopati se slijo pa, da bodo s tem kogarkoli do korenin» glasilo «Unità» po- preplašili.» udarja, da se je KPI vedno zelo zanimala za probleme kriminal- Komunistično glasilo «Unità» pa piše v svoji nedeljski številki. Streli na sovjetsko misijo pri OZN NEW YORK, 20. — Neznanci so včeraj zjutraj streljali na sovjetsko misijo pri OZN, Vsaj dva izstrelka sta priletela v neko sobo, ki je bila, kot so izjavili sovjetski predstavniki, obljudena Prizadeto stanovanje je v 5. nadstropju poslopja, kjer ima misija svoj sedež. V ameriških krogih menijo, da gre za nastop izraelskih skrajnežev v zvezi s stališčem SZ do izseljevanja Judov iz ZSSR. To je potrdil tudi neki neznanec, ki je nekaj ur po atentatu telefoniral na časopisno agencijo «UPI», nosti, in sicer zelo globlje, kot je 2a list ni vednTTa H T 7 to storil Fanfani na zadnji seji k|č ^ ™ J6*» odobraval sta- vodstva demokristjanske stranke. DOminiaJ tudi Ha List komunistične partije ugotav- {■ VP1, ^ slika, ki je Ija predvsem, da se je fašistični ^a obJavljena na ovoju «Espres-kriminal zelo razširil ter postal dvomljiva. Pravi pa: «Enoje bolj napadalen prav zato, ker ni debata, oziroma kritika, nekaj bilo politične volje, da ti se po- drugega pa je ukrep o zaplembi, bijàle fašlstičhe provokacije in se ukrep predstavlja hud in kaznovali odgovorni ljudje. Toda nesprejemljiv napad na svobodo tudi glede navadnega kriminala tiska. Do takih dejanj pride, glasilo komunistične partije kri- kadar tisti, ki ima v svojih rokah tizira politiko krščanske demokra- odgovornost za oblast, skuša širiti cije. V teh letih se je italijanska ozračje zaostalosti in temačnosti, družba zelo spremenila in prav v Zato je prav, da okrepimo boj teh spremembah je treba poiskati proti takim težnjam ter se še uolj vzroke za naraščanje kriminala, zavzamemo za obrambo demokra-«Spremembe so se dogajale že te- tičnih svoboščin.» daj — pravi «Unità» — ko se je gradila družba, ki je povečala so- “f ^ J!?!«11 ®orn°» Poudar- nialdopuščalae’pretiranoa bogatenj’e nje .splava na pameten in trezen J nnr»m iin/acTenra-ir»«-* Hr»-ic-Lt»»-» M<-• n. s špekulacijo in korupcijo, na dru- način, upoštevajoč dejstvo, da sedanje stanje v bistvu omogoča na mednarodno raven pa je pridobitev zadostne dodatne razstavne površine, za kar pa so že pripravljeni načrti in podrobnejši elaborati in praktično tudi ustrezno finančno kritje. Na letošnjem sejmu mode nastopajo vse vidnejše tovarne za proizvodnjo konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja in usnjarskih izdelkov ter modnih dodatkov in drugih artiklov iz vse Jugoslavije. Razstava je okusno urejena in večina izdelkov priča, da je jugoslovanska proizvodnja s tega področja dosegla vrhunsko raven, bodisi kar zadeva kreatorstvo, bodisi kar se tiče kakovosti proizvodnje. Dokaz za to je tudi živahen izvoz modnih izdelkov na razna tuja tržišča, kjer se proizvodi «made in Jugoslavia» čedalje bolj uveljavljajo. Včeraj je posebna žirija, ki ji je predsedoval komercialni direktor Modne hiše prof. Stupica, pregledala vse razstavljene izdelke, jutri oh 11. uri pa bodo na ljubljanskem Magistratu podelili ustrezna priznanja, «Ljubljanski zmaj», za najboljše eksponate. Priznanja bodo prejeli tudi oblikovalci nagrajenih izdelkov. Sejem «Moda 75» bo trajal do vključno nedelje, 26. januarja, v festivalni dvorani sta vsak dan dve modni reviji, ki ju organizira «Center za sodobno oblačevanje in opremo». Na vsaki reviji — te si sledijo ob 16.30 in ob 20. uri, in sicer do vključno sobote, 25. januarja — predstavljajo okrog 220 modelov konfekcije in raznih modnih dodatkov. Sejem je odprt za občinstvo vsak dan od 9. do 18.30. Na Gospodarskem razstavišču bo letos več specializiranih sejmov z mednarodno udeležbo. Prvi na vrsti bo 14. mednardoni sejem blaga za široko potrošnjo, opreme za šport in turizem ter kmetijske mehanizacije «Alpe-Adria» (od 31. marca do 6. aprila). Sledili bodo 6. bienale jugoslovanskega industrijskega oblikovanja «BIO 6» (od 11. do 22. aprila), 3. mednarodna razstava «Učila in šolska oprema» (od 16. do 22. aprila), 8. mednarodni poslovni sejem vzorcev tkanin in dodatkov za oblačilno industrijo sSe-tex 75» (od 27. do 29. maja), 5. bienalna razstava «Salon pohištva 75» (od 13. do 19. junija), «Pomurski sejem» v Radgoni (od 23. do lllllllllllllllllllll|lllj|IIIIlllllll,llllll,t|i,|iiiii||i|,||„|ilit|||i||i|imi,||,|MMI,„|I,||„„|l„|„,„„lm,„l||,||||||||ll||||l||t|t|||||||||||t||||||||||||||||||(|||n|||||||||||||||||t||t||||||||||„,))|)|1||||||I|M|||||)|t||||||1||||||ll,l„,|liilllH* Neuvrščeni za novo gospodarsko ravnotežje gi strani pa obširna področja de- "anJa. slanJe y.,.mstvu °m°g°ca gradacije in absolutne revščine, bogatim, da pošiljajo ženske v kli-V teh razmerah se je začela tra gedija velikih mest, kjer se bo- nike v Švico ali v Anglijo, medtem ko se revnejši sloji morajo pravcato socialno diskriminacijo. Na kraju list poziva parlament, ter enkrat za vselej reši to pereče vprašanje. Dodaja še, da hoti najbolj nevarna in najbolj zadovoljiti z mazači. Gre torej za razširjena kriminalnost.» V nadaljevanju članka pravi, da se ni mogoče boriti proti tem po- naj sprejme nase vso odeovomost javom samo s policijskimi posegi, ‘ ~ filmsko cenzuro itd., ker so vsak dan pred ljudmi nešteti primeri so doslej edino socialisti predlo-oseb, ki teptajo vse zakone. In tu žili parlamentu konkreten zakon-pisec našteva špekulacijo, davč- ski osnutek za njegovo ureditev, no izigravanje, beg kapitalov v Tudi milanski ' list