183ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Jo‘a Mahni~
Dejavnost slovenskega Penkluba pred drugo svetovno vojno
Slovenski Penklub je proti koncu leta 1926 po zgledu londonskega ustanovil Janko Lavrin,
za prvega predsednika so izvolili Otona @upan~i~a, za tajnika Pavla Karlina. ^lani so se sesta-
jali mese~no na klubovih ve~erjah, ki so imele dru‘abno povezovalni zna~aj. Leta 1928 se je
pesnik udele‘il kot zastopnik vseh jugoslovanskih klubov mednarodnega kongresa v Oslu. O
do‘ivljanju severnja{ke Norve{ke in sre~anjih s pomembnimi osebnostmi je imel ob{iren inter-
vju z Bo‘idarjem Borkom (glej knjigo Pripovedi o @upan~i~u in pomenki z njim, SM 2004,
str. 87–98). Slovenski PEN je pripravil tedaj ve~ narodnoobrambnih nastopov zunaj Ljubljane,
1929. npr. v ^rnomlju, kjer je zahteval upravnopoliti~no vrnitev Bele krajine v Slovenijo. De-
loval je tudi Mladi penklub, vodil ga je France Vodnik, in 1931. so ga pri{li obiskat tovari{i iz
Londona. Naslednje leto je klub mladih izrazil nevoljo zaradi @upan~i~evega eseja Adami~ in
slovenstvo, pesnik je zato odlo‘il predsedstvo. Ker pa se je pripravljal mednarodni kongres v
Dubrovniku, so se duhovi pomirili: za predsednika so izvolili Izidorja Cankarja, @upan~i~a pa
imenovali za ~astnega predsednika. Cankar je opravljal predsedni{ke posle do leta 1936, ko je
zapustil univerzo in od{el v diplomacijo, @upan~i~ je tedaj spet prevzel predsedstvo. Za Karli-
nom je v tridesetih letih do za~etka vojne opravljal delo tajnika France Stelè.
O pomembni dejavnosti slovenskega Penkluba pred zadnjo vojno sem na osnovi arhiv-
skega gradiva iz Stelétove zapu{~ine v rokopisnem oddelku NUK napisal ~lanek Predvojni
PEN v boju za jezikovne in ~lovekove pravice. V njem sem prikazal odpor kluba zoper unita-
risti~ne jezikovno kulturne te‘nje takratnega Beograda in klubovo obsodbo trganja Cankarjeve-
ga Kurenta iz na{ih srednje{olskih beril ter njegovo prizadevanje, da bi re{il Franceta Bevka
fa{isti~nega preganjanja in konfinacije ter omogo~il v ilegali ‘ive~emu Vorancu Pre‘ihu vrnitev
iz tujine v domovino. ^lanek je iz{el 26. oktobra 1989 v Delu – Knji‘evnih listih in pozneje
v knjigi izbranih razprav Presoje in pogledi pri SM 2000 na str. 182–189. Nedavno pa mi je
pri{lo v razvid novo gradivo o dejavnosti predvojnega slovenskega PEN, prav tako iz zapu{~ine
prof. Steléta, ki ga hrani biblioteka SAZU, oskrbela mi ga je ljubeznivo bibliotekarka sveto-
valka ga. Anika Koblar-Horetzky. Gre za {est arhivskih enot, pisem in poslanic, raznim na-
slovljencem, datiranih v letih 1932 do 1938, v usodnem ~asu torej, v katerem so se nagrma-
dili razni pere~i in usodni kulturno politi~ni problemi.
1. Pismo slovenskega Penkluba z dne 21. junija 1932 banu Dragu Maru{i~u
in ministru Albertu Kramerju
Znane na{e knji‘evnike, ki se spri~o svoje demokrati~ne usmerjenosti 8. novembra 1931,
v ~asu zloglasnega premiera Petra @ivkovi}a, niso udele‘ili prisilnih enostrankarskih volitev
v beograjsko skup{~ino, so oblasti kaznovale s slu‘beno premestitvijo iz Slovenije na jug
dr‘ave. Na{ Penklub je sku{al zanje s tem pismom posredovati pri navedenih doma~ih poli-
tikih, pismo je natipkano v dvojniku, opremljeno s pe~atom kluba in podpisoma predsednika
@upan~i~a in tajnika Steléta. Maru{i~ je bil tedaj ban Dravske banovine v Ljubljani, Kramer
pa minister za trgovino in javna dela ter zastopnik premiera v Beogradu.
184 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Gospod ban (minister)!
Penklub kot mednarodna organizacija knji‘evnikov ni nikoli posegal v tok politi~nih do-
godkov, je pa vseeno vedno oznanjal in branil na~ela ~love{kega dostojanstva v vsem javnem
‘ivljenju.
Le zato, da brani ta na~ela, si Penklub, center Ljubljana dovoljuje opozoriti Vas, gospod
ban (minister), da se v zadnjem ~asu tudi pri nas baje uvajajo v ravnanju s politi~nimi obto‘enci
na~ini, ki nasprotujejo ~utu ~love{kega dostojanstva in pravi~nosti ter smislu zakonov.
V prepri~anju, da se te stvari dogajajo brez Va{e vednosti in proti Va{i volji, Vas, gospod
ban (minister), prosimo, da ukrenete, kar morete, da se táko obsojanja vredno ravnanje kon~a.
Pismo enakega besedila smo naslovili tudi na gospoda ministra dr. Alberta Kramerja
(gospoda bana Dravske banovine).
Z izrazi odli~nega spo{tovanja
2. @upan~i~evo z roko napisano pismo dr. Stelétu z Bleda 20.avgusta 1932
185ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Stelè je bil v pismu 13. avgusta prosil pesnika, naj se kot predsednik Penkluba zavzame
za politi~no preganjanega dr. Lebna, ki ga je Beograd premestil v ^uprijo; istega dne ga je za
to prosil tudi Ju{ Kozak. Naslednje dni je pesnik sporo~il Kozaku: »Ona stvar: Leben, Sovrè,
Seli{kar. Pisal sem Puclju, Kramerju in Brezniku, ki je tem politikom blizu in, ako ho~e,
lahko spro‘i dobro besedo... France (Albreht) pravi, da so premestitve bolj za strah in da jih
bodo dodelili v slu‘bovanje na starih mestih. Bomo videli.«
Kakor Kramer je bil tudi Ivan Pucelj minister v tedanji beograjski vladi, in sicer za social-
no politiko in narodno zdravje. Josip Breznik, politi~ni somi{ljenik omenjenih ministrov, pa
je bil sicer srednje{olski profesor in vpliven funkcionar zalo‘be Tiskovna zadruga.
Pri posredovanju za Bevka, ki je ‘ivel v Gorici in bil italijanski dr‘avljan, seveda ni {lo za
prepre~enje premestitve, pa~ pa ga je bilo treba za{~ititi pred preganjanjem fa{istov. @e takrat,
in ko so pisatelja {e konfinirali, se je slovenski Penklub obrnil na rimskega in njegovega
predsednika futurista Marinettija.
@upan~i~ je bil na Bledu, kjer je imela dru‘ina po~itni{ko hi{o, kakor zmeraj na videz, na
oddihu, v resnici pa »ves v delu«, prevajal je gledali{ki deli, Molièrovega Tartuffa in Shakes-
pearovega Hamleta.
Ob obravnavanem pismu moramo dodati {e nekaj pripomb v zvezi z njegovo tematiko. V
prvem od dveh pisem iz konca poletja 1932 je pesnik prosil Kramerja, naj prepre~i premesti-
tve Lebna, Sovréta in Seli{karja, ker bi prizadele slovensko kulturo in njihove ‘ene ter bi jih
javnost po pravici razumela kot naperjene proti slovenstvu; v drugem pismu ministru izpove-
duje svoje politi~no jugoslovanstvo in kulturno slovenstvo ter ga spet svari pred preganjanjem
kulturnih delavcev.
Puclju je bil pesnik ‘e po volitvah v novembru 1931 izjavil, da je zaradi navezanosti na
Jugoslavijo sam sicer {el volit, da pa nasprotuje politiki diktature in morebitnemu preganjanju
tistih, ki niso {li na volitve. Konec septembra 1933 je v pismu temu ministru protestiral zoper
trganje Cankarjevih besedil iz slovenskih beril po {olah.
Ve~ina na{ih kulturnikov se je v ~asu diktature in unitarizma zavzemala za avtonomijo
slovenskega jezika in kulture. V letu 1932 sta iz{la dva eseja s to problematiko, a razli~na v
gledanju nanjo. Vidmarjev Kulturni problem slovenstva in @upan~i~ev Adami~ in slovenstvo.
Prvi je bil v gledanju na slovenstvo dosleden, drugi nekoliko ohlapen.
186 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Na{i takratni liberalni politiki pa so se ogrevali za unitaristi~no jugoslovenarstvo. Zgodaj
pomladi leta 1934 je @upan~i~ Kozaku sporo~il, da je bilo njegovo posredovanje za trojico
kulturnikov pri Kramerju kljub prvotnemu druga~nemu pri~akovanju neuspe{no. O tem mi-
nistru je moral z grenkobo zapisati spoznanje, da ga je »politi~no kompromisarstvo zapeljalo
v nesre~no stapljanje in morda likvidiranje slovenskega jezika«.
Spo{tovani gospod doktor,
zastran Lebna, Sovréta in Seli{karja sem pisal ministroma Puclju in Kramerju, zraven pa
{e profesorju Brezniku, ki je z vsemi merodajniki prijatelj ali vsaj o‘ji znanec in lahko zalo‘i
kako dobro besedo. Kramerja sem iskal, da bi mu stvar {e osebno razlo‘il, pa ga nisem na{el
doma, mogo~e se mi te dni posre~i. Bomo videli.
Zastran Bevka pa ne vem ve~, kaj smo sklenili: ali se obrniti na italijanski Penklub?
Prihodnji teden bom dva dni ali pa {e dalje v Ljubljani, sku{al Vas bom dobiti po telefonu.
Hvala lepa za krasne razglednice in oprostite mi, da sem tak po~asnè z odgovori, a ves
sem v delu.
Z lepimi pozdravi
Va{ Oton @upan~i~
Na Bledu, 20. 8. 1932
3. Poslanica slovenskega Penkluba knezu namestniku Pavlu
Datira nekako iz sredine tridesetih let, po 9. oktobru 1934, ko so v Marseillu ubili kralja
Aleksandra. Pod poslanico so »za slovenski Penklub«, se pravi, v njegovem imenu, podpisali
@upan~i~a, ~eprav mu je takrat predsedoval Izidor Cankar, tako slog kot pisava poslanice sta
pisarni{ko brezosebna. Vsebinsko jo je po vsej priliki pobudil France Bevk, tedaj ‘e ~lan
na{ega Penkluba, saj je polo‘aj slovenske manj{ine v fa{isti~ni Italiji med na{imi penklubo-
vci najbolje poznal in se za njegovo izbolj{anje najbolj prizadeval. ^asovno in tematsko se s
to poslanico ujema tudi bro{ura Les persécutions de la littérature slovène dans la Vénétie
Julienne en Italie (Preganjanje slovenske knjige v italijanski Julijski Bene~iji). O tem proble-
mu so spregovorili tudi na mednarodnem kongresu penklubov v Barceloni.
Njegovemu kr. Viso~anstvu
knezu namestniku Pavlu
Beograd
V na{i javnosti se {irijo glasovi, da se bodo v najkraj{em ~asu za~ela pogajanja med na{o
dr‘avo in kraljevino Italijo.  Slovenski Penklub v Ljubljani se obra~a k Va{emu kr. Viso~anstvu
kot najvi{jemu za{~itniku na{ih narodnih interesov s pro{njo, da bi nalo‘ili predsedniku vla-
de, naj pri teh pogajanjih brezpogojno zavaruje ‘ivljenjske pravice na{e manj{ine v Italiji.
Gre za usodo skoro ene tretjine Slovencev in ve~ stotiso~ Hrvatov, ki so najbolj kruto tla~ena
narodnost v Evropi. Posebna konvencija naj zajam~i Jugoslovanom v Julijski krajini enako-
pravnost z Italijani v Dalmaciji.
Va{e kr. Viso~anstvo naj izvoli sprejeti tudi pri tej priliki izraze na{e vdanosti in zvestobe.
187ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
4. Protest Penkluba banski upravi zaradi prepovedi uprizoritve Kreftove Vélike puntarije
Besedilo protesta je sestavil in lastnoro~no napisal @upan~i~ sam kot upravnik SNG in je
datirano z 8. marcem 1938. Pesnik zavra~a v imenu ustvarjalne svobode in razvoja knji‘ev-
nosti politi~no cenzuro. Bratku Kreftu, ki je bil tedaj v Drami redno name{~eni re‘iser, so v
tridesetih letih dovolili uprizoritev Celjskih grofov in Malome{~anov. Vélika puntarija, dra-
ma o hrva{ko-slovenskem kme~kem uporu 1572/73, pa je mogla priti na oder {ele v spre-
menjenih politi~nih razmerah po vojni, jeseni 1946.
Besedilu protesta je @upan~i~ s svin~nikom pripisal tajniku Stelétu v vednost za ve~erni
sestanek naslednje: »Dragi gospod Stelè – tole sem v naglici sestavil in Vam po{iljam, da
premislite in v prvi polovici ve~era malo predebatirate. Nisem utegnil prepisati in bolje stili-
zirati, ker sem zakopan v delo.« O spomenici, naslovljeni na bansko upravo, so torej penklu-
bovci na sestanku – najbr‘ je {lo za vsakomese~no ve~erjo – razpravljali in jo seveda odobri-
li, a dovoljenja za uprizoritev kljub temu niso dosegli.
Vrnimo se {e za trenutek k dokumentu! Tajnik je pesnikovemu pripisu dodal tale nedokon~ani
zapis: »Slutimo, da utegne biti povod za to (prepoved uprizoritve) drugod kakor v umetnosti,
zato prosimo, da se ukrep prekli~e. Sme{imo se pred nam prijaznim inozemstvom, ~e dela, ki
so z uspehom bila igrana...« Zadnji stavek nakazuje domnevo, da so Kreftovo pri nas neza‘ele-
no dramo ‘e nekje drugje uprizorili. Poslanica, kakor jo je zasnoval @upan~i~, pa se glasi:
Slovenski pisatelji vseh struj, zbrani na penklubskem ve~eru, so pretresali ukrep, s kate-
rim je po sporo~ilu banske uprave upravniku Narodnega gledali{~a v Ljubljani prepovedano
uprizarjanje Kreftove zgodovinske drame »Velika puntarija«, in so soglasno zaklju~ili: da se
s takim ukrepom dela sila literarnemu delu med Slovenci, da je z njim ogro‘en razvoj na{ega
gledali{~a in umetnostne kulture, ki more rasti samo v svobodnem ustvarjanju. Po pravici se
bojimo, da tesnosr~nost, ki tako omejuje svobodo izraza, prizadene veliko {kodo v na{em
du{evnem ‘ivljenju in rodi stanje, ki na{emu narodu ne more biti niti v prid niti v ~ast. Bojimo
se, da bo politi~na nestrpnost vnovi~ razvnela strasti in jih zanesla v podro~ja du{evnega
dela in v pisateljske vrste ter zastrupila lepe odno{aje med slovenskimi pisatelji, ki so si
dodobra v svesti odgovornosti, katero imajo pred narodom in bodo~nostjo.
Zato – zvesti principom Penkluba in svojemu notranjemu prepri~anju – soglasno obsoja-
mo ukrep, naj je iz{el od koderkoli, kot nedovoljen atentat na svobodo ustvarjanja in razvoj
na{e kulture, in v pravi~ni obrambi resnega literarnega uveljavljanja opozarjamo na vse
posledice takega ravnanja ter najnujneje prosimo, da se gori omenjeni ukrep razveljavi.
5. Predsednikova poslanica delegatom jugoslovanskih penklubov na sestanku v Celju
Poslanico je sestavil in z roko napisal @upan~i~, nad besedilom beremo datum 5. junij
1938. [lo je za vsakoletni sestanek jugoslovanskih penklubov, tokrat v Celju in Roga{ki
Slatini, udele‘ili so se ga zastopniki iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in tudi Sofije. Poslanica
govori o resnosti politi~nega polo‘aja tik pred drugo svetovno vojno, ko morajo tudi penklu-
bi razmi{ljati o svobodi in obstoju svojega naroda, o pravilnem in pravi~nem razmerju med
jugoslovanskimi narodi, o miru, blaginji in kulturnem sodelovanju po vsem svetu. Pesnik bi
se rad z delegati osebno sre~al in pomenil, zaradi obolelosti pa jih samo od dale~ pozdravlja.
Njegovo poslanico je v Celju prebral tajnik Stelè.
188 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
K pesniku jo je na njegovo stanovanje v Dalmatinovi pri{el iskat slu‘itelj z univerze, zato
beremo na koncu pripombo: »Zdaj je pri{el Va{ sluga, prosim Vas, posnemite iz teh naglo
napisanih vrstic, kar se Vam zdi vredno in potrebno. Va{ Oton @upan~i~.« Prof. Stelè je
pesnikovo besedilo za tipkano razli~ico poslanice skoraj v celoti obdr‘al.
Rokopisni izvirnik poslanice – njegovo besedilo tu priob~ujemo – se je ohranil v Steléto-
vi zapu{~ini v biblioteki SAZU, ve~ tipkanih izvodov imajo v rokopisnem oddelku NUK,
njihova verzija je natisnjena v @upan~i~evem Zbranem delu IX (1984).
Dragi tovari{i,
rad bi vas pozdravil z ‘ivo besedo in toplo roko, ki v~asih ve~ pove, nego kar izgovori{. Z
veseljem bi obnovil stara znanja in prijateljstva, sli{al ‘elje in potrebe iz vseh krajev na{e
{ir{e Jugoslavije, rad bi sodeloval pri sklepih, ki naj bi odlo~ali o na{em nadaljnjem strem-
ljenju in sodelovanju.
^asi so resni kakor morda {e nikoli – in pisatelj bi moral prvi zaslutiti pravo pot iz zmed
in zmot, usmeriti sebe in s tovari{i iskati izhoda za svoj narod in ohraniti njega samobitnost,
ki bodi v skladu s skupnimi koristmi dr‘ave in ~love{tva. Rad bi opozoril na ~e{ke pisatelje, ki
so uvideli zahteve trenutka in ho~ejo opustiti vse malenkostne spore, da re{ijo svojo misel-
nost in obstoj svojega naroda. Moramo najti pravo razmerje med Slovenci, Srbi, Hrvati in
Bolgari. Omogo~iti vsaki edinici vesel in svoboden razmah in veselo in svobodno delo za
skupnost. Kako naj vr{imo pensko idejo, idejo sodelovanja vseh kultur na svetu, ako ne najdemo
stikov med seboj, ki smo si po krvi najbli‘ji? O vsem tem bi se rad pogovoril od ust do ust, da
bi okrepil svojo vero v na{o bodo~nost.
Tako vas morem samo od dale~ pozdraviti kot na{e drage goste in se vam zahvaliti za
prijaznost, s katero ste se odzvali na{emu povabilu v geografsko sredi{~e na{e Slovenije, v
»mesto belo, Celje lepo in veselo«. Zahvalil bi se rad ‘upanu celjskemu, ki nam je rade volje
ponudil svojo gostoljubnost, ker se zaveda va‘nosti kulturnega uveljavljanja na razgibanih
(zgodovinskih) tleh.
Mnogo uspeha, da bi se raz{li z lepimi sklepi in novim duhom!
6. Spomenica ~lanom slovenskega Penkluba z dne 8. decembra 1939
Udele‘ba ~lanov na ob~nem zboru tega dne je bila {ibka, kar naj bi po predsednikovi
sodbi kazalo na njihovo brezbri‘nost do dru{tva in njegovih nalog. @upan~i~ sodi, da je penklu-
bski idejni program {e vedno ‘iv in obetaven, v zaskrbljujo~em svetovnem polo‘aju po
nem{kem septembrskem napadu na Poljsko pa posebno, saj so »dandanes ogro‘ene ~love{ke
pravice, individualne in narodne, resni~na kultura, ~love{ko dostojanstvo, du{evna svoboda:
misel na obrambo teh dobrin se tudi v najviharnej{ih dobah ne sme izgubiti, ako naj se ~love{tvo
ne pogrezne v nekulturno, zgolj civilizirano barbarstvo«. O nadaljnjem obstoju in dejavnosti
kluba naj zato odlo~i izredni ob~ni zbor, ki bo po dru{tvenih pravilih potekal ~ez teden dni.
Tipkana poslanica je ohranjena v Stelétovi zapu{~ini pri SAZU in v zapu{~inah nekaterih
drugih ~lanov ter natisnjena v pesnikovem Zbranem delu IX.
Tovari{em iz Penkluba!
@e dalj ~asa je opaziti pojemajo~e zanimanje za Penklub in njega prireditve. Dosti slaba
udele‘ba na rednem ob~nem zboru je bila tega dokaz; zato smo navzo~i ~lani odlo‘ili volitve
odbora na izredni ob~ni zbor, ki bo dne 12. XII. Ta izredni ob~ni zbor naj odlo~i o bodo~nosti
189ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
kluba – ali naj se ohrani in po ~asovnih potrebah in ‘eljah ~lanov preosnuje ali pa razpusti,
ako se izka‘e, da za na{e kulturno ‘ivljenje ni koristen.
Razgovor pri zadnjem ob~nem zboru me je prepri~al, da so bili vsi udele‘enci istega
mnenja: da se Penklub {e ni pre‘ivel, da predstavlja tudi danes aktivno postavko v slovenski
kulturni dru‘bi in bi bilo lahkomiselno, ako bi ga po svoji brezbri‘nosti pomagali pokopati.
Ideja, ki ga je rodila in vsa leta doslej vodila, je brez dvoma zdrava, in mogo~e je danes
va‘neje nego kdaj, da jo ohranimo med seboj ‘ivo, ako tudi je svetovni polo‘aj tak, da ji ovira
svoboden razmah in polno uveljavljanje. Kakor morda nikoli so dandanes ogro‘ene ~love{ke
pravice, individualne in narodne, resni~na kultura, ~love{ko dostojanstvo, du{evna svoboda:
misel na obrambo teh dobrin se tudi v najviharnej{ih dobah ne sme izgubiti, ako naj se
~love{tvo ne pogrezne v nekulturno, zgolj civilizirano barbarstvo. Za Slovence same lahko
trdim, da na{a knji‘evnost in umetnost, sploh na{a narodna individualnost brez pismenih in
osebnih zvez po Penklubu ne bi bila po svetu toliko znana in upo{tevana, kakor je. Pa tudi ‘e
samo gojenje odkritosr~nega tovari{tva med slovenskimi pisatelji se mi ne zdi za na{o kultu-
ro tako brez pomena, kakor je morda na prvi pogled videti.
Gorenje poglede dajem tovari{em iz Penkluba v premislek: ako so mnenja, da je treba
Penklub ohraniti, da pa je potreben ljubljanski centrum preosnove, je moje in vsega odbora
mi{ljenje tole: sedanji odbor ni temu nikaka ovira; predsednik in vsi odborniki dajejo svoja
mesta na razpolago in iz volitev dne 12. XII. naj izide odbor, ki bo ustrezal vsem zahtevam.
Tedaj se Penklub prenovi in po‘ivi; ako pa se izka‘e, da je ve~ina drugega mnenja, naj se razide.
Odlo~itev o tem se mi zdi tako va‘na, da z gotovostjo pri~akujem Va{e udele‘be pri ob~nem
zboru.
7. Spomenica Penkluba senatorju dr. Antonu Koro{cu
Koro{ec, takrat predsednik dr‘avnega senata, je 7. marca 1940 v beli unionski dvorani
predaval katoli{kim {tudentom in v predavanju obto‘il jugoslovanske penklube, da iz obzir-
nosti do svojih levo usmerjenih ~lanov ne nastopajo proti framasonski in komunisti~ni pro-
pagandi v kulturi.
@upan~i~ je kot predsednik slovenskega Penkluba nanj naslovil poslanico z naslednjimi
mislimi: penklubi se zavzemajo za svobodo v umetni{kem ustvarjanju in za kulturno sodelo-
vanje med narodi; slovenski Penklub ubrano in plodno zdru‘uje ustvarjalce raznih svetovnih
nazorov in literarnih smeri; »politika umetnost lahko podpira ali ovira, voditi pa je ne more«.
Rokopis poslanice je ohranjen v pesnikovi zapu{~ini v rokopisnem oddelku NUK, v Steléto-
vi zapu{~ini v biblioteki SAZU je ni, natisnjeno jo najdemo v @upan~i~evem Zbranem delu
IX. V na{ ~lanek jo pritegujemo, da z njo dopolnimo in zaokro‘imo oris dejavnosti sloven-
skega Penkluba v ~asu pred zadnjo vojno.
Gospod predsednik!
Na javnem shodu v Unionu ste izrekli na naslov vseh treh penklubov v Jugoslaviji o~itke,
ki so vse ~lane na{ega kluba prizadeli in jih moramo podpisani v njihovem in svojem imenu
resnici na ljubo zavrniti, ~eprav smo prepri~ani, da so izvirali iz pomanjkljivih informacij.
Mi slu‘imo ideji prijateljskega sodelovanja s pisatelji vsega sveta, ideji medsebojnega
spoznavanja in spo{tovanja du{evnega dela vseh narodov. Na{e prepri~anje je, da je umetni{ko
ustvarjanje mo‘no samo v svobodi izra‘anja misli – kolikor niso v nasprotju z zahtevami
~love~anstva in z veljavnimi zakoni in z zahtevami osebne ~asti – zato smo v ljubljanskem
Penklubu zbrali du{evne tvorce vseh smeri in svetovnih nazorov ter omogo~ili skupno
190 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
delovanje in nastopanje pisateljev z vseh du{evnih front. Mislimo, da smo v tem ozra~ju
storili mnogo za harmoni~nost na{ega kulturnega ‘ivljenja. Ako smo dosegli najprej pri sebi
to skladnost z upo{tevanjem vseh vrednot, ki jih ustvarja slovenski duh, smo {ele sposobni
uveljaviti se z uspehom tudi na mednarodnem tori{~u.
Vedno so nam bile svete koristi slovenskega naroda in jugoslovanska dr‘ava. Z dnevno
politiko se Penklub nikoli ni ukvarjal, vedno se je varoval zapletati se v dnevne spore, spo{toval
pa je vsako resno politi~no delo za na{ narod in za na{o dr‘avo.
Imena podpisanih odbornikov so Vam porok, gospod predsednik, da je na{e delovanje in
mi{ljenje res nepristransko in na{e presojanje javnih zadev – kolikor je v ~love{kih mo~eh –
objektivno.
Vemo, da imajo politiki na odlo~ilnih mestih tudi svoj odnos do umetnosti in umetni{kega
ustvarjanja, in ‘eleli bi si pravilnega razmerja med njimi in nami: na{a trdna vera pa je, da
politika umetnost lahko podpira ali ovira, voditi pa je ne more. Vsa preteklost na{e kulturne
zgodovine nam to prepri~anje utrjuje.
Prosimo Vas, gospod predsednik, da vzamete ta na{ odgovor na znanje, in prepri~ani
smo, da nas boste po njem pravilno in pravi~no sodili.
Povzetek
Pri~ujo~i prispevek k poznavanju na{e novej{e kulturne zgodovine vsebuje naslednja
dognanja: v zapu{~ini konservatorja in zatem univ. profesorja dr. Franceta Steléta, predvoj-
nega tajnika slovenskega Penkluba, se je v biblioteki SAZU ohranilo {est pisem in poslanic
iz let 1932–1938, v zapu{~ini pesnika in gledali{kega upravnika Otona @upan~i~a, predvoj-
nega predsednika istega penkluba, v rokopisnem oddelku NUK pa ena poslanica iz leta 1940.
Ta pisma in poslanice obravnavajo razne pere~e kulturno politi~ne téme, zna~ilne za te-
danji ~as: kazensko preme{~anje demokrati~nih knji‘evnikov na jug dr‘ave; ogro‘enost slo-
venske in hrva{ke manj{ine v fa{isti~ni Italiji; prepoved uprizarjanja Kreftove socialne dra-
me Velika puntarija; ogro‘enost svobode, duha in ~love~anstva spri~o bli‘nje vojne; ‘ivljenjska
nuja obstoja in dejavnosti penklubov; zgre{eno gledanje liberalnih in klerikalnih politikov na
kulturo in penklube.
Dodatek
V Stelétovi zapu{~ini v biblioteki SAZU se je ohranilo tudi @upan~i~evo pismo umetno-
stnemu zgodovinarju Vojeslavu Molétu z dne 24. julija 1912, poslano iz Ljubljane v Kandijo pri
Novem mestu. Pismo ni v nikakr{ni zvezi z na{o kulturno politi~no problematiko tridesetih let,
temve~ je izrazito osebnega in zasebnega zna~aja ter je doslej ostalo neobjavljeno in neznano.
Tudi od @upan~i~a osem let mlaj{i Molè je pesnikoval, verze je objavljal pod psevdoni-
mom Spitignjev v Omladini, Ljubljanskem zvonu in Slovanu, 1910. pa je objavil prete‘no
ljubezensko zbirko Ko so cvele ro‘e. V Novem mestu je obiskoval gimnazijo in maturiral, v
Kandiji so 1912. leta, ko je bil sin na Dunaju promoviran za doktorja, {e vedno ‘iveli njegovi
star{i. Z @upan~i~em se je bil seznanil ‘e prvo leto univerze na Dunaju, pozneje je {tudiral na
univerzah v Krakovu, Rimu in spet na Dunaju. S sodobno poljsko knji‘evnostjo in gledali{~em,
posebno s simbolistom WyspiaDskim se je seznanil v Krakowu. (Glej prvi del Moletovega
dela Iz knjige spominov, SM 1970.)
191ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Pesnik Samogovorov je tedaj slu‘boval kot dramaturg pri De‘elnem gledali{~u v Ljublja-
ni in s Cankarjem vred stanoval na Ro‘niku. Prej je od 1896 s presledki ‘ivel precéj bohemsko
v tujini, v glavnem na Dunaju, vmes odpravil voja{~ino v Gradcu in se pol leta mudil v
Parizu. [tudija zgodovine in zemljepisa ni docela dokon~al, imel pa je za seboj ‘ivljenjske
sku{nje in je tudi kot umetnik dozorel.
Iz pisma je razvidno za mladega @upan~i~a zna~ilno razmerje do ‘enske, samega sebe je
kot ustvarjalec imenoval »carja vi{in« in na ‘enske gledal nekako zvi{ka. Tak{no gledanje pa
je v veliki meri izviralo iz bridkih sku{enj z njegovo prvo ljubeznijo, ki jo je ‘e v ^a{i
opojnosti obto‘eval nezvestobe in se je pozneje zaradi razmerja z drugim z njo raz{el.
Kakor je videti iz pisma, je delo pri gledali{~u ob~util bolj za tlako kot za poklic, saj je
moral nadzirati odrski jezik, skrbeti za repertoar in popravljati predlo‘ena besedila. Slu‘ba je
bila tudi skromno pla~ana in nezanesljiva, gledali{~e je bilo namre~ kmalu ukinjeno, vendar
je pomenilo zasilno gmotno podlago, spri~o katere je mogel misliti na ‘enitev in dru‘ino.
Pismo ni zapisano z @upan~i~evo roko, ohranilo se je v zanesljivem Stelétovem prepisu.
Dragi Molè!
Z veseljem sem prejel Tvoje vrstice in Ti odgovarjam takoj nanje. Razumem Tvojo radost,
da ima{ vse tiste formalnosti za hrbtom in Ti {e enkrat iskreno ~estitam. Da sem si jaz o
pravem ~asu stesal svoj ~oln, bi se me bilo sklonilo (izognilo) marsikaj neprilik in hudi~arij,
navsezadnje pa sam ne vem, ali ni bolje tako. Zdi se mi vsaj, da sem ta leta, kar sem se tepel
po svetu, precej izgubil, a tudi dokaj pridobil, in ~e tehtam oboje na pravi~ni vagi, vrag vedi,
nekako v ravnovesju so skodele.
Materialno si nisem od ‘ivljenja nikoli kaj posebnega obetal in mi je tudi dandanes prava
figa, ali imam kaj v ‘epu ali ne, kve~jemu tisto me grize, kar moram svoji du{i odtrgati; upam
pa, da najdem svoje zado{~enje kakorkoli ‘e, po svoje in po na{ih slovenskih razmerah.
Pravzaprav sem se napa~no izrazil, a ~e si bova dopisovala pogosteje, bo{ ‘e videl, kako
mislim.
@enske, pravi{... Hm. Mati je svetost. Z materinstvom je ‘enska v centrumu vsega ‘ivljenja,
– druga~e pa ‘enske bog in bogme niso vredne vse tiste tragike, v katero se zapletamo mo{ki
radi njih in nje zapletamo vanjo. To je {e najbolj ~udno.
Mo{ki ima zase svojo tragikomedijo, o kateri se ‘enskam niti izdaleka ne sanja. @enska
pa ne more brez mo{kega ni~esar globokega do‘iveti. To se mi zdi temeljiti razlo~ek med
nami in njimi. Smilijo se mi revice bolj, nego jih zani~ujem.
In pri vsem tem se bom {e najbr‘e kmalu o‘enil, samo ko si utrdim stali{~e, da spletem
lahko gnezdo za dvoje ti~kov. Kako in kaj – ne izpra{uj. Bilo je stra{no. Troje du{ je trpelo in
troje du{ trpi.
O drugih stvareh. Kakor ve{, sem sedaj pri gledali{~u. Sramotno je to, a kaj ho~e{. Jaz se
smatram bolj za nastavljenca in zvra~am krivdo na rame onim, ki bi bili to zadevo lahko
druga~e, ~astneje re{ili. Dela imam preko glave, in ~e bi mi dali {e tako nagrado, ne bi
odvagala kolesa, s katerim si tarem um edino z ozirom na bodo~nost, ki pa seveda {e po vseh
vejah ska~e. O priliki, bi Te prosil, mi po{lji repertoar poljski – ali ve{, je li kaj WyspiaDskega
prevedenega v nem{~ino?
Z lepim pozdravom
Tvoj Oton @upan~i~
Na Ro‘niku, 24. 7. 1912.
Predno pride{ v Ljubljano, bodi tako prijazen in mi sporo~i! Sicer se bi lahko iskala
zaman.
192 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Pismo je zanimivo tako po vsebini kakor po slogu. Pisano je do kraja ~love{ko odkrito in
‘ivljenjsko stvarno, razo~arano in trpko, brez poezije in iluzije. Uporablja otipljivo nazorne
primere: stesati si ~oln, splesti si gnezdo, s kolesom si treti um, bodo~nost ska~e {e po vseh
vejah; veristi~ne krepke izraze in rekla: hudi~erije, vaga, skodela (Pre{eren), prava figa; se‘e
tudi po belokranjski govorici: skloniti se ~esa, bog in bogme. Pred nas stopi ~lovek v
presku{njah ‘ivljenja, ne poet s svetlo zvene~im verzom.