71. številka. V Trstu, v soboto 3. septembra 1887. Opazke. Viti dopisi se pošiljajo ureilniStvu v ulici Torrente. 12. Vsak liat mora biti frankirun. Kokopisi so ne vračajo. Innernti (razne vrate naznanila in poslanico) so zaračuuijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami »e plačuje za vsako besedo Z nov. H*ročnino, reklamacijo in innerato prejema opravniitvo, ulira Torrente 12. EDINOST • Edinosti izhaja dvakrat na toden, vsako ari loboto ob 1 uri popoludne. eanKS Cena z a vko leto » prilogo 7 for , zm pol 3 for SO nov., za četrt leta I for. IS nov — Edinost brez priloge ntane za celo loto A for., za pol leta 3 for., za i"etrt leta I for. ftO nov. — Posa-mezne številke ne dobivajo pri oprav-ii i št v ii, v prodajalnicnh tobaka v Tnttt po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po A nov Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V edinosti ,|e motf« T~~—:- Hrvatski sabor je ban 1. t. m. odprl.prečita! jo kraljevo poslanico, v kate roj navajajo najvaŽniše naloge .sabora : vredba^občin, kazenski red in volitev rc-gnikolaVnega odseka. Ogorska duhovščina in odlični katoličani na Ogerskein so sklenoli, da so osobno udeleže papeževega jubileja; vsled tega 10. decembra odpotujejo v Rim; oglasilo se je za to popotovanje 500 osob. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanjo dobiva vedno osornejšo podobo no le kar se tiče zunanjih razmer, tudi notranjo razmere niso Koburžanu nič kaj ugodne. Tako se piše iz Sredca v „Pol. Corresp." da je bil sprejem bolgarskih častnikov jako hladen. Ohladiti je moral princa tudi metropolita Klementa ogovor po slovesnej zahvalnici. Metropolit je mej drugim rekel: „Naše ljudstvo ni pozabilo i nikoli ne pozabi, če jo danes svobodno in odvisno, če je bilo oteto iz petstoletnega robstva, da se ima za to zahvaliti potokom krvi. katero so ruski sinovi prolili, i neštevilnim žrtvam, katero jo Rusija darovala za bolgarsko blngost. In to ljudstvo je popolnoma prepričano, o knez, da so za ohranitev svobode i neodvisnosti, ki se je kupila z ruskimi žrtvami, za utrditev bolgarskega prestola, za slavo bolgarske krono, za napredek in razvoj, za dosego jasne bodočnosti morajo najprej zasuti propadi, ki so se zoper voljo naroda po naključji napravili mej osvoboditeljem in osvobojenci. Naj se naravno prijateljstvo mej dvema bratov-skima narodoma, katerih eden je za dru-zega prolival svojo kri, zopet sklene. Naj se nam zopet pridobf ljubezen in zaupanje naših osvoboditeljev i njih velicega vladarja; to je najgorkejša želja bolgarskega ljudstva, njegovo najglobejše prepričanje, njegova vkoreninjena vera." Iz Sredca se 30. avgusta poroča: Ko je tudi Mutkorov odbil ponudbo, naj sestavi novo minister-stvo, prevzel je neki ta težki posel Stranski, O ruskem načrtu, naj se pošlje rusk general s turškim komisarjem Artin effendi na Bolgarsko, razgovarjajo se tukaj ozbiljno. Trdi se, da se bodo ustavljali vsa-ccmu zoper kneza storjenemu koraku in skoraj gotovo komisiji zabranijo vhod na Bolgarsko, ker nobena pogodba ne daje pravice vladam, pošiljati komisarjev. — Iz Petersburga se 30. avgusta poroča: Turška Naši Lahoni. NiČ novega ne povemo, ako ponavljamo, da je tržaški magistrat pravi babilonski stolp, njegovi prebivalci, mestni uradniki pa ljudje, kojim je Bog glavo zmešal, da zidajo in zidajo, tlačijo in tla-čijo, tirjajo in jedo težko prižuljeni denar ubogega davkoplačevalca, meščana in oko-ličann. Človek si ne more niti misliti gorostasnih krivic, ki se v tej Babiloniji snujejo. V tej stavbi vam prebiva tesno združena liga zagrizlih Lahonov, ki nprnvljajo mesto ter vodč njegovo poslove, ki snujejo ukaze ter jih mej ljudstvo uvajajo, ki sovražijo ne le kar je slovenskega, temuč tudi, kar jo avstrijskega — sploh v njem Ima t voj sedež neka sodrga, ki teži kakor mora nad mestom ter mu velieih stroškov prouzročuje, no da bi mu bila koristna. Ni je krivice, ki ne bi se v tržaškej mestnej hiši nahajala. Tu se sodi pravica po lahonskein kopitu, tu se goji grdo stran-karstvo in gnjusni nepotizem; tu so žge dišeče darilo onstranskim bogovom ter se OBtri in širi sovraštvo na vlado', ki voljno trpi, da se te krivice gode ter hodi tem zoprnežem nekako še na roko. — To naj bode kot uvod. * * * O tem pa uže vrabci na mestnej kolibi čivkajo. Ni nam tedaj treba dalje tega omenjati ter jih pismeno označevati. Omeniti hočemo le nekatorih resnic, ki upijejo v nebo, koje pa ubogi davkoplačoyalci mirno prezirajo. Ena teh grdili pravic je — nepotizem, ki se na tržaškem magistratu goji na naj-nesramniši način. Ako se napotiš v mestno kolibo, vidiš tu v vsakem kotiču kakega biriča, ki nosi ime občinskega uradnika. Će imaš kaj pri magistratu opraviti ter si f>rav radoveden, koliko je teh uradnikov, ahko jih sešteješ na sto, ker brcajo te od enega do druzega — slednjič pa še pri zadnjem nič ne opraviš. Če jih natanje opazuješ, zapaziš na njih obrazu nekaj posebnega, čudnega, kar ti kmalu spoznaš, kaj je. Žari jim namreč iz obraza — da naravnost rečemo — la-honstvo! One žareče oči, bledi obraz, neke skrivne besede na njem, brada ostrižena ;po laškej „modi", brke navihane po načinu onstranskih Italijanov, obleka skrojena po „laškema načinu, in pri tem še PODLISTEK. Kak« se je Janez Burja oženil. Pripovedka. III. Pa pustimo sedaj hlapce in njih modrovanje ter povrnimo se k Janezu Burji, ali kakor so mu rekli po domače, Kožarju. Napotil se je, kakor bralci uže vedo, ne zaklada kopat, tudi semena ne brat in vraga klicat, ampak v Branico vola gledat in če mogoče, domov ju pripeljat. Ko pride v Branico, zvonilo je k večernicam; Kožar Htopi v cerkev in so tako postavi, da ga je lahko vsak videl. Nato potegne iz žepa rožni venec ter moli pobožno na videz, a nič ni molil, ampak le ustnici premikal, ker so mu vse druge misli blodilo po glavi, vender so pošteni kmetje iz Braniec mislili, da pobožno moli ter šepetali drug drugemu: „Glejte, kako popožno moli oni le tujec, tako, tako je treba moliti, pa zato tudi dobi večno plačilo v nebesih, mi pa pridemo vragu pod oblast." Posebno Jeričevka in nje mož, ki sta bila zelo pobožna vedno sta ga pogledovala ter tudi svojo triindvajsetletno hčer Tončko nanj opozorila. — Hklenola sta ga tudi, kedar iz cerkve pride, nagovoriti, nekoliko iz radovednosti, „sladka italijanska" govorica in „plemenite'1 zabavljiee na „ščave" in „avstrijske patrijote", ono tajno posmehovanje proti vsemu, kar ni italijanski — sploh vse vedenje, govorjenje, navade in nošnja jih izdaja za Italijane — puro sangue! Oni pogled, ono samooblastno govorjenje, ono skrivno kremženje obraza, oko jih nagovoriš v svojem jeziku, — vse to ti jih nikakor ne prikupi, ampak koj si jih sit ter te neugodno v srce dirne, da si prisiljen tudi ti sam odtrgati si od ust, da se plačajo ti nebodijihtreba. Tak vtisek morajo na prti pogled storiti na vsacega. In kaj ako dalje pVemisliš na očitne krivice, ki ti prihajajo uprav od tega mestnega ustava, ki stane uboge meščane toliko žrtev. Pravica tirja, da se trud dostojno poplača. Kdor dela, naj tudi je. Glejmo pa, kako se plačujejo mestni uradniki in kako se obrača meščanski denar. Kreaturam, ki so magistratnim kolovodjem ugodne, in sploh Benijaminom občinskih višjih uradnikov se puščajo boljša mesta in dovoljujejo mastne plače: čim bolj so zreli in čim bolj se skažejo v lahonstvu in sovraštvu proti znatnemu delu prebivalstva, namreč proti nam Slovencem — tem bolj se v obzir jemljejo ter so jim boljši del „dobičkov" odločuje. Pri sprejemanju v občinske službe se ravna istotako. Ker je magistratni vodja g. Gandusio rojen Istran — naravno je, da so morajo na magistrat temrajši sprejemati Istrani. Ti ne smejo pa biti rojeni v kakem isterskem osrednjem mestu ali vasi, ampak prednost imajo oni, ki so na-rodivši se zagledali sprva zidovje kakega primorskega mesta v Istri. Za temi pridejo še le tržaški mestni veleučeni mladiči, ki so se iredentarstvu uže priučili v gimnastiki ali v kakej po mestu izdrževanej javnej šoli. Vsi ti so godni — čeprav niso niti tržaški občani ali celo niti avstrijski podaniki. Če so morebiti uže lenobo pasli v kakej učilnici onkraj velike luže — tedaj so sprejmejo brez druzih spričeval; ako ni potrebnega mesta, ustanovi se jedno za vsacega takega pritepenca. Še le na zadnje, ako ostane še kako majhno mestece na razpolaganje, podeli se, ako dolgo moledva in prosi ter klečeplazi pred lahonskim molohom, kakemu Tržačanu, ali pred vsem mora dokazati, kajti tujci v Branici so bili redka prikazen, nekoliko pa zavoljo njegove pobož-nosti. Ko so večernice minole, ostal je naš Janez še nekoliko časa v cerkvi, zato sta ga pa z svojo hčerko zunaj čakala; ko pride iz cerkve, pozdravita ga in vprašata, od kod je. „Jaz sem iz TomaČevca in grem po zapuščino rajnee tete v bližnjo vas", odgovori. „A tako", odgovori Jerič, kmet krepke postave, „toraj poznate tudi Kožarja iz Tomačevca ?" Med tem bc približa Jeričeva hči, ki se je bila oddalila od starišev. Ko jo Janez zagleda, očarala ga je tako, da je pozabil odgovoriti Jeriču. Bila je lepa deklica, gotovo ena najlepših v vsej vasi, visoke rasti in krasnega obličja; če prav je na polji pridno delala, bila je vender bela ko mleko. Ko vidita roditelja, da Janez deklico tako pogleduje, rečeta ponosno: „Kaj, ali ni krasna naša Tončka? Kako se vam dopada? triindvajset let ima, tudi mnogo snubačev se je uže oglasilo, ali vsi so bili za njo nedostojni, ker mi hočemo premožnega ženina in tudi neradi jo damo od hiše, ker pridna je, da ni pridnejše v vasi." Potem ponovita praša-nje, ali pozna Kožarja. Dasi je bil on sam Kožar, zatajil se je iz dobrih uzrokov, kakor bodeino pozneje slišali ter rekel: da je njih misli, da goji v sebi lahonske protiavstrijske čute ter da jo laškega roda: če je Slovan, mora priseči, da postane renegat in kukavica! — Ni čuda, ako na-Hajuš na magistratu samo nevredne osobe, mej kojimi večino strastnih sovražnikov našega jezika in naroda sploh. Ni čuda. ako so v tem sovraštvu tako jedini in vstrajni. V i s major, namreč magistratni višji uradniki in mestni tajni štatuti jim tako velevajo; kdor je kruha lačen, ne praša, kako in od kod ga je dobil, ako ga vidi kos pred seboj na mizi, ampak po njem hlastne in ga poje. Kruhoborci v mestnej hiši prodajo ti dušo in telo, da so le siti ter vdobe svojo plačo. Za svojo plačo zatajo ti vsak naj-milejši in najplemenitejši čut; za plačo premenč ljubezen v sovraštvo, celo v za-grizlost; iz dobrih Avstrijcev postanejo ti zagrizli Lahoni, iz dobrih domoljubov najhujši sovražniki domovine in roda svojega in najsrčnejši boritolji za vladi nasprotne namere. Taki so tedaj v mestnej kolibi! (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Posvetovanje o vojaških zadevah jo bilo 29. avgusta na Dunaji. Sklepalo se je gotovo o važnih zadevah, ker se jo godilo pod cesarjevim načelništvom in se je udeležilo soje razen vojnega ministra mnogo višjih častnikov generalnega štaba in vojnega ministerstva. Zdravstveni kongres na Dunaji odpre prestolnik Rudolf, pokrovitelj tega kongresa, 26. t. m. v cesarjevem imenu. 28. t. m. sprejme prestolnik, tudi v cesarjevem imenu, ude tega kongresa v cesar-jevej palači. Do 27. avgusta se jo oglasilo uže 140 udov h kongresu, mej temi so zastopniki skoraj vseh velikih mest starega i novega sveta, velikih družb, mnogo odličnih učenjakov itd. Udeleži se kongresa tudi nad sto oficijelnih zastopnikov tujih vlad. Dr. Karol Rechbauer, nekdanji načelnik poslanske zbornioe, umrl je včeraj v Aussee. „To je, poznam ga; kaj pa mu hočete ?" „Ej nu," reče Jerič, „moja vola pride kupovat." „Kaj?" reče na to Janez Kožar, hoče vaša vola kupiti ? O ubogi ljudje, sam Bog je dal, da sem jaz pišel poprej kakor on, kako bi vas on opeharil! Oh, dobro, da «em prišel!" „Kaj hočete s tem reči?" vprašata oba radovedno. „Kaj sem hotel s tem reči, povem vam doma, tukaj ni kraj za take reči, ker lahko nas ta zvita Kožarska buča, ki je še bolj zvita ko kozji rog, posluša ali pa morebiti od nas še dve stopinji ni oddaljen". Jeričevka se ozre, da bi ga videla, če res kje stoji, ali zapazila ni nič, mi pa gotovo vemo, da je resnico govovil nas Janez, saj je bil sam Kožar! Na to povabi Jerič Janeza na svoj dom. Mej potjo je Janez neprenehoma Tončko opazoval in ž njo skušal govoriti, naposled se mu to tudi posreči in v živem pogovoru sta komaj zapazila, da so uže pri domu. V hišo stopivši, mislil si je Janez sam pri sebi: „Kako dobro je veuder, da ima človek več imen, tako prav lehko koga opehari." IV. Domov prišedši sedli so za mizo k večerji, gospodar in vsi pričujoči razen Janeza so prekrižajo. .Janez jih čudno pogleda ter reče: „Ljudje božji! ne boste pred jedjo molili? saj veste, da se morate zahvaliti Bogu za vse dobrote." Nato prične sam moliti na glas očenaš in drugi so morali za njim. To je posebno Jeri-čevki dopadlo, rekla jo možu poluglasuo: „Ta je pobožen mož, morebiti tudi še oženjen ni, da, jaz sem skoraj prepričana, da ni oženjen, ali nisi videl, kako je našo Tončko pogledaval in je še vedno v vanjo zamaknen; če je premožen, ne bi se branila, dati mu jo za ženo." Jerič nato ni nič odgovoril, ampak le z glavo je po-kimal. Po molitvi začno večerjati. Po večerji je zopet zmolil dva očenaša, Bogu v zahvalo. Nato so se začeli pogovarjati o tem in onem, o žetvi, o pridelkih, davkih in s marsičem drugem. Slednjič vpraša gospodar Janeza: „Do sedaj nam niste nič druzega povedali, razen tega, da ste iz To-mačevice, povejte nam vender svoje ime in stan?" „Kar se tega tiče," odgovori Janez, „ime mi je Janez Burja, kmet sem kakor vi, trideset let imam, neoženjen sem in imam lepo hišo in veliko posestvo." „Vidiš, Martin," reče Jerička ter dregne moža z nogo, „vidiš, Martin, da sem uganola, ko sem rekla, da ni še oženjen, bogat je tudi, morda se kaj napravi, v^Vteda je sprejel« ruski pretilog, naj so pošlje general Ernroth na Bolgarsko. Ak« .^Itnburžan ne zapusti Bolgarije dobrovoljno, x:,/mMo bi se bolgarski oblastniki upirali \.^t}rin^thovira in Artin effendijevim nared-ratn, zavezal 90 je turški sultan, da vojsko pošlje v Bolgarijo. — Iz Sredca 31. avgusta: Ker so pri sestavljanju novega mi-nisterstva nastale nepremagljive težavo, zato seje sklenolo, da ostane staro ministerstvo do volitev, ki bodo prihodnji mesec. — Iz Carigrada 31. avgusta: Turška vlada se boji, da bodo Avstrija, Italija in Angleška zahtevalo, naj turška vlada o ruskih predlogih konečno razsodi. Vsled tega se je obrnola na nemško vlado, da ta poskusi omenjene tri velevlasti pridobiti za ruske predloge.Ako bi Nemčija to prošnjo odbila, potem turška vlada ne razpošlje okrožnice. Iz Sredca 1. t. m.: Turška vlada je sprejela ruski predlog, po katerem se pošljeta poseben turški poslanec in ruski general Ernroth na Bolgarsko. Vsled tega je bil v Sredcu pod Koburžanovim načel-ništvom ministerski svet; ni pa še znano, kaj se je sklenolo. Irci se pripravljajo 11a jako ozbiljen boj zoper zakon, vsled katerega so ima zatreti irska liga. V Dublinu je bil 24. avgusta shod, da tacega irska dežela uže davno ni videla. Prišel je dublinski župan in državni poslanec Sullivan na shod z mnogimi državnimi poslanci, ki so bili pozdravljeni z irsko narodno himno. Sullivan in za njim vsi poslanci so govorili ter na-glašali, da Irci zakon .zaničujejo, da lige no more zatreti angleška vlada, ker je ves irski narod zanjo, ta zakon je mrtev, Irci ga bodo z nogami teptali. Iz Afganistana poroča „Times": Nova vstaja se je pričela na severu, ko so jo na jugu zadušili. Mnogo družin beži čez mejo v Indijo. Polki v Kabulu prestopijo k Ejub kanu. Tončka ga tudi, kakor sem videla, ne sovraži^ . , , Se je hotela govoriti potilioma možu, kar reče eden i z mej hlapcev: „A vi ste Burja, kateremu tudi Kožar pravijo! Ali ste prišli po vola?" „Kuj? ali ste vi Kožar?" vprašajo vsi. Teško je .Janez svojo zadrego zakril in rad bi hlapca bil udaril po velikih njegovih čeljustih, vender se vzdrži ter reče : „O, ti hlapčon grdi, kaj praviš ? precej odidem iz hiše, v katerej pravijo, da Bem jaz, Janez Burja, tisti malopridni Kožar, kateri biva v mojej vasi in me je za dva mernika pšenico osleparil, precej, kar precej odidem." Te besede so bile strelu iz jasnega ; Jeričevka se je že bala, da ros otide in bi tako bili vsi njeni ženitovanski naklepi po vodi splavali; tudi ni mogla misliti, da je ta pobožni mož Kožar. Tako je mislil tudi gospodar, zutoraj reče: „Prosim, ne zamerite, če smo vas nehote razžalili, le nikar še ne pojte, ampak rajši nam kaj o Kožarju povedite. Ti, hlapec, pa ne stezaj jezika, ker ne veš, kaj govoriš". Janez, vesel, da se je tako dobro izkopal iz zadrege, potolaži svojo navidezno togoto ter jame o Kožarji tako le pripovedovati. (Dalje prih.) j Na dolenjem Krasu, dne 28.. avgusta 1887. — (Odgovor na dopis „V K o s t a n j e v i c i", 22. a v g. v (50. štev. „Edinosti".) — Ce tudi dopisnik sam stvarno no spodbija mojih trditev v odgovoru na njegovo „Poslanico" in ne bi mu bilo treba odgovarjati, vendar radi plesa, pohujšljivega javnega plesa, radi katerega so se uneli ti prepiri, hočem spregovoriti še par besedic. Kdo in kaj je provzročilo dopise s Krasa v „Edinosti" in „SoČi", one dopise, kateri so „Krašcvca" tako hudo zbodli? Ne jaz, ampak moj zlobni zoprnik je prepir prov-zročil .... To ni res! Izimši dopisnika iz Kostanjevice ve še vsakdo dobro, da dopisi o plesu v „Soči" so bili stvarni — govorili so v novodobnej kugi med našim narodom — o javnem plesu. Ako so jo pri tem dotaknolo tudi Krnšovca v Kostanjevici, kateri je prosil dovoljenja celo na visoke oblastnije, da bi smel v krčmi njegov sin igrati z naduho — harmoniko skozi vse leto, — ako se je tedaj tudi njega dotaknolo, če tudi ne z imenom, kdo jo temu kriv? Morda jaz! To je lepo. Da bode svet vedel, kdo je oni možak v Kostanjevici, evo ga. Imenuje se s polnim imenom: Matija Trampuš št. 12. — po domače „Burin" ! Srečna Kostanjevica, da imaš tacega nadepolnega modrijana v svojem krilu, kateri hoče osrečiti našo mladino z javnim plesom vsako nedeljo skozi vse leto. Kakor sem uže rekel: žalostno, da se dobivajo tudi na Slovenskem taki ljudje! Žalibog, v Kostanjevici je — „Burin" — po domače. Ako ga to žali, kdo je temu odgovoren, morda jaz? To je tudi lepo. Kdor jo storil greh, naj dela tudi pokoro! Kdor podpira javne plese, podpira raznovrstne hudobije; — naj dela pokoro! O njegovoj „poslanici" jo dokazano, da jo v njej napadel olikani „Kraševec" menda Matija Trampuš — popolnoma nedolžnega dušnega pastirja, koji za dopise izve še-le, ko bere časopise. To je povedano v „Soči" in „Edinosti". Ako je „Kraševec" tako česti željen, naj gre naj prej k dotičnomu gospodu od-pušČenja prosit, ker ga jo osebno napadel brez uzroka, ker on ni dopisov pisal ne v „Sočo", ne v „Edinost". Koncem dopisa pa pravi, da, ako ne preklicem njegovega razžaljenja in sumni-čenja, za katerega niti sam ne ve — da mi ostane ime škodoželjnega obrekovalca. To je res. Škodoželjen sem, a obrekovalec ne. Škode želim vsakemu takemu krčmarju, kakor je Matija Trampuš v Kostanjevici, koji hoče imeti v svojej krčmi p o h u j š 1 j i v e javne plese tako pogostoma. Vem, da tak krčmar ima škodo, ker ne more toliko potočiti. Javni plesi so tisti, ki prinašajo krčmarjem mnogo dobička. Kako so zasluženi in kakov božji blagoslov imajo taki žulji, naj premislijo sami. V tem obziru 8em res škodoželjen. Tako škodoželjen sem takim, da jih bodem odslej javno ožigosal; Bog dal, da bi tudi kaj pomagalo. In pomaga gotovo, ker upam, da naše ljudstvo šo ni tako globoko padlo, da ne bi spoznalo, kam jih pripravljajo javni plesi in s njimi tedaj tiste, koji javno plese napravljajo ter se za nje trgajo. Dopisnik, vse drugo na stran, javni plesi so bili povod in vzrok prepirom in dokler se bode javno plesalo, bodem se vedno oglašal in kazal provzročitelje, podpornike in zagovornike javnih plesov — kugi našega naroda. Ako bodeš še plačeval dopisnikA, ukaži mu, naj piše o plesu, o vsem druzem naj bode konec. Iz Hrušice, dne 28. avgusta 1887. — Iz raznih krajev mile naše domovine prinaša nam draga Edinost različne vesti in opise veselic, cerkvenih in posvetnih slav-nosti, le iz našega okraja se redko kedaj kaj poroča in čita po slovenskih listih. Prijetna dolžnost mi je tedaj omeniti cenjenim čitateljem, da je naš milost, tržaški Škof dr. Glavina, katerega so spremlje-vali Čest. duhovniki skozi tri slavoloke pred vasjo in četrtega pred cerkvijo z napisom: „Dobro došel verski pastir obiskat svoje ovčice", — delil v našej vasi sv. birmo, katere se je udeležilo 750, z venci odičenih in prazniško oblečenih birmancev, kojim se je veselje in zadovoljnost na obrazih brala. Slavnost z lepim petjem, za koje se moramo zahvaliti našim pridnim deklicam, kakor tudi neutrudljivemu učitelju, trajala je od i) do 1 ure popoldne, za katero bo tudi lepo zahvaljujemo našej čest. duhovščini. M. Iz VrabČ nad Vipavo dne 30. avgusta. — Dne 10. julija t. 1. se je pri nas na Vrabčah čudna reč zgodila. Nek ženin je vdobil iz našo vasi nevesto. Ženin, doma iz Gradisa pri Vipavi, gre po balo v drugo občino; fantje pa, kakor je navada, tirjajo nekoliko krajcarjev od bale; tako se je tudi tisti dan zgodilo; ker pa je ženin brez plačila hotel odpeljati balo, ustavili so ga fantje in tirjali sprva 7 gold., potem pa 5 gld., to drugače ne more biti, ker so šo poprej novici naročili, ko jih je prosila za nakladanje bale, da sedem fantov pride nakladat in vsak hoče imeti 1 gld. za plačilo. Pa dne ženitovanja jim ženin in nevesta nista pustila nakladanja, če prav sta vedela, koliko bodo terjali. Dne 25. julija je bila obravnava, vseh sedem fantov je bilo pri obravnavi v c. k. sodišči v Vipavi, pa se no ve še nič, kaj bode. Slaba letina je tudi pri nas, žalibog, žita se je pridelalo malo, krompirja skoraj nič, ajdo nič, repo nič. Za vinsko letino pa še dobro kaže, od leta 1875. ni bilo tako dobre letine, vino utegne biti še dosti bolj izvrstno, posebno vinske gorice so bogate letos; Bog nam pomozi! Od gorenje Save, 28. avgusta 1887. — (Židovska vina.) — Po svojih opravkih pridem dosti okoli in moram dostikrat prenočavati po gostilnicah ter jesti in piti, kar se dobi, naj bo dobro ali slabo. Žalibog, moram potrditi to, kar je nedavno pisal „Slov. Narod", da se židovska vina čedalje bolj širijo po slovenskih pokrajinah. Včasih sem dobil neko črno vino, ki jo kar smrdelo in imelo jako ostuden in zopern okus. Od tega časa ne maram nikjer več črnega vina. Pa tudi bela vina, ki jih izdelujejo hrvaški in ogerski čifuti iz slabih in pogosto tudi škodljivih tvarin, niso dosti boljša. Na taka vina sem naletel na Notranjskem in Gorenjskem. V Ljubljani je bolje, ker tam krčmarji sami hodijo po vino in ga kupujejo od kmeta, ne od Židov. Po deželi pa so ubogi gostilničarji, ki potočijo le več žganja, ko vina. Takemu so ne splača pot na Hrvaško ali Dolenjsko, zato kupujo vino od židovskih agentov, ki lazijo kakor gosenice po hribih in dolinah. Krčmarji so pa tudi brez vesti, to se pravi, ne vsi, pa nekateri. Včasih so krčmarji še kaj držali na čast in dobro ime svoje gostilne ter so kupovali le dobro blago. Zdaj je pa nekaterim le za dobiček, da je blago le po ceni, potem naj gost desetkrat zboli za tako pijačo, krčmarju je to vse enako. Najhuje je v tem oziru na Koroškem. Tam se le redko šo dobi pošteno vino; boljše je skoraj steklenico poštenega bri-njevca seboj vzeti, kakor po tamošnjih gostilnicah vino piti. Kajti naš kranjski brinjevec je vsaj dobro prekuhan in ni tako škodljiv, kakor surovi (nerafinirani) špirit, s katerim čifuti svoja umetna vina krepčajo. To je res strašna krivica, prvič za ljudi, ki dobivajo za pošteni, težko prialuženi denar nepošteno blago, drugič pa za naše vinogradnike. Kajti vinogradniki morajo od vinogradov visoke davke plačevati, poleg tega pa je, kakor znano, v vinogradih veliko dela in delalci se ne dobivajo zastonj. Žid pa plača nekaj davka od svoje vinske kupčije, od tega vina, ki ga umetno naredi, pa ne plača solda. Delalcev za to kuharijo tudi ne potrebuje mnogo; tva-rine, iz katerih ga izdeluju, pa so po ceni. Vendor tlači s takimi izdelki vinsko ceno. Židovski agenti z svojim nabrušenim jezikom delajo kupčije, naš ubogi kmetič pa žalosten na kupce čeka, pa jih od nikoder ni. Ker denar potrebuje, da rajši vino pod ceno od hiše. Upati pa je, da naši poslanci tega ne bodo dolgo mirno gledali in da povzdignejo svoj glas na pravem mestu! Iz južne Dalmacije, Krivošije, dne 18. avgusta 1887. — Tu se še vedno delajo trdnjave, potovi i druge take pripravnosti za varnost v deželi. Ne bodem o tem veliko govoril, toliko manj, ker so Krivošije mnogim dobro poznate. opisati hočem le to, česar se tudi jaz nisem nadejal od Krivošjanov, videl in spoznal sem, da niso več trdovratni grešniki, ampak spokorni Avstrijci; to so skazali 8 tem, da so sinoči okolo 71/* ure goreli skor na vsakej planini častni kresovi, s kojimi pokorno čast ukazujejo i pozdravljajo naši južni Hrvati Njih veličanstvo F. J. I. Lep izgled dobivajo od tu bivajočega pošpolka št. 22, Weber, II. bataljona, koji je večino teh kresov sam zapovedal; tudi trdnjave so bile v obilnem številu gorečih sveč. Pa tudi orožniške postaje po Krivo-šijah niso zaostale, pokazale so najtoplejšo ljubezen do Nj. veličanstva. Posebno moram omeniti c. k. Drnguljsko postajo, koja je napravila kaj lepo svečavo, velikansk kres je razsvitljal vse polje; vojašnica je bila okrašena z mnogo raznovrstno barvenimi svetilnicami, na vrhi pa se je svetila carska krona. Tudi prah se ni štedil, vsako vrstne rakete so švigale proti milemu nebu, in klici „Živili" odmevali od gora. Vidiš, dragi bralec! da tudi hikaj v Krivošijah se slavi carjev rojstveni dan, i da tudi tukaj ima cesti vrednih slovanskih rojakov. A. T. Bos. Dubica, 21. avgusta 1887. (Konec). — V nedeljo 14. t. m. je bil na večer prihrul sem od severja velik vihar, ki je mnogo škode provzročil, odkrival je strehe, prevalil seno in žetev v plasteh, lomil koruzo, na Kostajnici, 5 ur od nas, zlomil je visok jagned, (jablan) ter ubil 2 človeka, moža in ženo. Malo prej se je v Savi pri Jesenovcu nek trgovec iz Gradiške kopal, priplul je čez Savo, ko je nazaj plul, na sredi je omagal in zgubil se je v Savo, še le v ponedelek popoldan so ga izvlekli; vtopljeni je zapustil žalostno vdovo in 6 otrok; bil je kožuhar in je bil prišel na sejm, ki je-vsako leto na veliko Gospojno v Jesenovcu, kjer se Una izliva v Savo. Isto nedeljo o mraku so blizu Dubice soljaki Bosanci ubili svojega tovariša. Ubijalci so imeli že već časa piko najn; zaprli so jih že več. Nesrečni špirit je kriv mnogo pobojev in nesreč med nižjim ljudstvom, ki ne gre zavolj drugega v mesto, nego da se „rakije" napije. Železnica iz Lunje proti Brodu se pridno dela; iz Lunje v Jesenovac že brizga hlapon; govori se, da jo bodo delali iz Stare Gradiške v Banjaluko. Sedaj jo delajo iz Mostara v Sera-jevo; zaslužek je neki slab, ljudi povsod preveč, posebno Talijanov, ako je kje le slišati, da se govori o „malti", Taljan se gotovo pogodi za delo, tako je tudi pri nas v Dubici v taljanskih rokah vse zidanje. Mi katoliki imamo slabo cerkev; mislili smo jo drugo leto zidati; nekaj denarja nam je že vlada dala, ali manjka še dosti. Deželna vlada nam je bila dovolila, da bi šla 2 moža po svetu pobirat darov za zidanje nove cerkve, ali glej nesloge in sramote med domačini Ipavci (tu naseljenimi), da eden drugemu nasprotujejo, namesto da bi v tujem svetu bili zložni, prepirajo se. Nesloga stari greh Slovencev. Skoda za nas, da je lani poginol od hudobne roke blagi misijonar V. Lah, mi bi imeli kmalu novo cerkev in še en zvon, za kateri jo bilo že nekaj nabrauega, ali sedaj se njegovo precejšno premoženje razsuje na vse strani, cerkvi bo pa malo koristilo. Glavni misjonarjev morilec je bil m. junija na vešala obsojen. Cesarjevi rojstveni dan so tudi po teh krajih slovesno obhajali, pokali so topiči, da je odmevalo od gora, v Dubici so razobesili cesarske zastave. *) Domače vesti. Tiste č. gospode naročnike, kateri nam še naročnino dolgujejo, prav lepo prosimo, da bi izvolili svoj dolg za naš Ust prej ko mogoče poravnati, ker list ne more izhajati, ako ne dobi podpore od naročnikov. Imenovanja. V področji finančnega ravnateljstva primorskega bili so pri c. kr. davkarijah imenovani ti le uradniki in s tem imenovanjem tam tudi odpravljena tako imenovana „titulama" mesta davkarskih uradnikov. Davkarji so postali: Bigatto Fran za Buzet, Bombig Ant. za Krk, Sossich Edvard za Boleč. Kontrolorji so : Hočevar Jan v Ajdovščini. Borri Zoilo v Monfalconu (Tržiču). Ivan Ban v Ma tavu nu, Fran Benussi v Buzetu. Josip Kavčič v Cirkncm in Gregor Šubić v Bolci. Pristavom so imenovani: Bastianutti Matija v Pazinu, Pavan Josip v Piranu. Velcio Ivan v Pulji in Ramot Henrik v Pazinu. Ostrupljena voda. Podjetnika Filip-putti in Uocco imata priskrbovati vodo ruskej fregati „Strelok", koja je uže već dni zakotvena v našej luki. V nedeljo bilo je pripravljeno tik obali lft sodov vode v dveh čolnih, koja sta jo iinela prevoziti na fregato. Prav ko sta iinela čolna oJrinoti, pride slučajno gospodar blizo, da se prepriča, da-li je vse v redu. Takoj je opazil, da prihaja iz sodov nek smrad, na kar *) Pro§im<\ v«tli'j uvtrežete tvojim rojakom Ureiiu. DOPISI. Trst. 28. avgusta 1887. - Ilada bi vedela, ali je res toliko slovenskih gospo-dičin zatajilo svojo ljubo mater domovino, ali pa ne vedo, da je zvezda s petimi roglji italijanska ? To prašam zato, ker se vidi vsak dan več gospodičin, ki nosijo ne le na prsih, temuČ tudi v ušesih to protislovensko demonstracijo! In to ni le protislovensko, temuč tudi protiav-strijsko, da je še bolj sramotno. Prosim vas torej, blage mi sorodkinje, opustite ta lišp, tudi, ako Bte ga za dar dobile. Pokažite tistim, ki so vam to darovali, da ste Slovenke, da nam je več za domovino in naš narod, kakor za ita-Ijanske zvezde. Drage mi sestre, ali morebiti vam ni znano, da sramotite ves na-narod s tem, da govorite slovensko, nosite pa laške zvezde? S tem dajate priliko našim sovražnikom, da se za vami posmehujejo in prav imajo. Danes sem slišala v javnem vrtu nekoga, ki je rekel: „Ste povere sciave le xe tanto stupide da non aapere ne-meno che le porta la nostra štela". Pomislite torej, kako sramoto delate našemu narodu in pa tudi samim sebi. Zvesta Slovenka. ,je dal sode odpreti in poklicati redarstvo. Dokazalo s« je, da je vsa voda ostrupljena s karbolno kislino ! Seveda je oblast sode takoj zaplenila in odredila so-dnijsko preiskovanje. Po inestu se je govorilo mnogo o tej stvari in ugibalo se je na vse strani, kdo bi mogel biti hudodelec in iz katerega nagiba je to storil. — Najverjetnejše je, da je storila zločin kaka tekmujoča tvrdka, da oškoduje tvrdko Fi-lipputti i Rocco. Gelogen wie gedruckt. Te nemške besede veljajo oŠabnej „Triester Ztg.% da bo umela, da se laže, da smrdi. Ona v svojem napuhu in sovraštvu do slovanskih, Avstriji in prisvitlemu vladarju zvestih narodov, ne pozna nobene meje, nič je ni sram. — O. dr. Oblak je spisal daljši uvodni članek ter ga priobčil v Edinosti pod naslovom : Slovenski državni poslanci, tirjajte nam vseučilišča. V tem članku je stavek iz nečega užo starega govora, ki so glasi ad verbum : Neopravičen je ugo-| vor, da se ne more ustanoviti slovenskega vseučilišča, dokler nemamo primernih tehničnih izrazov, kar bi posebno našim puristom zavoljo medicinske fakultete glavo belilo; ves omikani svet ima občno poznane in pripoznane izraze iz starih jezikov : če so drugi narodi brez zamere kot cel učni jezik rabili latinski, koliko manj Bi imamo mi očitati, ako le s Časom nadomestimo latinske in grške izraze sč slovenskimi ? Ker bi moralo biti slovensko vseučilišče plodno v učečih se, ne bi to čakalo dolgo. Dalje pisatelj naglaša, — da bi se slovensko vseučilišče moralo ustanoviti v Ljubljani. Slabopodučeni „Freindcnblatttt je o tem nekoliko omenil in iz njega so Slovencem sovražni tržaški italijanski časniki, najprej Imper-tinente i za njim drugi vsi enako sramotili slovenski narod, na vse zadnje pa je prišepala še na telesu in duhu hroma „Triester Ztg.tt ter nas tako le pobila: „Slovenische Universitat in Trie s t. Das Organ der Slovenen im Triester Territo-rium, „Edinost", fordert die slovenischen Abgeordneten dringendst auf, die Errich-tnng einer slovenischen Universitiit in Triest, und zwar mit allon Facultaten, Bchleunigst zu bewirken. Die Mangelhaif-tikeit der slovenischen Sprache bildo, wie das genannte Blatt behauptet, gar kcin Hinderni8s, da man bis zur Erfindung ent-sprechender Ausdriicke die lateinische und griechische Sprache zu Hilfe nehmen konne!? — Das Ausrufungs- und Frage-zeiohen am Schlusse dieser interessanten Notiz, welche wir ubrigens, trotzdem sie uns schon einige Tagebekannt ist, (?? Ured. Ed.) aus naheliegenden Griinden nicht reproducirt haben, ist nicht von uns, sondern dor Notiz vom Wiener „Fremdonblatt" boigefiigt vvorden. Damit wird wol der Werth die-Ber Neuigkeit der „Edinost" auf das richtige Mass zuriickgefuhrt*. Mi smo nalašč naše besede in besede „TrieBtor Ztg." ad verbum naveli, da naši čitatelji vidijo vso zlobo tega brezznačajnega velikonemškega, avstrijsko domoljubje hlinečega, iredento taječega časnika. Druzega odgovora ni treba ker je impertinentna laž očitna. Ali „Triester Ztg." morebiti misli, da jo nezakonito, morebiti celo veleizdajsko, ako Slovenci želč vseučilišča? Saj veliko manjšega italijanskega naroda zarad enake želje nikdar ni napadala in Bramotila. Se li to ujema z svobodo, katero ima „TrieBtor Ztg." vedno v ustih ? Zakaj tako nesramno napada „Triester Ztg." pošteno željo Slovencev za vseučilišče ter z lažjo sramoti slovenski jezik ? Saj ga š-j zna ne, dunajski nemški časniki jo morajo opozarjati na „Edinost" : No sutor ultra crepidam! Le kavkanje naj kavka sodi, slovenski jezik pa naj v miru pušča, za take stvari ona ni sposobna naj se briga za nemški jezik, o katerem je največji Nemec „Friedrich der Einzige" pred sto i nekoliko leti rekel, da je še za psa preslab. In če še danes čitamo nemško „Triester Ztg." opazujemo, da je skoraj vsaka tretja beseda nenemška: grška, latinska, francoska in — horihilo dietu --celo slovanska! Slovanski jezik je tako bogat, kakor mnogobrojen je slovanski narod. Zakaj „Trieeter Ztg." ni čr-hnola nič o zadnjem Bonghijem pismu nekemu iredentarju v Istri ? Eh! kdo ne bi vedel! Obrni nemško ali italijansko iredento, kakor hočeš, obe »te si podobni kakor jajce jajcu. Denuncijacija. Pred nekoliko dnevi je prišla v stanovanje gosp. Vokoslava Moder, poznatega, vrlega rodoljuba redarstvena komisija, sestoječa iz dveh nadzornikov in en liga komisarja, da preiskuje iz nepoznatih vzrokov Moderjev stan. Zaplenilo »o je nekoliko privatnih pisem in osem iz-tisov Deutsch —Amerikanische Biicker Zeitung, v kojih je gospoda menda slutila anarhističen duh. Včeraj je bil sumljivi gospod pozvan na policijo, kjer je imel prebiti strogo izpraševanje in konečno so mu povrnoli zaplenjene papirje, ker so popolnoma nedolžne vsebine. Umeje se, da je gosp. Moder, koji je imel brez vsakega vzroka toliko sitnosti, poudarjajoč svojo lojalnost, zahteval ime nesramnega denuncijanta, koji blati na tak način pošteno ime zvestega državljana. No, imena sicer ni zvedel, ali vender se bode znal v bodoče varovati nekaterih hinavcev, koji se mislijo z obrekovanjem oblasti prikupiti. Žalostno je, da ae nahajajo enaki iz-vržki mej nami! I Trgovska in pomorska akademija počne šolsko leto 1887—88 dne 10. t. m. Vpisuje se od 12. naprej. Tržaške novosti: Okrajni predstojnik za okraj Far-neto se je preselil v ulico Istituto št. 22 in predstojnik za okraj Sv. Jakopa v ulico del Bosco št. 12. Mesečna statistika. Meseca julija t. 1. rodilo se jo v Trstu 4G8 otrok (236 možkih, 232 ženskih.) in sicer 387 zakonskih in 81 nezakonskih. Umrlo je 372 oseb (182 možkih, 190 ženskih) leta 1886 je umrlo istega ireseca 614 oseb. Največ jih je umrlo dne 18. julija (20); najmanj dne 14. (4). Poročilo se je 64 parov in sicer 62 v cerkvi, 2 pred gosposko. Bolnikov v mestnej bolnici je bilo 739, v norišnici pa 117 oseb. Živine je bilo zaklane 6957 komadov in to 1652 volov, 1 bik, 257 krav, 14 konj, 2359 telet, 2531 ovec in 170 ja-gnjetov. Najnižja toplota je bila 18. (17.5° C.), največja pa 28. (30.4° C.); deževalo je dne 23., 28. in 29. julija. Angleška eskadra pod poveljništvom vojvodo edinburškoga pride 13. t. m. izpred Benetek pred Trst, kder ostane pet dni, potem pa obišče Pulj in Zadnr na potu proti Greciji. Sodnjsko. Težak Anton Radci je dobil radi poskušene tatvine 7 mesecev ječe; slikar Artur Glubich se bode pokoril 7 mesecev v zaporu, ker je napadel z nožem svojo zakonsko polovico. Krojač Ivan Kriz je obsojen na 8 mesečno ječo ker je pretepel delalko Josipino Kobau. — Včeraj so bili obsojeni trije kmetje iz koper-skega okraja radi tatvine. Matej Voljac jo dobil 15, Anton Korošec 5 in Ivan Korošec 3 mesece ječe, — Ivan Križmanič, 19 letni agent je zapravil svojemu gospoda-reju 50 gl. — Sedel bode 2 meseca. Vabilo k besedi, kojo priredi Tolmin ska čitalnica v svojih prostorih dno 4. septembra 1887. Vspored: 1. Jadranko morje — poje moški zbor. 2. Deklamacija. 3. Nazaj v planinski raj — poje me šani zbor. 4. Igra „Kdor se poslednji smeje", 5. Putnica „Kola" — poje moški zbor. 6. Ples. — Vstopnina k besedi za osobo 20 nov. Pristop k plesu za gospode 50 nov. Začetek točno o pol 8 uri večer. Deželni odbor kranjski je sklenil, kakor poroča SI. Nar. naj so gledč gimna zije v Kranji po posebni deputaciji izroči prošnja Nj. Veličanstvu, da se ohrani ta učni zavod. Kranjska gimnazija. Kakor znano, skle nol jo mestni zastop Kranjski dne 12. t. m. „za šolsko leto 1887/88 prvi gimnazij ski razred ustanoviti na lastne stroške". Kakor so poroča, odgovoril je na dotično prošnjo mestnega zastopa naučni minister dr. Gautsch hitro in kratko: Ne! Nova poŠta, združena z brzojavnim uradom, ustanovljena je v St. Rupertu na Dolenjskem. Za „Narodni dom" v Ljubljani nabranih je po izkazu „Krajcarske družbe" 5.575 gl. 68 nč. Pred porotnim sodiščem v Rudolfovem jo stal 171etni Pucelj, ki je v Ribnici zažgal Pavserjovo poslopje in provzročil veliko nesrečo. Porotniki so ga jednoglasno proglasili krivim; sodišče ga je obso dilo na 18 let teške ječe. RAZNE VESTI. Vremensko prorokovanje. Mattieu de la Drome prorokuje za mesec september tako-le vreme. Jasno o polnej luni od 2—9., od 10. do 17. spremenljivo in dež; v.očina pojema. Grdo, deževno vremo in veter od 18. do 24,, posebno dne 20. — Zopet spremenljivo od 25. do konca me-Boca. Imeli bodemo tedaj še dosti lepih dni. Ako nas zapusti neznosna vročina, bode gotovo vsacega veselilo. Izgubljene ladje. „Bureau Veritas" javlja, koliko ladji raznih držav je izgubljenih meseca julija t. 1. Koliko žrtev požre morje, kažejo te-le številke. Navadnih la- dij se je potopilo: 3 nemške, 11 amerikanskih, 24 angležkih, 3 avstrijske, 1 ki-lenaka, 2 danski. 6 francozkih, 2 italijanski, 8 norveških, 1 portugijška, 1 ruska, 3 švedske, ukupno tedaj 65. Parnikov pa se je potopilo: 1 amerikansk, 9 angleških, 3 brazilijški, in 2 francozka, t. j. 14. Književnost. J o s. Stritar-j a zbrani spisi, Ljubljana, Ig. pl. Kleinmayr i Fed. Bamberg. 1887; II snopič. Cena vsakemu snopiču 25 kr. * * * v Slavnostni spis. Č. g. Dav. Trstenjak, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Starem trgu, obhaja letos 501etnico svojega književnega delovanja. V ozir tega pride marsikomu prav popis njegovih pisateljskih del. Tega nam podaja č. g. Andrej Fekonja. kaplan pri Št. Pavlu v Sav. dolini, pod naslovom: „Dav Trstenjak, slov. pisatelj". Dobi se pri založniku, g. A. Trstenjaku v Ljubljani za 30 kr. IZKAZ doneskov za Dolenčev spomenik. Nadalje so poslali ti-le gospodje: R. Dolenc vodja v Grmu . . gl. 10.— Jakov Štrukelj iz Trcbič . . „ 2.— Po zadnjem izkazu „ 862.08 Skupaj . . T gl. 874.08 Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljne doneske. V Trstu 24. avgusta 1887, A. Truden, blagajnik. I Z K A Z doneskov za Dolinarjev spomenik. Nadalje so darovali tale gospoda: Kalister Franjo . . . . gl. 10.— Vuga Just Gorica . . . „ 2.50 Jereb Lovro.....„ 2.— Turk Franjo.....„ — 20 Dolinar Katarina ... „ 2.— Račić Ana......„ —.50 Šomrov Katinka . . . . „ —.20 Novak Jernej.....„ —.20 Negodo Josip.....n —.20 Pegan Josip.....„ —,20 K.........„ -.30 N. N........„ -.13 Zadnjič izkazanih . . . „ 183.70Va Skupaj . . gl. 202.13 J/a Tržno poročilo. Kava. h vzrukov, kojri smo navedli v Zadnjem j OfO&lu je ostali kupčija zelo živahna. Vsled tega pa ludi Ceno rasu-jo škoda, da ni bilu vet b aga v skladiščih, ktrbi soj« niogio še več razprodati. — Otdalo n« je; 1500 vreč Rio po f UO-124,- 900 Capitania po f. 110; 2500 Santos po f. 101 —120; (JOO .lava po f. 114-120; 200 S. D.uningo po t 119-124 vsaki kvintul. — Skladišče dn« 1. septembra v kvin-talih; Rio 12^'Oj; opran 2100; Santos 20U00; S. Domingo 300; (Jeylon Plant. 3600; Matabar Plant. 250; Naliv 15('; Laqnuyra N eoprana) 560u; 1' rtoricco 1100; ftlokka 550. Timor a00, Java 4.20U; Guatenniht 750; M .nila 130U;Sr dnja Amerika 3U0; Jmnaioi 1UU; Siii^apore 300; Bon-tyne 450; razne bOOO; nkupno 07.550 k v. — Prišlo ud 20 i vg do 1. sejt. 8000 vreč iz R o Janeiro, 11)20 Iz II .vre i • 4U0 iz Benetek. Sladkor, Izvrstna kupčija, od početka višje cene Ker pa so ist« počele piidati na drugih tržiščih, padle su tudi pri nas. Poročila ugodna, teduj cene stalne Prodalo se je 8(10 imt centov zmljetega, uvstr. po for. 1B-20.25. Pripeljanega je od 26. avg. do 1. sept 53 O kv zmljetegu; v zalogi PD.OOO kv. zmljetcga, aCOO kv. v hlebih 1000 kv. v koeknh Bombaž. Vse pri stun-m Brez kupčije. Žilo Skoraj nič pr^nie a, celi« sialne. Prodano j« : 2000 k v ogrske koruze v Istro in Daluiuci|o po t. 7.25—7.S5 i«, kv., 1000 kv koruze iz LeVunte po f 0 20—0.30. — Skladišče: 500 kv pšeni. e, 1500 turške koruze, 940 ovsa in tttlO rži. Sadje L meni in pomeranče slabo, vender pa se ('ene lio umaknejo. Dobro so se prodajali rožiči, ker kupci več ponujajo. Prav tako SultanuiH mej tem ko se Kulturni la fig m-.ilo proda Tudi Kosine slabo Prodaja: 100 zabojev pomeraiič putjrških | o t 8.nO—8 00 vsaki zuboj; 3u0 zub. limon po f. 4.75 —8 75; 000 kv. lig Kalamata (novih) po f 18 - 16; 250 kv. novih cibelov po f 22—2."; 000 kv. novih Sultmiiii po f. 22-37; 10U0 kv. novih r. ž čev nuljeških po f. 6-0 50 Ql)e. Namizno se na drobno dobro prodaja. Fino se je podražilo. Prav tako tudi olje iz oljke. Olja v zabojih se skoraj nič ne odda, ker prodajalci preveč zahtevajo Crne so os ale trdne. Tako tuai bombažno. Prodaja: o'ja iz oljk 150 kv. itn 1. In jako finega namiznega po f. 50 -05, 100 kv. istega iz Albanije v sodin po t. 37—130 kv., Levan-tinsko v sodih po f. 37-80 kr , navadno Korfu v sodih po f. 3B-tjU kv., Dubrovnlško v sodih po f 39. Bombaževo: 400 sodov amerikariskeira p f 36-38 kv , 100 kv. Bristol po f. 31.50 kv. Popor. 1200 met. Singapore f. 99=10-viSala, j« ostala vendar tendenca dosti trdna. Vzrok temu so dobr.i poročila iz inozemstva, koja s« posebno opirajo na prihodnji shod nemšk ga in ruskem C sarja. Tudi devize in vrednosti m kaj boljše. Skonto za Trst 3* «—4*/«. za Dunaj 4-41/«*'« Javna zahvala. Predsedniku „Slovanske čitalnice" v Trstu gosp. M, Poliču atigli ste te - li zahvali: Velecienjeni gospodine! Ugodna nam je dužnost izreči Vara imenom glavnoga odbora najiskreniju zahvalu na sjajnom dočeku češke braće i na svih brigali i svom trudu, koji je imao oko toga tamošnji odbor. Moleč Vas, da ovu zahvalu prijavite p. n. članovom tršćanskog odbora, bilježimo se osobitim počitanjem: U Ljubljani, 28. kolovoza 1887. U ime odbora za doček češke braće Iv. Hribar, M urnik, predsjednik. pod predsjednik. Visoko spoštovani gospod! 1'ovrativ se v svojo domovino mi jo prva prijetna dolžnost, da se zahvalim Vam kot predsedniku odbora za sprejem Cehov in vsim gg. odbornikom za srčen in iskren sprejem in za vse požrtovanje, koje sto nam izkazali preskrbeč nam stanovanja, nas gosteč in zaliavajoč. Oni trenutki, katere smo preživeli v Vašem društvu nam ostanejo v zahvalnem spominu. Ob enem Vas prosim najuljudneje, da izvolite izraziti to naša zahvalo v imenu podpisanega odbora v Vaših slovanskih listih vsim Slovanom Trsta in okolice ! Priporočevaje se Vam z globokim spoštovanjem: V Pragi 29. avgusta 1887. Odbor za izlet v Ljubljano itd. V. Pitrdlc, ,1. U. dr. R. Sclmiauss, ti» 1111 k. preds-rlnik Poslano. Gosp. Franjo Iv. Kwizda, c. k. avstr, in kr. rumunski dvorski dobavitelj in okrajni lekarničar v Korneuburgu. Vaš restitucijonalni Huid sem rabil pri konjih nj. Vis. nam. kralja, kedive v Egiptu ter Vam morem po pravici potrditi, da je bil vspeh nad vsakim pričakovanjem izvrsten. Kairo, 20, maja 1885. Grof deli a Sale, ffener. adjufai t Nj. Visokosti kralj. nam. Kje ae dobi, razvidi se iz oglasa: Kwizdaja c. kr. pri v. „Restitucijonalni fluid" v današnej številki na 4. strani. (3-) i Vsim sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo potrtega srca tužno vest, da nam je premila soproga, odnosno mati, MARI1A po kratkej in mučnoj bolezni sinoči ob 9»/» uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode dne 4. t. m. ob 11 »/a uri dopol. iz hiše št. 260 ulico Greta. Priporočamo ranjko molitvi! T r s t, 3. septembra 1887. Franjo Stetter, c. k. fin. uradnik, soprog. Amelija, Evgenija. Marija, Piunione Adriatica di Sicurta i- TrMu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah Glavnioa in reterva društva dne 31. deoemfcra 1883 Glavnica društvn gld, M,."fičkov . "^6.022 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlienie loO-dOO"— Uezervni fond za podjetje »ih premikanja vrednostnih efektov lHl.uOO'— I'remijna reserva vseh oddelkov » 7,y42,7H0'36 Reserva za škode • 207 001 — V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih . • 10.904.118 57 Skupni znesek v:, h Skod plačanih od l. ltvJH do 1883 Bld. 114.949 H47 01 Urad ravnateljstva l*>-24 Via Valdirivo, 6t. 2 (v lastuej hiSi Oznanilo. L t* t n i semenj za živi n <> in r h z ti o 1> I ti £ o boile v Renčali S^* dno (i. septembru t. 1. V** Županstvo v Renčati dne 4JI>. avgusta 1887. 2—2 npCEVA ESENCA :U% lekarjaPicCOli ja jfc1^ ^ v Ljubljani 1 narejena in »ostavljena po mojem navodu, ima nedvomljiv uspeh in zdravilne Ust-noati v vdih slučajih želodč-ve obolelosti, kakor tudi pri 7.1ati žili. Dr. K pl. vitez STOECKL, c. kr. vladni svetovalec in deŽelno-sanlMni poročevalec za K-anjsko. Izdelovatelj po&ilja jo v zabojeekih po 12 steklenic po I £l I Gld. 2.30. - Gld. 1.15. | Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. it>i B4 Marijaceljskr. želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Neprecenljive do broto jo posebno vpliv njihov 11ri netočnosti, slabosti želodca, ako z grln smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodoč- nem kotaru, &orefi?e (rznvoi) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu vanju in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) kro v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jotrih in tudi proti zluti žili ali himorojdain. Cono steklenici je /. nakazom vred sumo 35 nov Glavni zalog ima lekar-niear „k angel ju varhu" 53 — 85 Ilrad.v Krenmler, llornvn V Trstu jili pa dobite pri lekarničarju I Serav altu blizo starega sv. Antona Teodor Slabanja mi obpar -v Gorici — Vin HIo-relU |>r. I T, se priporoča veleeastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenega orodja — namreč: Monstrance, hustodije, ke-liho, ciborije, svetilnice, svečnike za oltar ja, tabor-nnkeljne i pred stnejone, križe zn oltarje i bandera. relikvar.je, monetrančice ali križe za svetinjo, kanonske table, kadilnice s kadilnim čolničem, steklenice za darilno vino, sto-pcc, ročni k iz kovine, krstne sklede in žlice, kotliče za blagoslovljeno vodo, kropilnike, posode za sv. olje in popotnico, držala za sveče, sklepe pri pljuvijah po najniži ceni. Tudi se pri njemu staro cerkveno orodje v Ognju pozlati, posrebri, izčisti in popravi. Na blagovoljno vprašanje bode radovoljno odgovarjal in vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto pošiljal. Staro, nevpo-rabij ivo orodje, mesing in kufer jemlje v račun. 9—24—21 Ni nič boljšega! za ohrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarja Fran-.Iosipu J. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena rodbinska pomada za jakost lasi, 30-23 koja, rabeč jo redno, na golih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s z prodajo na malo je pri A. J.'HALA, vlastnik c. kr. privilegija. VVien, ]X, Nnssdorferstras*e 50, kamor so ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno: Familicn-Kraft-Pomade. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do v»acega zn- ska v.sak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opohidne. Ob nedeljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3% Plačuje vsak diin od 9—12 ureopoludne. Zneske od 50 gld. prec.j, od 50—100 je tret»a 1 dan odpovedati, 100—1000 3 dni i n Čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptujs menji.-e domicillrane na tržaškem trgu po........3J/g Poiojnj« na državne puplrje avs»ro-ogrske d» 1000 gld. po........5°/0 višje -zneske v ttkoćein računu po. 4l/*°/o Saje denar proti vknjižunjn na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 18rt0. 17-24 flj Proti hemoroidaml J W Kdor hoče fluvnti svoje zdravje, naj rabi ^P UD v penvo A • MENIŠKE KROGLJICE S • (Pillole dei Frati.) • W kri čisteče ni proti hemoroiiam, 9 f koje izdeluje P. Fonda m 9 • farmacista v Piranu Prepotrebne za vsakega, kateri trni W (p na henioroidah, zaba^unju, bruzt^S- ^ • nosti, gUvoboiji, t- r sploh veliko sedi, ^ __me Čistijo kri in dober v »peh p, f. 1.20, 1.40. kr. Sil, 115. S Ozdravljenje plučnih bolezni Tuberkuloze, i sušice. jeliko), naduhe, zaprte »spe), krtničnega brtmhijaluega katara itd po pllntvl E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). Najneverjetne.ji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogreSivlh vspehlh govore najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi besedami, In koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tii- in inožemstva: Prof dr. Bergoon. Po tridnevnej plioovej ehalaciji po rektalnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvrika, potem oopolno prenehanje, — mrzlica, pot in hripavost je posve izpiiiola. — Truplo se redi v«aki teden za V, — 1 K. Ravno tako brzo ozdravljenje tildi pn starej, cel6 pri miliurnej tuherkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najtežjiu posel zopet opravljati. — * Prof Dr Cđrnil Pri naduhi se more pol ure po plinovej eshalaciji laglje sonsti. — Ako se exhalacija dalj^ rabi, ne naduha ne povrne več. Zoper Sanici in naduhi je plinova exhalacijft izkušeno, izvrstno sredltvo" Prof. Dr. Dujardln Beaumetz : »C-slo pri »fonlčnem grlu. poškodovanemu po tuber-kolo i, so sc v 2 — 3 tednih zacelile otekline dasiravno je bila uŽe polovica pljufi ra-sđejan h • Dr M. Langhlin volja bolnice v Filadelflji je vporabil plinovo exhalacJo pri 30. bolnikih, koji so bili uže v uajzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. Vsaki dan pa se muofe zravrnška Doroč la o sretnim ozdravlj njn, ter je rarun navad enih spričeval še mnoiro drnzih od slavnih profesorjev Tadi v o. k. |avrel bolnici na Dunaja s- vporabljuje st-oj za plinovo ejhalacijo. — Imamo mnogo spričeval odiravelih. C-kr. Izkij. priv. str>j za plinovo ex"alaciji> (R.-ctal-Jnjector) se dooiva t vselili pripravami za pripravljanje pliva in z popisom za vporavo zg zdravnike, ter ga more rabili tudi vsak bolnik sam pri Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstasse N. 80/A ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzelju. — Ozdravljenje nI niti težavno, niti ovira vsakdanji posel. —21 „Obleka dela človeka" veli star pregovor. Oblake, koj^ so bile zmočene ali pa poškodovane vsled za-motanja ali tlačenja, nli ako so se strle itd., pridobć zopet svojo prejšnjo obliko no patentiranem konzervatorju za možke in ienske obleke. K-ior hofie na l-po obleko paziti ter j« dobro shraniti, naj si kupi najnovejši konzervator za moike in Ženske obleke, koji je patentiran v vsih državah in služi ob enem kot priprava za obešanje In natezanje obleke in kot priprava za stiskanje brisalk In pisem ter je tudi naj-praktičntj- in najcenejše darilo, katero more krmiti vsako nicvićk • ali žensko g irderobo, — Dobiva se v vsih skladiščih oblek in v g'avnem tovarniškem skladišču M. II. CEvetkovien, VVien 1 . Kohlinarkt 18. in Fran« Roedei', Wien, I O.iemgasse 2. — V Prani : Goldsicliiiildt & Mttliite, «Zur Stii.it Pariš«. — V Budu peš t - Olm Al MlmOii. - V Zagrebu ■ Viljelni Llpko-vICM. 11—2 Konzervator oUek za gospe Edini svoje vrste. Proti skrčenju, neenakem raztezanju in staČenju oblek in proti odtrganju vezf. Odlikovan v Londonu,Parizu Duna)u, Monako-vu in Hamburgu. Častni diplom goapodars. razstave v Černovicu 1886., — diplom I. vrate pri razstavi psov na Dunaju 1885 -1886., — posebno pripoznanje VI. oddelka o. kr. gospodarske družbe na Dunaju (za rejo konj) 1879. in 1885., — pripoznanje uiejnarodnega klub« «Jokey» v Baden-Badenu, avstrijskega Jjkey< kluba na Dunaju in Jokey-kluba v Budimpešti. Kwizda-ja c. k. izklj. priv. restitucionalni fluid (voda za pranje) za konje. Fran Iv. MM t Komino, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorski dobavitelj za živinozdravninke preparate — in okrajni lekarniuar. Dolgoletna skušnja uči. da je to jako dobro sredstvo za okrepčanje konj po velikem trudu, kakor tudi jako pomaga pri vanjskih boleznih, kostobolu, reumatizmu, iz-pahnjenju trdih milicah in kitah itd. 1 steklenica f, 1.40. PriMten s • dobi : v Trstu v lekur-iuh pp : C. Za-netti, P. Prendini, G. B. Forabos-chi, Ed. pl. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg. A. Praxmarer, M. Ra-vasini, I. Serravallo. — Na v • 1 k > in eksport pri C. Zanetti, P. Prendini, zatim v drogeri|sh: H. Hirscha. 1. Heimlicher, I. Kirch-ner, F. Mell, brati Zernitz, nadalje na maIn i vt-1 ko v l«-ku>nah lil drogerija b v Poetojni, Sežani, na Reki, Poli, Rovinju, Dubrovniku, Spijetu in Zadru. Olavno sklad šČe : Itaznn tega se doi>6 tudi v vsili niesiih in trgih, ter "e objavljajo HKlaiiišču poinserutih. 1*0#.<»1I t Kadar se kupuje ta preparat, naj zahteva slavno p. n. občinstvo vedno „Kwizda-ja restitucionalni fluid" i naj se pazi, da je steklenica zapečatena z rudečim papirjem i z mojim podpisom in gori natisnjeno znamko. (C) 10—1 Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.