SraMštoo io opFPoištĐo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
tefcaja T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaja
Z stredmžtvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopokL
Toiefon št. US.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št 74.
Maribor, dne 26. junija 1911.
fisrosnina listo:		
Celo leto		12	K
Pol leta	6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Nejasen položaj.
Pavel baron Gautsch je poklican iz letovišča na Duhaj. V parlamentarnih 'krogih se o baronu Gaut-schu z ozirom na neko slično naslovljeno gledališko burko trdi: Der Paul macht alles. Kafdarkdli nastane v Avstriji težavna politična situacija, takrat se naš presvitli vlaldar rad obrne do vedno zvestega mu barona Gautscha, da mu svetuje, ali pa) celo pomaga razrešiti težavno situacijo.
Vsakdo ve, da je sedaj situacija na Dunaju rar di izgube krščanskih socialcev in vsled njihove spretne fronde, s katero so proglasili politiko proste roke, izredno zamotana. Ne ve se pa, ali je baron Gautsch prišel samo svetovat, ali pa mu je določena še. bolj aktivna misija za saniranje nastalih1 parlamentarnih razmer.
Gotovo je, da Bienerthovo ministrstvo v sedanji sestavi ne more stopiti pred novo državno zbornico. Polovico zbornice bi vstalo in burno protestiralo, ako bi Bienerth prikorakal k njeni otvoritvi v spremstviu nekdanjih parlamentarnih in seda5 vsled volitev de-posediranih zastopnikov dr, Weisskirchnerja in dr. Glombinskega, Vsaj tat [dva morata iz kabineta, pred-no se otvori državni zbor. Saj sta tudi sama dobro presodila položaj in takoj po izidu volitev, 'ki so omajale njiju stališče, podala svojo demisij«.
Baron Bienerth je torej prisiljen sestaJviti zopet novo ministrstvo, že pred snidenjem ljudske zbornice. Dyojjno je mogoče: prvič da se sestavi le začasen kabinet in se izpolnita mesti Weisskirchnerja ih pa Glombinskega z uradniškimi osebami; drugič 'da se sestavi nov kabinet, ki bo imel za seboj v parlamentu trdno in močno večino, katera bi se naj toil'll a vseh velikih nalog, kakor je finančna reforma., brambovski zakon, socialno zavarovanje itd. Pri drugi even-tualiteti nastane vprašanje, ali bo ta sestava poverjena zopet Bienerthu ali pa komu 'drugemu. Ako vladar misli na drugo eventual'iieto, potem ima seveda, navzočnost barona Gautscha na Dunaju velik pomen za bližnji razvoj naših notranjih razmer.
Jugoslovanska katoliška delegacija lahko gleda bodočim dnem1 mirno v oči. Njena enotnost, nj-ena iz-vežbanost v parlamentarnem delu in izborno vodstvo so nam porok; da bo igrala v vsakem slučaju na Dunaju važno vlogo. V veliki nejasnosti je to za nas e-clina jasna točka.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne liste Strata in Slov. Gosp.
Naše prireditve.
Moč naše stranke je v delu. Z delom si pridobivamo nove vspehe, z delom izvojujemo take zmage, kakor je bila zadnja pri državnozborskih volitvah'. Zato pa tudi sedaj po volitvah ne bodemo in ne maramo počivati. Kar živi, se giblje. In mi se gibljemo. To je pokazala tudi včerajšnja nedelja,
Dramlje.
Ko so preti štirimi leti li beralci v celjsko-vran-skern okraju zmagali s svojim kandidatom, šli so s kamenjem v žepih pred stanovanje sivolasega starč-ka-župnika. Letos so hoteli svojo surovost pokazati še bolj očividno. Imeli so v Zajcu pripravljenega osla, na; katerega so mislili» posaditi v duhovnika preoblečenega, v ta namen podkupljenega mladeniča. Tako bi sramotili na najpodlejši način duhovniški stan. Liberalni kandidat je vedel za to, a. te nakane ni grajal niti z besedico.
Naša katoliiško-narodna zmaga ni rodila v Vrstah somišljenikov surovosti in podivjanosti. Veselje nad zmago je bilo sicer vsepovsod veliko, toda." ni pas prevzelo tako, da bi ne videli svoje naloge, ki nas Čaka v bodočnosti. Ta naloga, je neumorno delo za ljudski blagor. In v to svrho je treba vednega stika, med izvoljenimi poslanci in ljudstvom.
Včeraj dne 25. t. m, je prišel novoizvoljeni poslanec eeljsko-vranskega okraja dr. Korošec med nas, da se pogovori z nami o sedanjem političnem položaju. Iskreno se je zahvaliti volileem za zaupanje, ki so mu ga izkazali 'dne 13. junija, ob enem tudi za trud in neprijetnosti, ki so ga imeli od strani podivjanih nasprotnikov. Prelepi okraji je. sedaj v taboru Slovenske kmečke zveze, ki bo storila vse, da ostane v njej zadovoljen in srečen.
Katolika jugoslovanska delegacija bo imela v prihodnjem državnem zboru velik pomen. Gotovo bodo nekoliko okrepčani svobo'Ioniiselci hoteli začeti s kulturnim bojem. Najhujši odpor bodo našli pri jugoslovanskih katoliških poslancih', katerega ne bodo mogli premagati. Da znajo in morejo nasprotnišike n,akafne zabraniti, pokazali so že v zadnjem državnem zboru, ko je njih število še bilo manjše.
Nazadnje je pozival državni!) poslanec tudi vse one nasprotaikei, ki so: poštene in trezne volje, naj se oklenejo prapora katoliško-narodne stranke, dal bomo tako .skupno delovali za blagor naše 'domovine.
Shod, kateremu je predsedoval gospodi Blaž Je.-senek in na katerem je govoril tudi še gospod Šket, se je vršil popolnoma mirno pod jalvnim milim nebom.
Slivnica pri Mariboru.
Redka slavnost se je vršila včeraj v Slivnici: blagoslovili smo zastavo mlatteniške zveze. Vsa prireditev se je razvila v sijajno in veličastno zmagoslavno slavlje, kakor ga še ni videla Slivnica. Koj v jutranjih urah je že bito živahno. Ob /49, uri zjutraj so se pripeljali mariborski Orli, ki so s svojimi kroji 'dah vsej prireditvi večji sijal. Po torn prihodu se je razvil prav lep sprevod v vas. Malo pred deseto uro se je preneslo v sprevodu lepo novo zastavo iz župnišča pred cerkev, kjer jo je blagoslovil gospod ik. H o h n j e c.
Zastava nosi na eni strani naslikan mladeniški znak, na drugi strani pa mladeniča, ki kleči pred Marijo z Jezuščkom.
Kumovala je zastavi visokorodna grofica Schönborn. Imela je krasen nagovor, v katerem je rekla najprej v češčini:
„Z velikim veseljem sem se odzvala vašemu povabilu in rada sem se vozila celo noc iz daljnega Trsta, da sem prišla za nekaj časa na to slavnost. Z veliko radostjo sem kumica vašega praporja. kajtjj? mladeniška zveza je zveza ljubljencev gospoda Jezusa Kristusa, Sv. Janez Evangelist je bil ljubljenec Kristusa, on je smel sedeti poleg njega pri zadnji večerji in se odpočiti na nnegovem srcu. On je bil prvi krščanski mladenič in taki so menda, kakor mislim, tukajšnji mladeniči, ki imiajo kakor on čisto srce, a polno pobožnosti' in goreče ljubezni. Ti bodo dober boj vorevali na tem svetu in kakor on bodo v nebesih sedeli blizu Kristusa Gospoda, in si bodo odpočili na njegovem srcu. To naj svetejše Srce bodem zaprosila, da vas vse blagoslovi in če niste mogoče mojih besed dobro razumeli, pa upam trdno, da bodo Srce Jezusovo mojo prošnjo, moje molitve za vas tem boljše razumelo.“
Nadaljevala je slovenski:
„Dragi mladeniči! Vaš prapor je blagoslovljen, Bog blagoslovi tudi vas. Delujte z Bogom in Marijo za Avstrijo in domovino. Na zdar! Z "Bogom za narod ! “
In ko je pripela visokorodna. gospa kumica krasen trak novi in ponosni zastavi, je izrekla devizo: „Ad maiorem Del: gloriam.“
Omenilo moramo Še slovesno sveto mašo, pri kateri je izborno pel domači .cerkveni pevski zbor in je propoivjedoval z njemu lastno zgovornostjo 'dr. Hoh-njec, ki je povedal mladini zlate, prisrčne besede.
Po .cerkvenem svetem opravilu se je- vršilo lepo mladinsko zborovanje. O,tvoril in vodil ga je državni
PODLISTEK.
O nalogah časnikarja.
Na otvoritveni seji mednarodnega časnikarskega kongresa v Rimu je govoril predsednik mednarodne časnikarske zveze med drugim sledeče- o nalogah časnikarja:
,„,Na podlagi javnega mnenja morajo biti časnikarji:» dnevne priče pred velikim sodnim dvorom zgodovine in nepristranski sodniki, ki (kakor da bi 'bilo to možno!) vse presojajo po pravi vrednosti in resničnih razmerah, brez povečanja ali pomanjšanja. Oni morajo imeti dar vseprisotnosti, vse videti, vse čuti, vse znati, vse pojasniti; morajo biti na ta način oči in uho, spomin in usta družbe — in potem zopet ne smejo nič videti, nič čuti, se na ničesar spominjati in igrati neme v trenutku, ko to zahteva višji interes države in družbe. Slediti morajo imperativni zapovedi stroge ve-sti in vendar z navdušenjem smatrati stvari drugih za svoje lastne, ne da bi veliko vpraševali, zakaj in čemu? Oznanjati morajo bolečine, veselje in častihlepje narodov, biti morajo branitelji n# srečnih in bednih, in vse okoli sebe tako objektivizirati, da se zde skoro kakor mednaroden zapisnik, ali če se hoče, kakor znanstven leksikon,, ki se ga more z lahkoto odpirati o vsaki uri in o vsakem Času. Biti morajo mednarodni radi svojega poklica: in patrlotje iz razlogov uma, svobodni umetniki, ki vidijo vse skozi svojo originalno osebnost, in na drugi strani eksaktni fotografi, ki si strogo prepovedujejo vsako še tako malo ekskurzijo za meje stroge realnosti; biti morajo goreči, resni in morda dolgočasni propoved-
niki in ob enem ljubeznjivi im zabavni ljudje s fantazijo . .
iTorej toliko čednosti in toliko lastnosti se zahteva od ubogega smrtnika!
Ravno tako mnogovrstne in ravno tako spremembe polne, kakor te zaMeve, so tudi dnevni doživljaji Časnikarjev. So dnevi, katere bj — kako naj že hitro rečemo — radi poslali! v prevroče podzemlje, kjer so odigrava en del Dantejeve „Divine eomedie“, in zopet so dnevi, ki se jih ima res rado in v katerih' se vidi neizogibne prijatelje in ljudi zaupanja.
Ali, ker sreča le malim izvoljenim ostaija zvesta, zakaj naj bi se mi pritoževali čez njene kaprice in njeno nestalnost?
• .Mnn.ai.aMa -uu*ru»*wn
Prebivalstvo evropskih držav»
Francoski statistik dr. Jacpue-s Bertillon je pod naslovom »„Recensement 1811—Tüll“ napisal v pariškem „IJournalu“ članek, ki je v marsikaterem pogledu važen in karakterističen.
Početkom, 19. stoletja je imela Evropa okoli 188 milijonov prebivalcev, a danes jih ima 420. Prebivalstvo se je torej več nego podvojilo.,. Veliki in mali naročji so se v tej dobi razvijati povsem neenako. Eni so znatno poskočili, drugi so ostali na isti stopinji, a tretji so celo padli.
Angleška je od 19 milijonov prebivalcev poskočila na 35, Škotska od 2 na 5, a Irska je paMla od 6 na 4 milijone. Vzrok temu padanju prebivalstva je prevehko izseljevanje, a premalo število ženitev in porodov te „angleške pastorke.“
Nemčija; ki je na ozemlju, ki je z-avzemlje da--
nes,	imela pred sto leti 25 [milijonov, ima zdaj 64 milijonov.
Avstro-ogrska monafrbija, 'ki v onem času tudi ni štela več prebivalcev nego pa Nemčija, ima sedaj 51 milijonov.
Rusija se je potrojila. Od 38 milijonov (ne računajoč sem Poljske in Finske) Šteje danes že 113 milijonov.
Italija je poskočila od 18 milijonov na sedaj 34 milijonov.
Španska se je pomnožila od 10 milijonov na 19 milijonov.
Portugalska je poskočila ocl 3 na 6 milijone.
Švedska se je dvignila od 2% na o %; Norveška ni imela niti 1 milijon, a danes ima. 254 milijona; poskočila pe Danska o)d 1 na 3 milijone; istotako tudi Finska. To so siromašne dežele in slabo obljudene, ker jim mraz ne da dovolj žita, pa so vendar le tako poskočile.
A Francoska? Ona se je edina, od 27 milijonov dvignil/aj na 39. V prvem polstoletjlu je poskočila do 35 milijonov, ali pote-m za komaj 4 milijone. To je veliko zlo in najenostavnejši račun pokazuje, kaj bo iz te dežele za drugo stoletje, ko vsi sosedni narodi naglo rastejo.
Francoski Statistik se posebno pritožuje glede na pomanjkljivo Statistiko svoje domovine. Francozi na, primer 'danes ne vedo, koliko je Židov na Francoskem, koliko kalvin cev in drugih protestantov. Ne veho, koliko ljudi na Francoskem govori 'dandanes provenoaHski in bretonski, kajti oni ne zahtevajo od svojih prebivalcev pri ljudskem Štetju ne veroizpo-vedanja in ne jezika, v katerem obeijo.
Bertillon zaključuje svoj članek z vzdihom: Moramo reči, da mi zelo slabo poznamo svojo lastno domovino !
poslanec P i |š e k, ki se je pozdravu srčno zahvalil navzoči kumici, presvitli grofici Schönborn. Zbrani so priredili visoki gospej živahne ovacije. Nato je govoril dr. Hohnjee, ki je očrtal naloge mladeniča v verskem in narodnem oziru. Zlaifmivim izvajanjem priljubljenega govornika so vsi pazno sledili.
'Govorili so še poslovodja Zebo t, urednik Kemperle in mladenič F a 1 e Š, na kar je gosp. predsednik z zahvalo zaključil lepo zborovanje.
Po večernicah se je vršila na prostornem vrtn narodne gostilne gospoda Lesjaka veselica, ki se je razvila v pravo ljudsko slavlje. Old vseh str.(ni je prihitelo na stotine ljudstva, tako da je bjl obsežni prostor natlačeno poln in je moral še marsikdo oditi. iVrstila se je pesem za pesmijo, govor za govorom m veselo so udajrjali tamburaj,. Bilo je res veselo m vse le bilo zidane volje. Govorili so: dr. Hohnjee, ar. V e r s t o v ‘š e k, ki je pozdravil presvetlo kumico, katera je tudi počastila veselico, zastopnik osrednjega odbora S. K. S. Z. iz Ljubljane, 'in dr. Kor o-š e c, živahno pozdravljen, 'ki je v imenu grofice pozdravil zbrane množice, pred vsem mladeniče, a se je tudi v imenu vseh zahvalil visoki gospej za obisk. Domači mladeniči so predstavljali šaljivo spevoigro: „.Kovačev študent.“ Ne lahko nalogo so izborno rešili in so' želi mnogo pohvale. Omeniti moramo še framske pevce in pevke, ki so tudi prihiteli na veselico in so nam zapeli marsikatero lepo pesem. Le prehitro so minule prijetne urice in treba, je bilto misliti n.ai odhod. Zadovoljni in veseli smo se razšli z željo, naj bi nam vrli slivniški fantje še večkrat priredili kaj sličnega. Res, ponosna je lahko Slivnica na. svoje mladeniče. Oni jam jamčijo, da bo ostala Slivnica, zavedna in poštena slovenska vas.
Staj ereil anci za Brenčiča ali Ploja?
Narodna stranka je imela za svojega oficielnega kandidata siidmarkovca Werdnig|ga, ki so ga, tudi nemški listi imenovali „deutschfreundlich“, za dr., Kukovca je govoril in hodil po shodih vodja štajercijan-cev v brežiškem okraju baron Moscon in v celjsko-vranskem okraju se je še pred volitvami sklenila^ z nemškutarji zveza, vsfed ikatere so šli vsi narodni odpadniki volit O miga.
Da bi odvrnila pozornost od sebe, je seveda liberalna stranka 1 že pred ožjimi volitvami zatrobila v svet lažnjivo novico, da je naša stranka za ožje volitve sklenila kompromis s 'štajerčijancl'. Vodstvo naše stranke nas je takoj pooblastilo, da imenujemo raz-širjevalce talcih novic 'kratkomalo in naravnost la-ž-njiv,ce. To je učinkovalo.
Se^aj so sj izbrali drugo taktiko. O kompromisu ne govorijo več, ampak pravijo, da, je nemškutari-ja v ožjji valitvi glasovala za nas. T;udi to je laž! Evo dokazov.
(B = Brenčič,, P = Ploj, O = Ornig.)
Sv. Barbara v Halozah	I.	volitev	: B.	14, P.	40, O. 9
v n »	ožja	n	B.	11, P.	53, -
Šikole		I.	77	B.	20, P.	3, O. 68
77 		ožja	77	B.	7, P.	29, -
Ptujska gora . . .	I.	77	B.	21. P.	52, O. 67
77 r> ...	ožja	79	B.	27, P.	109, —
Vareja . . . . .	I.	77	B.	30, P.	3, O. 56
» 		ožja	77	B.	12, P.	50, —
Sv. Urban ....	I.	77	B.	32, P.	4, O. 14
Ji ....	ožja	77	B.	33, P.	19, -
Pobrž		I.	7)	B.	40, P.	11, O. 91
r> .....	ožja	77	B.	41, P.	52, —
Zgornja Pristova . .	I.	77	B.	9, P.	1, O. 40
77 r>	ožja	77	B.	6, P.	48, -
Mislimo, da je	dovolj, ne		samo	za naše liberal-	
ee, almpak tudi za. slaboumno tržaško „Edinost.“ Vse klepetanje nič ne dokazuje, le številke govorijo. In te pravijo: štajerčijanci so na Štajerskem na cel' Črti šli jv boj za liberalce, tudi pri ožji volitvi v ptnysko-ormoškem okraju.
Politični pregled.
Dr. Gessmann odpotoval.
Ea|kor se poroča, je dr. Gesslmann odložil svoj mandat v dunajskem občinskem svetu. Istočasno je odložil tudi svoje mesto v deželnem šolskem svetu in Iv konzorciju izdajateljev „Reichspostej“ Deželnozbor-ski in deželnoodbornišlki mandat 'bo obdržal, toda izprosil si je od deželnega odbora,1 dopust in se je odpovedal plači.
Listi poročajo, 'da se je Gessmalnnu ponudil mandat v popolnoma sigurnem okraju. Toda." Gess-mann je ponudbo odklonil.
Odstop železniškega ministra.
Kakor se „'Slovanski korespondenci“ od avtentične strani poroča* je podal v četrtek dne 23. t. m. železniški minister dr, Glabinski ministrskemu predsedniku demisijo.
Balkan.
Razmerje med Thrčijo in Crnogoro postaja od dne do dne hbij napeto, tako da v, političnih krogih presojajo položaj kot skrajno težaven in resen. Avstrijska in italijanska) vldfda bosta že v prihodnjih dneli na carigrajskem dvoru skupno intervenirali ter turško vlado še enkrat zelo resno posvarili, da naj ukrene vse, da prepreči grozečo vojno s Crnogoro.
,T!a intervencij,^ vzbujal v vseh političnih krogih pravo senzacijo ter razkriva, kako skrajno resen j'e položaj na Balkanu.
V turškem vojnem ministrstvu so se vršile dne 22, t. m. dolgotrajne vojne, konference. Albanskemu poveljniku Torgut paši je došlo povelje, dat naj nemudoma stori najenergičnejše korake prolij Majiso-rom, ki se ne marajo udati. Ker Crnaigora oeividno podpira vstajo* boda turški vojaki primorani prekoračiti črnogorske mejo, na kar pa se bo- Crnogora kot en mož dvignila proti Turčiji in bi bila vojna neizogibna,.
Vojaški položaj se Vkljub vsem ugodnim poročilom ni skoroda nič izpremenil. Na črnogorska meji trajajo boji med Malisori in med turškimi četami nepretrgano dalje. Napetost med Crnogoro in med Turčijo narašča dan za dnevom.
Morilca kmečkega voditelja AcMma —
oproščena.
Po večdnevni razpravi, o kateri smo že poročali, sta bila obtoženca brajta Zsilinsky, oproščena, ker so porotniki stavljena vprašanja glled umora zanikali. Ta proces jasno kaže, da ima pravica zavezane oci.
Dalmacija.
Kot 'Jugoslovane nas volitve Iv Dalmaciji skoro-daj istotako zanimajo, kot v ožji domovini. Saj nekateri dalmatinski poslanci z našim j skupno nastopajo, in misel katoliške narodna stranke si v Dalmaciji pridobiva vedno več tal.
Dalmacija pošlje v državni zbor 11 poslancev. Od teh jih je izvoljenih 10, v enem okraju se še ima vršiti ožja volitev. Old desetih izvoljenih pripadajo 4 stranki prava, 4 liberalni dalmatinski koaliciji, dva sta pa Srba. Med pra,vašem dr. K(rs,teljem in liberalcem dr. Ivöeyiöem, za, katerega, gre v boj ves vladni aparat, se vrši ožja volitev, izvoljeni pra,vaši so: dr. Dulibič, Prodan, Peric in dr. Sesardič. Od 144.430 volilcev je letos volilo 73.769 volilcev, torej nekaj več kot polovica. Za liberalno koalicijo je glasovalo 31.662 in za pravaše 27.983, za Italija naše 5.919, za Srbe pa 7.85Ö, za» socialnega demokrata 345 volilce>Vy
Številke govore, da, pridejo pjravaši pri smotre-nem delu in žjivahni agitaciji v deželi lahko do krmila, Na delo, da se bo lahko s ponosom trdilo, da je ogromna večina jugoslovanskega ljudstva v katoliškem taboru,
Rusija.
Nemški listi poročajo, da so se» vzdignili v Pavlovski! kmetje proti ruskim oblafstem. Vnel se je hud boj s policijo, v katerem je bilo mnogo kmetov postreljenih.
Bolgarija.
Bolgarski kralj Ferdinand je v Trnovu slavnostno otvori! veliko sobranje. Ko je vstopil v dvorano, so ga vladni pristaši burno pozdravili, samo socialisti, agrarci im radikalni demokrati so ostentativ-no obsedeli.- Pred otvoritvenim govorom kralja je voditelj agrarcev, Stambolijski, hotel protestirati proti temu, da bi kralj otvoril sobranje, toda. večina mu je to zabranila,. Nato je kralj pital prestolni govor.
Zia predsednika je bij izvoljen voditelj napredne stranke, Danev, z 321 od 394 glasovom.
Dogodki v narcflnem sobranju v Trnovem niso izzvali v javnosti one pozornosti, kakor je upala opozicija. Res je opozicija silno kričala in hotela, na ta nalčin demonstrirati svoje antidinastično naziranje, ivendar jxa| je vladna večina, ki Šteje 330 poslancev, s burnim ploskanjem in klici, popolnoma zadušila kričanje opozicije.
Demisija francoskega kabineta.
Ker je zbornica sprejela navadni dnevni red, katerega je predlagal poslanec Hesse, vlada pa odklonila,, je kabinet podal demisijo.
Kako so volili Nemci.
Nemlško ju/lovsko časopisje in za njim slovensko po^ svoji stari navadi kriči, kako da so bile pobite krščanske stranke ob zadnjih volitvah. Res je, da so izgubili krščanski socialci malodane vse dunajske mandate, a na Dunaju samem so dobili krščanski socialci 137,884, svobodomiselci 11.962, liberalci 29.109 in socialni demokrati 144.651 glasov.
Po številu oddanih glasojv so pa med Nemci še danes krščanski socialci najmočnejša stranka. Dobili so namreč nemški krščanski socialci 614.047 £1. 1907 721.618), nemška narodna zveza 466,749 (1. 19Ö7 575!.(040), vsenemci 20.044 (leta 1907 19.992) in socialdemokrati 529.009 (502.504) glasov.
Odcepljenje Reke «d senjske škofije.
Zagrebški opozieionelni listi prinašajo že nekoliko časa sem poročila o odcepljenju Reke od senjske Škofije in so tozadevno razširjali zelo hudo agitacijo. Ker so ta poročila, zašla tudi v druge liste, so danes dne 23. t. m. „Nag-. Nov.“ priobčile proti tem vestem oficijozen dementi.
Angleško.
Kakor poroča „Morilingipost“. se je na dan kronanja od zasebnikov in od javnih korporacij darovalo v dobrodelne namene skupno dva in pol milijona kron. Stroški za okinčanje mesita povodom sprevoda znašajo br^je 1,200.000 K.
Taft o cerkvah v Ameriki.
V Waishingtonu je podal na kongresu cerkve „Episcopal Church“ predsednik Zedinjenih držav —
Taft — sledečo izjavo: Amerika ne pozna nobene državne cerkve. Vse cerkvefe ki delajo na to, da se človeštvo nravno dvigne, so državne cerkve, ki jih vlada čuva, a ne nadzira. Taft je ilzjarvjil, kar se res v Ameriki izvaja: svobodna cerkev v svobodni državi; a da je podal tako odločno izjavo^ smo mu katoličani lahko hvaležni, ker je hote ali nehote udaril tiste evropske kulturnobojne peteline, ki katoliške cerkve ne čuvajo, nego jo ne le nadzirajo, marveč ji ropajo tudi njeno last in ji jemljejo svobodo. Udaril je Francoze, Spance in Portugalce.
Značaj in njegovi temelji.
Neprijetno dirne človeka, ki zasleduje politiko, in vse javno življenje, da. najde ravno pri modernem človeku tako malo značajnosti. Vsepovsod prevladujejo malenkostne osebnosti, predsodki in sebičnost. Nikjer skoro ne najdemo nič vzvišenega in idealnega, ampak, vsepovsod ti zija nafeproti odurna omejenost in ozkosrčnost, ki imate najboljšega druga v brezpri-merni neznačajnosti. Zlasti naši liberalci, ki se tako radi postavljajo v pozo najtrdnejših značajev, so ravno nasprotno veliki neznaČajneži. V politiki ne poznajo nifcaMh jasnih smeri in jim je poljtična poštenost nekaj povsem tujega. Ovinkarstjvo je njihov vzor, a ne le v politiki, temveč v vsem njihovem življenju. Ta žalostna dejstva onemogocujejo pogosto vsako vspeš-no skupno delo. Zato je velike važnosti, da, bi se v svrstah človeške družbe pomnožilo število značajev. Potem bodo nemogoči kot voditelji razni bahavi pu-hloglavci, ki so skrajno omejeni in presojajo vse z domačega cerkvenega, zvonika, in na površje bodo prišli tudi pri nasprotnikih možje-značajp, s katerimi bo beti prijetnejši in dostojnejši.
O,	tem velezanimivem predmetu, o vzgoji značaja in njegovih temeljih razpravlja znani pedagog Förster približno takole:
Mi ljudje dostikrat ne vemo, koliko žive in globoke» resnice je v navidezno zastarelih trditvah .' . . Enostranski ni samo konservativec, temveč tudi moderen človek. Velik prepad |je med vernim ljudstvom in med modernim svobodomiselnim svetom, in ta prepad zija dostikrat tudi v rodbinskem življenju. Förster hoče s svojimi mislimi prinesti le majhen donesek k premostitvi tega prepada. On zahteva pravičnost in medsebojno razumevlanje. Človek mora svojega nasprotnika poprej, predno o njem sodi, študirati. Kajti prepričan moreš biti še le potem, ko si tudi nasprotno strain dobro proučil. Svobodomiselci se bodo morali oprostiti svoje omejenosti, kajti le tako pride človek do univerzalnosti, katera mu služi pr! poglobitvi njegovega lastnega dokazovanja.
K univerzalni vzgoji značaja, je pa potrebna posebna vzgoja. Toda; taki vzgoji ne odgovjarja moderna pedagogika. Njej manjka v prvi vrsti spoštovanje, glavni temelj človeške vzgoje. Spoštovanje pred starimi resnicami mora imeti tajim učenec, kakor tudi vzgojitelj. Moderni svetovni nazor, ki je pravzaprav nazor lastnega jaz, se maščuje najbolj v pedagogič-nem, oziru. Moderni vzgoji manjka) jasen, nepremakljiv vzgojni ideal in iz tegai izhaja žalostni pojav v modernem življenju, namreč nejasnosti v čilijih. Tako se na primer dandanes misli, da se možatost vzgaja le s fizično sposobnostjo ter ne s samozatajevanjem in strogim redom, zato se pa postaivlja šport v, sredino vzgoje.
Sta pa dva glavna-, pogoj a vspešne vzgoje: vzgoja mora biti idealistična in realistična. Ravno tako mora biti tudi vzgojitelj prepričan in mora verovati na neki nepremakljiv ideal in mora poznati človeško naravo. Zato mora biti pedagog najpreje sam vzgojen, ako lioce doseči .cilj in nalogo vzgoje, spojitev nar sprotnih duševnih elementov; in univerzelno obliko znar čaja.
Tak vzgojni ideal je uresničen v krščanstvu. To je združilo junaštvo z ljubeznijo in je spojilo ljubezen z voljo. Krščanski značaj združuje v nasprot-stvu z predkrščanskim moške in ženske čednosti. Pri predkrščanskem značaju je gospodoval element moške nadoblasti, manjkala mu je ljubezen. Kakor je bil ta enostranski, tako prevladuje tudi pri modernem socialna in karitativna kultura. Ljubezen in sila, začrtana smer in domnevanje, to so nasprotstva, ki se morajo spojiti. Krščanski vzgojni ideal združuje v sebi enotnost sile in ljubezni. Dosti pedagogov ima to napjako, da vzgajajo ali enostransko- realistično, ali pa enostransko idealistično. Realistična tvjzgoja je potrebna kot protiutež lahkomiselnosti in lažnjivosti, realistično in idealistično vzgojo najdemo pa le v krščanskem vzgojnem idealu,,
Raznoterosti.
Nagrobni spomenik za f iur Furmana. Pred tremi leti je umrl v najleipši mladosti kot žrtev neizprosne jetike jurist Franc Furman. Pokopan je na konjiškem pokopališču; trhel lesen križ ne/znanja prostor, kjer počivajo njegovi ostanki. Se nekaj časa — in pozabljen bo . . . Obračamo se tem potom do njegovih sošolcev, prijateljev in znajncev z, naznanilom, da se namerava postaviti na njegovem grobu skromen spomenik; v konjiš,ki posojilnice je v ta namen naložena malenkostna svotica,, in se naj blagohotni prispevki z označilom namena pošiljajo istotje.
God zveličane Heme dne 27, junija. Jutri) v torek dne 27. junija se bo prvokrat oblival1 po vsej lavantinski škofiji god zveličane Heme, vdovie. Štev V.
Cerkvenega zaukaznika za lav. škofijo“' na strani 143 natančno določuje, kako bo opravili brevir in kako služiti sveto mašo, po đoposlaniji noviji obrazcih. Go'd sv. Virgilijja, škofa in mučenca, se je prestavil na 3. dan meseca julija.
Iz poštne službe. Poštni asistent Franc Mihailovič je prestavljen iz Ljubnega na Zg. Štajerskem v Maribor.
Pismo urednika „Tfagespošte“ na barona Mos-cona, o katerem fantazira ^Slovenski Narod“, je izrodek bujne domišljije urednika, ali pa tiči zadaj kak ponesrečeni volilni manever, /Tfoliko je gotofvo, da dr. Benkovič ni nikogar naprosil za to pismo, ali klomu kaj obljubil; na nadalnja sumničenja („(Slovenskega Naroda“ ne bomo več reagirali. Naj „(Slovenski Narod“ raje priobči vatle dolga pisma, katera je- Moscon pisal na dr. Kukovčevo prošnjo sovraženim industr-jalcem v Hrastniku. V teh pismih slika Moscon dr. Benkoviča kot (pravcatega prekucnila (odprava fildej-komisov!), dr. Kukovca pa kot prijatelja Nemcev, katerega se ni bati. Več prihodnjič.. Sej&aj pa govorite, Heil-Kukowetz!
„Edinost“ ne more v svojem strastnem sovraštvu proti kaitoliško-mirodni, V. L. S. ukrotiti svojega nagnenja do lažnjlvosti in zato se v nedeljski številki laže, da so na Spodnjem Štajerskem vsi nemškutarji, ki so pri prvih volitvah glasovali za glasovitega; ptujskega Orni ga, pri ožjih volitvah glasovali za kandidata S. L'. S. To je nesramna in grda laž, ki nima druge podlage, kakor prirojeno liberalno svojs,tvo, da je proti političnemu nasprotniku vsako tudi nemoralno orožje dovoljeno. Zakaj pa i„|Edinost“ rij. imela nobene grajalne besede, ko je liberalna stranka poštar vila südmarjkovca Werdnigga svojim kandidatom in so ga šli že pri prvi volitvi vsi nemškutarji volit. Fej, Jažnjiva in pristranska Edinost.“
Sleparstva. Liberalci so sedaj po ožjih volitvah, v katerih jim je propjadel Še zadnji up — Ploj, pobesneli. Da bi nametali javnosti peska v oči in bi se ne videlo, kako povsod rapidno propadajo, so začeli lagati, da je Brenčič zmagal s pomočjo štajjerči-jan,cev. Kako je to obrekovanje drzno, smo dokazali zadnjič in danes. Govoriti pa liočemo tukaj s tlemi postenjakoviči o nečem drugem, o sleparstvih, ki so se vršila pri glavni volitvi dne 13. junija. Tako odkriti ne moremo biti, kakor bi bili radi, ker pri našem porotnem sodišču za katoliški slovenski list ni ravno ugodno razpoloženje. Prišel bo čas, ko bomo o teh dogodkih lahko obširnejše poročali, za idaines pa samo vprašamo liberalce: Kako imenujejo oni postopanje neke volilne komisije, v kateri se je naštelo več glasov, kakor je bilo oddanih, in v kjateri se je naštelo prvotno samo 13 Brenčičev, a je pozneje 32 vo-lilcev izjavilo, da so pripravljeni priseči, da so volili Brenčiča? Kakfšno je postopanje onih liberalnih’ občin, v katerih so bili baje vsi volllei, kar se drugod iz umevnih vzrokov nikjer ne dogaja, na volišču? In kakšno je ravnanje liberalnega župana, ki ni hotel vročiti našim volilcem izkaznic? Naj to zajlostuje. — Zaključek iz teh podatkov je lajhek:	Fej političnim
sleparjem!
Primerna označba. Na. dan ožje volitve v Velikovcu je rekel že znani učitelj |(?) zgodovine punci-rani Hornbogner pred volilnim lokalom: .„Per größte Trottel in Kärnten ist der Deutsche!“ Neki slovenski mu je pa odgovoril: „Ja, da haben Sie recht!“ Tako Nerngi sami sebe obsojajo.
Evharistiški shod v Madridu dd dne 25. do 29. junija 1911. Včeraj dne 25, rožnika se je v Madridu, glavnemu mestu kraljestva španjskega, otvorit XXII, svetovni evharistiški shod, ki. je lani zboroval v Kanadi v Ameriki, predlanskem pa v Koloniji ob Renu, kojemu so prisostvovali tudi naš prevzVišeni gospod knezoškof, V Madrid so bili letos tudi povabljeni,!. Po-■ sladi so tje svoj vi šjjepastirski blagoslov z obljubo, da bodo zai časa tega shoda; s Častito duhovščino in z vernim Ijudstfvom vred, posebno na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, božjega Zveličarja pobožno prosili, da ta evharistiški shod obrodi obilnega sadu. Pričakuje se sklep, da se leta 1912 obhaja XXIII. mednarodni evharistiški shod v, srcu Avstrije — na Dunaju.
Žalec. Občinski odbor ,trga. Žalec je imenoval propadlega kandidata gospoda Franca: Robleka častnim občanom. Zgodilo se je to najbrž iz sočutija, da bode lažje zacelila- rana.
Žalec, dne 24. junija. Za in tri dne 2i5. t. m. so brihtni naprednjaki napovedali k Virantu protestni shod. Protestirati hočejo proti izvolitvi dr. Korošca. Sicer so že dne 13. junija protestirali z glasovjnieami, a so jih imeli premalo. Kar glasovnice niso izdajte, hočejo menda sedaj popraviti z vpitjem in krikom. Tudi osla niso mogli uporabiti, kakor je bilo skraja nameravano. Sedaj ne kaže drugega, nego da. ga le sami jezdijo. In tako bomo imeli: jutri nemara lep prizor, da bodo drug za drugim jezdili po trgu osla. Pa sploh je osel sedaj ostal liberalni; stranki in kakor slišimo iz zanesljivih virov, pride v grb liberaOine stranke. Na jutrajšnem shddu se bjo to slovesno proglasilo. Želimo krasnega vspeha!
Leskovec. Pri zadnjih' volitvami je agitirala za Ploja tudi neka ženska:	„(Le potegnimo po Pldju!“
Res smo potegnili po Ploju, ampak tako, dal ne bode nikdar več poslanec!
Leskovec. Izredno veselje je polnilo naša srca na binkoštno nedeljo. Velečastiti gospod dekan Kralj
so nam blagoslovili prenovljeni veliki oltar. Pater Pius iz Ptuja pa so nas v vznesenih besedah navduševali za1 krščansko modrost. Bog jima plačaj kakor tudi (drugim gospodom iz sosednih župnij, ki so nam vsem napravili tako prisrčno veselje! Pohvaliti moramo tem potom našega slovenskega; podobarja in po-zlatarja Franca Nemeca iz Ptuja, 'ki je tako lepo izvršil svoje delo. Ga priporočamo!
Konjice. Umrl je v nedeljo dopoldne dne 26. t. m. v najlepši mladeniški' dobi, še le 20 let star, gospod Adalbert Hrepevnik, sin trgotvea; Simona in Katarine Hrepevnik v Konjicah. Naj v miru počiva!
Konjice. Poročali smo, da je neki avtomobil po; vozil v Konjicah dve osebi. Toda to ne odgovarja toč* no resnici, ker je avtomobil povozil eno osebo, namreč desetletnega, šolarja Jamnikarja, ki je ostal na mestu mrtev. ' Orožništvo je brzojavilo za avtomobilom, ki je nosil znamko: A. T. Dunaj—Trst. Ustavili so ga že na Vranskem, kjer se je dognala identiteta lastnika in šoferja.. Lastnik je neki trgovec iz Celovca, šofer pa njegov sin.
Blanca. V občini Blanca; je tfjlo skoraj 100 vo-lilcev pomotoma izpuščenih iz volilnega imenika; to so večinoma osebe, ki niso bile na občini prijavljene, ko so se vrnile iz Nemčije, Amerike itd,,, ali pa se že preje niso nikdar udeleževale volitev. Večina teh so pristaši S. K. Z, in bi jih naša stranka reklamirala, ako bi se to ne zvedelo še le ob koncu roka za reklamacije. Sedaj pa „Narodni List“ krivično trdi, da se je župan blanšlki udai pritiskom dr. Benkoviča in te volilce nalašč izpustil. Tri. grd in neosnovan napad na uglednega' poštenjaka župana gospoda Doheka pa moramo z vso odločnostjo zavrniti kot ostriSno laž; naj „(Narodni List“ v miru pusti poštene može in pa krivdo dr. Kukovčevega porazai išče pil' sebi. Ta napad je tem bolj neutemeljen, ker je gospod Rfobek sploh mož, ki se v prvi vrsti briga za blagor svoje občine in se nikdar ni rad vmešaval v politične stvari.
Primorsko.
Prvi avstr, dreadnougtli izpuščen v morje. V soboto dne 24. junija so izpustili v Tjrstu ob navzočnosti prestolonaslednika kot zastopnika cesarja, ter mnogoštevilnih planov cesarske hiše, številnih dostojanstvenikov in nepregledne množice ljudstva v morje prvi avstrijski dreadnought (izgovor drednavt, slovenski „Ne boj se ničesar“) „Viribus, unitis.“ Ob 8.15 zjutraj se je vršilo prvo blagoslovljenje ladije po Častitem gospodu mornaričnem superijorju Kokolju. V drugič je blagoslovil „(Viribus unitis“, ko je prišel prestolonaslednik in stopil na, kopno. Po tem drugem blagoslovu so izpodmalknill zadnje opore ladiji, katero so držale samo Še vrvi. Nadvojvoclinja Marjja Anunciata je kot kumica krstila ladijo s tem^ da je na krovu razbila steklenico šampanjca, nat kar je dala znamenije, da se spusti velikan v morje. Ko se je začel pomikati „Viribus unitis“ jv morje, so vse godbe intonirale cesarsko himno, vse navzoče ladije šo pa pozdravile svojega- novega tovariša vsaka z 21 streli.
Kolera. Nov slučaji kolere v Trstu, V petek 23. t. m. zjutraj je prišel izseljeniški parnik -„tJceaniai“ iz New-Yorka v Tirst. Malo časa po dohodu je neka potnica z imenom Zofija Brenner umrla,. Pri bolnici se je opazilo vse znake kolere, zato so mrliča obdu-cirali, kar je potrdilo sum. Ladijjo so takoj z vsemi potniki prepeljali v pomorski lazaret, kjer ostane pet dni.
Italijanske težkoče radi Tripolisa.
Italijanski zunanji minister di San Giuliano se je v zadnjem zborničnem govoru v zelo diplomatični obliki pritoževal raidli ovinkarstva, ki ga pratkticirajo turške oblasti v Tripolisu napram Italijanom. Pripomnil je, da se ne bo pusltil motiti od turiškega zavlačevanja in bo podpiral gospodarsko delovanje Italijanov. Gotovo je, da imajo Italijani marsikak tehten vzrok pritoževati se, da se njihovi nameri, mirnim potom zasesti Tripolis, nat eni strani od Turkov, na drugi strani pa od Francozov delia, težkoče.
Tjripolišfci vali je, kakor je videti, zaMet sovražnik Italijanov, Tlako se je izrazil o priliki zadnjih dogodkov na meji, da tudi on 'lahko nastopi proti Italiji s topovi, kot je ona Turčiji s topovi vsilila kapitulacijo, Ce pridobivajo Francozi za Ttripolisem vedno več zemlje, če si pustijo v (Tripolisu koncedirati dela v luki itd., tedaj lahko razumemo, da vlada v Italiji vsled tega tega velika nevolja. Čudno je, da da Italija svojo jezo čutiti Turčiji, v resnici je pa Fran-eijja prajvi konkurent Italijanov in Francija je tista, ki dela pri Turkih za sovražno mnenje proti Italijanom. Francija pa, ki je o priliki allgesilraške konference proklamirala nedotakljivost turškega ozemlja, je že en mesec po tem prisilila. Turčijo, da je umaknila svoje Čete iz oaze Jane.
Nadalje je pobirala Fraficija potnino od karavan, ki so hodile od čadskega jezera do Sredozemskega morja, z namenom, ‘da bj jih odvrnila od Tripolisa na, francoske luke.
Pred dvema letoma, je Francija zasedla Wadai, brez ozira, na to, da spada, kot naravno tripoliško o-zemlje pod francosko-italijansko nadzorstvo. Isto velja tudi o novi mejni regulaciji med Tunisern in Tri-polisem, ki se je Še po vrhu izvršila) na stroške Turčije. Italija! se pa drži pogodb in se omejuje samo na to, da v zbornici in v Časopisju spušča cele jeremija-de o lastnem zatiranju v Tripolisu.
V novejšem času pa se je še* začela Nemčija šopiriti v Tripolisu.
Iz cele situacije se da spoznati, da ste si v prvi vrsti Francija, v drugi vrsti Nemčija izbrali Tripolis kot središče svojih interesov, brez ozira, na to, da se je Tripolis proglasilo kot turško ozemlje, in da se ga je ofibielno nakazalo Italiji kot njeno interesno sfero. Ždi se sedaj!, da bo postal Tripolis drug Maroko.
Razgled po svetu.
Grozni orkan v veroneški guberniji. Iz Vero-nesa v Rusiji javljajo, da je* v jugozapadnih delih tamošnje gubernije besnil več dni grozen orkan, ki je opustošil cele okraje. Vsa žetev je uničena, Vih'ar je ruval iz zemlje največje drevje, hiše so porušene, komunikacijske zveze pretrgane. Ponesrečilo je tudi že mnogo ljudi. Nekega pastirja je vihar dvignil v zrak in ga potem vrgel na zemljo, da je bil na istem mestu mrtev.
Žganja se je v Nemčiji lani popilo znatno množino manj kakor pa v predlanskem letu; vporaba je padla od 2,602.121 hektolitrov na 1,800,422 hektolitrov. Delavstvo je odgovorilo z bojkotom žganja, ko je* vlada in njena, meščanska večina v nemškem državnem zboru navalila težke davke na’ žgane pijače, Vlada je trdno računala, da izpreša ogromne svote iz delavskih’ žepov; kakor je sedaj videti, se je pa temeljito vrezala,.
Železniška nesi’eča. Iz Sia|n Benedetta Tronta se poroča, da sta trčila skupaj neki osebni vlak in pa ranžirska lokomotiva. Mrtvi sta dve, ranjenih pa 20 oseb.
300.000	K za vdove in sirote hrvašlkoslavou-skega đomovinstva je zapustila nedavno umrla baronica Kušlan,
Nemške naselbine v kraljestvu poljskem in v: pribaltiški pokrajini na1 Ruskem rastejo. Leta 1863 je* bilo v kraljestvu poljskem 278.973 Nemcev, leta 1876 pa že 407.274, danes jih je preko pol milijona. V pri-baltiški pokrajini je sedaj kakih 300.000 Nemcev, A največ Nemcev je v Lodzu in okolici, namreč 22,88%. Naseljujejo se poleg železnic in blizu vojaško važnih (točk, V šestih zapadnih gubernijah (kijevski, podolski, vilenski, grodenski iri kovenski)' biva 282.000 Nemcev, kr imajjo v lasti 1,300,000 desetin zemlje. In skupno število nemških naseljencev v ruski državi znaša 1,830.000 duš _(po ne*mški statistiki še celo 2,100.000). Usa važnejša! obrtna 5(a Igpspodarskai podjetja Ivi besarabski (guberniji (so V] nemških rokah; tudi vsi uradi so gosto zasedeni z Nemci.
Kuga na Ruskem In Indiji. Napačno bi bilo podcenjevanje kužne nevarnosti, ki se jo je posrečilo zatreti v Vzhodni Aziji, zakaj ravno v na.jbližja soseščini Evrope je Kuga še prav močno razširjena, V Rusiji sami je morda ni več. V Öfdesi je bil javljen zadnji slučaj kuge in iz ruskih step ni nobenih vesti o kugi. Tembolj pa je razširjena v Perziji in Arabiji, in po več kot samo po eni poti se lahko vsled svetovne trgovine zanese v Evropo, V Indiji pa. se |je zopet močneje pojavila, zlasti v zgodovinskem mestu Delhi in pa v Bombaju, kjer se je pred desetimi leti začela.
Bančni privilegij. Balnčni privilegij se mora enkrat definitivno rešiti, ako se hoče zabraniti razne težkoče. Ako se ne bo še letos rešil, bode morala bjan-ka. napraviti dvojno bilanco, eno po starem štatutu in eno na podlagi na novo projekt trajnega. Katera bilanca bi Rila potem veljavna? To bi bilo zopet nekaj prepira med obema državnima polovicamiai. Ena najnujnejših zadev in nalog nove državne zbornice je gotovo rešitev bančnega vprašanja, oziroma odobritev novega Statuta.
Brezžično brzojavljenje. Marconijeva mati je imela iznajditelja brezžičnega brzojava tako rada, da je moral spati do 18. leta v njeni sobi. Ker je bila sama izvrstna pianistinja, ga je pustila učiti godbo pri Rudolfu Trerrariju, a Marconi se ni rad učil godbe, marveč ga je veselila zgolj elektrika, kar njegovemu očetu ni bilo nič všeč. Se kot deček je prečepel cele* ure na tleh in eksperimentiral z lesenimi aparati. Ce ga je kdo vprašal, kedaj da se prične učiti, je odgovorni: „Saj se učim!“ Ko je bil 14 let stap-, je enkrat rekel:	„Dobro vem, česa se učim. Ce se mi posreči,
mi bodo v vsakem mestu postavili spomenik.“ Nekoliko časa, predno je svojo iznajdbo naznanil svetu, so bili njegovi sorodniki v strsjknik skrbeh zanj. Jedel ni, spal ni in* ni nič govoril. Ponoči je skočil ves raz-bunjen iz postelje in Je rekel prestrašeni materi: „(Danes ah nikoli!“ Poklical je oskrbnika, ki mu je moral nesti aparate in puško na polje. Ko prideta) pred neti0 goro, mu je naročil, naj se poda onstran gore, in ce bo cul, da aparat tolče*, naj ustreli. Ko je nekaj časa minilo, je pričel Marconi manipulirati z aparatom. Kar poči strel, Marconi je zmagal, brezžično brzojavljenje je bilo iznajdeno.
... Stolp za aviatike. Prvi stolp za aviatike zgradijo blizu Calaisa1, na mestu, kjer se je meseca julija pred dvemi leti dvignil v zra^ Bleriot, da preleti Gana! la Manche. S postavljenjem temeljnih zidov stolpa so že* pričeli na vežbališču („Les Baraquos.“ o tolp bo visok 150 metrov in bo imel v premeru pet metrov. Stolp bo služil v to, da bo signalni stolu za aviatike, ki bodo leteli preko kanala La Manche. Ta stolp bo videti iz velike daljave še iz višinie čez 600 metrov.
Mesarski
užene« irr
sprejme takoj pri Jos, Stel-cerjn v Celju.
Hladilnica
dobro ohranjena je na prodaj. Quergasse št. 2 v prodajalni.
Učenec
z dobrim spročevalom se sprejme v trgovini A. Pinter* ja ? Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj tudi trgovsko šolo obiskovati kar je posebno za vpoštevati.
Krščanskosocialna	_______ a « fi fl
zyeza_prlredl »ef.s ROmafSKI VIRK
«k m T m m m i Vlak bo šel iz Maribora dne 17. julija zjutraj in pride nazaj ■ SCI B VdQ|« v Maribor 18. julija zvečer. Sprejemal bo romarje na vseh -	Štajerskih postajah. Vozni red in vozne cene so sledeče:
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalue, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brao, Zifieaice Morayslo. i
Vlak odhaja 17. julija ob					Postaje				Vlak se vrne			18. julija ob		Cene za tja in nazaj.	
														HI. razred	II. razred
Odhod 12		uri	45’ zjutraj		M Maribor			L	Dohod	7.	uri	50’ zvečer		16 kron	22 kron
n	12.		£6’			Hoče				7.		40’			
n	1.		1’	77		Slivnica			D	7.		34’			77
:i	1.		2’	77		Rače				7.		29’			
	1.		19’	77		Pragarsko				7.		16’			
	1.		31’			Slov. Bistrica				7.		5’		15 K 50 v.	21 K 60 v.
77	1.	r)	46’	77		Poljčane				6.		51’			
71	2.	57	9’			Ponikva				6.		28’			
71	2.	77	16’			Grobelno				6.		21’			
7?	2.	71	22£	77		Sv. Jurij				6.		15’			
11	2.	n	30’	;?		Štore				6.		6’			
	2.		40’			Celje				5.		56’		15 kron	21 kron
	2.		54’			Laško				5.		42’			
71	3.		4’			Rimske Toplice				5.		32’			
	3.		22’			Zidanmost				5.		15’		14 K 50 v.	20 K 50 v.
71	3’	71	33’			Hrastnik				5.		5’			—
71	3.	n	43’			Trbovlje				4.		58’			'	
n	4.		59’	ii		Ljubljana				3.		52’			—
Dohod	6.		50’			Postojna						—		—	—
Odhod	1.		46’	popold.		Postojna				 —			—		 			 •	—
						„ Matulje			77	11.		58’		—	—
Dohod	3.	77	40’	77	y Reka			1	Odhod 11.		77	28’ predpol.		! _	—
so
slovanska obrt.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
r—7-~—. Sezona od 1. maj nit a do 1. oktobra. ..
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pii upraviteljstvu kopališča.
j|lfflillBHWIIIIWil»BIIIIIIWIIIIII>Wlli|'|llllll lilini ....I .................................................
v
Franc Nemec,
podobar in pozlatar
Ptui, Gosposka ulica 23
se priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovijeaja altarjev, podob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročilu.	556
Pijte samo fBist
testi se i feistes »te, Sultani, Bereifte, j
6 betih
1 irfi \
16 »v 14 ,atna P°
i lanenega «latn
i 1 _ n«
; 2 m m
1 ft K. P°
2o K döbUe Dan-
ko iz
B. stermeebi, C *

Gumijeve trake ","1—14
trt
po priznano naiboijSi kakovosti se dobivajo edino pri
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška ulica št. 7 in
Zvezna trgovina Rotovška
(Goričar & Leskovšek) ulica 2.
naIja’A. thibeey-ab als am
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodmjsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnen» kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih '»d 12/2 ali G/l ali 1 gr. specialne steki. 5 K.
Lekarnarja A. Thierry a
Samu rrisvr.o
centifoiijsko mazilo
tBJEEMl

je zanesljivo m nagoto vejšep a učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-( jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi prt starih ranah i t d. S dozi staneta 3 60 K
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRAD» pri KOGäICG.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. Konic
V	voznih cenah je zapopadena tudi vstopnina v postojnsko jamo in pa cena za parnik v Opatijo. Na potu tja se ustavimo v Postojni ter si tam ogledamo svetovnoznano postojnsko jamo. Na Trsat je iz Reke peš malo uro. Vspored pobožnosti na Trsatu bo ta le:
Dne 17. julija: Ob 5. uri popoldne slovesen vhod in kratek govor. Nato spovedovanje.
Ob 7. uri popoldne pridiga. Po pridigi večernice in rimska procesija.
Dne 18. juiija: Od 3. ure naprej sv. maše.
Ob B. urj zjutraj pridiga, nato slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo.
Ob 8. uri zjutraj slovesen odhod.
Od 9. do 10. ure popoldne se vozimo nekoliko po morju.
Romarji naj vzamejo seboj dežnik in pa kako svršno obleko, da se morejo ogrniti v postojnski jami, kjer je precej hladno. — Karte se naj naročajo in denar se naj pošlje prej koje mogoče, najpozneje pa do M. julija. Romarji se opozarjajo, da letaš nikdo več ne dobi karte na vlaku ali pa na postajah tisti dan, ko vlak odhaja.
Karte se naročajo po pošti edinole pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, tiskarna Sv. Cirila.
V	Mariboru se izjemoma osebno lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila od 5. julija naprej.
Po pošti se karte pred 7. julijem ne bodo razpošiljale.	674
Romarski odbor.
Dobro rodbinsko kavo _________________
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priijnbljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Kje se kupi dobro, poceni in fino
obuvalo? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi Čevljev pri
Štefanu Straieku, Kovaška ulita 3.
Velika izbera finih moških Čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparoaa, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
C\0 * Ä
^ Mr	Prevzamem vsa dela ^
Jm dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
iliael Ooiravc v Celju
Gospodska ulica 5.
Delniška družba pivovarne „Union
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno marihtO, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Zaloga v Celiu: Graška cesta št. 45 (Gostilna mesto Gradec.)
zgantama v
priporoča svojo doma žgano dimka, tespoiec, ainsfto
žganje, kriijmc ftafttr
koniafc
I
m