Iskra na Tolminskem V počastitev tolminskega občinskega praznika so v soboto, 27. maja kar se da slavnostno izročili svojemu namenu nove proizvodne prostore TOZD Iskra AET Tolmin - DO Avtoelektrika Nova Gorica. Za Tolminsko in tudi širše območje Primorske predstavlja omenjeni dogodek vsekakor pomemben korak naprej v razreševanju vseh problemov Tolminske, ki niso niti majhni niti nepomembni — gre namreč za razvoj nezadostno razvitega območja, ki sta ga prav tako hudo prizadela še dva katastrofalna potresa in tako naložila še dodatno breme ne samo tolminski skupnosti, temveč nam vsem. V tem smislu pomenijo novi proizvodni prostori v Tolminu tudi velik prispevek Iskre k obnovi popotresne Tolminske, hkrati pa tudi pomemben korak naprej k lepšemu jutrišnjemu dnevu tega območja, ki ni doživljalo svojega propada samo pod fašistično Italijo, temveč je več ali manj ostajalo v ozadju tudi precej let v svobodi. Kljub pomoči širše družbene skupnosti in lskr« kot celote pa so vendar novi proizvodni prostori naPoljubinskemupoljupri Tolminu plod in rezultat delavnosti, skromnosti in trme tolminskega človeka. Vse to pa je tisto, kar je omogočilo, daje ta kolektiv preživel vse težave, burje in zapreke in da danes predstavlja pomemben steber tolminske industrije ter seveda Iskre Avtoelektrike in celotnega SOZD Iskra. Kajti delovnemu kolektivu Iskre iz Tolmina je danes zagotovljen prostor na domačem tržišču, začenja pa se tudi prodor na tuje tržišče, pred njimi pa so tudi razvojni načrti Iskrških delavcev iz Tolmina, ki postajajo čedalje smelejši in širši. Ni bilo na proslavi tudi kar tako poudarjeno, da predstavlja Iskra AET Tolmin tisto temeljno organizacijo združenega dela v tolminski občini, ki je zdaj postala osrednji nosilec gospodarskega razvoja Tolminske. Kajti novi proizvodni prostori, ki merijo 2.500 kvadratnih metrov in so stali nekaj manj kot 120 milijonov dinarjev, predstavljajo z modernimi strop in še bolj pridnimi tolminskimi rokami poroštvo, da se bo izumiranje na Tolminskem zaustavilo, da bo gospodarski razvoj tudi z Iskrino pomočjo omogočil delo mladim, ki zato ne bodo več zapuščali tega območja. Tolminska namreč z vso svojo zgodovino, lego in svojimi ljudmi zasluži svoj razvoj, ki ga ne morejo zavreti niti takšne elementarne nesreče, kot so potresi, niti dolgoletna zgodovinska zaostalost. Stvari so se vendar premaknile in zato smo lahko samo veseli, da tako tudi iskra prispeva pomemben delež k razvoju Tolminske, Posočja, torej predelov, ki kljub potresu in zaostalosti iščejo trmasto svojo Pot naprej. In na tej poti opravlja tudi Iskra svojo pomembno in dalekosežno vlogo, o čemer najbolje priča razvoj Iskre AET ' v Tolminu. Dušan Zeljeznov Sobota, 27. maja. S prijetnim občutkom sem hitel iz Nove Gorice proti Tolminu ob zeleno-modri Soči, ki se tiho vije po svoji začrtani poti in nemo spremlja vse, kar se ob njej dogaja. Sobota, ki seje prebudila v kristalno čistem jutru, je bila nekaj več kot navaden dan. 400-članski kolektiv Iskre-Avtoelektrike Nova Gorica - TOZD - AET Tolmin je ta dan izbral za proslavitev novih uspehov, nove delovne zmage. Podpredsednik IS Skupščine SRS Dušan Šinigoj med govorom. Spomladansko sonce, ki je že zgodaj zjutraj z vso močjo uprlo žarke v vrhove, ki obdajajo Tolmin, nikakor ni moglo zmotiti pridnih delovnih rok delavcev v dolini na Poljubinjskem polju ob Tolminu, ki so hiteli z zadnjimi pripravami za otvoritev novih, lepih in izredno pomembnih delovnih prostorov te tovarne. Da, na nove delovne prostore, ki jih je slavnostno odprl Janez Repar, 30 LET TOVARNE ŠTEVCEV Letos mineva 30 let od začetka proizvodnje števcev električne energije v kranjski iskri in 32 let Elektromehanike. Kdaj in kako bo potekalo praznovanje teh dveh jubilejev? Praznovanje bo na dan Iskre Elektromehanike, v petek, 23. junija 1978, v hali Gorenjskega sejma v Savskem logu. Po proslavi, ki bo sestavljena iz uradnega, kulturnega in zabavnega dela, bo ples. Igrali bodo „ Veseli trgovci". Poleg pogostitve bo vsak dobi! tudi jubilejno značko in zbornik, ki bo izdan ob tej priliki. DS Elektromehanike bo ime! v okviru praznovanja slavnostno zasedanje, na katerega bodo povabili jubilante dela. Več o proslavi in dnevu Iskre Elektromehanike preberite v prihodnjih številkah Iskre. v Alojz Boc J priden in marljiv delavec, v tej tovarni zaposlen že od leta 1955, je res upravičeno ponosen 400-članski kolektiv tolminske AET. Investicija, ki so jo zasnovali leta 1975, je torej pri kraju. Z njo je kolektiv AET dobil novo proizvodno dvorano površine 2.500m2, ki čudovito soupada s starim prostorom velikosti 1.200m2. In ne samo to! Zaposleni se bodo vsekakor bolje počutili v urejenih prostorih, v garderobah, v novi delavski restavraciji, kjer bodo odslej imeli tople malice in kosila. Tu moramo vsekakor omeniti novo opremo, kotlovnico, transformatorsko in kompresorsko postajo, obnovljeno plinsko postajo itd. Zaposleni v tej tovarni pa tudi drugi prebivalci Tolmina in okolice so se pričeli že zgodaj zjutraj zbirati pred novo proizvodno dvorano, saj niso nikakor hoteli zamuditi slavnostnega trenutka, ko je delavec prerezal rdeči trak in s tem otvoril prostore. Začela se je nova zgodovina te tovarne, nova zgodovina Poljubinjskega polja. Nekaj sto Tolmincev in prebivalcev okoliških krajev se je zbralo na svečani otvoritvi, med njimi pa smo opazili tudi predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Dušana Šinigoja, medobčinskega sekretarja ZK severnoprimorskih občin Antona Ladavo, medobčinskega sekretarja SZDL se-verno-primorskih občin Vlada Uršiča, člana predsedstva ZKS Igorja Uršiča, predsednika skupščine občine Tolmin Staneta Kavčiča, predsednika izvršnega sveta občine Tolmin Lucijana Rejca, glavnega direktorja Iskre — Avtoelektrike Jožeta Eržena, predstavnike poslovnih partnerjev, predstavnike družbenopolitičnih in samoupravnih organov združenih podjetij Iskra in druge. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta Tolmin, do predkratkim direktor te TOZD Lucijan Rejec, čigar govor v celoti objavljamo na 2. strani. Tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj je čestital zaposlenim ob tej pomembni delovni zmagi in med drugim dejal: Potem ko je podpredsednik IS Skupščine SRS Dušan Šinigoj čestital delovni zmagi Tolminskih Iskrašev, je poudaril, da slovesnost sovpada tudi z dnevom mladosti in Titovim rojstnim dnevom. Potem paje dejal: „Ta in drugi obrati, ki so bili od- Orodjar Janez Repar, v AET zaposlen od začetka, je slavnostno prerezal trak in odprl nove proizvodne prostore TOZD AET Tolmin. prti v zadnjih letih v občini Tolmin nam dokazujejo, da delovni ljudje in občani že uspešno uresničujejo naloge, ki so si jih zadali z zakonom in družbenim dogovorom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji. Doseženi rezultati na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja so dokaz, da so odločitve, ki jih sprejemate delavci v združenem delu, tolminske občine pravilne. Vedno več se povezujete z večjimi delovnimi organizacijami ne glede na občinske meje, na jasno določenih in samoupravno sprejetih dohodkovnih odnosih, delitvi proizvodnih programov, medsebojni odgovornosti in povezanosti med TOZD, še posebej glede čim večjega in uspešnejšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in strokovnega znanja. Postavitev tega obrata v TOZD AET v okviru delovne organizacije Iskra — se vključuje v ta prizadevanja.11 V nadaljevanju svojega govora je govoril tudi o prvi fazi obnove v Posočju ter podrobneje in s številkami navedel vsa naša prizadevanja v tem smislu. Govoril je tudi o nedavnih volitvah in naših prizadevanjih za uveljavitev delavcev v duhu zakona o združenem delu. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji Šolskega centra „Vqj-vodina11 iz Tolmina, mentorici teh sta Helena Stres in Tončka Zorjan ter učiteljski ženski pevski zbor SČ „Vqj-vodina,11 pod vodstvom Vere Klemente - Kojič. Po tem, ko je Janez Repar z velikim ponosom in izrednim zadovoljstvom prerezal trak, so si gostje, in udeleženci slavnosti ogledali nove prostore in s polno mero odobravanja in pohval zadovoljno ugotavljali, da ima ta zdrav kolektiv perspektivno bodočnost. Marko Rakušček Na seji Komisije ZB NOV SOZD Iskra, o kateri bomo poročali prihodnjič, so za predsednika komisije vnovič izvolili Franca Križnarja. Pozdravno pismo Titu Dragi tovariš Tito! Danes spremljamo tisoči mladih iz vse Jugoslavije naš dan in tvoj praznik. Prisrčnim čestitkam in lepim željam za tvoj 86. rojstni dan se pridružujemo tudi mladi in z nami vsi občani Kranja Nam mladim si bil vedno zvezda vodnica na naši poti v lepšo bodočnost. Zvesto smo ti sledili v najtežjih trenutkih naše zgodovine in zvesto ti sledimo tudi danes. Mladi se zavedamo velikih pridobitev narodnoosvobodilne borbe in povojnega razvoja, ki jih danes uživamo, zavedamo se tudi, da naša revolucija še ni končana Veliko ovir bo potrebno premagati, da bomo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili z ustavo, zakonom o združenem delu in drugimi dokumenti, s katerimi smo začrtali nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe, vendar pred temi ovirami ne bomo omagali Ideali, za katere se boriš ti, so tudi naši ideali in napovedali smo neizprosen boj vsem, ki nam stojijo na poti do njihove uresničitve. Ne bomo dovolili, da nam kdo vzame tisto, kar že imamo: svobodo, socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti; nihče pa nam tudi ne bo preprečil, da bi te pridobitve ne razvijali naprej. Naši očetje so se zanje borili s puškami in topovi, mi jih bomo ohranjevali in razvijali s krampi, lopatami, znanjem in z našo neomajno socialistično zavestjo; če bo potrebno, pa tudi branili s puškami in topovi. LJUBLJENI TOVARIŠ TITO! v Želimo ti povedati, da te imamo radi in da smo ponosni, ker nas vodiš ti. Zato je tvoj praznik tudi naš praznik. Pojemo, plešemo in se veselimo življenja, tebi pa želimo še veliko srečnih let med nami. OTVORITEV NOVE TOVARNE V ŠENTJERNEJU - SREČANJE KOLEKTIVA lEZt. V soboto, 10. junija letos bo v Šentjerneju slovesna otvoritev nove tovarne potenciometrov in srečanje kolektiva IEZE. Spored: Ob 9. uri slavnostna otvoritev pred tovarno „Upori". Govor predsednika Gospodarske zbornice SRS Andreja Verbiča. Kulturni program. Ogled nove tovarne potenciometrov V Brezju nad Šentjernejem kosilo - partizanski golaž. Prosta zabava. \__________________________________________________________________v INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO. LJUBLJANA ISKRA-STEBER RAZVOJA NA TOLMINSKEM GOVOR PREDSEDNIKA IS OBČINSKE SKUPŠČINE TOLMIN - LUCIJANA REJCA Radosti nas, ko v čast občinskega praznika odpiramo tudi tako pomemben objekt našega tolminskega gospodarstva. Veselja nam ne more skaliti niti dejstvo, daje letošnji prav nič majski maj onemogočil graditeljem povsem zaključiti zunanjo ureditev, niti to, da so nekateri dobavitelji daleč prekoračili roke za dobavo strojev in tako najbolj bistvenega dela proizvodne opreme še ne bo moč videti. Pa nič zato! V novi proizvodni dvorani že skoraj dva meseca teče delo, a tudi ko bodo postavljeni vsi naročeni stroji, bo še potrebno misliti na nove. Tako ali tako pa bomo še prihajali med ta kolektiv nekateri seveda pogosto, drugi le ob važnejših dogodkih, kot je današnji — kar nam bo omogočilo spremljati vaše dosežke in spoznavati vaša nadaljnja snovanja. Kot pri vseh delovnih organizacijah na Tolminskem je bil tudi dosedanji razvoj Iskre — AET težak, samorastniški. Brez tradicije, ob skrajnem pomanjkanju strokovno izobraženih delavcev — skratka, ob izredno žalostni zapuščini tujih režimov, ki so ta del naše domovine najdlje obvladovali — je bila samo delavnost, skromnost in trma tolminskega človeka tisto, kar je omogočilo, da je ta kolektiv preživel in danes predstavlja pomemben steber tolminske industrije ter Iskre — Avtoelektrike! Zagotovljen mu je prostor na domačem trgu, začenja se prodor na tuje, razvojni načrti njegovih upravljalcev postajajo vse smelejši... Kako pa je bilo poprej? Podjetje Avtoelektro je bilo ustanovljeno 1955. leta za izdelavo avtomobilskih vži-galnih svečk. Denarja za licence ni bilo in zato se je začelo praktično brez opreme z razvijanjem, preizkušanjem. Šele po sedmih letih je tovarna začela z rednim obratovanjem, do tedaj je namreč trajala poizkusna proizvodnja. To pa seveda ni pomenilo, da je svečka že zadostno dozorela. S stransko dejavnostjo zaslužena sredstva so šla v nove investicije, v nadaljnji razvoj. Leta 1962 je bila z lastnimi sredstvi postavljena prva proizvodna dvorana na Poljubinjskem polju — na mestu, nekdanjih kasarn — in tako se je podjetje preselilo sem iz neprimernih prostorov ..ležečega nebotičnika" na Brajdi. Začetek šestdesetih let je bil tudi doba največjega razmaha, saj je bilo leta 1965 tu zaposlenih že 224 delavcev. V času gospodarske reforme pa je nastopila kriza zaradi zmanjšanih možnosti prodaje in slabe kakovosti vžigalnih svečk. Odpuščenih je bilo veliko število delavcev in izvedena preusmeritev na druge programe. Število zaposlenih iz leta 1965 je bilo ponovno doseženo šele 1973. leta — najboljši dokaz izredne krize in stagnacije. Ob širitvi proizvodnje se je leta 1970 del le-te preselil v Čiginjske kasarne, kjer danes stoji Gostol. 1974. leta je bil po dolgem času zopet izgrajen nov objekt, kamor so se vrnili delavci iz Čiginja. V tem letu so se tudi pričeli razgovori z Iskro iz Nove Gorice o združitvi. Motiv za združitev je bil v sorodnem proizvodnem programu, še posebej pa v odločitvi, da se v Tolmin prenese proizvodnjo magnetnega vžigalnika. Pogovori so bili kratki, a zelo uspešni, saj so jih delovni ljudje AET potrdili z izredno uspelim referendumom, in tako posluje AET, ki danes šteje že okoli 400 delavcev, od 1. 1. 1975 kot TOZD v okviru Iskre — industrije avtoelektričnih izdelkov. Ravno ta novi proizvodni program je postal osnova velikega naložbenega projekta, ki se sedaj uresničuje. Naj navedem le nekaj glavnih podatkov: Vrednost cele naložbe Od tega: Gradnje, instalacije, infrastruktura, zunanja ureditev Oprema Obratna sredstva Energetski prispevek 120 milj. ND 30 milj ND 65 milj. ND 18 milj. ND 7 milj. ND strojna oprema za orodjarno, oddelek keramike, oddelek površinske zaščite ... Nova zgradba, novi stroji, humanejše delovno okolje pa nikakor ne smejo pomeniti samo povečanja materialnega bogastva kolektiva. 2ivedajoč se, da je vse združeno delo preko odobrenih kreditov pomagalo zgraditi ta objekt, je moralna opreznost vseh delavcev Iskre—AET, da kljub že sedaj velikim dosežkom na po- okolij doma in na tujem. Zavedamo se, da zaradi velikosti in geografske razgibanosti občine ne moremo doseči take stopnje razvitosti, kot je to možno v ugodnejših naravnih pogoji K Istočasno pa moramo pravilno ovrednotiti naše komparativne prednosti, ki ntj jutri bolj pridejo do izraza. Osnova je seveda v utrditvi in skladnem razvoju gospodarstva, ki je edino lahko osnova vsemu nadaljnjemu načrtovanju. Zato bo potrebno: — doseči postopno preusmeritev industrije v občinskih centrih na perspektivne in kapitalno intenzivne tehnologije, — zagotoviti skladen razvoj vseh drugih panog gospodarstva glede na naravne_______ in družbene potrebe, — zagotoviti ustrezno zaposlitev prebivalstva odročnih in hribovskih predelov občine, da zagotovimo razseljevanje in razporejanje kulturne krajine, — doseči določeno kakovostno raven infrastrukturnih objektov, — uskladiti gospodarjenje s prostorom, upoštevaje vse gospodarske in družbene interese, — usmerjati izobraževanje mladine in r dročju uveljavljanja samouprave, ustvarjanju novih odnosov, kot so jih zakoličili nova ustava in zakon o združenem delu, dosežejo še več! Tudi vsi dosedanji dosežki tega kolektiva — mislim, da to lahko z gotovostjo trdim — so v veliki meri odsev že doseženega na tem področju. Večina delavcev AET-ja se tega dobro zaveda in so tudi ponosni na to. Obenem pa je msd njimi vedno prevladovalo trezno spoznanje, da starih odnosov ni moč spremeniti preko noči, temveč samo postopoma z vztrzjnim, upornim delom ... Vseeno pa se mi zdi, da ni odveč ponoviti še enkrat, kar je vredno ponavljati še in še: gradimo družbo novih odnosov, nove socialistične samoupravne demokracije, družbo, v kateri bo delovni človek čimbolj svobodno in neposredno odločal o pogojih in rezultatih svojega dela brez pomoči raznih samoupravnih varuhov. Družbo, ki postaja vedno bolj atraktiven model za razne predele sveta. Vendar lahko govorimo kolikor hočemo, bolj glasni od nas bodo rezultati, kqti edino ti so realno merilo uspeha. Zato pa mora vsak delavec res postati dejanski in skrben upravljalac z družbenimi sredstvi, zavedajoč se odgovornosti, ki jo pred svetom nosimo mi vsi! Za rezultate pa je neobhodno delo in Znanje; vedno boljše delo in vedno bolj • poglobljeno znanje! Le tako bomo lahko obvladovali vso kompleksnost današnjega sveta in dosegali hiter ter skladen družbeni in gospodarski napredek! Razveseljivo je, da Iskra — AET v občini ni osamljen primer. Večina delovnih organizacij se intenzivno ukvarja z razmišljanji o smereh nadaljnjega razvoja. Povsod so v izvajanju ali pripravi naložbe, ki bi bile še pred kratkim za naše razmere nepojmljive. Je pa to tudi nujnost, saj so si naložili naši občani ob popotresni obnovi taka finančna bremena, ki jih bodo zmogli le ob razvitem gospodarstvu, ki bo zagotavljalo socialno varnost in zadosti visok standard vsem zaposlenim. V občini ravno začenjamo s pripravo dolgoročnega načrta družbenega in gospodarskega razvoja do leta 2000, kot tudi za naslednje srednjeročno obdobje. Ob sodelovanju vseh občanov, delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in druž-beno-političnih organizacij bomo morali tememljito pretehtati kako naprej! Za izhodišče nam mora služiti že dosežena stopnja in analiza stanja bolj razvitih podobnih Posebej želim poudariti, da gre kljub velikemu gradbenemu objektu, ki zagotavlja mnogo boljše delovne pogoje, preko 50 % naložb v opremo, se pravi v produktivna sredstva, katera bodo porok nadaljnje rasti proizvodnje. Istočasno pa tu ne gre samo za količinsko povečevanje prostora, strojnih zmogljivosti in števila zaposlenih, ampak predvsem za velik kakovostni napredek tako v pogojih dela, še posebej pa v tehnologiji. To pomeni osvajanje kakovostnejšega magnetnega vžigalnika z za to usposobljeno proizvodno linijo, razvoj novih, elektronskih variant vžigalnika, razvijanje in osvajanje modernih sistemov vžiga za diesel motorje in prodor z njimi do tako renomi-ranih kupcev kot so BOSCH, Fiat, Peugeot, VW, Citroen. To pomeni nova, sodobna Kolektiv TOZD AET Tolmin sporoča Sobota, 27. maj 1978, dan, ko smo slovesno o tvorili nove proizvodne prostore, bomo v anale naše TOZD zapisali z velikimi črkami kot eneta največjih uspehov v njeni zgodovini. Dobili smo nove, moderne delovne prostore in tudi dobršen del modernega postrojenja. Veliko truda je bilo Ob slavnostni otvoritvi novih proizvodnih prostorov je bil tudi uspel kulturni spored. odraslih v skladu z obstoječimi zaposlitvenimi potrebami, še bolj pa v skladu s predvidenimi razvojnimi usmeritvami. Skratka, v naslednjih letih moramo zagotoviti vsem našim občanom čimbolj enakovredne pogoje za delo in življenje. Hočemo tudi opravičiti vso solidarnostno pomoč družbe, ki jo prejemamo za pospeševanje skladnejšega razvoja, kot tudi vso pomoč pri odpravljanju posledic potresa. V prihodnje nočemo več govoriti o nerazviti Tolminski, ampak želimo enakovredno prispevati k neprestani krepitvi in bogatitvi naše samoupravne socialistične domovine. Močan temeljni kamen v zgradbo te naše bodoče Tolminske predstavlja tudi ta nova tovarna, zato se želim na kraju zahvaliti vsem njenim soustvarjalcem: načrtovalcem, izvajalcem. Ljubljanski banki, še posebej pa delovnemu kolektivu AET, kot tudi vsem delovnim organizacijam Iskre Avtoelektrike. Želim jim čimveč uspehov pri nadaljnjem delu. Še najlepše pa bi bilo, če bi se čimprej zopet sešli ob podobni priložnosti! Gradili smo napis »Naš Tito« Na pobudo občinske konference Nova Gorica naj bi mladi iz novogoriške občine v sodelovanju z JLA prenesli napis „NAŠ TITO11, ki je ostal po Ozimskem sporazumu na italijanski strani Sabotina. Organizirane so bile štiri enodnevne delovne akcije. V soboto, 20. maja smo se tudi mladi iz Avtoelektrike udeležili akcije. Odhod je bil iz Solkana ob 7.15 zjutraj. Šli smo prek Solkanskega mosta, po desnem bregu Soče in nato po preseki naravnost na vrh Sabotina. Pot je bila precej naporna, saj se je izredno strmo vzpenjala proti vrhu. Vsi smo j o srečno premagali in ob 9. uri prispeli na vrh. Pričeli smo z delom. V že prej označene črke smo pričeli zlagati ISKRA Številka 23 — 3. junij 1978 Po slavnosti so si gostje ogledhli proizvodnjo v TOZD AET1. vloženega v ta uspeh, s ponosom se oziramo na prehojeno pot. Kolektiv pa je v tem času gradil tudi samega sebe. Na vseh področjih, na delovnem mestu, v samoupravljanju, v medsebojnem tovarištvu, predvsem pa v zavesti, da to kar gradi, gradi zase in za družbo, kiji pripada. Kako globalna je zavest zaposlenih v TOZD AET, smo pokazali že večkrat. Predvsem pa je to prišlo do izraza ob zadmih delih na novem objektu, ko se je večina članov pridružila delovnim akcijam, ki sta jih organizirali Zveza komunistov in mladina ter ob selitvi, ko so ekipe vzdrževalcev in tehnologov delale tudi po T 6 ur dnevno, da bi preprečili zastoj v proizvodnji in delavci, ki so strpno prenašali mraz v novih prostorih. Seveda pa nas čakajo še velike naloge, a prepričani smo, da bomo zastavljene cilje tudi dosegli s svojimi močmi in z združenimi močmi v Iskri. Pogovor z M. Lesjakom Dan pred otvoritvijo sem obtičal novega direktorja te tovarne Milana Lesjaka ter ga v imenu bralcev našega časopisa zaprosil za odgovore na nekaj vprašanj. Še to moram pojasniti, zakaj sem napisal novega direktor-ja. Milan Lesjak je namreč najmlajši direktor po delovnem stažu v Iskri, saj je bil v petek, ko sva imela razgovor, „star“ točno teden dni! Po odhodu prejšnjega direktorja Lucijana Rqca na novo delovno dolžnost j< bil Milan Lesjak vršilec dolžnosti direktorja, v petek 19. 5.1978 pa gaj« kolektiv izbral za direktorja. Kakšen je vaš pogled na nadaljnjo razvojno pot vaše TOZD? „Osnovo nadaljnjega razvoja naše TOZD naj bi tvorila proizvodnja magnetnega vžigalnika, drugo smer naj bi tvorila proizvodnja avtoelektričnih izdelkov, predvsem program ogrevalnih svečk in kot tretja smer proizvodnja keramike s tem, da bomo dali še poseben poudarek samemu spremljanju te proizvodnje, kar pomeni organizaciji in opremi orodjarne, kije bila v tej novi investiciji deležna večje pozornosti. Pri proizvodnji magnetnega vžigalnika se mi zdi pomembnih več stvari. Kot prvo bi omenil osvojitev licenčnega vžigalnika po licenci Bosch, kot drugo razvoj elektronskega vžigalnika, osvojitev vseh dragih količinsko zanimivih tipov vžigalnika za naše tržišče in osvojitev določenih tipov vžigalnika za izvoz, vključno z deli vžigalnika (vžigalna in svetlobna tuljava). Celoten razvoj na tem področju bo torej usmerjen v spremljanje celotne domače industrije, ki uporablja ta izdelek ter na plasma na zahodno nemško tržišče ob istočasnem posodabljanju proizvodnje in razvijanju novih tipov. Proizvodnja zaščitnih ogrevalnih svečk (plasma je skoraj v celoti na zahodno tržišče) pomeni proizvodnjo, katere trent je v velikem porastu, saj je predvidena za proizvodnjo diesel motorja za osebna vozila. Plamenska žarilna svečka pa pomeni že sedaj pomemben del proizvodnje, ki se vse-bolj vključuje tudi v mednarodno tržišče. Pri proizvodnji keramike bo veljal glavni poudarek veji oksidne keramike, ki pomeni tudi manj zahtevnejši del, na dragi strani pa bo treba dopolnjevati osnovno proizvodnjo, s proizvodnjo laboratorijske keramike in keramike za elektro industrijo. Seveda ti programi niso »zabetonirani11, iščemo tudi nove, ki bi nam še bolj stabilno razširili del proizvodnje, ker nekateri od teh programov, kijih imamo, bodo ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ kamenje, ki ga bodo potem pobarvali z belo barvo in se bo tako videl daleč po Furlaniji in Vipavski dolini. Delo ni bilo lahko, saj so bili nekateri kamni težki tudi preko 500 kg. Kljub težkemu delu je bilo na gradbišču veselo. Cula se e pesem in šale iz vseh koncev j ase, kjer smo delali. Največje veselje pa je nastalo, ko so nam vojaki iz bližnje karavle prinesli pravi vojaški pasulj. Priznam, da smo bili že pošteno lačni in nam je pasulj prijal kot še nikoli. Poleg napisa „NAŠ TITO11 pa smo pripravili tudi podstavek, kjer bo stal drog z jugoslovansko zastavo. V tla smo vzidali 1,70 m dolgo salonitno cev, ki bomo vanjo kasneje postavili drog na katerem bo zastava. Utrujeni, vendar veseli smo se ob 16. uri popoldan vračali proti domu. Spotoma smo se tu in tam ustavili, da bi še zadnjič uživali v čudovitem razgledu, ki se človeku odpira s Sabotina. V Solkanu smo se ponovno postrojili in komandir brigade se nam je zahvalil za sodelovanje z željo, da se srečamo še na podobnih delovnih akcijah. Simon Bratuž Novi direktor TOZD AET Tolmin. počasi postali nezanimivi za tržišče teh ali onih razlogov.11. Kakšna je po vašem mnenju pomen*' nost vključitve vaše TOZD v delovn« organizacijo Avtoelektrika? „Če se ozremo malo nazaj, ko Š* nismo bili priključeni v družino Iskre-ugotovimo, da je bila v našem podjetju akumulacija sicer precej velika, n® drugi strani pa proizvodnja precej razdrobljena. Posledico tega poznamo-majhne serije, velike cene na tržišču To pa seveda ne gre skupaj. Po uspeš' nih razgovorih z Avtoelektrikoje tak0 prišlo do preselitve magnetnega vžigal' nika v našo TOZD, ki predstavlja zel« stabilni program. Prav temu program11 smo posvetili veliko pozornost, saj jf danes že v celoti osvojena svetlobo* tuljava, vžigalna tuljava paje dejansko pred nulto serijo, za vztrajnik pa naO1 manjkale še nekaj orodij.11 Kaj pomeni otvoritev nove proizvodu6 dvorane za vašo TOZD in za širšo oko-lico? »Poleg tega, da bodo delavci delaj' v lepših, svetlejših in boljših proštom1’ bi omenil še energetsko bazo, ki r bila do sedaj zelo slaba. Tu mislim 0 plinsko postajo, na kompresorsko 1 trafo postajo, kotlovnico in agregat Z zasilni tok. V teh novih prostori" imamo tudi sodobno opremljeno jem1 nico in kuhinjo, kar bo mogoči zdravo in redno prehrano zaposleni^ S to novo investicijo nam bo omog^ čena proizvodnja vžigalnika po lice11 Bosch 300.000 kosov letno, osnove proizvodnjo kcrzirnikc so s tem post^,, Ijene, kar praktično pomeni p od vri) tev proizvodnje in izboljšanje k valit« ter zagotovitev kapacitete orodjari1 ' ki bo omogočala osvajanje, spremil nje in obnavljanje celotne poveča11 proizvodnje.11 Kakšen je vaš pogled na organiziranj; samouprave v TOZD, DO, SOZD delegatskih razmerij navzven (občnp' republika, SIS)? ,Znotraj temeljne organizacije mi ta razmeija dobro poznana, n vzven pa nekoliko manj. Ob 1 (Nadaljevanje na 3. stra111 Vizija do leta 2000 S ponosnim priznanjem pionirskim začetkom med vojno v tehničnih delavnicah v Starih žagah in drugih središčih partizanske tehnike in vizijo sodobne elektrotehniške znanosti in proizvodnje, v katero se danes vključujemo prav preko Iskre, je bilo obeleženo slavnostno zasedanje ob 25-letnici Elektrotehniške zveze Slovenije v Klubu delegatov v Ljubljani 29. maja. Ko je predsednik te zveze ing. Vladimir Klavs pozdravil goste in delegate, seje ozrl na trdo preizkušenega ,»Kričača" in nato pregledal plodno dejavnost minulih 25 let. Vse akcije, ki jih je Elektro tehniška zveza Slovenije podvzela, so bile vselej splošno jugoslovanskega značaja, kar je tudi glede na značaj te vede nujno, hkrati pa je bila vselej prisotna ideja iz NOV o vsestranskem prizadevanju za razvoj socialistične domovine. Pri temje bila seveda poleg razvoja tehnike še kako potrebna tudi skrb za usposabljanje novih visokokvalificiranih kadrov. Ta odgovornost za -tehniško osposobitev družbenega razvoja danes iz proizvodnje posega tudi na univerzo med študente, predvsem pa je jasno to, kar izhaja že iz funkcije govornika, ki je Na proslavi 25-letnice Elektrotehniške zveze Slovenije govori njen predsednik Vladimir Klavs. POGOVOR Z Milanom Lesjakom (Nadaljevanje z 2. strani) moram takoj povedati, da je samoupravljanje v naši temeljni organizaciji precej razvito. Zavest pri odločanju delavcev je razmeroma visoka, odločitve so zrelejše, kot so bile prej in tudi problemom se poiskuša priti bolj do jedra. To je vsekakor pohvalno in upam ter želim, da bi bilo tudi vnaprej tako oziroma še boljše." Poglejva še kadrovsko problematiko pri vas, v vaši temeljni organizaciji. »Ob rasti, ki sem jo že omenil, to je rast zaposlenih in proizvodnje, lansko leto je bila 58 %, letos 32 %, so se delovne naloge precej širile in kljub temu, da smo štipendirali precej kadra, je le-ta rastel počasneje. Določene službe so prav zato kadrovsko slabo zasedene, zlasti velja to za tehnični sektor, predvsem za orodjarno. Poglejte, že sedaj imamo na nekaterih mestih več strcjev kot orodjarjev. Naš pilj pa je, da bi orodjarna delala v dveh izmenah. Tu se mi zdi, daje največji Problem, poleg tega, da je ta kader težko dobiti - nagrajevanje. Prav tu uomo morali še marsikaj narediti iri tudi spremeniti. Naša TOZD štipendira 48 študentov, dijakov in učencev na pokUcnih šolah, v letošnjem letu pa smo razpisali še 40 raznih štipendij in upam, da bo v bližnji prihodnosti tudi ta problem vsrg delno ublažen." Prosim vas še, da se našim bralcem predstavite. „V tej tovarni sem zaposlen od leta 1960. V tem času sem opravljal dela in naloge na raznih delovnih mestih, kot konstrukter orodij, planer proizvodnje, delal sem tudi v pripravi dela, kot vodja operativne priprave dela in proizvodnje sem bil, od 1. 1971 pa šef gospodarsko tehniške službe, z vmesno dvoletno „pavzo“, ker sem vodil to investicijo, ki se sedaj zaključuje. Po odhodu prejšnjega direktorja na novo delovno dolžnost, pa mi je kolektiv zaupal to delovno mesto. Rojen sem bil leta 1941, po rodu pa sem domačin — Tolminec." Povejte nam še vaše želje, vaše sporočilo kolektivu, ki vam je izrekel to veliko zaupanje.! „Novi delovni prostori, kijih odpiramo, pomenijo lep trenutek, na dragi strani pa veliko obveznost, ki ni samo v tem, da bomo morali ta sredstva vrniti, temveč v tem, da moramo ta sredstva čim bolje izkoristiti. Moja velika želja je, da to kar imamo, čim-prej spravimo na tako raven, da bomo lahko spet ustvarili možnosti za nadaljnji, še večji skok. To pa je naloga vseh nas zaposlenih, zato sem prepričan, da bomo uspeli in s skupnim delom dokazali naši samoupravni socialistični skupnosti, da smo ^vredni zaupanja, ki nam gaje izkazala." Marko Rakušček. Prof. dr. Mirjan Gruden med svojim govorom na proslavi. hkrati predsednik zveze in eden od vodilnih Iskrašev, daje Iskra v marsičem veliki koordinator jugoslovanske elektrotehnike. V nadaljevanju je obširno spregovoril univerzitetni prof. dr. Miljam Gruden in podal pregled in napovedi elektrotehnike do leta 2000. Kot je v začetku omenjal zmagovalni pohod elektrotehnike v vse kotične našega narodnega telesa, od energetike do elektroindustrije in telekonunikacij, se je v drugem delu dotaknil tudi področja strokovnih analiz, med drugim tudi prerokovanj, da bo že v zelo bližnji prihodnosti izginilo stikalo z mehanskimi kontakti in se umaknilo polprevodniški izvedbi. Seveda pa vizija, kot smo jo lahko razbrali, vse bolj sloni na mikroelektroniki in računalništvu. S smotrno uporabo teorije velikih sistemov smo ob uporabi računalništva in lokalnih procesoijev, lahko dosegli neugodnejšo porabo električne energije, ki bo bolj in bolj dragocena. Zato se bomo morali zatekati tudi k dragim virom energije, kot so energija sonca, vetra in moija. Vsekakor je menil, da perspektive niso preveč čme in da bodo naši nasledniki lahko delovali na zelo zanimivih in raztezljivih problemih. Proslave se je udeležilo več kot dvesto članov zveze in številni gostje, med njimi tudi član sveta federacije Franc Kimovec-Žiga, republiški sekretar za industrijo Tone Kovič ter Albin Vengust, predsednik IS skupščine mesta Ljubljane. mak Z* V sredo, 31. maja je Iskro obiskala kitajska gospodarska delegacija,ki se je s predstavniki Iskre pogovarjala o globljem tehničnem sodelovanju. Po razgovorih v PPG so si gostje ogledali še proizvodnjo v TOZD TEN in pa proizvodnjo v tovarni telekomunikacij v Kranju. Več o tem obisku prihodnjič! V sredo, 24. maja, je bil v Iskrinem poslovnem centru v Ljubljani sestanek odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra, ki je tokrat prvič zasedal v novi sestavi Po izvolitvi predsednika (Dušan Kočevar - DO Kondenzatorji Semič) in njegovega namestnika (Jože Deželak - skupne službe SOZD Iskra) so se novi odborniki seznanili z delom prejšnjega odbora, sodelovanjem z ostalimi organi nadzora ter delovanjem članov odbora glede na poslovne tajnosti ter z zaključnimi določbami poslovnika Odbora za samoupravni nadzor in se dogovorili za nadaljnje delo. v___________________________________________________________________y Razpisna komisija delavskega sveta SOZD Iskra, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje na osnovi 59. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, sklepov delavskega sveta SOZD Iskra in delavskega sveta delovne skupnosti Skupnih služb SOZD Iskra prosta dela in naloge: vodje delovne skupnosti Skupnih služb SOZD Iskra — delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višjo ali visoko strokovno izobrazbo, — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — sposobnosti vodenja in organiziranja dela, — znanje vsaj enega svetovnih jezikov, — moralno politične kvalitete. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih in opisom dosedanjih del naj kandidati v zaprti ovojnici pošljejo na naslov: ISKRA — SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3/12 — sekretariat DPO — za razpisno komisijo. Rok za prijavo je 18. 6. 1978. V y V poslovni stavbi Iskre so 30. maja predstavniki Iskre in Podjetja za PTT promet Ljubljana podpisali pogodbo o izgradnji rajonske avtomatske telefonske centrale v Kulturnem domu Ivana Cankarja, s čimer bo del Ljubljane v bližnji prihodnosti pridobil okrog 16.000 novih telefonskih priključkov. Teksti zgoraj in slike: Marjan Garbajs V *** ★ it ★★★★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Dušan žeueznov (45) ,,S hitrimi koraki", nadaljuje svoje poročilo poročevalec Dela, „se je predsednik Tito v spremstvu generalnega direktorja Jožeta Hujsa sprehodil po orjaški novi veliki dvorani tega ob-rata, ki je zrastel v naglem tempu v minulih trinajstih mesecih. Res je sicer sprejel tudi pozdrav in cvetje iz rok dveh delavcev (Anice Bobnar in Andrejg Lapanje) v modrih delavskih oblekah, toaa večina deiavcev-fn delavk v tem najsodobnejšem podjetju dela zaradi visoko razvite tehnološke opreme in avtomatizacije v belih haljah kot da bi bili zdravniki. Gre za sila stvaren Proizvodni stroj: od 7.000 delavcev jih ima 800 višješolsko jzobrazbo, medtem ko so lani izdelali proizvodov za 840 milijonov (novih) dinarjev in od tega izvozili za 14 milijonov dolar-lev, bodo letos kot računajo poskočili na proizvod v višini 1,36 ^ilijarde dinarjev in z izvozom preko 21 milijonov dolarjev. polovica proizvodov odpade na elektronsko telefonijo, sicer pa n3 druge električne in svetlobne aparate. Posebnost novega °brata je v najmodernejši galvaniki. Pri teh strojih in napravah, kjer potekajo vse operacije že elektronsko vodene, se je Tito tudi najdlje zadržal in se zanimal marsikatero podrobnost. Seveda pa je hkrati ugotovil, tako *ot vsi drugi, da pri vsej tej avtomatizaciji vendar še nekako fine y®žave žic bodočih elektronskih aparatov le ne morejo nastati bfez vestne človekove roke. Prav o teh, o delavcu, ki mora biti več kot zgolj delavec, zavesten delavec, je sredi med mnogimi aktualnimi gospodarskimi vprašanji tekla tudi beseda, ko so ob koncu ogleda tovarne začeli s predsednikom Titom razgovor za dolgo mizo v estetskem okolju konferenčne dvorane. Ko je Tito izvedel, da je Iskra s svojimi številnimi obrati danes tudi že lastnica dveh industrijskih obratov v tujini: v Švici in v Trstu, se je najprej pozanimal, kdo dela v tamkajšnjih obratih, naši delavci ali tamkajšnji. Ko pa je za tem prešel na analiziranje tukajšnje tovarne, je menil, da je res moderna, da pa je važno tudi šolanje ustreznih kadrov za tako tovarno. Menil je, da je bil sicer v mnogih takih tovarnah v svetu, na primer v tovarni Bell, kjer imajo nekoliko drugačen sistem, da pa je „vselej na boljšem tisti, ki zgradi tovarno nekoliko kasneje, ker lahko izkoristi prejšnje izkušnje." Zatem se je pozanimal: „S kom pa sicer sodelujete v Jugoslaviji? Čeprav sicer vem, da ste vi glavni," je dodal pol za šalo pol za res. Predstavniki Iskre so mu povedali, da je bil nedavno na obisku novega obrata tudi sovjetski pomočnik ministra za komunikacije in daje odkrito priznal, da ga kar nekoliko zavist razjeda. Ko so omenili Titu, da so sicer v Sovjetski zvezi v dogovarjanju za dobavo nove mednarodne elektronske telefonske centrale v Moskvi, posel, ki bi sam vrgel okrog šest milijonov dolarjev in ki bi se navezoval verjetno na še tri nadaljnje dobave za tri druga mesta v Sovjetski zvezi, je Tito menil, da bi bilo to zelo važno za njihovo afirmacijo in naše gospodarstvo. Predsednik delavskega sveta Peternelj in sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Slovenije Klemenčič sta pred predsednika Tita tudi razgrnila položaj na področju samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij v kolektivu. „Ali ste se že registrirali? " je pobaral predsednik in dobil pritrdilen odgovor, da so ustanovili devet organizacij združenega dela, medtem ko ima Iskra v celoti 56 temeljnih organizacij združenega dela. „Bivša vlada delavskega sveta bo skoraj nekoliko izgubila na oblasti, kajti oblast bo poslej prešla na delavce," je nazorno povedal Peternel. »Potem ko se bomo v februarju in marcu-prilagodili na nov sistem, bomo pritegnili v razne organe samoupravljanja skoraj 900 delavcev." Ko je Klemenčič dodal, da. imajo v kolektivu 350 članov zveze komunistov in da je sicer povprečna starost vseh zaposlenih 33 let, je napovedal, da bodo število članstva še do kongresa povečali za sto ljudi ter da računajo končno na približno desetodstotno članstvo v odnosu do celotnega kolektiva. INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Razlogi za spremembo v organiziranju DO Avtomatika 1. PROGRAMSKA USMERITEV Delavci delovne organizacije AVTOMATIKA so se že v temeljih srednjeročnega plana odločili, da bodo postali nosilec proizvodnje Sistemov za avtomatizacijo" v SOZD Iskra in, da bodo pretežni del procesa preusmerili v proizvodnjo ..Sistemov" za promet, energetiko, industrijo in za druge gospodarske panoge ter da bodo za ta področja zadovoljevali tržne in družbene potrebe. Za uresničitev zgoraj navedenega smotra in programske usmeritve je potrebno pri proizvodnji sistemov, naprav in elementov za avtomatizacijo realizirati naslednje cilje: a) — v čim krajšem času moramo inovirati obstoječe in razviti nove sisteme za avtomatizacijo, ki bodo po svoji kompleksnosti in integralnosti ustrezali najzahtevnejšim trenutnim in dolgoročnim potrebam trga; b) — materialno proizvodnjo moramo usmeriti v proizvodnjo takšnih elementov in naprav, ki se bodo uporabljale pretežno pri lastni gradnji sistemov za avtomatizacijo ob upoštevanju dejstva, da je potrebno lastni proizvodni program ..Sistemov" dopolnjevati z elementi in napravami drugih delovnih organizacij Iskre ter drugih kooperantov; c) — z direktnim nastopom na tržišče ali z nastopom na trgu v poslovni povezavi z drugimi sistemskimi inženiring organizacijami, katerim predstavlja naš sistemski paket dopolnilo njihove inženiring ponudbe, si moramo v čim krajšem času pridobiti dominantne pozicije na jugoslovanskem tržišču, da bi na podlagi domačih referenc prodrla s sistemskimi paketi na tretja tržišča in tako bistveno pripomogla k nadaljnji izvozni ekspanziji Iskre. d) — lastno inovacijsko dejavnost na področju razvoja izdelkov in tehnologije moramo usposobiti do take stopnje, da bo pretežni del proizvodnega programa na lastnem znanju in da bomo vsak nov program osvojili v čimkrajšem času. S tako usmeritvijo se bomo izognili tržnim omejitvam in zaostajanjem v tehnologiji; e) — poslovno-tehnična sodelovanja in kooperacija z zunanjimi partnerji morajo sicer zagotoviti hitrejši razvoj tehnologije in obogatiti program, vendar pa ne smejo predstavljati samo kanala za prodajo tujih izdelkov na jugoslovanskem trgu. Sodelovanja s tujimi partnerji morajo zagotavljati čim večjo stopnjo deviznega bilansi-ranja; f) — programska orientacija širjenja obstoječih sistemov in uvajanja novih naj tudi v bodoče ostane na področju avtomatizacije procesov. Interdiscipli-niranost naj se širi samo do te mere, da zavarujemo svoj osnovni program. Uvajanje novih sistemov mora imeti obvezno tudi industrijsko orientacijo — pod tem razumemo, da morajo iz novega sistema nastajati novi proizvodni programi elementov in naprav za delovno organizacijo AVTOMATIKA, oz. Iskro; g) — prvenstveno je treba osvajati tiste naprave, ki jih Iskra rabi za gradnjo lastnih sistemov; h) — prvenstveno je treba osvajati tiste naprave, v katere je vgrajeno čim večje število doma proizvedenih elementov; i) — prvenstveno je treba osvajati tehnično in tehnološko zahtevnejše naprave; j) — sedanjo tehnološko usmeritev gradnje, ki temelji na individualnih konstrukcijah je potrebno preusmeriti v smislu tipizacije mehanskih konstrukcij in elementov (ohišja, tiskana vezja, konektorji, napajalni moduli itd.), ki naj jih proizvajajo tehnološko specializirane tovarne. Skratka, izogibati se bomo morali avtarkičnemu pristopu pri gradnji naprav; k) — programska orientacija naprav za tujo finalizacijo mera biti osnovana na dolgoročni povezavi s finalisti, ki pa morajo biti ustreznega velikostnega reda, da nam je zagotovljena vsaj 50 %-na udeležba ne jugoslovanskem trgu in, da je možen u di izvoz (direkten ali indirekten); l) — program elementov za avtomatizacijo za splošne potrebe je treba z ISKRA Številka 23 - 2. junij 1978 lastno proizvodnjo in s proizvodnimi kooperacijami, oz. specializacijami dopolniti tako, da bomo lahko nudili kompletno vrsto določenih elementov za avtomatizacijo (n.pr. kompletne vrste časovnih relejev, kompletne vrste pomožnih relejev, kompletne vrste bimetalnih relejev, kompletne vrste sinhron motorjev itd.); m) — elementi za avtomatizacijo za lastne potrebe naj se načeloma proizvajajo v tovarnah splošnih elementov za avtomatizacijo in to v tistih, ki so ustrezno tehnološko opremljene. V primerih, kjer se zahteva tehnologija, ki jo v Iskri še nimamo, se lahko prehodno uvede proizvodnja takih elementov v tovarnah, ki proizvajajo naprave, v katere se ti elementi vgrajujejo; n) — elementi za avtomatizacijo za posamezne kupce se prav tako proizvajajo načeloma v tovarnah z ustrezno tehnologijo, vendar pa je potrebno pri tovrstni proizvodnji predhodno zagotoviti dolgoročno povezavo s finalisti, da se zagotovi pretežni del na jugoslovanskem trgu in prodaja v izvoz (direktna in indirektna). V obdobju februar — marec 1978 je bila zgoraj začrtana programska orientacija ovrednotena s tržnega vidika za obdobje 1978 do 1982. Pri tem je bila za leto 1977 dana ocena realizacije, za leto 1978 je bil vzet za osnovo gospodarski plan, za leto 1980 in 1982 pa je bila vzeta za osnovo ocena plasmanskih možnosti. Raziskave so dale naslednje rezultate: — Eksterna realizacija DO se v obdobju 1977-1982 lahko poveča za trikratno vrednost. Strukturni delež realizacije sistemov se poveča od 49 % na 65 % pod predpostavko, da v letih 1980 in 1982 organiziramo 50 % prodaje samostojnih naprav v obliki prodaje sistemov (sistemi za varjenje, sistemi procesne tehnike, za napajanje itd.). Strukturni deleži eksterne realizacije elementov in naprav se zmanjšajo, ker se velik delež proizvodnih elementov avtomatike (celotna proizvodnja elementov za lastne naprave in 25 % elementov za splošne potrebe) porabi za gradnjo lastnih naprav in ker se velik delež proizvodnih naprav (približno 66%) porabi za gradnjo sistemov (glej diagram R). — Eksterna realizacija TOZD (glej diagram R) se v obravnavanem obdobju prav tako lahko poveča na trikratno vrednost, vendar pa kaže drugačno strukturo. Nadpovprečna rast je predvidena za proizvodnjo elementov in naprav za lastne ,,sisteme". — Izrazite spremembe nastopijo v izvozu. Avtomatika mora v tem obdobju postati izvoznik naprav in sistemov v dežele v razvoju, ne pa predvsem izvoznik elementov avtomatike v razviti svet. - Realizacija sistemov (glej diagram A in A') je zanimiva s stališča strukture storitve: naprave, kjer se delež storitev poveča iz 37 % na 47 % in iz stališča dobaviteljev naprav in izvajalcev storitev pri gradnji sistemov. Struktura dobaviteljev naprav mora v tem obdobju doživeti bistven premik v smeri uporabe domačih naprav in storitev v sistemih (delež proizvodnih TOZD AVTOMATIKE se poveča od 20 % na 37 %, delež uvoza pa se zmanjša od 19 % na 10 %). 2. PRODUKTIVNOST Uresničevanje takšne programske usmeritve omogoča zelo hitro povečanje produktivnosti dela. Po drugi strani pa je treba tudi izboljšati organizacijo dela (in s tem dvigniti produktivnost), da bomo sploh lahko uresničili to programsko usmeritev. Proizvodnje ne moremo povečati za 100 % tako, da bomo zaposlili dvakrat več delavcev (vključno dvakrat več strokovnih delavcev). Teh delavcev ni, po drugi strani pa tudi ne moremo zgraditi dvakrat več delovnih prostorov in nabaviti dvakrat več delovnih sredstev. Rešitev je treba iskati v izkoriščanju notranjih rezerv. a) Razvoj Danes se pojavlja različnost planiranja raziskovalno-razvojnega dela, metodologije, raznolikosti in navezanosti na licenčno partnerstvo, povezanost s proizvodnjo, uvajanje tipizacije in standardizacije, preverjanja kakovosti razvojnega dela in pridobivanja atesta, časovnega pritiska na iz- vrševalce razvojnih nalog, delovnih navad in nagrajevanja po delu. Imamo 4 razvojne skupine (Razvojni inštitut, razvoj v Inženiringu, razvoj za Napajanja in razvoj v PCT), ki delajo v bistvu na 6 lokacijah v Ljubljani. Med temi skupinami ni nobene koordinacije dela, različna organiziranost pa jim omogoča razvoj konkurenčnih izdelkov. Če hočemo uresničiti predlagano programsko usmeritev, moramo združiti vse razvijalce. Delavcem vseh štirih razvojnih enot predlagamo, da oblikujejo eno TOZD (Razvojni inštitut). Predlagamo, da poiščemo možnosti, da si delavci TOZD Razvojni inštitut (s sodelovanjem vseh delavcev Avtomatike) uredijo delovne pogoje na dveh lokacijah. b) Prodaja Programska usmeritev zahteva boljše sodelovanje z današnjimi in bodočimi kupci. Predvsem moramo vnesti večjo strokovno obdelavo vseh tržnih informacij. Po drugi strani pa usmeritev na zahtevnejše proizvode (naprave in sistemi) zahteva boljšo delitev dela znotraj prodaje. Boljša delitev dela, predvsem pa pravilno postavljeni srednjeročni in letni plani bodo odpravili slabosti, ki se pojavljajo pri dosedanjem delu. Delavcem, ki se ukvarjajo s prodajo, predlagamo, da oblikujejo TOZD Trženje, c) Proizvodnja Nekoordinirano delo razvojnih sektorjev (v programskem in operativnem smislu) ima posledice v proizvodnji. V bodoče bo potrebno standardizirati mnoge elemente, podsklope in sklope, ponekod pa tudi naprave. Rezultati dela razvijalcev v tej smeri bodo omogočili boljšo delitev dela v proizvodnji, torej večjo specializacijo, boljše tehnološke rešitve. Takšna usmeritev bo omogočila hiter dvig produktivnosti, s tem pa tudi večjo rast dohodka. d) Delovne skupnosti Nujno moramo izdelati programe dela in na tej osnovi plane dela delavcev delovne skupnosti. Delavci delovne skupnosti za skupne zadeve morajo izdelovati predvsem osnutke predlogov, sklepov in konceptov, ki bodo omogočali realizacijo ciljev delovne organizacije Avtomatika. Poskrbeti pa je potrebno tudi za evidenco nad opravljenimi nalogami delovne organizacije. Predvsem pa morajo delavci delovne skupnosti izvajati naloge, ki so sestavni del celotnega reprodukcijskega procesa, dohodek pa morajo ustvarjati na osnovi svobodne menjave dela. e) Energetika Nekoordiniranost dela v razvoju, komerciali in proizvodnji je prišla najbolj do izraza na področju energetike. Zato moramo zdaj združiti vse sorodne in konkurenčne sile ter izdelati nove, izpopolnjene tehnične koncepte. Premostiti moramo nasprotja. 3. INVESTICIJE Začrtana programska usmeritev zahteva dodatna delovna sredstva. Takoj se je treba usposobiti za to aktivnost. Zaradi družbenih potreb (prednost energetike v srednjeročnem planu SRS) in zaradi problematike DO mora biti investicija v energetiko na 1. mestu. Istočasno pa moramo pripravljati investicije tudi v proizvodnjo vseh tistih proizvodov, ki zahtevajo več strokovnega in strojnega dela (in s tem prinašajo več dohodka). Med prednostne investicije moramo šteti tudi investiciji, ki bosta omogočili prestrukturiranje proizvodnje v TOZD ELA in TOZD Orodja. 4. DOHODKOVNI ODNOSI Predlagana programska usmeritev omogoča transformacijo podjetja v delovno organizacijo. Zato smo iskali takšno organiziranost Avtomatike, ki bo zagotavljala tehnološko (in proizvodno) prestrukturiranje TOZD, po drugi strani pa omogočila vzpostavitev vertikalne povezanosti posameznih TOZD. Vertikalna proizvodnja in delovna povezanost TOZD (elementi, naprave, sistemi, razvoj, trženje) omogoča vzpostavitev dohodkovnih odnosov (v tem primeru skupnega prihodka). 5. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Predlagamo oblikovanje 11 TOZD in 3 delovne skupnosti. Menimo daje tak predlog danes najprimernejši. De- ! lavcem Avtomatike omogoča, da bodo laže uresničevali svoje glavne interese (boljša delitev dela, ustvarjanje večjega dohodka, možnost vzpostavitve dohodkovnih odnosov, večja možnost vplivanja na gospodarjenje, večja možnost vplivanja na pogoje dela). V predlogu pa smo vključili tudi pobudo družbenega pravobranil- i ca Slovenije, da delavci TOZD TE LA oblikujejo 4 TOZD. Predlagana programska usmeritev in samoupravna organiziranost zagotavljata večjo medsebojno povezanost delavcev Avtomatike tako v delovnem kot dohodkovnem smislu. S tem pa je uresničeno geslo ,,v slogi je moč"-Tako je zagotovljena socialna varnost vseh delavcev. Nikomur delo ne more biti odvzeto in nikomur dela ne more zmanjkati. V.d. glavnega direktorja Stane Preskar Pripis: Ta dokument je izvleček iz ..Elaborata o razlogih za spremembo v organiziranju DO Iskra—Avtomatika". TOZD INŽENIRINGI Ranžirni kolodvor Zagreb Jugoslovanske železnice so pred petnajstimi leti sklenile drugačno usmeritev za prihodnji razvoj konkretneje uveljavljati. Takrat so se odločili, da bodo vse razpoložljive sile angažirali v smeri modernizacije in avtomatizacije splošnega železniškega prometa. Že v začetku je bila posebno poudaijena avtomatizacija, ki je temeljila na zahtevi, da se mora brezkompromisno povečati varnost prometa, hkrati pa se mora doseči večja propustnost na obstoječih progah. Naloge so bile zahtevne, terjale so uporabo najnovejših tehnologij, glede na razvejanost del pa je bilo potrebno vključevanje večjega števila panog. Železnica je zato zahtevala, da izvajalci vsa dela opravijo po sistemu „na ključ.“ Pri navedenih delih je Iskra od vsega začetka — kot nosilec izgradnje celotnega signalno-varnostnega in telekomunikacijskega sistema ter avtomatizacije ranžirnega procesa — sodelovala s puljskim Uljanikom, z Rade Končarjem iz Zagreba, Sigmo iz Subotice, Posit iz Zagreba, Saxby iz Pariza, Standard Elektronik Lorenz iz Stuttgarta, PAP iz Ljubljane ter še vrsto dmgih kooperantov. SF ISKRIN USPEH Zahtevam je sledila „Iskra“, kije formirala organizacijo za inženiring dela pri železniškem prometu. Nekdanji Biro za avtomatizacijo železnic se danes imenuje TOZD Inženiringi, deluje v okviru delovne organizacije Iskra Avtomatika in ima za seboj že veliko uspešno dokončanih del pri modernizaciji in avtomatizaciji celotnih prog, progovnih odsekov, vozlišč in ranžirnih postaj ter še vrsto drugih del na področju telekomunikacij. V soboto, 27. maja, so v Zagrebu odprli povsem novo ranžirno postajo, ki je že četrta po vrstnem redu za Skopjem, Dobojem in pravkar končanim Zalogom. Ranžirna postaja je osrednji objekt vsakega tovornega železniškega prometa, njena naloga je, da prispele vlake razstavi in sestavlja nove kompozicije. Proces lahko poteka na klasični način z velikim številom lokomotivskih in maneverskih voženj, lahko pa, poteka tudi docela avtomatizirano. Nova ranžirna postaja v Zagrebu bo v celoti zavarovana s signalno-varnost-nim sistemom Iskra-Lorenz vrhunske kvalitete. Sistem je montiran že na večjem delu prog v Jugoslaviji. Celotno zavarovanje proge je razdeljeno na štiri področja, osredotočeno pa je na štiri postavljalne mize, kjer je priključenih več kot 300 kretnic, 70 signalov, 250 ranžirnih signalov in 350 izolirnih odsekov. Ranžirna postaja je povezana z UKV in inter-fonsko mrežo, v okviru ranžirne postaje deluje tudi nova železniška avtomatska telefonska centrala, ki velja za glavno železniško in tranzitno centralo v Zagrebu, izdelana pa je v koordinatni stikalni tehniki Iskra OM 60. Ranžirna postaja v Zagrebu je velikega pomena v republiškem merilu, pa tudi v državnem, saj bo velika koncentracija ranžiranja lahko omogočala prevzem dela dosedanjih tovornih gostaj Borongaj, Zapadni kolodvor, Crnomerec, Vrapče, delno pa tudi postaj Sunja, Novska, Slavonski Brod, Vinkovci, Koprivnica, Karlovac in Srpske Moravice, skupaj 21 % vseh ranžirnih del na področju ŽTP Zagreba. Ob otvoritvi nove ranžirne postaje in prejemu priznanja za dobro sode- | lovanje smo nekaterim najzaslužnejšim Iskrašem ki so bili največ angaži- j rani pri izgradnji, postavili vprašanje, ; kaj za Iskro predstavlja otvoritev tako pomembnega objekta. Predsednik DS - Viktor Bezek. Viktor Bezek, predsednik delavskega sveta DO Avtomatika, vodja Birpja za avtomatizacijo železniškega Vx°' meta: „To je najkompleksnejši objekt-ki smo ga doslej izdelali v okviru do; ločenega, zelo napetega roka. Izdelan smo celotno ranžirno postajo, oZi' roma signalne naprave, uvozne in izvozne skupine, telefonske naprave-ŽAT centrale, avtomatiko drče, k služi za spuščanje voz, celotno kabel' sko mrežo, ki povezuje vse postaje vozlišču Zagreb, itd. Vse smo moriti končati do novega voznega reda, kak pomemben uspeh pa je, najlepše poVe podatek, daje to v bistvu prvi objekt-ki smo ga izdelali v celoti, naprave s vse funkcije prevzele prvič in lahk rečem, da smo sami presenečeni n3 uspehom. Nova ranžirna postaja n ari je prinesla veliko izkušenj, podlago ^ večje vključevanje Iskre v celotno iz gradnjo modernejšega železnišk6^ omrežja v Zagrebu in v Jugoslaviji (Nadaljevanje na 5. strani) Novi zagrebški ranžirni kolodvor. ISKBA Roman Albreht PRED NOVIM KORAKOM RAZPRAVA NA DELOVNEM POSVETOVANJU PREDSTAVNIKOV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN POSLOVODNIH ORGANO V V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ISKRA Ljubljana, maj 1978 . : ■ ■ ' I. NEKATERA NAČELNA VPRAŠANJA PRISTOPA K NADALJNJEMU KORAKU V DRUŽBENI PREOBRAZBI Organizatorji tega razgovora so mi poslali tri delovna gradiva: Delovno zasnovo samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Iskra, industrija elementov za elektroniko, delovno zasnovo samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Iskra, industrija širokopotrošnih izdelkov „široka potrošnja" in kratek zapis, ki ga je pripravila strokovna komisija v okviru sestavljene organizacije na podlagi analize samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev v delovnih organizacijah sestavljene organizacije Iskra. Strokovna komisija je v svojem zapisu osredotočila pozornost na nekaj ključnih vprašanj. Ta so: zasnova in praktična institucionalna ter funkcionalna izpeljava temeljne organizacije, funkcija delovne skupnosti v združeni organizaciji kot je delovna in sestavljena organizacija in družbeno ekonomske osnove združevanja v sestavljeno organizacijo Iskra ter uresničevanja skupnih interesov in skupaj dogovorjenih nalog. Ko sem proučil obe delovni zasnovi sporazumov, sem prišel do podobnih ugotovitev kot strokovna komisija in menim, da je dobro izbrala vprašanja, ki jih je postavila v središče pozornosti in uspešno opozorila na tiste ponujene rešitve, ki pa v svoji zasnovi niso dobre. Smatram, da bi bilo prav, če bi v našem današnjem razgovoru posvetili ravno tem vprašanjem središčno pozornost. Določno naj bi opredelili temeljne sistemske prvine, ki smo jih opredelili v zakonu o združenem delu in izvedli iz njih odgovore na odprta vprašanja v zvezi z nadaljnjo preobrazbo odnosov v združenih organizacijah v Iskri. 1. Pristop k delu pri nadaljnji preobrazbi Preden preidemo k obravnavi vsebinskih vprašanj, ki se odpirajo v zvezi z nadaljnjo preobrazbo v združenih organizacijah v Iskri si postavimo tole vprašanje: Kaj je naloga družbene preobrazbe odnosov v združenem delu in kako naj se je lotimo? Ali je naloga družbene preobrazbe samo v tem, da normativno uskladimo določila v samoupravnih splošnih aktih delovnih organizacij v Iskri z določili v zakonih? Ali pa je njena naloga, da spremenimo dejanske odnose v združenem delu, s tem, da odstranimo iz njih družbeno ekonomske in institucionalne osnove, ki še dajejo oporo družbenemu odtujevanju sredstev za delo in dohodka od delavcev in raznim oblikam monopolnega upravljanja in jih zamenjamo z novimi prvinami dohodkovnih odnosov in uresničevanja samoupravljanja. Na to, tako neposredno postavljeno vprašanje je seveda možen samo en odgovor. Naloga preobrazbe je, da odstranimo iz osnov družbenih odnosov in iz družbene prakse še poslednje usedline družbenega odtujevanja sredstev od delavcev in vsakršnega upravljalskega monopola, ki si podreja tuje delo in je izvor vsakršnih privilegijev in neenakopravnosti. Le-te bomo zamenjali s kvalitetivno novimi prvinami socialističnih samoupravnih odnosov na ta način, da bomo oslanjajoč se na družbeno pravno podlago, ki jo imamo v zakonu o združenem delu, postopoma spreminjali dejanske odnose in storjene spremembe sproti tudi samoupravno normativno urejevali. Iz tega povsem jasno izhaja, da družbena preobrazba ni prvenstveno pravna, boljše rečeno, samo normativna naloga, čeprav je tudi to. Odprava poslednjih vsedlin družbenega odtujevanja sredstev za delo in dohodka od delavcev ni dosledna uveljavitev družbeno lastninskih odnosov, v katerih temelji družbeni položaj človeka na njegovi pravici dela z družbenimi sredstvi, je celovita družbena naloga. Iztočnica preobrazbe so dejanski konkretni odnosi v določenem kompleksu združenega dela in konkretni cilji, ki naj bi jih na področju odnosov uresničili s preobrazbo. Prav zaradi tega se moramo v vsakem kompleksu združenega dela povsem določno opredeliti, — kaj želimo odnosno moramo spremeniti v zatečenih odnosih, — zakaj so spremembe potrebne, — kaj hočemo ali moramo s preobrazbo doseči in — kako naj bi jo uresničevali. V čem je prednost tega pristopa? / V žarišče naše pozornosti postavlja dejanske odnose in ne goli pravnor institucionalni izraz odnosov. Na ta način osredotoča našo celotno družbeno ekonomsko pozornost na same odnose, na njihovo vsebino in na spreminjanje zatečenih odnosov na osnovnem kurzu preobrazbe. To omogoča, da se v preobrazbeno aktivnost tvorno vključijo vsi delavci, ne glede na njihovo profesionalno delo, na podlagi svojih in skupnih družbenih interesov in potreb. S tem je ustvarjena neobhodna podlaga za sporazumevanje o vseh relevantnih vprašanjih preobrazbe. Tak pristop pa nas tudi najučinkovitejše varuje pred dvema realnima nevamostima, ki se vanje družbena preobrazba kaj lahko zaplete. Ena teh nevarnosti je, da postane predmet preobrazbe oblikovanje normativno institucionalnih osnov odnosov in pisanje samoupravnih splošnih aktov, ne pa spreminjanje dejanskih odnosov. Spremeniti moramo dejanske odnose. Sestavni del teh sprememb pa je seveda tudi sprememba normativno institucionalnih osnov odnosov. To je oblikovanje normativne, institucionalne podlage, ki omogoča spremembo dejanskih odnosov in normativno uveljavlja nove prvine odnosov, nove ekonomske kategorije in samoupravne institucije. Če ne ravnamo tako se nam rado dogodi, da si začneta tehnoekonomska in pravno tehnična logika podrejati logiko družbenih odnosov in družbenih interesov. Stvari so potem postavljene na glavo. Tehnoekonomska in pravnotehnična opravila prenehajo biti funkcije uveljavljanja in institucionalizacije določenih proizvodnih in sploh družbenih odnosov ter uresničevanja autentičnih intereosov družbenih subjektov teh odnosov. Postopoma se začno spreminjati v sredstvo za uveljavljane najrazličnejših družbenih interesov, ki so s popkovino še povezani z vsedlinami družbenega odtujevanja sredstev in dohodka od delavcev in z vsedlinami monopola nad upravljanjem. Tisti, ki jih ta logika potegne v svoje mreže, se po logiki same stvari nujno zatekajo pod okrilje raznih modelov in podobnih tahničnih rešitev, ki so seveda prevzete ali povzete iz družbeno ekonomske prakse, ki temelji na odnosih, v katerih so sredstva in dohodek družbeno odtujeni od delavcev. V takih razmerah se kah hitro primeri, da razni modeli zamenjajo vlogo družbenih interesov in tehno ekonomskega, strokovnega, ustvarjalnega dela pri družbeni preobrazbi. Namesto, da bi družbeni interesi postavljali in opredeljevali zadeve, ki naj bi jih s strokovnim delom izpeljali, se pravi razvili in uveljavili ustrezne strokovne rešitve, postavljajo obstoječe strokovne rešitve, ki so izpeljane iz odnosov, v katerih so sredstva in dohodek družbeno odtujeni od delavcev, omejitve in prepreke uresničevanju družbene preobrazbe. Pri tem zbledi odgovornost strokovnih delavcev, da razvijajo in uveljavljajo strokovne rešitve, ki bodo omogočale, zagotavljale in varovale izpeljavo dogovorjenih odnosov. Prednost predloženega pristopa je tudi v tem, da nas varuje pred varljivim dojmom, da bomo z oblikovanjem samoupravnih splošnih aktov in njihovim sprejemom opravili preobrazbo. Takemu varljivemu dojmu namreč zlahka nasedemo, če preobrazbo reduciramo na golo spreminjanje samoupravnih splošnih aktov. Vse to so razlogi, ki govore, da bomo ravnali veliko bolj smotrno, če najprej opredelimo, kaj hočemo v obstoječih odnosih spremeniti, na kakšen način in na katerih osnovah in se o tem sporazumemo, potem pa se organizirano lotimo vseh opravil, ki jih terja izpeljava dogovorjene preobrazbe in učinkovito delo ter gospodarjenje na novih osnovah. V ta splet nalog seveda sodi tudi oblikovanje ustrezne samoupravno normativne, institucionalne podlage. Uredničevanje družbene preobrazbe ima dve, med seboj neločljivo povezani in odvisni sestavini. Ena je družbena, razredna. Naša skupna naloga je, da v nadaljnji družbeni preobrazbi odstranimo iz osnov družbenoekonomskih odnosov in družbene prakse še poslednja oporišča družbenega odtujevanja sredstev družbene reprodukcije in dohodka od delavca. Tako bomo odstranili še poslednja legalna oporišča ostankov lastninskega in drugih oblik monopolitičnega upravljanja, ki neizogibno ustvarja pogoje za podrejanje tujega dela in za razne oblike prisvajanja neodvisno od delovnega prispevka. Druga razsežnost je materialno-ekonomska odnosno ekonomsko-funkcio-nalna. Ekonomska funkcija osnov dohodkovnih odnosov je, da ekonomsko spodbujajo delavca, da ekonomsko učinkovitejše ravna in gospodari z vsemi dejavniki dela in proizvodnje, od lastne delovne sile, sredstev družbene reprodukcije, naravnih pogojev dela in proizvodnje v vseh fazah družbene reprodukcije in v vseh oblikah, ki se v njih javljajo, od naturalnega, blagovnega do denarnega. Taka naša akcijska opredelitev v družbeni preobrazbi pa od nas v tem razdobju terja, da celokupno družbeno akcijsko pozornost osredotočimo na nekaj ključnih vprašanj, ki so neposredno povezana z nadaljnjo družbeno preobrazbo odnosov v družbeni reprodukciji. Med taka vprašanja nedvomno sodijo zlasti tale: Prvo, ostanki družbenega odtujevanja sredstev družbene reprodukcije od delavcev in na njih temelječi ostanki monopola nad upravljanjem v različnih oblikah in segmentih odnosov v družbeni reprodukciji ter razne oblike podrejanja dela drugih in pridobivanja dohodka in osebnega dohodka mimo in neodvisno od delovnega prispevka pri ustvarjanju dohodka in pri gospodarjenju z njim. Pri tem gre za ostanke te vrste odnosov tako v družbeno ekonomskih in institucionainih osnovah, kot za ostanke v neposredni delovni, upravljalski in poslovni praksi. Drugo, nekatera ključna vozlišča odnosov v družbeni reprodukciji. To so predvsem tista vozlišča odnosov, ki imajo zaradi svojega pomena v družbeni reprodukciji močan vpliv na značaj in razvoj celokupnih odnosov v združenem delu, v njihovem krilu pa se najbolj vztrajno in trdoživo zadržujejo vsedline družbenega odtujevanja in odnosov, ki so s tem povezani. Pogled na procese družbene preobrazbe, ki so pri nas sedaj v teku kaže, da so taka vozlišča zlasti naslednji spleti odnosov: odnosi med delavci v proizvodnih in trgovinskih organizacijah v družbeni reprodukciji, ki so med seboj povezane in odvisne, ker delajo na proizvodih odnosno uslugah skupnega dela, odnosi med delavci v organizacijah združenega dela, ki so povezane z gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije pri ustvarjanju, pridobivanju, razpolaganju in razporejanju dohodka, odnosi med delavci v organizacijah združenega dela v materialni proizvodnji in drugih dejavnostih, ki so porabniki storitev družbenih dejavnosti, in delavci v organizacijah družbenih dejavnosti kot tvorci dobrin in izvajalci družbenih dejavnosti, ki so v družbeni reprodukciji med seboj povezane in odvisne in v katerih delavci urejujejo medsebojne odnose na temelju svobodne menjave dela, odnosi med delavci v temeljnih dejavnostih, ki združujejo svoje delo v temeljnih organizacijah in delavci v delovnih skupnostih, ki združujejo svoje delo za opravljenja upravno strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del, katerih opravljanje je potrebno za uspešno opravljanje temeljnih dejavnosti in za opravljanje poslovnih opravil, odnosi med delavci v združenem delu, ki so povezani z delom pri ustvarjanju in pri pridobivanju dohodka, z delom pri upravljanju organizacije združenega dela in njenega celokupnega poslovanja, pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije in odnosi, ki so na tej podlagi povezani s pridobivanjem dohodka, njegovim razporejanjem, oblikovanjem sredstev za osebne dohodke in prisvajanjem osebnih dohodkov. Tretje, odlikovanje poslovne in razvojne politike na podlagi dejanskih interesov in potreb delavcev, ki so med seboj delovno, proizvodno in poslovno povezani in odvisni, na načelih združevanja dela in sredstev in družbeno lastninske narave družbeno ekonomskih odnosov ter demokratičnega samoupravnega oblikovanja skupnih interesov. Pri konkretnem preobraževanju odnosov se v naši družbeni stvarnosti neposredno soočata dve konkretni praksi, odnosno določnejše povedano prvine dveh praks. Eno je praksa, ki se je izoblikovala na temelju odtujevanja sredstev družbene reprodukcije od delavcev. To je praksa, katere vsedline moramo iztisniti iz odnosov v združenem delu, družbeni reprodukciji in družbi. Ta praksa se je izoblikovala v dolgem časovnem obdobju podjetniškega poslovanja, ki temelji na družbeni odtujenosti sredstev in dohodka od delavcev. Našla je svoj izraz v družbeno institucionalnih oblikah. Kot taka si je utrla tudi pot v strokovno in znanstveno literaturo. e Drugo je praksa, ki temelji na družbeno lastninskih osnovah socialističnega samoupravljanja. Ta si šele utira pot v dejanske odnose in poslovanje. V neposredni družbeni stvarnosti se oblikujejo in kristalizirajo njene nove sestavine in se uveljavljajo in razvijajo. To pomeni, da se praksa samoupravljanja razvija in institucionalizira v samem revolucionarnem procesu družbene preobrazbe. V tem kontekstu se oblikujejo, razvijajo, delujejo in uveljavljajo tudi institucije samoupravljanja. Četrto, naša družba živi, deluje in se razvija v pogojih, ko delujejo zakonitosti neenakomernega razvoja in različna protislovja, ki objektivno nastajajo. Pod vplivom delovanja teh silnic, se znotraj družbeno lastninskih odnosov nujno porajajo različni autentični interesi subjektov združenega dela. Ključno vprašanje pri tem je, s katerih družbeno ekonomskih pozicij razrešujemo protislovja v materialno ekonomskih odnosih in družbeno ekonomskih odnosih, kakšen odnos imamo do njihovega razreševanja in kako se družbeni nosilci posamezne funkcije združenega dela lotevajo teh nalog. V tem pogledu se nujno spopadamo z dvemi škodljivimi skrajnimi težnjami in z dvema praksama. Ena je tehno-ekonomski in poslovodni elitizem. Ta se pri razreševanju materialnih in družbenih odnosov zateka, hote ali nehote, k ekonomskim in institucionalnim oblikam in praksi, ki se je razvila v pogojih družbenega odtujevanja sredstev in dohodka od delavcev in v pogojih raznih oblik monopola nad upravljanjem. Druga je levičarsko sektašenje. Le-to ponuja, pod parolami o družbeni osvoboditvi delavca, ponovno neenakopravne odnose. V neenakopraven položaj potiska delavce v vseh tistih delih združenega dela, ki so bili doslej vezani za upravljanje, ki je temeljijo na obstoječih vsedlinah družbenega odtujevanja sredstev in dohodka od delavcev in monopola nad upravljanjem. Po teh zamislih naj bi bili ti delavci v bodoče v mezdni odvisnosti od delavcev v temeljnih dejavnostih. To pa je samo po sebi v nasprotju z družbeno preobrazbo odnosov, katere bistvo je v tem, da ustvarimo take osnove odnosov in tako samoupravno prakso, ki bo zagotovila družbeno osvoboditev vseh delavcev v združenem delu. To velja tako za tiste, ki so pri možnostih za uresničevanje samoupravnih pravic objektivno še prikrajšani, kot za tiste, ki so še, na tak ali drugačen način, vpeti v oblike monopola nad upravljanjem. Temeljni družbeni kriterij pri odpravljanju vsedlin starih odnosov je enakopravnost med delavci v združenem delu, ki temelji na delavčevi pravici dela z družbenimi sredstvi. Bistvo enakopravnosti je, da ne priznamo nobene hierarhije v odnosih pri urejevanju medsebojnih družbeno ekonomskih odnosov, da odnose urejujemo po načelu medsebojne povezanosti, odvisnosti in odgovornosti ter odgovornosti vseh in vsakogar do družbene skupnosti in da ne more imeti nihče, pod enakimi pogoji, več pravic od drugih, ki z njimi združuje svoje delo. Te zadeve so pri nas idejno, politično in družbeno ter ekonomsko temeljito razsvetljene in naša skupna stališča do njih so določno opredeljena, zato ni potrebno, da bi jih sedaj ponovno podrobno opredeljevali. Sklep, ki iz tega nedvosmiselno izhaja je, da pravne norme same po sebi niso zadostne, da bi v družbeni praksi izpeljali preobrazbo. Ta terja nove prvine odnosov in z njimi povezane nove kvalitete dela in gospodarjenja. Pravne norme so družbena pravna podlaga, na katero se družbena preobrazba oslanja. Toda dejanski akterji preobrazbe so delavci v združenem delu, z vsemi svojimi družbenimi potenciali. Oni so predvsem akcijska duša uresničevanja zakona o združenem delu oziroma uresničevanja odnosov, za katere daje zakon o združenem delu družbenopravno podlago in temeljne sistemske rešitve. Delavci z vsemi svojimi družbenimi potenciali vred pa zmorejo uspešno opraviti to družbeno ekonomsko revolucionarno in napredno nalogo samo pod dvema pogojema. Prvi, če se z vsemi družbenimi potenciali združenega dela usmerimo v to, da ne dovolimo, da bi procesi odločanja zaobšli delavce v temeljnih organizacijah in tako potegnili odločitve izpod njihove kontrole, vpliva njihovih avtentičnih interesov. To pa se še dogaja. Družbenopravno podlago, da zagotovimo samoupravne odnose, imamo in ustanovili smo razvejan sistem institucij samoupravnega sistema, ki naj bi zagotavljal spoštovanje tega načela. Drugi delavci bodo uporabili svojo moč nad upravljanjem za dobro in uspešno gospodarjenje in za uveljavljanje temeljnih načel dohodkovnih odnosov, čim bolj bo začela delovati ekonomska logika dohodkovnih odnosov na njihov položaj v združenem delu in na pridobivanje dohodka in prisvajanje osebnega dohodka. Brez utrjevanja teh silnic v odnosih v združenem delu se ne more uveljaviti niti prvi pogoj v svojem polnem obsegu in dometu. To pa je seveda družbeno in strokovno zelo zahtevno delo. V mnogih primerih mu delavci v posameznih teme Ijnih organizacijah v danem družbenem trenutku sami za sebe niso kos. Realno težavo predstavlja osvajanje potrebnih znanj, ki jih terja družbena preobrazba. Le-ta si je možno dejansko pridobivati in širiti njihovo obzorje, samo v procesu ustvarjalnega dela pri sami preobrazbi ob tvornem sodelovanju vseh potencialov, ki z njimi razpolagamo v danem družbenem trenutku. V posameznih primerih pa delavci v določenem delovnem in družbenem okolju nimajo v zatečenih odnosih dovolj družbene moči, da bi premagali pri sebi oziroma v svojem delovnem odnosno družbenem okolju interese in prakso, ki ohranja stare odnose in se upira preobrazbi. Potrebno družbeno moč pa vedno z bero, če najdejo ustrezno družbeno oporo v dejavnosti organiziranih družbeno političnih sil. Le-te pa lahko delavcem nudijo tako oporo le pod pogojem, da so akcijsko povezane s tvorno dejavnostjo delovnih ljudi v njihovem delovnem in življenjskem okolju in v vseh odnosih v družbi in da se v to dejavnost ustvarjalno vključujejo z družbeno ekonomskih pozicij in strateških nalog družbene preobrazbe, pri čemer jim je konkretno utrjevanje samoupravnega položaja delavca v združenem delu, osnovni kriterij in družbeni kompas. Na te zadeve sem opozoril zaradi tega, ker smatram, da je ena izmed nalog, ki naj bi jo opravili s tem razgovorom tudi ta, da skupaj opredelimo pristop k delu pri uresničevanju nadaljnje preobrazbe. To je koristno zaradi tega, da zagotovimo enoten pristop in se izognemo nepotrebnemu iskanju in tavanju. Da je to zares potrebno, kažejo tudi težave, ki so jih očitno imeli sestavljale! predloženih delovnih osnutkov pri njihovem oblikovanju. Prav tako pa nam vse dosedanje izkušnje povsem nedvosmiselno dokazujejo, da je bilo objektivno najmanj storjenega v smislu dejanskega spreminjanja delavčevega položaja v tistih delih združenega dela, kjer so se zadovoljili z golim verbalnim usklajevanjem lastnih samoupravnih splošnih aktov z zakonskimi določili, ne da bi pri tem posegli v spreminjanje dejanskih odnosov. In obratno, v marsikateri organizaciji, kjer so se stvari lotili na pravem koncu so v teku veliko globlji in temeljitejši preobrazbeni procesi, kot bi bilo možno na prvi pogled sklepati. V takih primerih imajo tudi že dokaj trdne prvine za lastno normativno ureditev na sistemskih osnovah, ki jih določa zakon o združenem delu. 2. Razredna narava preobrazbe in družbeno pravno zavezujoče družbeno ekonomske ter institucionalne osnove odnosov Naloga družbene preobrazbe je, kot smo dejali, da odpravi preostale vsedline odnosov, ki so v naši družbeni stvarnosti še obremenjeni z odtujevanjem sredstev od delavcev, monopolom upravljanja, s podrejanjem tujega dela in z raznimi vsedlinami pridobivanja dohodka in osebnega dohodka mimo in neodvisno od lastnega delovnega prispevka pri njegovem ustvarjanju. Te vsedline so po svojem bistvu ostanek razrednih odnosov in so nezdružljive s socialističnimi samoupravnimi odnosi, To razkriva sama priroda odnosov in družbeni konflikti, ki so potencialno prisotni povsod tam, na tistih vozliščih odnosov, ki so še obremenjeni s temi vsedlinami. Le-ti praviloma prerastejo v odprta nasprotja, kadar zadenemo pri preobrazbi na odpore pri njihovem odpravljanju. To seveda razkriva tudi dejanska pozicija, s katere se javljajo odpori. Jedro odporov je ne glede na zunanji videz, ki se vanj odevajo, vedno obramba obstoječih odnosov, obramba monopola nad upravljanjem, obramba ekonomskih odnosov, ki skrivajo v sebi neenakopravne odnose, podrejanje tujega dela, nezasluženo prilaščanje dohodka in osebnega dohodka, razni privilegiji in uveljavljanje različnih prestižev. Razredno naravo teh odporov razkriva tudi to, kako žilavo se upirajo in kako pronicljivo znajo njihovi nosilci odkrivati razpoke med družbenimi normami in kako trdoživo se oklepajo stare prakse, da bi zavarovali svoj priviligirani položaj in koristi, ki jih imajo od tega. Neredko zlorabijo tudi samoupravno lupino, da bi v njej obvarovali nesamoupravno vsebino. Te vsedline so torej poslednja mostišča neenakopravnih odnosov, podrejanja tujega dela in pridobivanja dohodka in osebnega dohodka mimo in neodvisno od lastnega prispevka k njegovemu ustvarjanju. So torej tujek v socialističnih samoupravnih odnosih. Kot taki so izvor nasprotij, ki imajo razredne osti. Torej, so objektivno izbor družbene nestabilnosti in realna oporišča, ki z njimi špekulirajo vsi, ki jim naš družbeno ekonomski razvoj ni povšeči in ki si ga prizadevajo potisniti nazaj v odnose, ki temelje na družbeni odtujenosti sredstev in dohodka od delavcev. Ključna naloga družbene preobrazbe je, da odpravi iz osnov odnosov in iz družbene prakse te vrste vsedline. In v tem je njena razredna razsežnost, razredno jedro. Dejavnost, ki v sebi združuje in profesionalno in upravljalsko delo pri uresničevanju nalog družbene preobrazbe, pomeni uresničevanje razrednih interesov. Opredeljenost do te dejavnosti in konkretno delo pri družbeni preobrazbi, je kriterij razredne privrženosti. Vsakdo, ki s svojim razvojem slabi to naravnanost, se ji upira ali izogiba konkretnemu delu pri njenem uresničevanju, nujno prihaja, ne glede na neposredne motive, ki ga pri tem vodijo, v družbene konflikte z delavci in njihovimi institucionaliziranimi socialističnimi samoupravnimi dejavniki pri uveljavljanju njihovih autentičnih interesov in potreb. Pri tem je odločilnega pomena spoznanje, da se družbeno odtujevanje in monopolno upravljanje v naš družbeni stvarnosti ne javlja več kot samostojen proizvodni odnos, ampak kot vsedlina v socialističnem samoupravnem odnosu, v razvoju posameznikov in skupin v krilu teh odnosov. Temeljni znaki razpoznavanja vsedlin družbenega odtujevanja in monopolnega upravljanja so zlasti: Razpolaganje s sredstvi družbene reprodukcije in z dohodkom na način, ki zaobide ali potisne odločanje delavcev v temeljnih organizacijah v goli formalizem. Pridobivanje dohodka in prisvajanje osebnega dohodka mimo in neodvisno od rezultatov lastnega dela in delovnega prispevka pri ustvarjanju dohodka. S tega zornega kota je treba gledati tudi na zakon o združenem delu in na druge sistemske zakone, odnosno, celovitejše povedano, na naše družbeno pravne norme in za zasnovo pravnega sistema. Na oblikovanje družbeno pravnih norm vplivata dve družbeni razsežnosti. Ena je, da so družbeno pravne norme družbeno normativna podlaga določene družbene ureditve, ki temelji na določenih, to je na socialističnih samoupravnih odnosih. V tem smislu so družbeno pravne norme eden izmed konstitutivnih dejavnikov teh odnosov, njihov družbeno pravni in institucionalni izraz in njihova družbeno pravna zaščita. V tem je tudi razredna narava družbeno pravnih norm. V skladu s tem zakon o združenem delu povsem določno opredeljuje družbeno ekonomsko identiteto socialističnih samoupravnih odnosov, opredeljuje ključne prvine družbeno ekonomskih osnov odnosov in temeljne družbeno pravne institute in institucije ter normativno opredeljuje razmejitvene črte med osnovami socialističnih samoupravnih odnosov in institucij ter osnovami raznih alternativ lastninskih odnosov in monopolnega upravljanja. Te družbeno pravne norme so zavezujoče. Drugače povedano, v družbeni praksi so dopustni samo odnosi, ki temelje na prvinah, v okviru institutov in institucij kot jih opredeljuje zakon o združenem delu. Drugačni odnosi v združenem delu niso dopustni. Družbeno pravna opravila, ki temelje na drugačnih osnovah so pravno nična in imajo za posledico ustrezno družbeno odgovornost v primerih, ko bi se s tem onemogočalo ali omejevalo uresničevanje delavčeve pravice dela z družbenimi sredstvi, uzurpirala družbena sredstva ali drugače z njimi nezakonito ravnalo, odnosno ravnalo v nasprotju z njihovo naravo in namenom, če bi bili huje prizadeti družbeni interesi pri njihovi uporabi, upravljanju in razpolaganju ali če bi se drugače onemogočalo uresničevanje družbenih funkcij pri uporabi družbene lastnine ali prizadejali samoupravne pravice delavcev in njihovi interesi. Zakon o združenem delu pa poleg tega, na podlagi ustavnih odločil razglaša za protizakonito vsako podrejanje človeka in izkoriščanje tujega dela, vsako obliko upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsako obliko delitve, ki bi v obliki prilaščanja družbenih sredstev in rezultatov dela z vzpostavljanjem monopolov na državno lastninski, skupinsko lastninski ali zasebno lastninski podlagi ali na podlagi ekonomske in politične moči, ali pa v obliki birokratske samovolje, tehnokratske uzurpacije ali samovoljnega odločanja pačila socialistične samoupravne družbene odnose, kot tudi vsak privilegij,^ki bi temeljil na monopolu upravljanja produkcijskih sredstev in na prilaščanju rezultatov dela. V tem smislu opredeljuje zakon o združenem delu: — konstitutivne sestavine temeljev socialističnega samoupravnega združenega dela, — opredeljuje družbeno ekonomsko naravo družbeno lastninskih odnosov in temeljne sestavine, ki opredeljujejo njihovo družbeno ekonomsko identiteto v sedanji fazi razvoja socialističnih odnosov pri nas, — opredeljuje delavčevo pravico dela z družbenimi sredstvi kot temeljni družbeno pravni institut družbeno lastninskih odnosov in podlago za urejevanje vseh odnosov v družbeni reprodukciji in družbi ter opredeljuje temeljne sestavine tega instituta, — opredeljuje delavce, ki združujejo svoje delo na družbenih sredstvih v temeljni organizaciji kot temeljno celico združenega dela, v kateri in preko katere delavec uresničuje svojo pravico dela z družbenimi sredstvi, — opredeljuje samoupravno sporazumevanje kot temelj sprejemanja odločitev skupnega pomena, institucionalno opredeljuje konstitutivne sestavine samoupravnega sporazuma kot samoupravnega splošnega akta in opredeljuje zlasti dva temeljna samoupravna sporazuma: samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev na družbenih sredstvih v temeljni organizaciji in samoupravnega sporazuma o temeljih plana itd. Druga razsežnost, ki vpliva na oblikovanje družbeno pravnih norm pa je, da je socialistično samoupravljanje, gledano zgodovinsko razvojno, obdobje revolucionarne preobrazbe. V krilu socialističnega samoupravljanja se dejansko odvija proces, v katerem prvine bodoče komunistične družbe izrinjajo in odpravljajo vsedline in ostanke prvin kapitalistične družbe. V tem procesu se seveda oblikujejo in razvijajo in družbeno ekonomske in institucionalne osnove in oblike odnosov in odnosi sami. To pa pomeni, da v tem procesu gradimo tudi svoj izviren družbeno pravni sistem. V naši sedanji družbeni stvarnosti to pomeni, da odpravljamo ostanke in vsedline državno administrativnega pravnega sistema, ki temelji na državno lastninskih osnovah družbeno ekonomskih odnosov in na upravljanju v imenu delavcev. Družbena preobrazba pravnega sistema, ki je v polnem razmahu, poteka v tem času v dveh smereh. Ena teh smeri izhaja iz dejstva, da je narodna skupnost in njena republiška država originalen nosilec svojega prava in skupaj z drugimi narodi in narodnostmi tudi prava naše skupnosti narodov v federaciji. Druga smer pa izvira iz dejstva, da tvorita naš sistem prava dve sestavini. Pravo, ki ga oblikujejo delovni ljudje v okviru svojih družbeno političnih skupnosti. Družbene norme, oziroma pogojno povedano, samoupravno pravo. Družbeni subjekt obeh izvorov prava je delovni človek v združenem delu in družbeno političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Med tema izvoroma prava je dialektični, zgodovinsko razvojni odnos. Drugače povedano, pravo, ki ga oblikujejo delovni ljudje v okviru svojih družbeno političnih skupnosti, postaja vse bolj instrument, ki omogoča in varuje razvoj in utrjevanje samoupravnih odnosov in s tem samoupravnega normativnega urejanja odnosov v družbeni reprodukciji in v družbi. Dva temeljna razloga govorita za to, da tem vprašanjem posvetimo potrebno pozornost v našem razgovoru. Eden teh razlogov je odločena miselnost in na njej temelječa praksa, ki smatra, da kreira družbeno pravo samo država in da delavci v organizacijah združenega dela samo izvajajo zakone. Tisti, ki so ujeti v mreže takih pojmovanj in prakse, nujno iščejo v zakonih neposredno družbeno pravno ureditev odnosov in kazuistični odgovor za vsak konkreten primer. Ker tega v zakonih ne najdejo, se navadno hudujejo nad veljavnimi zakoni, češ, da so nedorečeni. Pri tem pa zelo pogosto puste vnemar določila, ki v zakonu zelo konkretno opredeljujejo sistemske prvine odnosov, iz katerih je treba izvesti konkretne samoupravne norme. Ti pojavi so ali odraz nerazumevanja našega sistema družbenega prava, ali pa so posledica prešibke strokovne zrelosti posameznih strokovnih delavcev s tega področja. Le-ta se izraža v tem, da ne zberejo vedno pri sebi dovolj ustvarjalne moči, da bi se otresli ujetosti v svet pravnih pojmov, institutov in institucij, za katere v našem sistemu prava ni več prostora, ker izražajo drugačne odnose, in da bi začeli oblikovati iz prvin našega družbeno ekonomskega sidtema ustrezne samoupravne norme in jih uporabili v neposredni družbeni stvarnosti.____________ V tem pogledu je trenutno še vedno preveč mencanja, čeprav so storjeni tudi že zelo pomembni prodori ustvarjalnih pobud. Bistvenega pomena pri tem je, da se do dobra zavemo, da so mnogi dosedanji pravni pojmi, instituti, institucije nezdružljivi z družbeno ekonomskim položajem delavca, ki ima svojo družbeno pravno podlago v njegovi pravici dela z družbenimi sredstvi. Iz istega razloga so presežena tudi nekatera pravna pojmovanja in nekateri pravni odnosi. Na nove, komaj zaorane ledine samoupravnega normativnega urejevanja odnosov, ki terja obdelavo in samoupravnih institutov, institucij in razvijanje samoupravnih odnosov se v posameznih primerih podajamo še vedno z neutemeljeno veliko mero opreznosti in omahovanja. V tem je iskati enega izmed vzrokov zaradi katerih se pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov v posameznih primerih zadovolje s tem, da z bolj ali manj srečno roko, na bolj ali manj pravno korekten način, enostavno prepisujejo določila iz zakona v samoupravne splošne akte. Tam, kjer pa zmanjka določil v zakonu, ker jih je treba samoupravno izoblikovati, si pa pomagajo z dosedanjimi rešitvami, le da jih poimenujejo s samoupravnim izrazoslovjem. Drugi razlog pa je v tem, da v posameznih primerih pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z zakonom enostavno ne upoštevajo zakonskih določil, ki so zavezujoča. To je opaziti zlasti v odnosu do tistih določil, ki opredeljujejo prvine odnosov, družbene kriterije za urejevanje odnosov in temeljne institucionalne prvine uresničevanja samoupravljanja. Sestavljalci delovnih osnutkov samoupravnih sporazumov so imeli očitno preglavice z vplivi iz enega in drugega izvora. Take težave bomo najlažje premagovali vsak pri sebi in v svojem delovnem in življenjskem okolju, če bomo vedno, ob vsakem usklajevanju lastnih samoupravnih norm in organiziranosti z določili v zakonu, določno ugotovili, kaj tvori zavezujočo sistemsko podlago, katere prvine odnosov so pri tem ključnega pomena in kaj želimo z družbeno pravno spremembo doseči ali spremeniti v družbeni stvarnosti. Pri tem se moramo zavedati dveh zadev. Tako imenovane temeljne sestavine sistema, ki jih opredeljuje zakon, tvorijo družbeno pravno hrbtenico tudi samoupravnih norm. Prav zato smo jih zavezani ne samo upoštevati, ampak ustvarjalno vgraditi v samoupravne norme. Druga zadeva pa je, da je družbeno pravna norma mrtva, če za njo ne stoji družbena moč njenih družbenih subjektov. V našem primeru so to delavci v združenem delu in njihove samoupravne institucije. Delavci pa stoje za samoupravnimi normami, če dejansko izražajo njihov interes in če so tako izoblikovane, da jih je možno neposredno uporabljati v družbeni praksi delavcev pri urejevanju odnosov v družbeni reprodukciji in družbi v konkretnih pogojih, ki v njih delujejo. 3. Razvoj proizvajalnih sil in družbenih odnosov sta neločljivi sestavini družbene preobrazbe Predloženi delovni zasnovi samoupravnih sporazumov o združevanju v delovno organizacijo puščata vtis, da so bila pri njegovem oblikovanju premalo prisotna spoznanja nekaterih objektivnih zakonitosti v razvoju proizvajalnih sil v sodobnem gospodarstvu in nekateri družbeno ekonomski imperativi, ki se s tem v zvezi postavljajo pred subjekte združenega dela v naši družbeno gospodarski stvarnosti. Ob tem kaže opozoriti predvsem na dve zadevi, s katerima se v sedanjem družbenem trenutku soočamo pri družbeni preobrazbi in ki sta očitno povzročali določene težave in preglavice sestavljalcem predloženih delovnih osnutkov. Ena takih slabosti je, da še vedno zelo pogosto ločeno obravnavamo tematiko materialnega razvoja in materialno ekonomska vprašanja in ločeno tematiko preobrazbe družbeno ekonomskih odnosov. To nam povzroča resne težave tako pri razreševanju materialno ekonomskih vprašanj kot pri odpravljanju vsedlin družbenega odtujevanja in monopolnega upravljanja iz odnosov v družbeni reprodukciji in v družbi in otežuje praktično uveljavljanje kvalitativno novih prvin dohodkovnih odnosov in uresničevanja samoupravljanja. Uveljavljanje novih prvin dohodkovnih odnosov in nadaljnje utrjevanje delavčevega samoupravnega položaja v družbeni reprodukciji in družbi je neločljivo povezano z nadaljnjim povezovanjem in združevanjem delov združenega dela, ki so v družbeni reprodukciji med seboj delovno, proizvodno, poslovno ali na podlagi določenih skupnih interesov povezani in odvisni, na temelju samoupravnega združevanja dela in sredstev in skupnega rizika pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka od rezultatov skupnega dela. Materialno ekonomski cilji (večja družbena produktivnost in večji dohodek) in družbeno ekonomski cilji (utrjevanje samoupravnih odnosov) terjajo od nas, da začete procese samoupravnega združevanja in povezovanja razvijamo naprej in jih razširjamo na temelju združevanja dela in sredstev in skupnega ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka od rezultatov skupnega dela, s tem, da istočasno utrjujemo dohodkovne temelje že združenih odnosno trajnejše povezanih kompleksov združenega dela. Kratkomalo, gre za to, da v teh kompleksih razvijemo in uveljavimo kvalitetno nove prvine dohodkovnih odnosov. Uspešna izpeljava te naloge terja od nas vseh ustrezen pristop k obravnavi in reševanju tekočih gospodarskih in razvojnih nalog v vsaki celici združenega dela. Bistvo stvari je, da mora poslovanje in gospodarjenje vsake celice združenega dela izhajati od treh temeljnih skupin družbeno ekonomskih zahtev, ki so temeljni pogoj za uspešno gospodarjenje in razvoj v sodobnem gospodarstvu. 1. Temeljna zahteva sodobnega gospodarstva, ki temelji na družbeno lastninskih odnosih je, da mora vsaka celica združenega dela delati in poslovati tako, da je dohodkovno sposobna, da zagotavlja trdnost družbeno ekonomskega položaja združenih delavcev v njej in zadovoljevanje vseh njihovih potreb v združenem delu in družbi. 2. V pogojih sodobne tehnično tehnološke revolucije, ki ustvarja doslej neslutene možnosti za povečevanje družbene produktivnosti dela in dohodka, je možno uspešno izpolnjevati pravo zahtevo le, če se usmerimo k razvoju visoko produktivne proizvodnje, z visoko stopnjo obdelave, z relativno visoko udeležbo umskega dela v vseh fazah dela in reprodukcije. To pa terja od vsake celice združenega dela, da razvije svoje proizvajalne in delovne zmogljivosti v kontekstu vse bolj razvite in razvejane družbene delitve ob istočasnem združevanju določenih skupnih opravil, funkcij, dejavnosti itd. Zlasti je neobhodno zagotoviti tak razvoj v kompleksu združenega dela kot je Iskra. Organizacije združenega dela v Iskri se ukvarjajo z dejavnostmi, vsaj pretežno, v katerih je zelo intenziven tehnično tehnološki razvoj in prav te organizacije na podlagi svojega lastnega razvoja spodbujajo tehnično tehnološki razvoj na sploh. Karakter teh dejavnosti je po mnogih svojih karakteristikah tak, da v njih ni možno zagotavljati uspešnega gospodarjenja in zagotavljati razvoja, ki bi šel v korak z doseč ki sodobne tehnično tehnološke revolucije na podlagi podjetniško lastninskega, autarkičnega pristopa. Prav združeno delo v okviru Iskre bi moralo zagotavljati v lastnem razvoju kvalitativne premike v ravni produktivnosti dela in dohodka, v stopnji opremljenosti živega dela s sredstvi, v udeležbi znanja v strukturi živega dela. S takim svojim razvojem bi seveda objektivno delovalo kot revolucionirajoči dejavniki v našem celotnem združenem delu pri uresničevanju razvojnega programa odnosno usmeritve naše slovenske družbenopolitične skupnosti, ki je zelo ambiciozen in zahteven. Ob tem se je treba dodobra zavedati, da je v takih dejavnostih, kot jih pretežno opravljajo v Iskri združene organizacije, proizvodna in reprodukcijska sposobnost vsake izmed združenih celic v vse večji meri odvisna od proizvodne in reprodukcijske sposobnosti vseh združenih organizacij. Ta pa je v dobri meri odvisna od ravni razvitosti proizvajalne sile dela vseh zdrzženih organizacij. Vse skupaj lahko bistveno povečujejo dohodek vsake izmed združenih organizacij, če drže korak s tehnično tehnološkim razvojem in da ta razvoj usklajujejo med seboj. Proizvodne stroške pa lahko učinkovito znižujejo s tem, da usklajujejo procese dela, združujejo določena dela, odpravljajo nepotrebna opravila, zagotavljajo nemotene tokove v proizvodnji in odpravljajo nepotrebne vmesne člene v procesih dela, proizvodnje in reprodukcije. 3. Tako nadaljnje podružbljanje združenega dela v sferi dela in proizvodnje ter reprodukcije pri ustvarjanju vrednosti pa seveda neizogibno terja ustrezne odnose pri pridobivanju dohodka, ki je rezultat skupnega dela pri njegovem ustvarjanju. Skupno delo, pri ustvarjanju vrednosti pa je družbeno ekonomsko izvedljivo, če temelji na dohodkovni rizični skupnosti. Pod dohodkovno rizično skupnostjo razumemo dohodkovne odnose pri katerih prevzemajo udeleženci pri skupnem delu odgovornost za skupno delo in prevzemajo rizik, ki je z njim povezan. V okviri 'eh odnosov usklajujejo svoje delo pri skupnem proizvodu in tako povečujejo svojo in skupno produktivnost dela, zmanjšujejo stroške, amortizirajo stihijske udarce tržnih gibanj na medsebojne odnose v okviru skupnega dela in zagotavljajo, da pridobiva vsak udeleženec pri skupnem delu iz skupaj ustvarjenega dohodka, dohodek v skladu z njegovim delovnim prispevkom, ki ga predstavlja vrednost njegovih rezultatov dela, k skupaj ustvarjenem dohodku. Taka družbeno ekonomska usmeritev in povezovanje organizacij združenega dela terja od nas, da prelomimo s celo vrsto tradicionalističnih družbeno gospodarskih pojmovanj in prakse, ki je še globoko ukoreninjena zlasti pri nekaterih poslovnih kadrih. Taka usmeritev je predvsem nezdružljiva z družbeno ekonomsko logiko podjetniškega profita. Le-ta celoto dohodkovnih odnosov reducira na grupno lastninsko borbo za tako imenovani ostanek dohodka organizacije združenega dela. S tega zornega kota obravnava reprodukcijsko sposobnost organizacije združenega dela ne na podlagi odhodka, ki ga je le-ta sposobna ustvariti z vloženimi sredstvi in angažiranim živim delom za zadovoljevanje vseh potreb združenih delavcev v reprodukciji, ampak samo na podlagi ostanka dohodka in zadovoljevanja samo potreb, ki jih organizacija neposredno sama zadovoljuje. Ostanki logike podjetniškega profita deformirajo samoupravnost in vsiljujejo merila gospodarr.usti, ki so v pogojih sedanje stopnje podružbljenosti sredstev za delo, razvejanosti družbene delitve dela in notranje povezanosti in odvisnosti v družbeni reprodukciji že močno zastareli. Kdor se ravna po njih že dolgo časa ne dosega najustreznejših ekonomskih učinkov, če jih seveda presojamo z vidika celokupnih rezultatov v družbeni reprodukciji in celokupnosti interesov in potreb združenih delavcev. Drugo neustrezno pojmovanje in ravnanje pa se izraža v neustrezni gospodarski usmeritvi in neustreznih družbeno ekonomskih kriterijih, na podlagi katerih še pogosto oblikujemo v praksi razvojne usmeritve in urejujemo druga gospodarska vprašanja ter sprejemamo ustrezne odločitve. Mislimo na gospodarsko usmeritev, ki je ujeta v mreže pojmovanj, ki obravnavajo delovno organizacijo, njeno gospodarjenje in razvoj ločeno od vseh povezav in odvisnosti v katere je objektivno vpeta v družbeni reprodukciji in v družbi. Na tleh takih pojmovanj in pod njihovim pritiskom se ohranja neke vrste podjetniško lastninski autarkizem, ali po domače povedano, podjetniško vrtičkarstvo. Zanj je značilno, da se upira vključevanju posameznih organizacij združenega dela v širšo družbeno delitev dela. Gospodarjenje organizacije združenega dela usmerja v tak razvoj lastne proizvodne sile dela in delovnega potenciala, ki naj bi organizaciji zagotavljal, da bi bila v družbeni reprodukciji čim manj delovno in proizvodno povezana in odvisna od drugih. Taka usmeritev je v pogojih sodobne tehnično tehnološke revolucije in družbeno lastninskih odnosov ekonomsko in družbeno zastarela. Ovira tako hitrejši in učinkovitejši materialno ekonomski razvoj in razvoj ter utrjevanje družbeno lastninskih odnosov in položaj delavca v njih. Glavna napaka te usmeritve je, da ne vidi, da se družbeno ekonomski kriteriji gospodarjenja ne morejo več opredeljevati z vidika podjetniškega profita, ampak samo z vidika dohodka delavcev v temeljni organizaciji v luči njihovih celovitih potreb v družbeni reprodukciji in v družbi. Le-ta namreč vsebuje v sebi vse sestavine vseh njihovih povezav v družbeni reprodukciji in družbi in zagotavlja v svoji strukturi sredstva za reprodukcijo vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri ustvarjanju dohodka temeljne organizacije, kjer koli v družbeni reprodukciji. V tem pa je tudi eden kritičnih členov družbene preobrazbe. Gospodarjenje v sodobnih pogojih zahteva, da vsaka celica združenega dela uravnava svoje delo, gospodarjenje in razvoj na podlagi družbeno ekonomskih kriterijev, ki upoštevajo njeno povezanost in odvisnost z drugimi deli združenega dela in opredeljujejo njeno gospodarnost z gospodarnostjo širših kompleksov združenega dela, ki so v reprodukciji med seboj povezani in odvisni. S tem so združeni delavci v vsaki temeljni organizaciji objektivno napoteni k temu, da opredeljujejo gospodarnost svoje temeljne organizacije v konteksu gospodarnosti skupnega dela, skupnega dohodka in skupnega rizika pri njegovem ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju. V sedanjih pogojih razvitosti proizvajalnih sil in razvojnih teženj, ki jih uresničuje sodobna znanstvena tehnično tehnološka revolucija je možno bistveno povečevati družbeno produktivnost združenega dela in vsake delovne celice v njem predvsem na podlagi vse bolj razvejane in ekonomične delitve dela. Ta proces si stihijsko utira svoja pota. Z družbenim planiranjem razvoja v okviru širših reprodukcijskih celot, ki tvorijo tudi dohodkovne rizične skupnosti, lahko te procese pospešimo in preprečimo ali vsaj bistveno ublažimo številne prehodne težave in družbeno ekonomsko boleče negativne učinke, ki jih stihijsko razreševanje stvari neizogibno poraja. Mislimo na zaostajanje v družbeni produktivnosti tistih celic združenega dela, ki ne slede tem zakonitostim in se prej ali slej znajdejo v položaju, da kljub vsem svojim delovnim naporom v samem procesu dela ne ustvarjajo zadostnega dohodka za svojo normalno reprodukcijo ali celo za svoj goli obstoj. Kot že rečeno, take družbeno ekonomske težave razvoja lahko preprečimo ali bistveno ublažimo, če se razreševanja razvojnih nalog, ki jih terja sodobno tehnično tehnološki razvoj in družbeno lastninska narava odnosov v združenem delu lotimo v okviru širših celot združenega dela, ki jih tvorijo delovno, proizvodno in poslovno med seboj v družbeni reprodukciji povezani in odvisni subjekti združenega dela, po načelih združevanja sredstev in dela in skupnega dohodkovnega rizika pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka od skupnega dela. In prav v tem je eno kritičnih vozlišč družbene preobrazbe in družbeno ekonomskega razvoja. Bistvo stvari je v tem, da vprašanj, ki so povezana z uspešnim gospodarjenjem v tekočem delu in z razvojem, ki naj zagotavlja stalno rast družbene produktivnosti dela, ne moremo v nobeni celici združenega dela obravnavati in reševati drugače kot v povezanosti z gospodarjenjem in razvojem v vseh tistih delih združenega dela, s katerimi je vsaka celica dela povezana in odvisna. To terja, da vsaka celica dela in gospodarjenja oblikuje svoje gospodarske in razvojne odločitve z ravni celokupnosti svojih povezav in odvisnosti v družbeni reprodukciji in družbi. Nadalje terja korenito spremembo kriterijev uspešnosti gospodarjenja. Kriterij podjetniško lastninskega pojmovanja je uspešno oplojevanje vloženega kapitala (družbeno od delavcev odtujenih sredstev družbene reprodukcije, ki se z njimi razpolaga na podlagi lastninskega monopola). Ta kriterij ima s stališča odnosov v družbeni reprodukciji dve veliki slabosti. Reprodukcijo delavčevega dela (delovne sile) in zadovoljevanje njegovih potreb reducira na ceno delovne sile in druge stroške, ki jih vse skupaj obravnava kot strošek kapitala. Po tej ekonomski logiki je gospodarjenje tem uspešnejše, čim manjši so stroški delovne sile. S te pozicije prihaja dvojni ekonomski pritisk. Pritisk na delavca, da čim bolj produktivno dela, se pravi, da za dogovorjeno mezdo čim več napravi. In pritisk na vse ostale stroške, ki so združeni z živim delom. Se pravi, pritisk, ki terja čim manjše obremenjevanje kapitala z družbenimi stroški, ki so združeni z izobraževanjem, zdravstveno skrbjo, zavarovanjem itd. delavca in zadovoljevanjem socialnih in duhovnih potreb itd. V krilu tega ekonomskega kriterija se pod plaščem gospodarnosti, krije reprodukcija družbene odtujenosti sredstev družbene reprodukcije od delavcev, saj se vsi odnosi v družbeni reprodukciji podrejejo interesom povečevanja podjetniškega kapitala, ne pa trdnosti delavčevega položaja v združenem delu in zadovoljevanja njegovih potreb v družbeni reprodukciji in družbi. Ta razredna razsežnost odnosov temeljito krha družbeno ekonomsko učinkovitost samega kriterija. V njegovem krilu se namreč ohranjajo vsedline družbenih nasprotij med delavcem v združenem delu in lastninskim prisvajanjem dohodka in se ohranja zelo velik prostor za delovanje tržne stihije v odnosih, ki jih dosežena stopnja podružbljenosti dela ne prenese več. V naših ogojih se v krilu tega ekonomskega kriterija ohranja podjetniško lastninska miselnost. Le-ta obravnava vse sestavine v dohodku temeljne organizacije, ki so odraz obveznosti, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev in zadovoljevanja delavčevih potreb v družbeni reprodukciji in družbi kot obremenitev gospodarstva (v smislu stroškovnega obremenjevanja podjetniškega kapitala), ne pa kot odraz dejanskih odnosov v reprodukciji, v katerih sodelujejo delavci v temeljni organizaciji na podlagi svoje delovne in poslovne povezanosti in povezanosti pri zadovoljevanju svojih potreb. Taka miselnost je podlaga za gospodarsko ravnanje, ki neizogibno poraja notranje dohodkovne konflikte med deli združenega dela, ki so v družbeni reprodukciji med seboj delovno in poslovno povezani in odvisni ter neizogibno ohranja širok prostor za administrativno regulativno vpletanje v te odnose od zunaj. Taka podjetniško lastninska miselnost ne povezuje pridobivanja dohodka z ustvarjanjem vrednosti in z delovnim prispevkom tistega, ki prisvaja dohodek, pri njenem ustvarjanju. Za njo je osnovni motiv gospodarjenja oplojevanje kapitala (povečevanje ostanka dohodka ne glede na dejansko ustvarjeno vrednost in lasten delovni prispevek pri njenem ustvarjanju). Prav ta logika podjetniško lastninskega odnosa do smotrov gospodarjenja je postala ne samo pri nas, to je v pogojih družbeno lastninskih odnosov, ampak v vseh razvitih gospodarstvih najneposrednejša zavora in prepreka za nadaljnje procese podružbljanja dela. V gospodarstvih, ki v njih temelje odnosi na družbenem odtujevanju sredstev družbene reprodukcije in dohodka od delavcev in na monopolu nad upravljanjem premagujejo konzervativnost podjetniško lastninskega gospodarjenja z nadaljnjim združevanjem kapitala in koncentracijo upravljalskega monopola. Na ta način premagujejo podjetniško lastninski konzervativizem, močno pa zaostrujejo temeljno protislovje, to je, protislovje med družbeno naravo proizvodnje in lastninskim prisvajanjem. To je prisvajanjem, ki oddaljuje delavca v združenem delu od upravljanja s pogoji in rezultati njegovega in družbenega dela, ker mu zmanjšuje realne možnosti, da bi dobil pod svojo upravljalsko moč in kontrolo svoje in združeno delo in prevzel odgovornost za svoj položaj in položaj združenega dela. Ena zelo resnih indikacij za to je, da smo se za zagotovitev sredstev na strateških vozliščih materialnega razvoja morali doslej vedno zateči k zakonskemu urejanju združevanja potrebnih sredstev. Podjetniško lastninska miselnost se kaže tudi v pojmovanju dohodka. Izraža se v miselnosti, ki obravnava strukturo dohodka (po namenu porabe) po logiki podjetniškega dohodka, ne pa po logiki družbenega dohodka. Družbeni dohodek mora vsebovati vse sestavine, ki ustrezajo vsem odnosom delavcev v temeljni organizaciji v družbeni reprodukciji in družbi. Pod dojmom podjetniško lastninskih pojmovanj obravnavajo nekateri reprodukcijsko sposobnost združenega dela samo z vidika tistega dela dohodka, ki z njim samostojno razpolagajo delavci v temeljni organizaciji. Vse tiste dele dohodka, ki o njih odločajo delavci skupaj z drugimi delavci v združenem delu pa označujejo kot obremenjevanje gospodarstva. Pri nas pa premagujemo podjetniško lastninski konzervativizem s tem, da v krilu družbeno lastninskih odnosov združujemo sredstva družbene reprodukcije z delavcem pod njegovo upravljalsko močjo. Tako ustvarjamo realne možnosti, v katerih delavci v odnosih medsebojne povezanosti, odvisnosti in odgovornosti upravljajo s svojim in združenim delom in z vidika svojih interesov in potreb gospodarijo s sredstvi družbene reprodukcije in z dohodkom. To je edina res trdna podlaga dejanske družbene osvoboditve delavca in enakopravnih odnosov v združenem delu. To pa je tudi najmočnejša motivacija za povečevanje družbene produktivnosti in dobro gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije. Premagovanje vsedlin podjetniško lastninskega konzervativizma je odločilnega pomena zlasti pri snovanju in opredeljevanju razvoja materialne osnove združenega deta in pri urejevanju odnosov v sferi blagovnega prometa, pri gospodarjenju z denarjem kot dejavnikom družbene reprodukcije in pri tako imenovani svobodni menjavi deta. Iz povedanega nedvoumno izhaja sklep, da predstavlja gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije enega ključnih členov družbene preobrazbe. V tem družbenem trenutku moramo predvsem premagati nekatere slabosti, ki nas pri gospodarjenju s sredstvi in oblikovanju odnosov, ki so s tem povezani, potiskajo j stare kolesnice. Ena takih slabosti je, da se pri oblikovanju razvojnih programov še zelo težko osvobajamo ujetosti v obstoječo proizvodno strukturo in da so odločitve o naložbah v razvoj še vedno pod močnim potiskom podjetniške, skupinsko lastninske logike. Tr. ustvarja prepreke pri uveljavljanju ekonomske logike družbenega dohodka in uveljavljanju avtentičnih potreb in interesov delavcev, ki so v družbeni reprodukciji med seboj povezani in odvisni, na podlagi medsebojne odgovornosti in skupnega rizika za rezultate skupnega dela. V tem ja vsekakor eden izmed vzrokov, da se proizvodna struktura združenega dela zaenkrat še sorazmerno počasi spreminja, odnosno, določnejše povedano, da še nismo dosegli odločnejše preusmeritve znotraj združenega dela v tej smeri. V tem tiči tudi eden izmed vzrokov, da se nismo sposobni še dovolj učinkovito samoupravno organizirati za izdelavo in izpeljavo razvojnih projektov, ki terjajo večje združevanje sredstev, nove delitve dela širših razsežnosti, združevanje dejavnosti, ki bi omogočalo, da bi prešli na proizvodnjo visoke produktivnosti z vsemi posledicami, ki jih to nosi s seboj. Zaradi tega tudi še nismo dovolj osposobljeni, da bi sledili logiko ekonomije pri angažiranju sredstev družbene reprodukcije. Drugače povedano, zelo pogosto postavljamo razvoj določenih proizvodnih zmogljivosti kot edini kriterij naložbe. Vnemar pa puščamo kvalitativne družbeno ekonomske kriterije dela in gospodarjenja. Kaj naj spremenimo v ekonomiji stroškov, v ravni družbene produktivnosti dela, v razvejanosti delitve dela, v organizaciji skupnih dejavnosti, v pogojih za osvajanje novih trgov itd.? Trenutno so glavni viri sredstev za investicijske naložbe, ki so kvantitativno v porastu, sredstva organizacij združenega dela, ki jih imajo v banki na vpogled, hranilne vloge varčevalcev, obvezne rezerve, na podlagi zakona obvezno združena sredstva, emisija in inozemski krediti. Sredstva, ki jih združujejo organizacije združenega dela za naložbe v razvoj drugih organizacij, predstavljajo trenutno le zelo majhen del skupnih naložb. To so vsekakor zelo resne indikacije, ki razkrivajo, da obstoječe osnove odnosov in na njih temelječa družbena praksa še ne zagotavlja potrebnega ekonomskega interesa organizacij združenega dela in delavcev v njih za gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije, ki bi bilo dejansko v funkciji uresničevanja njihovih avtentičnih interesov, ki naj bi jih zagotovili z dogovorjenim razvojem materialne osnove združenega dela. Iz tega jasno izhaja, da je preobrazba osnov odnosov na tem vozlišču družbene reprodukcije in družbeno ekonomski in materialno-ekonomski imperativ. To pa konkretno pomeni, da se bomo morali v neposredni prihodnosti usmeriti tako, da bomo razvojne programe snovali na novih osnovah dohodkovnih odnosov oziroma, da bomo nove osnove dohodkovnih odnosov oblikovali kot družbeno ekonomsko hrbtenico razvojnih programov, ki se bomo zanje sporazumno opredelili na podlagi dejanskih interesov, realnih dohodkovnih možnosti in prevzetih pravic, obveznosti in odgovornosti. Na ta način bomo s samoupravno opredelitvijo obveznosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka in njegovim razporejanjem po namenu porabe ustvarili družbeno trden izvor sredstev za dogovorjene naložbe. To bo nedvomno ekonomsko ugodno vplivalo na izpeljavo naložbe. Z opredelitvami obveznosti v zvezi z investicijsko porabo in z ekonomskimi nalogami, ki jih je na podlagi investicij doseči, ter z obveznostmi iz dohodka, ki se na tej podlagi doseže, bo ustvarjena družbeno ekonomska podlaga, ki bo delovala v dveh smereh. Učinkovitejše bo spodbujala ekonomski interes za naložbe, ki bodo zagotavljale uresničevanje avtentičnih interesov in potreb organizacij združenega dela, ob istočasnem interesu, da z vsako tako naložbo omogočimo največje možno povečanje družbene produktivnosti dela in dohodka. Tako se bodo znotraj združenega dela začele močneje razvijati in utrjevati družbeno ekonomske silnice, ki bodo spodbujale k snovanju zahtevnejših razvojnih programov, ki bodo radikalneje usmerjeni na najsodobnejšo tehnologijo, katerih realizacija bo terjala obsežnejše združevanje sredstev in dela. Realizacija takih programov pa bo z visoko udeležbo sredstev v strukturi dela, z visoko ravnijo družbene produktivnosti in dohodka itd., povratno delovala na pospešeno spreminjanje strukture proizvodnje, na nadaljnje združevanje dela, ob vse bolj razvejani in ekonomsko racionalnejši delitvi dela. Sredstva družbene reprodukcije bodo vse manj ujeta v spone vsedlin podjetniško lastninskih interesov in vanje ujetega ekonomskega obzorja, ker bodo z njimi gospodarili delavci na osnovi svojih avtentičnih interesov v okviru odnosov svoje organizacije v družbeni reprodukciji in družbi. Na tej podlagi se bomo tudi hitrejše otresli vsedlin prakse, ki funkcijo gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije reducira zgolj na zagotovitev potrebnih sredstev za razvoj določenih proizvodnih zmogljivosti, povsem vnemar pa pušča odnose, ki so v združenem delu s tem neizogibno povezani, in dejansko gospodarjenje s sredstvi. Vnemar namreč pušča ekonomske rezultate, ki jih dosežemo z naložbo in gospodarjenjem s sredstvi pri izpeljavi naložbe. Naslednja bistvena sestavina odnosov, ki so povezani z gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije je naloga ustvarjalnega strokovnega dela pri spreminjanju denarnih sredstev družbene reprodukcije v produktivne dejavnike proizvodnje in dela. Uspešen razvoj tega dela združenega dela je neppsredno povezan s preobrazbo tako imenovane direkcije delovne organizacije in drugih širših oblik organiziranosti združenega dela v skladu z veljavnimi sistemskimi opredelitvami. Na tej podlagi se bivša direkcija delovne organizacije, odnosno dejavnost delavcev, ki v njej delajo, preobrazi v tri samoupravne dejavnosti združenega dela. Tisti del delavcev, ki opravljajo tako imenovane družbene ali gospodarske dejavnosti, organizirajo, seveda če zato obstajajo potrebni pogoji, ustrezne temeljne organizacije. Tisti del delavcev, ki opravlja upravno strokovna, administrativna in druga pomožna opravila, organizira v skladu s sporazumom, ki ga sklenejo z delavci v temeljnih organizacijah, ustrezno delovno skupnost skupnih služb. Tako imenovani direktor pa se konstituira kot samoupravni poslovodni organ. V družbeni praksi si ta preobrazba zelo težko utira pota. Odpori in omahovanja se pojavijo zlasti tedaj, ko konkretno pristopimo k ločevanju gospodarske in družbene dejavnosti, ki je v sestavu direkcije, od upravno strokovnega, administrativnega in podobnega dela. Delavci, ki opravljajo gospodarske in družbene dejavnosti, organizirajo namreč svoje delo v temeljnih organizacijah združenega dela, ostali delavci pa v delovnih skupnostih. V samoupravni praksi še vedno zelo pogosto gradijo samoupravno organiziranost tako da mehanicistično posnemajo organizacijske sheme direkcije podjetja kot institucije kapitala in odnose v njej. Na ta način zadržujejo in ovirajo delo pri snovanju in uvajanju naših izvirnih oblik samoupravne organizacije. Le-te pa se zlasti močno razlikujejo pri organiziranju tistih dejavnosti združenega dela, ki so v pogojih, ko odnosi temelje na družbenem odtujevanju sredstev za delo in dohodka od delavcev, neposredno vezani za monopol upravljanja. Nekateri strokovni delavci, ki so poklicno odgovorni za strokovni razvoj organizacije, so očitno še vedno tako globoko ujeti v prej omenjene organigrame in v obstočeje stanje odnosov, da se obnašajo, kot da ni potrebna nikakršna samoupravna reorganizacija dela v okviru tako imenovane direkcije delovne organizacije in odnosov v njej ter odnosov med delavci v njej in delavci v temeljnih organizacijah. Tb miselnost in na njej temelječo družbeno prakso moramo jasno soočiti z družbeno ekonomskimi in samoupravnimi institucionalnimi osnovami odnosov v združenem delu in se s teh pozicij neposredno akcijsko angažirati pri delu na preobrazbi tega spleta odnosov. Sedanja organiziranost teh delov združenega dela in odnosi med njimi in delavci v temeljnih organizacijah niso dobri tudi z vidika dela. Hrome namreč ustvarjalnost delavcev, ki opravljajo družbene dejavnosti, ker njihovo delo enači z upravno strokovnim in administrativnim delom. V okviru take organiziranosti se ne razvijajo ustrezno niti družbene dejavnosti niti gospodarske dejavnosti, se pa močno povečuje obseg in stroški administrativnega dela. Poleg tega pa tako stanje stvari objektivno združuje preobrazbene procese v organizaciji združenega dela in preprečuje združevanje družbenih dejavnosti v razvitejše, ustvarjalne celote, ki bi bile sposobne delati na zahtevnejših nalogah. Taki procesi združevanja zadevajo na odpore s pozicij podjetniško lastninskega monopola, sektaškega odnosa do delavcev, ki ne delajo neposredno pri stroju in s pozicij obrambe zraščenosti administrativnega in upravno strokovnega dela z delom družbenih dejavnosti. Tretja zadeva, ki vpliva na stanje odnosov, ki so povezani z gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije, pa so vsedline osamosvojenega tehnično tehnološkega pristopa k obravnavanju razvojnih vprašanj. Zanj je značilno, da obravnava gospodarjenje s sredstvi na način, s katerim podreja družbeno ekonomske odnose in avtentične interese in potrebe, ki iz njih v danih pogojih izvirajo, tehnoekonomski logiki in ne obratno, da bi postavil tehnoekonomska znanja v funkcijo uresničevanja avtentičnih interesov. Tak pristop je ekonomsko nesmotrn, neposredno pa duši procese združevanja sredstev družbene reprodukcije za uresničevanje skupnih interesov in potreb. Samoupravno sporazumevanje ni samo gola kvantitativna operacija, ki bi opredeljevala skupne interese samo na trenutnih materialnih interesih udeležencev v sporazumu. Bistvo samoupravnega sporazumevanja je v svoji pretežni večini v tem, da udeleženci pri sporazumevanju s skupnimi močmi odkrivajo nove možne kvalitete v razvoju in se opredele zanje ter dogovore, kako jih bodo s skupnimi močmi uresničili. Gre torej za take opredelitve v razvoju, ki bodo omogočile zadovoljevanje interesov in potreb udeležencev v sporazumu na novi, višji ravni gospodarjenja in na razvitejši osnovi medsebojne dohodkovne povezanosti, kar predvsem pomeni skupno odgovornost za skupno delo, razporejanje skupaj ustvarjenega dohodka na podlagi delovnega prispevka pri njegovem ustvarjanju in skupno prevzemanje rizika. Pri tem seveda ni in ne more biti kriterij za opredeljevanje skupnega interesa nič drugega kot dejanski avtentični interesi udeležencev v sporazumu. Te pa udeleženci zadovoljujejo v okviru rezultatov skupnega dela in skupaj ustvarjenega dohodka, v odvisnosti od svojega delovnega prispevka, ki so ga dali k skupnim rezultatom. II. ZASNOVA NEKATERIH TEMELJNIH SISTEMSKIH REŠITEV IN NJIHOVA PRAKTIČNA IZPELJAVA 1. Družbeno ekonomska zasnova temeljne organizacije Med vprašanja, ki jih je strokovna komisija Iskre postavila v žarišče pozornosti sodi splet vprašanj, ki zadevajo zasnovo delovne in temeljne organizacije in njuni izpeljavi v konkretni družbeni praksi. Iz njenih ugotovitev izhaja, da so delovne zasnove samoupravnih sporazumov o združitvi v delovno organizacijo zasnovane tako kot da je temeljna organizacija po svoji tehnično tehnološki, ekonomsko poslovni in funkcionalni zasnovi neke vrste „mini podjetje". Tak pristop v osnovi spreminja družbeno ekonomsko zasnovo temeljne organizacije kot temeljne celice združenega dela in delovne organizacije, katere del so temeljne organizacije. Družbeno ekonomska zasnova temeljne organizacije je sistemsko jasno in določno opredeljena. Temeljno organizacijo smo zasnovali na način, ki omogoča delavcu v združenem delu, da skupaj z delavci, ki z njimi neposredno združuje svoje delo v temeljni celici skupnega dela na družbenih sredstvih, da upravlja s svojim in z združenim delom in z vsemi odnosi v družbeni reprodukciji in v družbi, v kateri so delavci na temelju svojega dela in zadovoljevanja svojih potreb povezani. Te temeljne zasnove temeljne organizacije v nekaterih primerih še niso prav doumeli. Zaradi tega jim dela njena izpeljava preglavice, predvsem pa se težko osvobajajo dosedanjega pristopa organiziranju in ujetosti vanj. Prav v tem je eden izmed vzrokov zaradi katerih pojmujejo nekateri temeljno organizacijo kot podjetje in jo skušajo tako tudi organizirati, v funkcionalnem in poslovnem smislu. V tem pa je izvor tudi nekaterih stran poti v razvoju družbeno ekonomskih odnosov v njej. S takimi težnjami in njihovim vplivom na nastajanje in razvoj temeljnih organizacij se soočamo od same njene zasnove in družbeno pravne uveljavitve v našem institucionalnem sistemu. Prav zaradi tega že vsa leta sem opozarjamo, da ne gre temeljne organizacije pojmovati kot neke vrste majhno podjetje. Temeljna organizacija je del tehnoekonomske in poslovne celote, ki jo tvori delovna organizacija. Prav zaradi tega pravno ni dopustno, da bi obstajala temeljna organizacija sama po sebi in ni možno, da bi se temeljna organizacija združevala v več delovnih organizacij ali pa se sama združevala v sestavljeno organizacijo. Tem zadevam se bomo najuspešnejše izognili odnosno jih premagali, če bomo v vsakem organiziranem kompleksu združenega dela najprej opredelili, kaj v njem tvori tehnoekonomsko proizvodno in poslovno celoto. Drugače povedano, ugotoviti moramo, kateri deli združenega dela so zaradi same narave proizvodnje, obstoječe tehnologije, potrebnih delovnih funkcij itd. proizvodna in poslovna celota. Tako celoto organiziramo kot delovno organizacijo. V okviru delovne organizacije pa delavci organizirajo temeljne organizacije povsod tam, kjer za to obstajajo ustrezni pogoji. Temeljna organizacija je delovna celota. Ustavna zasnova družbenega položaja delavca temelji na objektivnem dejstvu, da delavec dela v združenem delu. Se pravi, da delavec združuje svoje delo z delom drugih delavcev, da bi v združenem delu proizvajali ali izdelovali proizvode odnosno storitve, ki so plod skupnega dela in pridobivali na tej podlagi dohodek. Osnovna značilnost združenega dela je, da so delavci v njem na podlagi neposredne delitve dela pri izdelovanju rezultatov skupnega dela med seboj neposredno povezani in odvisni. Povsem nesporno je, da je pri sedanji stopnji objektivne podružbljenosti družbene proizvodnje pri nas (blagovna proizvodnja), stopnja in intenzivnost neposredne povezanosti in odvisnost delavcev v združenem delu še zelo različna, čeprav se vedno bolj razširja in poglablja. Prav tako pa je povsem nesporno, da je v temeljni celici združenega dela praviloma popolna. V njej se namreč po načelu neposredne delitve in menjave dela osebno delo delavcev preobrazi iz zasebnega v združeno. Delavec, ki združuje svoje delo z delom drugih delavcev v združeno delo v temeljni organizaciji in postane tako združeni delavec, si pridobi s tem pravico dela z družbenimi sredstvi in praktično možnost, da jo uresničuje. Družbeni nosilec pravice dela torej ni delavec kot zasebnik, ampak združeni delavec, ki svoje delo združuje z delom drugih delavcev v združenem delu. Temeljna organizacija je torej družbeno ekonomska institucija delavcev, ki združujejo svoje delo v temeljni celici združenega dela, v kateri delavec kot posameznik postane združeni delavec. Ko združi svoje osebno delo z delom drugih delavcev na družbenih sredstvih, postane združeni delavec družbeni nosilec svojega, skupnega in celokupnega združenega dela in odnosov v družbeni reprodukciji in v družbi. Temeljna organizacija je torej celica združenega dela, ki nastane, ko delavci združijo svoje osebno delo na družbenih sredstvih za proizvodnjo, da bi na podlagi neposredne delitve de1., proizvajali proizvode skupnega dela. Osebno delo posameznih delavcev se na ta način preobrazi iz zasebnega v združeno delo, postane integralni del združenega dela, združeni delavec pa postane na podlagi svojega osebnega dela povezan in odvisen z delom drugih delavcev. Ta temeljna celica združenega dela ima v združenem delu dve temeljni funkciji. V njej urejujejo združeni delavci medsebojne odnose, ki so povezani z združenim delom in odločajo o zadevah, ki se tičejo njihovih odnosov z drugimi združenimi delavci v družbeni reprodukciji in v družbi. V sistemu združenega dela je torej temeljna organizacija institucionalizirani družbeno pravni subjekt združenega dela. Le-ta omogoča delavcu, ki v njej združuje svoje osebno delo z delom drugih delavcev v združeno delo, da uresničuje svojo ustavno pravico dela z družbenimi sredstvi. Združeni delavci v temeljni organizaciji so na temelju ustave originalni družbeni subjekt dela, upravljanja in gospodarjenja v proizvodnji, družbeni reprodukciji in družbi, se pravi, ustvarjanja, pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka. Na tej podlagi je temeljna organizacija kot družbeno pravna institucija tudi temeljna, originalna družbeno pravna oseba združenega dela. S tako ureditvijo odnosov med delavci v temeljni organizaciji in družbeno pravnega položaja temeljne organizacije v dohodkovnih odnosih, v sistemu socialističnega samoupravnega združenega dela v naši družbeni skupnosti, razrešuje ustavna ureditev eno temeljnih odprtih vprašanj socializma nasploh. To je protislovje med delavcem kot osebnostjo svojega dela in delavcem kot osebnostjo združenega dela, ki je objektivno pogojeno. Po ustavni zasnovi razrešujejo delavci, ki združujejo svoje delo, to protislovje v temeljni organizaciji, izhajajoč od obeh sestavin delavčevega interesa, njune medsebojne pogojenosti, povezanosti in odvisnosti. To je namreč podlaga, na kateri uresničuje delavec svoj družbeno ekonomski položaj v združenem delu, kot je ustavno zasnovan in opredeljen. To je podlaga, na kateri se objektivno formira njegov osebni interes kot integriteta, ki v sebi združuje v dialektično enotnost protislovij delavčev neposredni osebni interes in njegov osebni interes kot družbenega nosilca skupnega in splošno družbenega interesa. Ena temeljnih značilnosti združenega dela je, da temelji na osebnem delu delavcev, ki so družbeno pravno svobodni (svobodno sklepajo samoupravne sporazume o združevanju svojega dela z delom drugih delavcev v združeno delo, odnosno svobodno pristopajo k obstoječim sporazumom). Delavec pa svoje osebno delo lahko aktivira v združenem delu samo, če ga združi z delom drugih delavcev. S tem pa se njegovo osebno delo preobrazi iz zasebnega v združeno. Delavci pa združijo ne samo svoje osebno delo v skupno delo, ampak združijo tudi svoje živo delo z minulim delom. Druga temeljna značilnost združenega dela, ki ima svojo družbeno ekonomsko osnovo v opredelitvi družbeno lastninskih odnosov pa je, da je združeni delavec v teh odnosih družbeni nosilec proizvodnje in družbene reprodukcije in s tem tudi družbeni nosilec svojega osebnega neposrednega, skupnega in družbenega interesa. Delavec kot posameznik (ne kot zasebnik) lahko v združenem delu samostojno opredeljuje in zastopa samo svoj neposredni osebni interes. Svoj skupni interes in družbeni interes pa delavec lahko opredeljuje samo skupaj s tistimi delavci, ki jih obsega in povezuje skupni interes, in sicer na podlagi medsebojne povezanosti in odvisnosti v proizvodnji, družbeni reprodukciji ali družbi. O skupnih interesih delavci odločajo enakopravno. To pomeni, da je vsak delavec dolžan pri oblikovanju skupnih interesov spoštovati enak družbeno pravni položaj vsakega udeleženca pri sporazumevanju, kot ga ima sam, in je zavezan vselej, kadar pristopi k samoupravnemu sporazumevanju, tvorno sodelovati pri oblikovanju skupnega interesa na podlagi »skupnega imenovalca" interesov vseh udeležencev v sporazumevanju. S tem, ko delavec združi svoje osebno delo z delom drugih delavcev na družbenih sredstvih v okviru družbeno lastninskih odnosov, je ustvarjena družbeno ekonomska podlaga, na kateri se združeni delavec oblikuje kot celovita osebnost. V družbeno ekonomskem smislu to pomeni, da se delavčeva osebnost razvija na temelju integritete njegovega osebnega dela. V delavčevem osebnem delu pa se družbeno povezujeta njegovo živo in minulo delo (kar je podlaga družbene osvoboditve delavca) in združujeta funkcija konkretnega dela ( in funkcija upravljanja. V vseh teh sestavinah je delavčevo osebno delo hkrati njegovo osebno delo, podlaga njegovega družbeno ekonomskega položaja in podlaga za osebno prisvajanje, hkrati pa je njegovo osebno delo del združenega dela in gibalo združenega dela ter se družbeno ekonomsko efektuira v rezultatih skupnega, združenega dela. Objektivne družbeno ekonomske silnice, ki delujejo v taki družbeno ekonomski stvarnosti začno oblikovati tudi delavčev osebni družbeno ekonomski interes in razširjati njegovo družbeno ekonomsko obzorje na vse odnose v družbeni reprodukciji. Družbeno protislovje med delavčevim interesom za lasten obstoj in obstoj njegove družine in interesom za razvoj proizvajalnih sil družbene proizvodnje, ki se razvije v pogojih monopola lastnine nad sredstvi družbene reprodukcije, ko se razporejanje dohodka na potrebno delo in presežno delo uresničuje v obliki mezde in profita, se začne, seveda v procesu, spreminjati v enotnost nasprotij znotraj celovitega delavčevega osebnega interesa. Drugače povedano, združeni delavec, ki mu sestavine dohodkovnih odnosov opredeljuje njegov objektivni družbeno ekonomski položaj, vse bolj spoznava, da je trdnost njegovega materialno socialnega položaja in možnost za bogatitev njegovega življenjskega standarda odvisna od obsega in dinamike razvoja materialnih zmogljivosti družbene proizvodnje in dosežene družbene produktivnosti dela. In obratno, vse bolj spoznava, da je ekonomska odvisnost med razvojem materialnih zmogljivosti in povečevanjem družbene produktivnosti na tej podlagi in ravnijo življenjskega standarda delavcev družbeno ekonomski pogoj za dejansko učinkovit razvoj proizvajalnih sil in za stalno rast družbene produktivnosti dela. V taki zasnovi odnosov v združenem delu so presežene tudi dileme in enostranske rešitve, ki so se do sedaj ponujale v teoriji in praksi socializma za rešitev omenjenega protislovja. Izkazalo se je, da niso prave tiste rešitve, ki iščejo izhod v absolutizaciji samo ene od protislovnih sestavin v delavčevem interesu. Ena teh rešitev absolutizira družbeni značaj delavčevega dela in zanemarja delavčev interes, ki je povezan z njegovim osebnim delom. Delavca razglaša, v splošni družbeni opredelitvi, kot družbenega nosilca dela, upravljanja in gospodarjenja. V institucionalni izvedbi take opredelitve pa prepušča upravljanje in gospodarjenje profesionalnim upravljalcem. Ti v imenu delavcev upravljajo. Predpogoj za to pa je, da jim delavci prepuste upravljalsko moč nad sredstvi družbene reprodukcije in poslovanjem. To pa je objektivno podlaga in izvor monopola upravljanja in iz njega izvirajoče birokratske samovolje, tehnokratske uzurpacije odnosno samovoljnega odločanja. Taka ureditev objektivno potiska delavce v položaj družbeno ekonomsko neopredeljene, anonimne množice in nujno poraja konstituiranje posebne strukture upravljalcev. Na tej podlagi ni možno odpraviti družbene odtujenosti sredstev družbene reprodukcije od delavcev. Sama institucionalna izpeljava odnosov ustvarja namreč možnosti in pogoje za razrast monopola upravljalske strukture nad sredstvi družbene reprodukcije in prek njega tudi razrast oblasti profesionalnih upravljalcev nad delavci. Ta rešitev, ki se sklicuje na zaščito družbene lastnine pred lastninskim prisvajanjem, povsem zanemarja dejstvo, da ne more biti družbeno lastninskih odnosov v njihovem pravem pomenu, dokler so sredstva družbene reprodukcije družbeno odtujena od delavcev, ne glede na to, kdo jih odtujuje. Druga rešitev pa absolutizira delavca kot posameznika in zanemarja dejstvo, da se delavčevo osebno delo proizvodno in dohodkovno realizira kot njegov delovni prispevek k rezultatu združenih delavcev. Zanemarja dejstvo, da osebno delo ne ustvarja dohodka neposredno, ampak samo kot del združenega dela. Ta rešitev predlaga, da se živo in minulo delo delavcev v združenem delu združita v rokah delavcev na zasebno lastninski podlagi. Praktično bi to pomenilo, da bi morali družbeno lastninsko zasnovo odnosov v združenem delu zamenjati z zasebno lastninsko. Ali drugače povedano, družbeno lastninske osnove odnosov naj bi zamenjale osnove zasebno lastninskih, delničarskih odnosov. Ta rešitev popolnoma zanemarja dejstvo, da je zasebno lastninsko prisvajanje temeljni družbeno ekonomski anahronizem družbene proizvodnje. S tega zornega kota bomo morali temeljito proučiti organiziranost obstoječih temeljnih organizacij. To moramo napraviti iz dveh temeljnih vzrokov. Vse obstoječe delovne in sestavljene organizacije so nastale z združevanjem določenih organizacij. Pri tem je povsem prirodno, da poteka proces združevanja tako, da se organizacije združijo take, kot so. V teku skupnega dela pa se take novo nastale združbe nujno notranje homogenizirajo in utrjujejo. To pa dosežemo na tak način, da odpremo na temelju skupnega razvojnega programa in skupnega dela, ki je povezano z njegovim uresničevanjem, proces združevanja in razvijanja skupnih dejavnosti, usklajevanja dela in funkcij. Ta pa neizogibno terja bolj razvejano in bolj ekonomično delitev dela itd. Vse to utrjuje povezanost združenih organizacij na podlagi večje povezanosti in odvisnosti pri skupnem ustvarjanju in pridobivanju dohodka z bolj trdnimi prvinami skupne odgovornosti, jamstva in rizika. Drugo, kar je pri tem pomembno pa je, da nobena konkretna temeljna organizacija ni organizirana enkrat za vselej. Vsaka temeljna organizacija je neizogibno podvržena lastnemu razvoju in s tem nujno doživlja spremembe, ki terjajo od delavcev v njej, da recimo temeljno organizacijo reorganizirajo v dve ali več, da iz dveh ali več temeljnih organizacij organizirajo povsem nove temeljne organizacije in podobno. Trenutno se v družbeni praksi srečujemo s težnjami in na njih temelječem ravnanju, ki skuša temeljno organizacijo funkcionalno organizirati kot delovno organizacijo. To je razvidno iz nekaterih organigramov, ki jih skušajo uresničiti in iz neposredne prakse. To se kaže zlasti v hitrem naraščanju skupnih služb in sploh administrativnega dela v krilu temeljnih organizacij, v nekaterih primerih pa tudi v tem, da v temeljnih organizacijah ohranjajo in razvijajo posamezne dejavnosti, kot so znanstveno raziskovalno delo, trgovinska dejavnost, strokovno delo na področju razvoja itd., ki so po svoji naravi dela take, da predstavljajo skupno dejavnost temeljnih organizacij v delovni organizaciji ali širšem kompleksu združenega dela. Taka praksa ni dobra. Hromi nadaljnje podružbljenje dela in onesposablja delavce v združenem delu, da bi se uspešno skupno lotili razreševanja ključnih nalog razvoja in skupnega dela in da bi si v ta namen organizirali ustrezne intelektualne delovne potenciale in ustrezno angažirali tudi sredstva. Temeljna organizacija potrebuje v svojem okrilju samo tiste delovne funkcije, ki omogočajo delavcem, da zagotavljajo normalno odvijanje delovnega procesa, da osmišljajo svoje potrebe in interese, da upravljajo delo in poslovanje temeljne organizacije in da se uspešno vključujejo v skupno upravljanje z drugimi delavci, ki z njimi združujejo delo in sredstva odnosno skupaj zadovoljujejo določene interese in potrebe. Takoj moramo povedati, da bi bilo težko mehanično potegniti neko razmejitveno črto med opravili, ki naj bi jih s tem v zvezi opravljali delavci v temeljni organizaciji sami in med opravili, ki naj bi jih opravljali skupaj z delavci iz drugih temeljnih organizacij v delovni ali sestavljeni organizaciji. Pri urejevanju teh zadev ne smemo biti ne statični ne mahanicistični. Razvojni procesi v proizvajalnih silah in ekonomska potreba, da ustvarjanje dohodka obremenjujemo s čim nižjimi stroški bodo neizogibno z vso svojo ekonomsko neizprosno logiko pritiskali na združene delavce, da se bodo povezovali in da bodo združevali dejavnosti in odstanjevali sleherno nepotrebno posredništvo in ekonomsko nesmotrno organizirano delo. V družbeni praksi se soočamo tudi s prizadevanji in ravnanji, ki skušajo spremeniti temeljno organizacijo v institucijo družbeno osamosvojenega upravljanja, ki se koncentrira v rokah nekaj posameznikov. To je zelo nevarna praksa. V sebi krije težnje po družbenem odtujevanju sredstev od delavcev in prvine monopolnega upravljanje. Temeljna organizacija je institucija v rokah delavcev za to, da uveljavljajo svoj položaj in da ustvarjajo in pridobivajo dohodek in gospodarijo z njim, sami in skupaj z drugimi delavci, ne pa institucija upravljalske strukture za podrejanje delavcev njenemu monopolnemu upravljanju. Te zadeve bomo morali nadalje razčiščevati v neposredni praksi. To je naloga, ki je v naši razvojni etapi ni možno uspešno razreševati na podlagi posameznih tehnoekonomskih modelov in shematičnih organigramov. Potreben je samo res do kraja izostren sluh za to, kaj hočemo doseči z organizacijo temeljnih organizacij. Samo tenak občutek za družbeno realnost in utrjevanje delavčevega položaja v njej, nam lahko zagotovi, da bomo v družbeni praksi našli najustreznejše rešitve in da se bomo pustili ujeti v razne sformalizirane in okostenele modele. Seveda je eden izmed stvarnih vzrokov za trenutno stanje organiziranosti tudi v tem, kot smo ugotovili, kako so nastajale sedanje združene organizacije in temeljne organizacije v njih. Sedanje temeljne organizacije so nastale predvsem na dva načina. Eden teh načinov je bil, da smo spremenili dotedanje delovne organizacije v temeljne organizacije. Drugi pa je bil, da smo obstoječe samostojne proizvodne odnosno delovne obrate spremenili v.temeljne organizacije. Ob tem pa so v nekaterih primerih preobrazbo opravili samo na površini, to je, spremenili so ime organizacijske oblike, sprejeli celo vrsto samoupravnih splošnih aktov in organizirali samoupravne organe itd. Ob tem pa niso posegli v funkcionalno preobrazbo temeljne organizacije, v njeno delovno funkcionalno strukturo, v njeno delovno funkcionalno povezovanje z drugimi organizacijami itd. V takih primerih je bilo ustvarjeno določeno konfliktno stanje, ki v taki ali drugačni obliki izbija na dan. V osnovi tega stanja so ali nerazvite prvine skupnega, ki hrome homogenizacijo združenega dela in uspešno opravljanje skupnih nalog in interesov. Ali pa so v njem ohranjene prvine osamosvojenega, hierarhično zasnovanega monopolnega upravljanja. Iz povedanega povsem nedvosmiselno izhaja, da smo v institucionalni zasnovi organiziranosti združenega dela ohranili delovno organizacijo kot tehno ekonomsko in poslovno celoto, ki stopa v pravno poslovni promet kot družbeno ekonomski in družbeno pravni subjekt blagovne proizvodnje. Na to kaže posebej opozoriti, ker v samoupravni praksi očitno povzroča nemalo preglavic dejstvo, da korenito spreminjamo družbeno ekonomski položaj delavca v združenem delu in v skladu s tem organiziramo temeljne organizacije kot družbeno ekonomsko in institucionalno obliko združenega dela, ki omogoča delavcu, da kot združeni delavec upravlja vzdruženem delu in v družbi. Izpeljava te zasnove je neločljivo povezana z odpravo družbeno ekonomskih in institucionalnih vsedlin organiziranosti, ki so se razvile v pogojih podjetja kot institucije družbeno odtujenih sredstev od delavcev in lastninskega monopola nad upravljanjem. Prav zaradi tega smo tehno ekonomsko, ekonomsko poslovno in funkcionalno celoto, ki se v danih pogojih konstituira kot notranje ekonomsko in funkcionalno zaokrožen proizvajalec, poimenovali ne podjetje ampak delovna organizacija. Pri tem ne gre za zgolj zunanjo formalno spremembo, kot si nekateri zaradi površnega poznavanja, razlagajo celotno zadevo. Dejansko gre za spremembo v družbeno ekonomskih osnovah odnosov, na katerih temelji delovna organizacija za razliko od osnov, ki na njej temelji podjetje. V posameznih primerih so te spremembe razumeli napak. Razumeli so jih tako kot da naj bi temeljna organizacija prevzela nase vlogo podjetja in se v skladu s tem tudi ustrezno organizirala v tehno ekonomskem in funkcionalnem smislu. V takih primerih je čutiti sestavine napačne usmeritve pri snovanju in razvoju temeljne organizacije. Namesto, da bi organizirali temeljno organizacijo v tistih delih delovne organizacije, ki tvorijo delovne celote in s tem temeljne celice združenega dela, jih snujejo kot tehno ekonomsko, ekonomsko poslovno in funkcionalno zaokrožene blagovne proizvajalce. S tem spreminjajo družbeno ekonomsko zasnovo in temeljne in delovne organizacije. Neposredna posledica take usmeritve pa je, da potiska organizacije v mreže autarkične miselnosti in prakse, tako v pogledu organiziranja proizvodnje, funkcij, ki so z njo povezane v pogojih tržnega gospodarstva, kot v pogledu razvojne usmeritve in s tem povezanega združevanja dela in sredstev, delitve dela, združevanja skupnih opravil, organiziranja novih dejavnosti in podobno. Očitno je, da so imeli sestavljale! delovnih osnutkov samoupravnih sporazumov tudi v tem pogledu določene težave, da so bili pod dojmom in pritiskom nekaterih nerazjasnjenih zadev v konkretni stvarnosti. Zaradi tega bi kazalo tudi v okviru Iskre temeljito proučiti obstoječo organiziranost temeljnih organizacij in presoditi, v kolikšni meri je v njej dejansko izpeljana in uresničena družbeno ekonomska zasnova, ki je obdelana v zakonu o združenem delu. To delo pa bomo dobro in temeljito opravili, če bomo z družbeno dejavnostjo zagotovili, da bodo delavci, ki združujejo svoje delo v temeljnih organizacijah v okviru Iskre temeljito proučili, kakšne so njihove temeljne organizacije, kako delujejo, kako jim obstoječe temeljne organizacije omogočajo uresničevanje njihovega družbeno ekonomskega položaja v združenem delu in v družbi, kakšne težnje spodbuja obstoječa organiziranost z vidika razvoja samoupravnih odnosov in smotrnega gospodarjenja ter prizadevanj za povečanje produktivnosti in dohodka, kaj jim povzroča težave pri teh prizadevanjih v organiziranosti, katere vsedline starih odnosov so ohranjene ali se celo oživljajo in podobno. Na tej podlagi bodo delavci najbolj zanesljivo ugotovili, kje so v njihovi organiziranosti razpoke, kje je organiziranost v razkoraku s funkcijo delavcev v združem delu, ki v njej združujejo svoje delo. Na tej podlagi bodo znali opredeliti naloge v zvezi z lastno organiziranostjo. Pri tem nam seveda ne morejo dosti pomagati razni shematizirani modeli, ki jih nekateri prevzamejo iz tuje prakse ali pa jih sami oblikujejo na papirju daleč od dejanske stvarnosti. Škodujejo pa lahko zelo veliko, ker ustvarjajo nestvarne iluzije, da je možno priti do ustrezne organiziranosti „po bližnjici", ne pa na podlagi utiranja novih prvin organiziranosti v lastni družbeni praksi. Veliko pa si seveda lahko pomagamo, če skupaj obdelamo, razčlenimo in operacionaliziramo tri temeljne družbeno ekonomske kriterije, ki jih določa zakon o združenem delu kot pogoj za organizacijo temeljne organizacije, z vidika dejavnosti v Iskri in stopnje razvitosti tehnično tehnološke osnove dela, delitve dela in dohodkovne povezanosti in odvisnosti. Le-ti naj bi pomagali delavcu v vsaki temeljni organizaciji pri proučevanju lastne organiziranosti, pri odkrivanju neustreznih rešitev in pri snovanju ustreznejših. 2. Nekatere ključne naloge pri nadaljnjem razvoju odnosov v delovni organizaciji S tem, ko smo pri nas odkrili in razvili institucionalno podlago, ki omogoča družbeno ekonomsko formiranje delavca v združenem delu, kot družbenega nosilca upravljanja, smo si ustvarili realno možnost, da se tudi glede organizacije delovne organizacije dokončno odlepimo od še preostalih institucionalnih osnov podjetja, kakršne so se razvile v družbeni proizvodnji, ki temelji na družbenem odtujevanju sredstev za proizvodnjo od delavcev. V čem so bistvene razlike med družbeno ekonomskimi, ekonomsko poslovnimi in družbeno institucionalnimi osnovami, na katerih temelji in deluje podjetje kot družbeno pravni in družbeno ekonomski subjekt monopola lastnine (od delavcev družbeno odtujenih sredstev), odnosno, na katerih temelji in deluje delovna organizacija kot družbeno pravni in družbeno ekonomski subjekt delavcev v združenem delu, ki združujejo svoje delo na družbenih sredstvih v temeljni organizaciji in tako organizirani združujejo svoje delo in družbena sredstva v delovno organizacijo? Prva in temeljna razlika je v družbeni prirodi odnosov v organizaciji v odnosu do sredstev družbene reprodukcije. V podjetju opredeljuje te odnose monopol lastnine. V delovni organizaciji pa gre za družbeno lastninske, to je dohodkovne osnove odnosov. V čem se v obstoječi družbeni praksi kažejo in uveljavljajo te vrste usedlin podjetja? Zadržujejo se v družbeno ekonomskih osnovah, ki so se izoblikovale v pogojih lastninskega monopola. Med takimi so zlasti naslednje. Osnove, po katerih pridobiva dohodek ne temeljna organizacija, kar je po zakonu o združenem delu izključna in neodtujljiva pristojnost temeljne organizacije, ampak delovna organizacija. V odnosih, ki temelje na teh osnovah, ugotavlja delovna organizacija tudi materialne in amortizacijske stroške, kar je po zakonu o združenem delu neodtujljiva pravica in dolžnost delavcev v temeljni organizaciji. Osnove, na podlagi katerih se na ravni delovne organizacije razporeja dohodek po namenu porabe, to je za osebno in skupno porabo delavcev, za skupne in splošne družbene potrebe, za razvoj materialne osnove dela in za razvoj. Omenjene družbeno ekonomske osnove ohranjajo v družbeni praksi odnose, v katerih se delavci v temeljni organizaciji ne morejo družbeno ekonomsko konstituirati kot subjekt ustvarjanja, pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka. Vzrok temu je dejstvo, da je, pri takih osnovah odnosov, delovna organizacija ohranjena kot temeljna dohodkovna celica. O odnosih v okviru dohodka, in materialno ekonomskih in družbeno ekonomskih, se torej ne odloča v temeljni organizaciji, ampak v delovni organizaciji. Tako ostane družbeno ekonomsko konstituiranje delavca, ki združuje svoje delo na družbenih sredstvih v temeljni organizaciji, v družbenega subjekta združenega dela in dohodka brez svoje družbeno ekonomske podlage. Na ta način se ustvarja dojem, da ostajajo še naprej odprta vsa temeljna sistemska vprašanja, ki so povezana s premagovanjem družbene odtujenosti sredstev od delavcev, kot je združitev minulega dela z delavčevim živim delom pod njegovo upravljalsko močjo, kot je konstituiianje delavca, ki združuje svoje delo z delom drugih delavcev v temeljni organizaciji, v subjekta združenega dela v proizvodnji, družbeni reprodukciji in družbi, kljub temu, da imamo v zakonu o združenem delu odgovore na ta vprašanja z obdelanimi osnovami sistemskih rešitev. Iz povedanega se torej ponuja povsem nedvosmiselen zaključek, da vse dokler ne spremenimo teh družbenoekonomskih osnov, objektivno ne moremo odstraniti usedlin družbenega odtujevanja sredstev družbene reprodukcije od delavcev, ne glede na naša hotenja in prizadevanja, in ne moremo dovolj učinkovito premagovati in izrinjevati prakse, ki ohranja družbeno odtujevanje in se upira prizadevanjem za njegovo odpravo. Usedlinam te vrste je možno spodrezati korenine samo z uvedbo družbenoekonomskih osnov odnosov, ki so povezani z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije, odnosno z osnovami gospodarjenja z minulim delom, kot pravimo. Naslednja temeljna razlika je v družbenem subjektu upravljanja. Podjetje upravlja direkcija, delovno organizacijo pa delavci, ki združijo svoje delo v temeljnih organizacijah v sestavu delovne organizacije. Direkcija, odnosno delavci v njej, so za svoje delo odgovorni družbenemu nosilcu monopola lastnine. V organizacijah združenega dela pa so delavci pri upravljanju, ki je ena od sestavin njihove pravice dela z družbenimi sredstvi, odgovorni drug drugemu, tistim, s katerim združujejo svoje delo in družbena sredstva in ki z njimi delovno, proizvodno odnosno poslovno sodelujejo ter družbeni skupnosti kot celoti. V čem se v obstoječi družbeni praksi kažejo in praktično delujejo te vrste usedlin osnov podjetja? Kažejo in uveljavljajo se v več smereh in to zlasti na tistih ključnih vozliščih, na katerih se v praktično funkcionalnem smislu prelamljata ti dve zasnovi upravljanja. Eno takih vozlišč je družbeno pravni status delovne organizacije in ustrezna pravno tehnična odnosno ekonomsko tehnična, funkcionalna izpeljava takega statusa. Usedline podjetniške zasnove upravljanja se izražajo v opredelitvi in praksi, ki vztraja na stališču, da sme biti samo delovna organizacija družbeno pravni subjekt, ki je pravno sposoben stopati v pravni promet in da se more plačilni promet odvijati samo preko žiro računa delovne organizacije. Taka opredelitev in praksa je direktno v nasprotju z ustavno pravnim položajem temeljne organizacije, ki je glede dohodkovnih odnosov edini originalni družbeno pravni in družbeno ekonomski subjekt, saj je temeljna organizacija edini družbeno pravni subjekt, ki pridobiva dohodek in edini družbeno pravni subjekt, ki sprejema odločitve o dohodkovnih odnosih pri združevanju dela in sredstev, pri delovnem, proizvodnem in poslovnem sodelovanju in podobno. Prej omenjena opredelitev in praksa torej stoji neposredno na poti družbeni preobrazbi, ki mora temeljno organizacijo tudi pravno tehnično in ekonomsko tehnično, funkcionalno usposobiti, da lahko delavci v njej in preko nje opravljajo poslovna, družbeno pravna opravila, ki so združena z uresničevanjem njihove pravice dela z družbenimi sredstvi. V združenem delu se temeljna organizacija kot družbeno pravni subjekt razlikuje od vseh drugih institucionalnih oblik organizacije združenega dela. Samo temeljna organizacija pridobiva dohodek, ga razporeja po namenu porabe in odloča o njegovem angažiranju v družbeni reprodukciji. Poleg tega pa temeljna organizacija lahko opravlja vse posle v družbeni reprodukciji, ki jih opravljajo druge institucionalne oblike organizacije kot družbeno pravni subjekti združenega dela, se pravi, da stopa v pravni promet z drugimi organizacijami, da združuje denar, delo in sredstva in gospodari z združenimi sredstvi itd. Temeljna organizacija potrebuje torej kot družbeno pravni subjekt svoj žiro račun, da bi lahko delavci v njej dejansko upravljali in gospodarili z dohodkom. Žiro račun temeljne organizacije je namreč edini žiro račun, prek katerega se pridobljeni dohodek ponovno vrača v tokove družbene reprodukcije. Te družbeno ekonomske funkcije ne more opravljati prek svojega žiro računa noben drug družbeno pravni subjekt združenega dela. Iz povedanega je povsem neodvosmiselno jasno, da potrebuje temeljna organizacija svoj žiro račun, prek katerega teče njen celokupni plačilni promet. Prav tako je povsem nesporno, da je žiro račun temeljne organizacije predmet samoupravne in družbene (Služba družbenega knjigovodstva) kontrole. Druge institucionalne oblike organizacij združenega dela opravljajo v zvezi z dohodkom, kot družbeno pravni subjekti, dve temeljni funkciji. Gospodarijo z združenimi sredstvi in ustvarjajo (v smislu tržne realizacije) dohodek od prodanega blaga. Za opravljanje teh funkcij potrebujejo svoj žiro račun. Ti žiro računi so seveda prav tako predmet samoupravne in družbene kontrole. Prihodki, ki jih ustvarijo ti družbeno pravni subjekti, niso njihov dohodek, ampak so dohodek temeljnih organizacij. Ti prihodki se torej vračajo v poslovne tokove samo skozi dohodek temeljnih organizacij, torej prek njihovih žiro računov. To je predpogoj, da bi delavci v temeljnih organizacijah dejansko gospodarili s svojim dohodkom. Vsaka drugačna finančno tehnična ureditev ekonomskega, finančno tehničnega instrumenta plačilnega prometa bi pomenila, da bi dejanski tokovi denarnega dohodka tekli mimo temeljnih organizacij in o njih ne bi mogli odločati delavci v temeljnih organizacijah odnosno, o njih bi lahko odločali samo „post festum" na podlagi finančnih poročil. To pa pomeni, da sprotni tokovi denarnega dohodka ne bi funkcionalno vplivali na ravnanje delavcev v procesu dela in pri upravljalskih odločitvah. Vse to govori, da ne gre za preprosto izbiro med tem, ali naj ima temeljna organizacija žiro račun ali ne, odnosno, ali naj ima interni ali eksterni žiro račun, na kar skušajo nekateri reducirati celo zadevo. Žiro račun temeljne organizacije je dejstvo, ki ga narekuje sama družbeno ekonomska funkcija temeljne organizacije kot družbeno pravne osebe. Smo torej pred zahtevno nalogo, da izoblikujemo konsistenten in racionalen sistem žiro računov, ki bo omogočal hitro, nemoteno in racionalno odvijanje plačilnega prometa in ki bo omogočal vsakemu družbenopravnemu subjektu, da bo nemoteno opravljal svoje družbeno ekonomske in poslovne funkcije pri pridobivanju, razpolaganju in gospodarjenju z dohodkom. Naslednje vozlišče, na katerem se na konkretnih funkcionalnih rešitvah prelamljata različni zasnovi upravljanja, je tako imenovana zasnova direkcije odnosno uprave delovne organizacije: Družbeno lastninski odnosi in na njih zasnovano upravljanje terjajo korenito spremembo v zasnovi in funkcionalni organizaciji tako imenovanega poslovno upravnega in administrativnega dejavnika delovne organizacije. Direkcija podjetja združuje v sebi, v številnih različicah, štiri temeljne splete poslovnih funkcij in opravil: upravljanje, vodenje poslovanja, upravno administrativna dela in splet tehno-ekonomskih strokovnih del in funkcij. Direkcija je torej upravljalski, poslovodni, upravno administrativni in tehno-ekonomski center upravljalske moči, v katerem se vse te funkcije med seboj prepletajo in zraščajo in so podrejene družbenim in funkcionalnim interesom monopola lastnine. Delovna organizacija je v skladu z družbeno lastninsko naravo odnosov funkcionalno drugače organizirana kot podjetje. Funkcijo upravljanja in vodenja poslovanja opravljajo delavci, neposredno in prek svojih samoupravnih organov. Upravljanje in vodenje poslovanja postane torej funkcija vseh združenih delavcev in vsakega med njimi. S tem se torej v pogledu upravljanja in vodenja poslovanja bistveno spreminja položaj vseh delavcev v združenem delu. Eden ključnih členov preobrazbe njihovega položaja je vsekakor preobrazba položaja delavcev, ki opravljajo tista opravila, preko katerih izvaja lastninski monopol upravljanje in vodenje poslovanja. To so tako imenovana tehno-ekonomska, upravno administrativna ter druga sorodna dela in opravila. Preobrazba položaja delavcev, ki opravljajo ta opravila, je ključ, ki praktično odpira vrata preobrazbi položaja vseh delavcev v združenem delu in funkcionalnemu organiziranju delovne organizacije na samoupravnih osnovah. Preobrazba položaja delavcev iz tako imenovane tehno-ekonomske strukture in delavcev, ki opravljajo upravno administrativna in druga sorodna dela in opravila pri upravljanju in vodenju poslovanja, ima dve razsežnosti. Z odpravo upravljanja, ki temelji na monopolu lastnine, prenehajo biti delavci, ki opravljajo v delovni organizaciji poprej omenjena dela in opravila, instrument v rokah upravljalskega monopola lastnine in izgube, v odnosu do drugih delavcev v združenem delu, monopol nad upravljanjem in vodenjem poslovanja delovne organizacije, kakršnega ustvarja vsak monopol lastnine in ga uporablja kot instrument lastnega upravi ja Iškega monopola. Delavci, ki opravljajo omenjena dela torej izgube z odpravo monopola lastnine tudi monopol nad upravljanjem in vodenjem poslovanja, ki ga monopol lastnine povezuje z njihovim delom. Pridobe pa si enako kot vsi drugi delavci v združenem delu pravico do upravljanja in vodenja poslovanja na temelju svoje pravice dela z družbenimi sredstvi. Spremeni se torej družbena osnova, na podlagi katere sodelujejo ti delavci pri upravljanju in vodenju poslovanja. Namesto monopola nad upravljanjem, ki temelji na monopolu lastnine in je dejansko le njegov instrument, saj monopol lastnine sebi podreja te delavce in prek njih še vse ostale, se kot družbena osnova njihovega sodelovanja pri upravljanju in vodenju poslovanja javlja v družbeno lastninskih odnosih njihova pravica dela z družbenimi sredstvi. Delavci, ki opravljajo omenjena opravila na tej podlagi, tako kot vsi drugi delavci v združenem delu, upravljajo in vodijo poslovanje delovne organizacije enakopravno z drugimi delavci, v odnosih medsebojne povezanosti, odvisnosti in odgovornosti. Ta preobrazba pa ne steče sama po sebi, ampak je odvisna od preobrazbe družbeno ekonomskih in institucionalnih osnov, na katerih temelji notranja funkcionalna organizacija delovne organizacije. Funkcionalno institucionalna organizacija delovne organizacije, kakršna se je izoblikovala v pogojih lastninskega monopola, objektivno preprečuje pravi proces preobrazbe delavčevega položaja pri upravljanju in vodenju poslovanja delovne organizacije, vključno preobrazbo položaja delavcev, ki opravljajo tehno-ekonomska in upravno administrativna ter druga pomožna dela in opravila. Iz povedanega torej izhaja sklep, da je predpogoj za dejansko preobrazbo delavčevega položaja pri upravljanju in vodenju poslovanja deiovne organizacije, odprava družbeno ekonomskih in institucionalnih osnov, na katerih se v pogojih lastninskega monopola organizira izvajanje upravljanja in vodenje poslovanja in zamenjava le-teh z dohodkovnimi osnovami in s samoupravno organizacijo vseh funkcij delovne organizacije. Družbeno ekonomska in institucionalna podlaga za tako preobrazbo je opredeljena v zakonu o združenem delu. Delavci, ki opravljajo v delovni organizaciji, na podlagi sporazuma z delavci v združenih temeljnih organizacijah, tehno-ekonomska dela skupnega pomena, združijo svoje delo na družbenih sredstvih in organizirajo temeljno organizacijo in sporazumno določijo osnovo svobodne menjave dela pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka. V tem je prva bistvena razlika v primerjavi z notranjo funkcionalno organizacijo, ki temelji na monopolu lastnine, ki so delavci tako imenovane tehno-ekonomske strukture v sestavi direkcije podjetja, ko se njihovo strokovno delo neposredno povezuje z upravljanjem in vodenjem poslovanja kot instrument upravljalskega monopola lastnine in se sredstva za njihovo delo javljajo kot neposredni strošek kapitala. Delavci, ki na temelju sporazuma z delavci v združenih temeljnih organizacijah opravljajo skupna upravna, administrativna in druga sorodna dela v delovni organizaciji, združijo svoje dela na družbenih sredstvih, ki jih za materialno osnovo njihovega dela združijo temeljne organizacije, in organizirajo delovno skupnost in z delavci v združenih temeljnih organizacijah sporazumno določijo predmet in osnovo svobodne menjave dela pri ustvarjanju in pridobivanju dohodka, ki je plod skupnega dela. V tem je druga bistvena razlika v primerjavi z notranjo funkcionalno organizacijo, ki temelji na monopolu lastnine, ko so delavci, ki opravljajo omenjena dela neposredno v sestavi direkcije podjetja in so neposredni instrument, prek katerega se izvaja upravljalski monopol lastnine. Tudi sredstva za delo teh delavcev so neposredni strošek kapitala. Delavci v sestavi direkcije podjetja upravljajo in vodijo poslovanje podjetja. V delovni organizaciji pa upravljanje in vodenje poslovanja delovne organizacije ni dopustno prenašati na delavce v delovni skupnosti, ker so te funkcije, na temelju delavčeve pravice dela z družbenimi sredstvi, v neodtujljivi pristojnosti vsakega in vseh združenih delavcev, in ne morajo postati domena samo enega dela delavcev, v tem primeru delavcev v delovni skupnosti. To zakon o združenem delu izrecno prepoveduje. Torej, tudi delavci sami ne morejo prenesti upravljanja in vodenja poslovanja delovne organizacije na delavce v delovni skupnosti. Po zakonu o združenem delu je poslovodni organ po svoji funkciji, ki jo ima kot organ samoupravljanja, zavezan opravljati tri temeljne splete dolžnosti, ki so posebej pomembni z vidika družbene preobrazbe. Njegova naloga je, — da pripravi za delavski svet predlog vprašanj, o katerih naj bi delavci razpravljali, — da skupaj s strokovnimi sodelavci (če je potrebno tudi z zunanjimi sodelavci) pripravi predlog možnih rešitev, ki temelje na sprejetih družbenih opredelitvah, z ustreznimi utemeljitvami in s prikazom učinkov, ki naj bi jih z njihovo uveljavitvijo dosegli in — da zagotovi izpeljavo vseh potrebnih opravil, ki jih terja uresničevanje sprejetih odločitev. Te svoje naloge opravlja poslovodni organ tako, da angažira strokovne sodelavce iz delovne skupnosti, ki delajo po njegovem nalogu, in da angažira, kadar to zahteva narava predmeta, ustrezno delo v organizacijah skupnega pomena na področju planiranja, inženiringa, obdelave podatkov, raziskave itd. Na te zadeve, ki so same po sebi jasne in normativno nesporno opredeljene. kaže opozoriti, ker imamo v praksi opravka z nekaterimi napačnimi pojmovanji o vlogi in nalogah poslovodnih organov. V strokovnih obdelavah samoupravne organizacije še zelo pogosto obravnavajo poslovodni organ kot vodstveno, ne kot samoupravno funkcijo, in sicer kot organ, ki deluje ob samoupravnih organih. Taka napačna pojmovanja, ki so posledica mehaničnega posnemanja organizacijskih shem organizacije podjetja kot institucije kapitala, zadržujejo in ovirajo delo pri snovanju in uvajanju naših izvirnih oblik samoupravne organizacije. Pri tem pa je seveda naj večja preglavica v tem, da živi dobršen del strokovnih delavcev, ki so poklicno odgovorni za strokovni razvoj organizacije, v najboljši veri, da je sedanja organizacija dejavnosti in funkcij, ki so v okrilju direkcije, v redu in da v tem pogledu ni potrebna nikakršna reorganizacija. To miselnost moramo premagati. Se pravi, razjasniti si moramo, v čem je družbeno jedro preobrazbe, ki jo terja sprememba poslovodnega organa podjetja kot institucije družbeno od delavcev odtujenih sredstev družbene reprodukcije, v organ organizacije združenega dela v družbeno lastninskih odnosih. 34 Funkcijo poslovodnega organa opravlja delavec v združenem delu, ki združi svoje delo z delom drugih delavcev, s tem, da pristopi k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti ali temeljni organizaciji, potem, ko je uspel na razpisu za opravljanje te funkcije. Delavec, ki opravlja poslovodno funkcijo, ni v delovnem razmerju z delovno organizacijo, ampak je v medsebojnem delovnem razmerju z delavci, ki z njimi združuje delo. Naloga poslovodnega organa je, da v mejah delovnega področja organizacije združenega dela samostojno odloča o vodenju zadev organizacije, o izvajanju posameznih nalog ali o izvajanju posameznih zadev ter o organiziranju in usklajevanju delovnega procesa. V skladu s samoupravnimi splošnimi akti nalaga posameznim delavcem ali skupinam, da opravljajo določene zadeve in naloge v delovnem procesu, oblikuje delovne skupine, delovna in svetovalna telesa za razčlenitev določenih vprašanj iz njegovega delovnega področja, ki delajo po njegovih nalogih, ter zastopa in predstavlja organizacijo združenega dela v pravnem prometu. Iz teh opredelitev je razvidno, da gre za pomembno in zahtevno funkcijo samoupravljanja v organizaciji združenega dela. Poslovodni organ je samoupravni organ združenih delavcev, s katerimi združuje svoje delo in s tem tudi organizacije kot družbeno pravne institucije združenega dela. Po svojem družbeno ekonomskem položaju je na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi enakopraven z drugimi delavci. Od združenih delavcev prejema, na podlagi medsebojnega sporazuma, mandat za opravljanje svoje funkcije. Za • svoje delo je odgovoren, po načelu medsebojne povezanosti in odvisnosti in v skladu z družbeno lastninsko naravo odnosov, delavcem v organizaciji, v kateri opravlja funkcijo poslovodnega organa, in delavskemu svetu, ki ga imenuje. Iz teh opredelitev je razvidno, da gre za zelo pomembno samoupravno funkcijo združenega dela, ki funkcionalno in institucionalno temelji na družbeno ekonomskih prvinah odnosov v združenem delu in se na teh prvinah oblikuje in razvija v neposredni družbeni praksi samoupravljanja v skladu z razvojem odnosov in institucij združenega dela. V tem pa je tretja bistvena razlika v primerjavi z notranjo funkcionalno organizacijo, ki temelji na monopolu lastnine, ko je poslovodni organ upravljalska institucija monopola lastnine in je njegov družbeno ekonomski položaj neposredno povezan z družbeno ekonomskim položajem nosilca monopola lastnine, materialno ekonomsko pa je odvisen od gibanja dohodka kapitala, to je od profita podjetja odnosno od akumulacije državnega podjetja. Ključni člen vseh teh sprememb je v preobrazbi družbeno ekonomskih osnov, ki tvorijo podlago odnosov med delavci v združenih temeljnih organizacijah in delavci v temeljni organizaciji skupnega pomena odnosno v delovni skupnosti v okviru delovne organizacije. Temeljna razlika med podjetjem in delovno organizacijo je v tem, da s sredstvi družbene reprodukcije, ki so spremenjena v monopol lastnine, razpolaga in upravlja direkcija podjetja, v družbeno lastninskih odnosih pa z njimi razpolagajo in upravljajo delavci, ki združujejo svoje delo v temeljnih organizacijah, ki tvorijo delovno organizacijo. Le-ti z njimi upravljajo ne glede na to, kje v družbeni reprodukciji so sredstva funkcionalno angažirana in v kakšni obliki so. Materialna sredstva za delo direkcije podjetja in za plačo delavcev v njih so neposredni strošek kapitala, odnosno poslovna režija. V delovni organizaciji pridobivajo delavci v temeljni organizaciji skupnega pomena odnosno v delovni skupnosti prihodek odnosno dohodek na temelju svobodne menjave dela. Ob tem kaže opozoriti na nekatere posebnosti v položaju delovne skupnosti. Ta del združenega dela je delovno neposredno vezan na poslovodni organ delovne organizacije in poslovodne organe temeljnih organizacij, v primerih, kadar se delavci sporazumejo, da bodo delavci delovne skupnosti v delovni organizaciji opravljali določena opravila tudi neposredno za temeljne organizacije. Delovna skupnost nima lastne reprodukcijske podlage (sredstev) in ne lastnih izvorov za njihovo reprodukcijo. Z drugimi besedami povedano, sredstva potrebna za delo delovne, skupnosti združijo delavci združenih temeljnih organizacij. Tako združena sredstva ostanejo družbena sredstva temeljnih organizacij in delavci temeljnih organizacij odločajo o njihovem obnavljanju, širjenju, modernizaciji itd. Delavci v temeljnih organizacijah in delavci v delovni skupnosti pa se sporazumno dogovore o načinu uporabe, vzdrževanja itd. teh sredstev v funkciji in se dogovore tudi za osnove ekonomske spodbude za dobro in smotrno gospodarjenje s temi sredstvi. O vrstah, kvantumu in kvaliteti dela, o načinu opravljanja dela in odgovornosti itd. se delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti dogovore s sporezumom v skladu s skupnim planom delovne organizacije in nalogami, ki iz njega izhajajo. Na tej podlagi in v odvisnosti od dela, ki ga opravijo delavci v delovnih skupnostih ter poslovnih rezultatov skupnega združenega dela delovne organizacije, urejajo delavci medsebojna razmerja na podlagi družbeno ekonomskih osnov, ki so opredeljene v okviru kategorije svobodne menjave dela. Delavci, ki združijo svoje delo z delom drugih delavcev v delovni skupnosti, upravljajo s svojim in združenim delom skupnosti, v skladu s pravicami, odgovornostmi in dolžnostmi, ki so jih sporazumno opredelili z delavci temeljnih organizacij, s katerimi skupaj združujejo delo in sredstva v delovni organizaciji in enakopravno z delavci temeljnih organizacij upravljajo delovno organizacijo. Ob tem je kajpak nujno potrebno opozoriti, da v sistemu združenega dela ni dopustno prepustiti, odstopiti, prenesti upravljanja z delom in sredstvi temeljnih organizacij (sem sodi tudi upravljanje združenih sredstev in skupnih opravil delovne organizacije) na delavce v delovni skupnosti. Iz povedanega povsem nesporno izhaja, da terja nadaljnja preobrazba odnosov v sestavljeni organizaciji ne samo določene^ spremembe na področju skupnega dela, ampak v celotnem združenem delu. Še več, bistveni premiki v smeri novih kvalitet v odnosih in večje produktivnosti dela so neizvedljivi, če ne izpeljemo ustreznih sprememb v temeljni organizaciji združenega dela in v združenih delovnih organizacijah. Strokovna komisija Iskre je v svojih ugotovitvah posvetila posebno pozornost zasnovi delovne skupnosti v delovnih organizacijah, kakršna je vsebovana v delovnih gradivih za sestavo samoupravnih sporazumov. Opozorila 36 je, da je v ponujenih opredelitvah dejavnosti in nalog delovne skupnosti ohranjenih precej usedlin starih odnosov. Tako recimo v teh predlogih ni premagana praksa, ki istoveti delovno skupnost z delovno organizacijo. To se kaže v tem, da ponujene rešitve opredeljujejo celo vrsto nalog poslovodnega organa (usmerjanje, koordinacija dela, opravljanje pravnih opravil delovne organizacije itd.) kot dejavnost delovne skupnosti. Delovno gradivo prav tako ne upošteva, da se delavci, ki v delovni organizaciji opravljajo tekoimenovane družbene dejavnosti (marketing, inženiring itd.) in delavci, ki opravljajo trgovsko dejavnost, ne združujejo svojega dela z delavci, ki opravljajo upravno strokovna, administrativna in pomožna dela v skupnih službah, ampak organizirajo ustrezne temeljne organizacije. Ta opozorila so zadosten razlog, da pri nadaljnjem delu posvetimo vso potrebno pozornost zasnovi notranje funkcionalne organiziranosti delovne organizacije in v tem kontekstu tudi opredelimo družbeno ekonomski položaj delavcev, ki opravljajo upravno strokovna, administrativna in pomožna opravila. Pri tem moramo posvetiti pozornost vsem tistim zadevam, ki so s tem povezane z vidika nadaljnjega utrjevanja samoupravne organiziranosti. 3. Podlaga združevanja delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo Na podlagi konceptualnih razprav, ki smo jih vodili ob oblikovanju zakona o združenem delu, smo prišli do spoznanja, da ne bi bilo dobro, če bi združevanje delovnih organizacij v sestavljene organizacije zasnovali na enakih funkcionalnih osnovah, kot združevanje v delovno organizacijo. Celotna zasnova organiziranosti združenega dela temelji na naslednjih izhodiščih. Delovno funkcionalno zaokrožena celota je delovna organizacija. Znotraj nje, to je v njenih delih, ki izpolnjujejo družbenoekonomske pogoje, organizirajo delavci temeljne organizacije, v katerih se delavci na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi, konstituirajo kot družbeni subjekt družbene reprodukcije v vseh njenih sestavinah in razsežnostih. Združevanje temeljnih organizacij, ki so opredeljene kot del delovne organizacije, v delovne organizacije, je po zakonu obvezno. Določena temeljna organizacija je lahko v istem času samo v eni delovni organizaciji. Prav tako je obvezno organiziranje temeljnih organizacij, kjer za to obstojajo ali dozore pogoji. Združevanje delovnih organizacij v druge oblike združevanja pa je prepuščeno samoupravnim odločitvam, torej ni po sili zakona obvezno. Zakon pa je seveda angažiran v odnosu do nadaljnjega združevanja dela in sredstev. Toda, težišče njegovega angažiranja ni na pravno institucionalnem terenu, ampak na družbenoekonomskem. Zakon je izoblikoval družbenoekonomsko podlago za združevanje delov združenega dela, ki so med seboj delovno, proizvodno, poslovno ali po določenih interesih povezani, odvisni itd. Tako je zasnovana sestavljena organizacija. Pri zadnji redakciji zakonskega besedila smo odstranili še nekatere togosti, ki so dajale podlago in oporo za shematično, ozko in togo razlago zakonskih določil. Sestavljena organizacija je zasnovana ne kot razvitejša delovna organizacija, v kateri bi združene delovne organizacije zgubile svojo dejansko samostojnost. Zasnovana je tako, da ohranijo delovne organizacije, ki se v njej združujejo, svojo samostojnost, toda del svojih interesov, poslov itd. opravljajo skupaj z drugimi delovnimi organizacijami v okviru sestavljene organizacije in organizirajo ustrezne skupne dejavnosti, združujejo sredstva in delo itd. Seveda, sestavljena organizacija ni mehanicistična zlepljenka delovnih organizacij. Samo dejstvo, da se delovne organizacije združijo na podlagi določenih interesov in za uresničevanje določenih skupnih ciljev v sestavljeno organizacijo, ima seveda povraten vpliv tudi na notranje prilagajanje, ki ga terja uresničevanje skupnih ciljev (delitev dela, razvijanje tehnično-tehnološke osnove dela, strukturiranje dohodka itd.). Pri taki zasnovi sestavljene organizacije seveda ni nobene zavore za to, da se posamezne delovne organizacije na podlagi interesov, za katerih uresničevanje se niso združile v, recimo, sestavljeno organizacijo Iskre, združujejo tudi v drugo sestavljeno organizacijo, v kateri uresničujejo neke določene skupne interese, ki seveda niso v opreki s skupnimi interesi, ki naj bi jih uresničevali v Iskri, razen v primeru ko se združene organizacije tej možnosti odpovedo. Osrednja, ključna zadeva, ki jo je pri taki zasnovi sestavljene organizacije združenega dela potrebno povsem določno opredeliti, so interesi, skupni posli in opravila, ki naj bi tvorili motiv združevanja in hrbtenico Iskre. Vsem skupaj nam mora biti do kraja jasno, da se organizacije združenega dela ne združujejo v Iskro zaradi tega, da bi še naprej opravljale samo dejavnosti kot pred združitvijo in to na enak način, ampak zaradi tega, da bi si združene zagotovile uspešnejši razvoj in nove možnosti za pridobivanje dohodka. To pa pomeni, da se združujejo zato, ker jih vežejo določeni skupni interesi, ki jih navajajo k temu, da se na tej podlagi dogovore, katere zadeve bodo opravljale skupaj, katere skupne dejavnosti bodo razvile za uresničevanje skupnih interesov in da v skladu z obveznostmi in pravicami, ki izvirajo iz sporazuma, store ustrezne premike v lastni proizvodni in razvojni usmeritvi, da uskladijo svoje plane s skupnimi plani, da izvedejo, če je to potrebno, ustrezne spremembe v medsebojni delitvi dela, v organiziranju lastnih dejavnosti in služb, pri opredeljevanju strukture dohodka po namenu porabe, da opredele osnove, na katerih temelje medsebojni ekonomski odnosi itd. Zaradi tega se mi zdi ključnega pomena, da sedaj gradite naprej in operacionalizirate skupne interese, ki ste jih opredelili v samoupravnem sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo Iskra. Pri tem je vsekakor najbistvenejšega pomena, da v obdobju, ki je neposredno pred nami delavci v Iskri prouče, ali je vzpostavljena notranja ekonomsko funkcionalna povezanost med interesi in cilji združevanja, ki so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo Iskra in sporazumom o temeljih skupnega plana in temeljih planov združenih organizacij, s katerimi naj bi zagotovili konkretno uresničevanje ciljev združevanja v sedanjem razdobju in nalog, ki so s tem neposredno povezane. Pri tem delu je ravnati prav tako kot pri proučevanju organiziranosti temeljnih organizacij. Samoupravni sporazum o združevanju in samoupravni sporazum o temeljih skupnega plana sta namreč dve sestavini neločljive celote odnosov. Sporazum o združevanju opredeljuje interese in cilje združevanja ter samoupravno opredeljeno podlago za skupno urejevanje skupnih zadev in medsebojnih odnosov. In sicer: družbeno ekonomsko podlago odnosov, samoupravno organiziranost združenega dela ter institucije in institute skupnega upravljanja in uresničevanja samoupravljanja, ki zadeva skupno upravljanje. Sporazum o temeljih plana za določeno srednjeročno plansko obdobje pa predstavlja ekonomsko kvantifikacijo ciljev za to obdobje in iz njih izvedenih nalog. Pomeni kvantifikacijo vseh skupaj dogovorjenih ekonomskih meril in kvantitativno opredelitev medsebojnih pravic in obveznosti pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju skupaj ustvarjenega dohodka, pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije in pri zadovoljevanju svojih in skupnih potreb v družbeni reprodukciji in družbi. In končno, pomeni skupno opredelitev odgovornosti za uresničevanje skupnih temeljev plana in skupaj določenih ukrepov za njihovo uspešno izpeljavo. Ob tem kaže opozoriti na dve kvalitativno novi prvini družbenega planiranja v združenem delu in v družbi v pogojih dohodkovnih odnosov. Ena teh kvalitativno novih sestavin je, da so združeni delavci družbeni subjekt planiranja. To pomeni, da njihove potrebe in interesi v združenem delu in v družbi, ki se oblikujejo na dohodkovni podlagi in v okviru dohodkovnih odnosov, opredeljujejo motive in cilje planiranja. V tem je prelom s prakso planiranja, ki temelji na monopolu lastnine odnosno kakršnem koli drugačnem monopolu nad sredstvi za proizvodnjo in dohodkom. Se pravi,, v tem je prelom s prakso planiranja, ki je instrument za uresničevanje ciljev, ki jih opredeljuje monopol lastnine ali katerikoli drugi monopol nad sredstvi za proizvodnjo in dohodkom, ki neizogibno potiska delavca in formiranje njegovega interesa v mezdne okvire in podreja njegov interes interesu monopola nad sredstvi za proizvodnjo in dohodkom. Drugače povedano, družbeno planiranje se v teh pogojih preobraža iz metode in instrumenta za podrejanje delavca in njegovega dela uresničevanju ciljev in interesov monopola nad sredstvi za proizvodnjo in dohodkom, v metodo in instrument, s katerim si združeni delavci zagotavljajo ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati združenega dela. V tej novi kvaliteti planiranja je tudi njeno družbeno, razredno bistvo. Druga kvalitativno nova sestavina pa je v tem, da družbeno planiranje ni zasnovano kot zamena za delovanje blagovnih zakonitosti in tržnega gospodarjenja. Zasnovano je kot metoda in instrument. — za usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in v njenih posameznih delih v pogojih blagovnih zakonitosti, kot se na dani stopnji materialnega in družbenega razvoja objektivno oblikujejo, in tržnega načina gospodarjenja, — za obvladovanje stihijskega delovanja trga in neenakomernosti v razvoju proizvajalnih sil in drugih dejavnikov družbene proizvodnje, — za usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbeno ekonomskih, socialnih in drugih samoupravnih odnosov in interesov združenih delavcev oziroma posameznih delov združenega dela. V tej novi kvaliteti je prelom s prakso planiranja, ki skuša na sedanji ravni razvoja proizvajalnih sil in družbenih odnosov, ukiniti delovanje zakonitosti blagovnega načina proizvodnje in tržnega gospodarjenja in jih zamenjati s planom, ki voluntaristično opredeljuje razvojne naloge in materialno in družbeno strukturo odnosov v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih. Poizkusi takega načina planiranja so se v dosedanji družbeni praksi slabo obnesli. Borba z blagovnim načinom proizvodnje in tržnim gospodarjenjem, je na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil in družbenih odnosov družbeno ekonomsko nesmotrna in jalova. Nesmotrna je, ker se prej ali slej vselej znajde v konfrontaciji z ekonomsko racionalnim regulativnim delovanjem zakona vrednosti. Jalova pa je zaradi tega, ker skuša ekonomske funkcije delovanja zakona vrednosti v družbeni proizvodnji in reprodukciji zamenjati z voluntaristično opredeljeno strukturo odnosov v proizvodnji in v družbeni reprodukciji, ne da bi pri tem razvila lastne vzvode ekonomske motivacije, ki naj bi nadomestili ekonomsko delovanje zakona vrednosti. V tem je tudi temeljni izvor družbenih in ekonomskih slabosti takega planiranja. Njegovo izhodišče in osnova je voluntaristično opredeljevanje proizvodnih in materialno razvojnih nalog in podrejanje vseh družbenih in materialnih odnosov in interesov njihovemu izpolnjevanju. Pri takem planiranju zamenjajo voluntaristično opredeljeni cilji in naloge dejanske potrebe in autentične interese delavcev. To pa pomeni, da mora tak način planiranja neizogibno priti v konfrontacijo z razvojem socialističnega samoupravljanja, ki se lahko uspešno razvija in učinkovito deluje, če je njegov družbeni nosilec delavec v združenem delu, ki skupaj z drugimi delavci, ki z njimi združuje svoje delo, ustvarja in pridobiva dohodek ter gospodari z njim, pri čemer ga motivirajo njegove dejanske potrebe in autentični interesi, neposredni, skupni in družbeni. V tako konfrontacijo prihaja iz dveh temeljnih vzrokov. Zaradi tega, ker neposredno podreja dejanske potrebe in autentične interese delavcev uresničevanju voluntaristično opredeljenih ciljev in nalog. In zaradi tega, ker ne dopušča, da bi se dejanske potrebe delavcev in njihovi interesi formirali v realnih odnosih ustvarjanja, pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka ter prisvajanja osebnih dohodkov. To je, na spoštovanju objektivnih ekonomskih zakonitosti in njihovega racionalnega ekonomskega delovanja in na samoupravno sporazumnem urejevanju odnosov na teh osnovah. Drugače povedano, tak način planiranja podreja ciljem in nalogam, ki jih voluntaristično odreja, tako dejanske potrebe in autentične interese delavcev kot vse materialne in družbene odnose v družbeni reprodukciji in družbi. S tem pa seveda duši družbeno ekonomsko motivacijo, ki jo porajajo potrebe in interesi delavcev in preprečuje, da bi se potrebe in interesi delavcev družbeno ekonomsko formirali v materialni in družbeno ekonomski realnosti odnosov pri ustvarjanju in pridobivanju dohodka ter gospodarjenju z njim. Zaradi vsega tega se tako planiranje neizogibno razvija v silo nad združenim delom in skuša nadomestiti tako ekonomske funkcije zakonitosti blagovne proizvodnje kot družbeno ekonomsko motivacijo za delo in gospodarjenje, ki naj bi se oblikovala pri delavcih v družbeno ekonomski realnosti. Zaradi tega pa tak način planiranja neizogibno reproducira potrebo po monopolu ekonomske in upravljalske moči izven združenega dela odnosno v ozkih strukturah v njegovem okviru in objektivno duši uveljavljanje ekonomskih zakonitosti blagovne proizvodnje kot ekonomskega regulatorja družbenih in materialnih odnosov v proizvodnji in družbeni reprodukciji, ki je istočasno ekonomski motivator za povečanje družbene produktivnosti dela in za smotrno gospodarjenje z vsemi dejavniki proizvodnje. S tem pa se tak način planiranja objektivno spreminja, po svojih ekonomskih in družbenih učinkih, v povzročitelja ekspanzije porabe prek ustvarjenih rezultatov dela (neusklajenost med ustvarjeno' vrednostjo in vrednostjo porabe) in mnogoterih drugih ekonomskih neusklajenosti, ki slabe skupno družbeno produktivnost in družbeno produktivnost posameznih delov združenega dela. Nova kvaliteta družbenega planiranja je v tem, da ne poizkuša zamenjati strukture odnosov, kakršna se oblikuje pod vplivom delovanja ekonomskih zakonitosti blagovnega gospodarjenja z voluntaristično opredeljeno strukturo materialnih in družbenih odnosov. V zasnovi družbenega planiranja sta dve nalogi. Ena je, da ugotavlja materialne izvore neskladnosti in razvojne neenakomernosti, ki jih razkriva delovanje tržnih zakonitosti in da usmerja razpolaganje in uporabo dohodka tako, da jih razrešuje, premaguje ali vsaj blaži in s tem ustvarja materialne pogoje za skladnejši razvoj. Druga naloga pa je, da z nadaljnjim združevanjem in povezovanjem delov združenega dela in njihovih družbeno ekonomskih subjektov, ki temelji na skupnosti pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka, zožuje maneverski prostor za stihijsko delovanje znotraj vse širših delov združenega dela v družbeni reprodukciji. Pri tem je bistvenega pomena, da se združeni delavci lotevajo teh nalog v družbeni reprodukciji in jih uresničujejo na podlagi svojih dejanskih potreb in autentičnih interesov pri ustvarjanju, pridobivanju, razporejanju in delitvi dohodka in prisvajanju osebnih dohodkov. To pa pomeni, da so potrebe in interesi združenih delavcev, ki se formirajo v danih pogojih pri ustvarjanju, pridobivanju in razpolaganju ter uporabi dohodka, temeljni družbeno ekonomski motiv družbenega planiranja in podlaga za opredeljevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v združenem delu za uresničevanje dogovorjenih ciljev in nalog v družbeni reprodukciji in v družbi. Na teh novih kvalitetah družbenega planiranja temelji tudi celotna zasnova funkcij plana, načina oblikovanja in uresničevanja planov ter družbeno ekonomska in institucionalna zasnova planiranja. Družbeno ekonomsko jedro plana tvori projekcija dohodkovnih odnosov v segmentu odnosno v kompleksu družbene reprodukcije, na katerega se plan nanaša. Smisel in naloga take planske projekcije je, da s posegom v razvoj materialne osnove družbene reprodukcije zagotovi pogoje za ustvarjanje dohodka, ki ustreza interesom in ciljem združenih delavcev v družbeni reprodukciji. Tako plansko projekcijo sestavljajo štiri temeljne sestavine. Prva njena sestavina je analiza razmer na področju družbene reprodukcije z opredelitvijo neuralgičnih žarišč v njej, ki jih presojamo z vidika realnih možnosti (raven družbene produktivnosti in dohodka itd.) za uresničevanje potreb in interesov združenih delavcev in razvojnih tendenc, ki jih v trendu prinaša s seboj obstoječa materialno ekonomska osnova in njen razvoj pri dosedanjem nivoju in strukturiranju dohodka po namenu porabe. Drugo njeno sestavino tvori opredelitev ciljev in nalog, ki naj bi jih združeni delavci uresničili, da bi odstranili neuralgična žarišča v lastni družbeni reprodukciji in razvili pogoje za ustvarjanje dohodka v skladu s svojimi realnimi potrebami in interesi. Tretjo sestavino tvorijo sporazumi o temeljih plana, ki jih delavci sklenejo z delavci v drugih organizacijah združenega dela in v okviru družbeno političnih skupnosti, ki vsebujejo sporazumno opredeljene cilje in naloge, ki naj bi jih uresničevali v družbeni reprodukciji na področju kvantitativnega in kvalitativnega razvoja pogojev za ustvarjanje dohodka, ter pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev v sporazumu pri uresničevanju skupno opredeljenih ciljev in nalog. Pri tem gre za pravice, obveznosti in odgovornosti. — pri zadovoljevanju potrebnih sredstev za naložbe v dogovorjeni razvoj, v obsegu in časovni dinamiki kot je sporazumno opredeljena, — pri uporabi združenih in lastnih sredstev za dogovorjene namene in na način, ki zagotavlja dogovorjen razvoj pogojev za ustvarjanje dohodka in njegovo povečevanje tako po obsegu kot po dinamiki, — pri delu, gospodarjenju in upravljanju v vsaki organizaciji, ki je udeležena v sporazumu, ki je predpogoj za izpolnjevanje v sporazumu o temeljih plana prevzetih obveznosti. Drugače povedano, sporazum o temeljih plana vsebuje celovito dohodkovno projekcijo za realizacijo vsake skupaj opredeljene naloge v proizvodnji odnosno družbeni reprodukciji, oziroma za realizacijo celih med seboj povezanih in pogojenih spletov nalog. Zaradi tega mora biti v tem sporazumu vsaka naloga celovito proizvodno in ekonomsko opredeljena, z vsemi relevantnimi kazalci, opredeljeni morajo biti pogoji, ki jih terja njihova izpeljava ter pogoji, čas in način izpeljave s predvidenimi ekonomskimi učinki, ter obveznosti, pravice in odgovornosti udeležencev v sporazumu tako glede zagotovitve sredstev ter drugih pogojev za izpeljavo dogovorjenih nalog, kakor glede načina, dinamike in kakovosti uresničevanja dogovorjenih nalog in glede pridobivanja dohodka iz doseženega skupnega rezultata ter ukrepov, ki jih bodo udeleženci v sporazumu uporabljali, da bi z njimi zagotovili izpeljavo dogovorjenih nalog. Četrta sestavina je plan proizvodnje in razvoja s konkretno obdelavo in operacionalizacijo nalog, z njihovo kvantifikacijo in časovno dinamiko izpolnjevanja in drugimi relevantnimi sestavinami. Opredelitve v planu so podlaga za izdelavo neposrednih operativnih delovnih in proizvodnih planov in za oblikovanje operativnih ukrepov, ki zagotavljajo njegovo uresničevanje. Vse navedene štiri sestavine skupaj tvorijo med seboj povezano in odvisno celoto družbenega planiranja. Toda, ključni člen in družbeno ekonomsko aktivni agens te celote je samoupravni sporazum o temeljih plana. To je družbeno vitalni, revolucionirajoči del planiranja, tako v pogledu uveljavljanja družbeno ekonomskega položaja delavca v proizvodnji in družbeni reprodukciji na dohodkovnih osnovah kot v pogledu razvoja proizvajalnih sil, ki ga narekuje rast družbene produktivnosti in dohodka. Sporazum o temeljih plana zagotavlja, da temelji planiranje na projekcijah, ki so dohodkovno zaokrožene in katerih učinkovitost družbeno ekonomsko ovrednoti spet dohodek, ki je rezultat uresničene razvojno planske projekcije v pogojih blagovnega načina proizvodnje. V sporazumu o temeljih plana so namreč cilji, ki naj bi jih uresničili v reprodukciji, povezani z opredelitvijo nalog, ki jih je uresničiti v razvoju pogojev za ustvarjanje dohodka v proizvodnji in reprodukciji. Na tej podlagi so opredeljene obveznosti glede razporejanja dohodka po namenu porabe in zagotavljanja sredstev za naložbe v razvoj določenih pogojev za ustvarjanje dohodka. Zaradi tega je sporazum o temeljih plana tudi pravno institucionalno opredeljen kot temeljni kamen družbenega planiranja. Za njega veljajo vsa določila o samoupravnem sporazumu v celoti in še posebej tista, ki zadevajo sporazume, ki jih delavci sprejemajo z neposrednim izrekanjem. Temeljni družbeni kriterij za presojo izpolnjevanje plana je izpolnjevanje prevzetih dohodkovnih obveznosti. To so obveznosti, ki zadevajo zagotavljanje potrebnih sredstev za dogovorjene naložbe. Le-te družbeni subjekti planiranja realno lahko prevzemajo, in to na podlagi realnih ocen o gibanju dohodka, ki ga zmorejo, pri danih tržnih pogojih ustvariti in pridobiti z delom in gospodarjenjem in na podlagi lastnih odločitev o razporejanju dohodka po namenu porabe (razporejanje v sredstva družbene reprodukcije), ki jih motivira njihov lasten dohodkovni interes na podlagi pravic iz minulega dela odnosno gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije. To so obveznosti, ki so povezane z uporabo sredstev družbene reprodukcije za dogovorjene namene in na način, ki realno zagotavlja predviden razvoj pogojev za ustvarjanje in pridobivanje dohodka v proizvodnji, v katero so sredstva vložena. In končno, to so obveznosti, ki so povezane z delom in gospodarjenjem v proizvodnji udeleženk v sporazumu, ki je neposredno povezano z izpolnjevanjem v sporazumu o temeljih plana prevzetih obveznosti. 9. odločanje o drugih skupnih interesih, kakor je zagotavljanje skupnega rizika odgovornosti in solidarnosti." V zvezi s tem določilom kaže opozoriti na tri splete zadev: Prvi. Zakon o združenem delu opredeljuje v 346. členu družbeno ekonomske motive odnosno podlago za združevanje v delovno organizacijo takole: ..Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom. Šteje se, da so delavci povezani s skupnimi interesi pri delu v delovni organizaciji, v kateri so temeljne organizacije povezane med seboj z delovnim procesom oziroma procesom proizvodnje in poslovanja ali z drugimi skupnimi interesi pri doseganju skupnega rezultata dela, če je njihov delež pri njenem delu pogoj, da bi mogla delovna organizacija z delom, ki ga opravljajo delavci v njej, uspešno uresničevati proizvodno oziroma družbeno dejavnost, za katero je bila ustanovljena. Šteje se, da so delavci povezani s skupnimi interesi pri delu v delovni organizaciji tudi tedaj, če proizvodno oziroma družbeno dejavnost, za katero je bila ustanovljena delovna organizacija, uresničujejo v enotnem delovnem procesu." Iz navedene opredelitve je povsem nedvoumno razvidno, da se kot delovna organizacija konstituira tak segment združenega dela, ki tvori tehnično ekonomsko, poslovno ekonomsko in funkcionalno celoto, ki je sposobna delovati kot blagovni proizvajalec pri dani ravni razvitosti proizvajalnih sil in tržnega načina gospodarjenja. Pri tem je pomembno predvsem določilo, ki opredeljuje, da so podlaga združevanja v delovno organizacijo skupni interesi delavcev, ki izvirajo iz povezanosti pri delu. To določilo zakon razčlenjuje. Iz razčlenitve je razvidno, da je smatrati, da so delavci povezani s skupnimi interesi pri delu v delovni organizaciji, — kadar so temeljne organizacije povezane med seboj z delovnim procesom oziroma procesom proizvodnje in poslovanja ali z drugimi skupnimi interesi pri doseganju skupnega rezultata. — pod pogojem da je njihov prispevek pri skupnem rezultatu dela pogoj, da bi mogla delovna organizacija z delom, ki ga opravljajo delavci v temeljnih organizacijah v njej, uspešno uresničevati proizvodno oziroma družbeno dejavnost, zaradi katere je ustanovljena. To pomeni, da delovna organizacija ni neke vrste zlepljenka temeljnih organizacij, ki so se naključno združile in ki bi na tej podlagi lahko povsem voluntaristično določale, kaj bodo delale skupaj. Delovna organizacija je kompleks združenega dela, v katerem so delavci objektivno med seboj povezani in odvisni. Njihova povezanost in odvisnost ima svoje korenine v delovni, proizvodni in poslovni povezanosti in odvisnosti. Iz teh opredelitev povsem nedvosmiselno izhaja, da bi bilo potrebno veliko bolj določno, kot je storjeno sedaj, opredeliti, kaj v delovno proizvodnem smislu druži delavce v delovni organizaciji Široka potrošnja in določbo bi bilo potrebno ugotoviti, kaj je smatrati pod rezultatom skupnega dela, ki je odvisen od dela delavcev v temeljnih organizacijah v okviru delovne organizacije. Ponujene opredelitve so veliko preveč splošne, da bi bilo možno na njih graditi odnose, ki bi ustrezali delovni organizaciji kot trdni proizvodno poslovni in ekonomski skupnosti združenega dela. Ob tem ne gre prezreti nekaterih določil v zakonu o združenem delu, ki imajo nalogo, da varujejo delovno organizacijo pred raznimi vdori razdruževal ni h teženj, ki so v nasprotju z objektivnimi ekonomskimi silnicami. Delovna organizacija je obvezna oblika združevanja. Delavci lahko nasprotujejo izločitvi temeljne organizacije iz njenega sestava, v primeru, če bi to onemogočilo uresničevanje skupnega dela, zaradi katerega je delovna organizacija osnovana. Osnove in merila, s katerimi urejajo družbeno ekonomske odnose v okviru delovne organizacije morajo biti obvezno usklajena s skupaj določenimi osnovami in merili itd. Iz tega izhaja sklep, da bi bilo potrebno v teh določilih veliko bolj konkretno izraziti sestavine dejanske medsebojne povezanosti in odvisnosti pri delu in proizvodnji in v družbeno ekonomskih odnosih. Drugi. Cilji združevanja so po svoji naravi vedno tudi opredelitev določene programske in razvojne usmeritve. Tak je tudi pristop v predloženem delovnem osnutku. Toda, izpeljava tega pristopa je tako posplošena, da bi lahko veljala skoraj za vsako obliko združevanja in za vse čase. Iz tega izhaja sklep, da je potrebno bližje obdelati in bolj določno opredeliti cilje, ki naj bi jih uresničevali delavci v določeni delovni organizaciji, in sicer tako, da bo možno na tej podlagi opredeljevati neposredne cilje in dolgoročnejše cilje. Kratkomalo, cilji morajo biti opredeljeni tako, da bodo bolj ..otipljivi", da bodo delovali mobilizacijsko, da bodo nudili trdno podlago za proizvodno in družbeno ekonomsko homogenizacijo združenih delavcev pri uresničevanju skupnih interesov in trdno oporo za konkretno izpeljavo skupnih temeljev plana za posamezno plansko obdobje. Tretji. V delovni zasnovi so nekatere opredelitve neustrezno izoblikovane. 1. V 7. točki 2. člena je kot eden izmed ciljev opredeljeno ..skupno pridobivanje dohodka". Verjetno so avtorji mislili na ..skupno ustvarjanje dohodka", kar je eden izmed ciljev združevanja. Dohodek pa pridobivajo samo delavci v temeljni organizaciji. Pojmovna opredelitev pa je še bolj nejasna, ker delovna zasnova ne obdeluje osnov odnosov pri skupnem ustvarjanju dohodka. 2. V 1. točki 2. člena je med cilji opredeljeno tudi »skupno opravljanje strokovnih dejavnosti". Strokovne dejavnosti opravljajo za to usposobljeni delavci v ustreznih temeljnih organizacijah odnosno delovnih skupnostih. Združene organizacije pa se dogovore, katere dejavnosti bodo skupno organizirale, da bodo delavci v njih opravljali ustrezno strokovno delo za vse združene organizacije. 3. Sestavine ciljev, ki so opredeljene zlasti v 1., 2., 4., 5. in 6. točki drugega člena so tako posplošene, da je možno iz njih delati zelo različne operacionalizirane sklepe. Zaradi tega bi jih bilo potrebno veliko določneje opredeliti. Zlasti pa gre za to, da napravimo razliko med konkretnimi cilji, ki naj bi jih deiavci skupaj'uresničevali in prispevkom skupnega dela k strateškim ciljem, ki jih uresničujemo v združenem delu. 1.2. Pravni položaj in odgovornosti delovne organizacije in temeljnih organizacij Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo ne ureja neposredno pravnega položaja in odgovornosti temeljne organizacije. Delavci v temeljni organizaciji so družbeni subjekt združevanja, institucionalno pa nastopajo kot temeljna organizacija. V tem smislu je temeljna organizacija družbeno pravni subjekt združevanja. Z združitvijo v delovno organizacijo se delavci v temeljnih organizacijah ne odpovedo svojemu položaju in funkcijam v družbeni reprodukciji in družbi. Le dogovore se, katere zadeve in funkcije iz svoje pristojnosti bodo urejevali skupaj. Za to skupno urejevanje zadev pa se morajo ustrezno organizirati, opredeliti osnove odnosov in usposobiti delovno organizacijo kot obliko skupnega upravljanja za nastopanje v pravnem prometu. Delavci v vsaki temeljni organizaciji pa so po zakonu zavezani, da uskladijo svoje delo, gospodarjenje in upravljanje s prevzetimi obveznostmi. To isto opozorilo velja tudi za opredelitve, ki urejajo zastopanje in podpisovanje delovne organizacije in temeljnih organizacij in vsa ostala določila, ki na tak neustrezen način posegajo v autonomno urejevanje odnosov v temeljnih organizacijah. V tem je kvalitativna novost družbenega planiranja. Željeni kvantitativni rezultati proizvodnje in gospodarjenja, kot je stopnja rasti proizvodnje, dohodka in drugi kvantitativni rezultati v družbenem planu niso opredeljeni kot planska obveznost. Oni so objektivni motiv za prevzemanje obveznosti v okviru dohodka ter določeno ravnanje pri delu in gospodarjenju, kar naj, v pogojih blagovnega načina proizvodnje in tržnega gospodarjenja, zagotovi pogoje za dosego prej omenjenih željenih kvantitativnih ciljev. Željeni kvantitativni učinki so namreč odvisni od številnih dejavnikov, objektivnih in subjektivnih. Med njimi je izpolnjevanje prevzetih obveznosti glede zagotavljanja potrebnih sredstev, njihove uporabe in ekonomskega aktiviranja smo eden od takih dejavnikov. Delujejo pa seveda še številni drugi pomembni dejavniki kot so: Ekonomska realnost ocene o pogojih, ki lahko vplivajo na povečanje dohodka, če jih ustrezno razvijemo. Tehno-ekonomska izpeljava dogovorjene naložbe, kot je izbira ustreznih tehnično-tehnoloških rešitev, opreme itd. ter ekonomičnost pri izpeljavi naložbe. Ekonomska ustreznost ocen, na kateri temelji proizvodna usmeritev in od temeljnih značilnosti in kvalitete izdelkov, dosežene produktivnosti dela in gospodarnosti s sredstvi itd. Iz te nove kvalitete družbenega planiranja izhajajo še številne druge nove sestavine. Jedro plana je, kot smo dejali, sporazum o temeljih plana, ki ga sklenejo družbeni subjekti dohodka. Se pravi, skupni plani se oblikujejo kot sporazumi in zavezujejo samo tiste, ki jih sprejemajo. Hierarhija in na njej zasnovana prisila je tuja družbenemu planiranju. Osnovna celica planiranja je temeljna organizacija. Toda, ne kot izolirana, autarkična proizvodna in gospodarska celica, ki bi bila lahko zaprta v svoj krog, ampak kot celica, ki je funkcionalno in družbeno ekonomsko vpeta v vse odnose v proizvodnji, družbeni reprodukciji in družbi in ki deluje kot družbeno ekonomski agens teh odnosov. V njej se začenjajo in zaključujejo tokovi družbenega planiranja. Ti tokovi so stalen, kontinuiran proces, ker je taka narava proizvodnje in družbene reprodukcije. Delavci v temeljni organizaciji, na podlagi svoje povezanosti, odvisnosti ter odgovornosti v proizvodnji, družbeni reprodukciji in družbi pri ustvarjanju, pridobivanju, delitvi in porabi dohodka, sklepajo sporazume o temeljih plana z delavci v drugih organizacijah v okviru združenega dela in družbeno političnih skupnosti in v njih opredeljujejo skupne cilje in naloge ter prevzemajo ustrezne obveznosti pri ustvarjanju dohodka, pri razpolaganju z njim in pri porabi. Drugače povedano, s tem prevzemajo delavci v temeljnih organizacijah, ki so udeležene v sporazumu o temeljih plana neposredne obveznosti, ki zadevajo njihovo lastno ravnanje pri delu, gospodarjenju in poslovanju v temeljni organizaciji. Zavezani so namreč, da svoje ravnanje pri ustvarjanju, pridobivanju in pri razpolaganju z dohodkom usklajujejo s prevzetimi obveznostmi, odnosno, prevzete obveznosti in odgovornosti za njihovo izpolnjevanje postanejo sestavina njihovega dela, gospodarjenja in poslovanja in upravljalskega odločanja. Na ta način se razširja obzorje dela in gospodarjenja v temeljni organizaciji, da zajema celoto odnosov v družbeni reprodukciji in v družbi, v katero je vpeta proizvodnja in reprodukcija v vsaki temeljni organizaciji. To omogoča delavcem v njej ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji in rezultati dela v vseh njihovih oblikah, od naturalne, blagovne do vrednostne in pravic, obveznosti in odgovornosti, ki so z njimi povezane. V takih pogojih se oblikujejo skupni interesi v družbeni reprodukciji kot skupni imenovalec dejanskih potreb in autentičnih interesov delavcev, ki se oblikujejo v temeljnih organizacijah v konkretnih razmerah, v katerih delavci ustvarjajo, pridobivajo in razpolagajo z dohodkom in zadovoljujejo svoje potrebe in uresničujejo svoje interese. In obratno, skupni interesi, ki niso enostavni seštevek posamičnih interesov, ampak njihova nova kvaliteta, ter skupne naloge, ki iz njih izhajajo in katerih izpeljava zagotavlja pogoje za kakovostni napredek v razvoju vseh interesov in vsakega med njimi, postanejo sestavina pri konkretnem delu in gospodarjenju v vsaki temeljni organizaciji. III. NEKAJ OPOZORIL IN NASVETOV H KONKRETNIM OPREDELITVAM V DELOVNIH ZASNOVAH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV Predloženi delovni zasnovi samoupravnih sporazumov o združevanju v delovno organizacijo urejata tematiko enakega odnosa (združevanje v delovno organizacijo). To dopušča možnost, da ju primerjamo, ob nujnem upoštevanju vseh posebnosti, ki izhajajo iz razlik v dejavnosti, strukturi združenih organizacij, stopnji podružbljenosti dela in stopnji tehno ekonomske in poslovne povezanosti in odvisnosti itd., po tem, kako urejata odnose, ki so podlaga združenega dela z vidika sistemskih opredelitev v zakonu o združenem delu. Delovna zasnova samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Industrija elementov nudi, po moji presoji, podlago za nadaljnje delo. V njej je, kljub še nekaterim napakam v pristopu posameznim vprašanjem odnosno njihovi neustrezni, predvsem pa premalo obdelani in operacionalizirani normativni izpeljavi, zaobsežena osnovna tematika sporazuma in ponujena v osnovi dobra izhodišča za vsebinsko opredelitev in normativno izpeljavo — temeljnih ciljev združevanja, — družbeno ekonomskih kategorij dohodkovnih odnosov in — institucionalnih oblik in načinov uresničevanja samoupravljanja. Delovna zasnova samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Široka potrošnja je v pristopu k obravnavani tematiki manj uspešna. Ta pristop je še močno obremenjen z usedlinami starega, ki jih moramo premagati. Vse to se seveda močno odraža tudi na normativni obdelavi in izpeljavi posameznih sestavin odnosov. Prav zaradi tega bi bilo morda racionalnejše, če bi se usmerili, na podlagi spoznanih slabosti v njej, na oblikovanje nove delovne zasnove. To bi vsekakor terjalo manj sil in časa kot pa delo pri popravljanju sedanje zasnove. 1 2 1. Delovna zasnova samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ..Široka potrošnja" 1.1. Cilji združevanja v delovno organizacijo Delovna zasnova opredeljuje v 2. členu cilje združevanja takole: ..Delavci TOZD in DSSS želijo z združevanjem dela in sredstev v organizaciji uresničiti naslednje cilje: 1. združitev materialnih in intelektualnih moči in sposobnosti za uveljavljanje in zadovoljevanje skupnih in posamičnih potreb in interesov, za smotrno in strokovno izvrševanje nalog in obveznosti in združenega dela ter za specializirano in skupno opravljanje strokovnih dejavnosti; 2. specializacija proizvodnje in storitev z racionalno organizacijo poslovnih procesov in optimalno delitvijo dela z namenom dvigati produktivnost dela, izboljševati in utrditi položaj na trgu tako domačem kot mednarodnem in v širših asociacijah, povečati dohodek TOZD in zagotoviti dolgoročno ekonomsko-socialno varnost; 3. skladni razvoj svojih poslovnih dejavnosti glede na zahteve moderne tehnike, tehnologije in specializacije proizvodnje; 4. razvijanje odgovornosti in delovne zavesti, solidarnosti in zdravega tekmovalnega duha ter skrbnega gospodarjenja; 5. razvijanje zdravih medsebojnih odnosov in spoštovanje človekove osebnosti ter njegovih pravic; 6. vsestranska samoupravna in družbeno-politična aktivnost; 7. skupno pridobivanje dohodka; 8. skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za OD; 1.4. Zadeve temeljne organizacije Delovna zasnova sporazuma o združevanju v delovno organizacijo ureja tudi zadeve, ki naj bi jih urejevale temeljne organizacije. Kot smo že ugotovili, urejavanje teh zadev ni predmet tega sporazuma. Delavci v temeljni organizaciji so izvorni subjekt upravljanja vseh poslov in opravil v družbeni reprodukciji in družbi. Delovna zasnova v 18. členu opredeljuje zadeve temeljne organizacije na način, ki je po svojem pristopu obremenjen z usedlinami odnosov, ki so nezdružljivi z družbenim položajem delavca v združenem delu in funkcijo, ki jo ima pri njegovem uresničevanju temeljna organizacija. Prvi odstavek 18. člena se glasi: ..Zadeve TOZD so tiste poslovne funkcije in zadeve, ki so značilne in bistvenega pomena za nemoteno in smotrno delovanje TOZD, ter pogojujejo njeno razvojno proizvodno — tehnično, reproduktivno in samoupravno zaključeno celoto. TOZD opravljajo te dejavnosti v skladu s Samoupravnim sporazumom o osnovah plana TOZD in poslovnimi cilji DO." V 2. odstavku 14. člena Ustave SFRJ je rečeno, da je temeljna organizacija temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbeno ekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbeno ekonomskega položaja. V prvem odstavku istega člena pa je povsem določno rečeno, da delavec v temeljni organizaciji, v kateri dela in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev upravlja skupaj z drugimi delavci delo in posle organizacije združenega dela ter posle in sredstva v vseh odnosih v družbeni reprodukciji. Če primerjamo določila iz 18. člena delovne zasnove z ustavnimi določili, bomo takoj opazili, da gre za nekatere bistvene razlike v pristopu k obravnavani tematiki. Ustavna opredelitev izhaja od delavca v združenem delu in ga opredeljuje kot družbenega nosilca dela in celotnega upravljanja, s tem, da določa, da delavec to svojo funkcijo opravlja skupaj z delavci, ki je z njimi delovno, proizvodno in poslovno povezan v organizaciji združenega 'dela in v vseh odnosih v družbeni reprodukciji. Praktično to pomeni, da delavci, ki združujejo delo in sredstva, sporazumno določajo, katere zadeve upravljanja in poslovanja bodo opravljali skupaj. Pristop delovne osnove je drugačen. Iz nje izhaja, da opravljajo delavci v temeljni organizaciji dejavnosti, ki so opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana temeljne organizacije in s poslovnimi cilji delovne organizacije. Praktično to pomeni, da delovna organizacija določa poslovne funkcije in zadeve, ki naj bi jih opravljale temeljne organizacije. Drugače povedano, upravljanje temeljne organizacije je delegirano iz upravljanja delovne organizacije. V tem se krijejo usedline podjetniško lastninskega hierarhičnega upravljanja. Po ustavni zasnovi je pristop v združenem delu ravno obraten. Izvir upravljanja so delavci v temeljni organizaciji in oni se dogovore z delavci v drugih organizacijah, ki z njimi združujejo delo in sredstva, katere zadeve bodo skupno opravljali. In na podlagi te lastne odločitve prilagode delo v temeljni organizaciji sprejetim obveznostim. 1.5. Funkcija kolegijskega poslovodnega organa V 21. členu delovne zasnove piše: ..Usklajevalno, načrtovalno in usmerjevalno funkcijo nadzora in vodenje skupnih zadev opravlja kolegijski poslovodni organ." To določilo se po temeljnem pristopu razlikuje od določil v zakonu o združenem delu, iz katerih je možno jasno razbrati vlogo in funkcijo poslovodnega organa v organizacijah združenega dela. Zakon o združenem delu v 513. členu opredeljuje mesto in funkcijo poslovodnega organa v samoupravljanju temeljne organizacije takole: ..Poslovodni organ temeljne organizacije vodi poslovanje temeljne organizacije, organizira in usklajuje delovni proces v njej, predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, izvršuje odločitve in sklepe, ki jih sprejmejo delavci z osebnim izjavljanjem, ter odločitve in sklepe delavskega sveta temeljne organizacije in njegovega izvršilnega organa, obravnava pred določitvijo predlog plana in vse posamične odločitve v zvezi z njegovo izvršitvijo in daje o njih mnenje in predloge, ter opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in statut temeljne organizacije." V 515. členu pa zakon o združenem delu določneje opredeljuje položaj poslovodnega organa, njegove pravice in dolžnosti, ki jih ima pri izvrševanju svoje funkcije. ..Poslovodni organ temeljne organizacije je pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja samostojen. Za svoje delo je odgovoren delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije. Poslovodni organ dela v skladu s sklepi in stališči ki sojih sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem, delavski svet temeljne organizacije in njegov izvršilni organ na podlagi samoupravnih aktov in v skladu z njimi. V mejah delovnega področja, ki ga določata zakon in statut temeljne organizacije, poslovodni organ samostojno odloča o vodenju zadev temeljne organizacije, o izvajanju posameznih nalog ali opravljanju zadev ter o organiziranju in usklajevanju delovnega procesa. V delovnem procesu ima poslovodni organ pravico in dolžnost nalagati v skladu s samoupravnimi splošnimi akti posameznim delavcem ali skupinam delavcev, da opravljajo določene zadeve in naloge. Če oblikuje poslovodni organ delovne skupine, komisije ali druga delovna in svetovalna telesa za razčlenitev določenih vprašanj iz njegovega delovnega področja, delajo ta telesa po njegovih nalogih." K tem določilom je dodati še določilo iz 534. člena zakona o združenem delu, ki se takole glasi: ..Poslovodni organ delovne organizacije koordinira delo poslovodnih organov temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije v okviru zadev, ki se opravljajo v delovni organizaciji, v skladu z zakonom in s pooblastili, ki so jih temeljne organizacije v njeni sestavi določile s samoupravnim sporazumom o združitvi." 1.3. Direktor področja V 15. členu je uveden pojem ..direktor področja". Iz določila v 16. in 31. členu je razvidno, da je mišljen delavec v okviru delovne skupnosti, ki vodi upravno strokovno in administrativno delo na določenem segmentu dela delovne skupnosti. Ko uvajamo v normativni tekst določen pravni pojem, ki ni splošno znan in opredeljen, smo zavezani, da ga povsem določno opredelimo. To je ena stran vprašanja, ki se poraja ob uvajanju pojma področni direktor. Samoupravni normativni akt, ki uvaja to funkcijo, mora opredeliti mesto in vlogo take funkcije v združenem delu in naloge, ki jih opravlja delavec, ki mu je ta funkcija zaupana. S tem pa prihajamo do vsebinskega jedra stvari. To pa je mesto in vloga funkcije področnega direktorja v delovni organizaciji. Po zasnovi, ki jo vsebuje delovni osnutek je področni direktor delavec v delovni skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji, ki mu je zaupano vodenje opravljanja določenega področja upravno strokovnega in administrativnega dela. V 15. členu delovnega osnutka so zaupane področnemu direktorju nekatere funkcije in pooblastila poslovodnega organa. Za razumevanje teh določil pa je pomembna zasnova vloge in funkcij delovne skupnosti. Delovna skupnost naj bi po predlogu v 20. členu delovne zasnove izvajala skupne zadeve. V 19. členu delovne zasnove pa so skupne zadeve opredeljene takole: ..Skupne zadeve so tiste funkcije in posli, ki so skupnega in enotnega pomena za vse TOZD v sestavi delovne organizacije ter pogojujejo njihovo povezanost s skupnimi interesi pri delu, doseganjem ciljev in smotrov po temeljnih načelih tega sporazuma, položajem delovne organizacije kot organizacije združenega dela ter položajem delavcev v procesu družbene reprodukcije v skladu z ustavo, zakoni in skupnim uresničevanjem delovnih rezultatov. Skupne zadeve v smislu 1. odstavka tega člena so predvsem: 1. Usklajevanje planov, programov dela in razvoja TOZD-ov, vodenje skupnega načrtovanja planov in programov za delovno organizacijo kot celoto ter vodenje skupne poslovne politike; 2. Programska in razvojna politika, posli z znanstveno raziskovalnimi in razvojnimi institucijami ter inovacijska dejavnost; 3. Usklajevanje dela in interesov med TOZD in DSSS, SOZD ISKRA ter širSmi oblikami združevanja; 4. Ugotavljanje in analiziranje poslovnih in delovnih rezultatov za DO kot celoto; 5. Usklajevanje in usmerjanje dejavnosti poslovnih predmetov združenih TOZD v delovno organizacijo; 6. Usmerjanje in usklajevanje dejavnosti tehnične kvalitete in zanesljivosti; 7. Usklajevanje varstva pri delu; 8. Usmerjanje, načrtovanje in usklajevanje ekonomske dejavnosti, tržne raziskave, vodenje enotne prodajne politike, politike cen ter ostalih prodajnih pogojev, usklajevanje prodajne politike z drugimi OZD in servisne dejavnosti, usklajene zunanjetrgovinske dejavnosti in sodelovanje s specializiranimi organizacijami SOZD ISKRA; 9. Usklajevanje skupne finančne politike in usklajevanje dejavnosti financiranja TOZD ter vodenje zbirnega knjigovodstva in drugih evidenc za DO kot celoto in skupne službe; 10. Vodenje investicijske politike DO ter usklajevanje investicijske dejavnosti TOZD in vodenje investicij v zvezi z združenimi sredstvi; 11. Usmerjanje in usklajevanje kadrovske in štipendijske politike in organizacijskih sistemov; 12. Usmerjanje in usklajevanje zakonodajne aktivnosti TOZD ter normativno urejanje v delovni organizaciji, pravni in zastopniški posli v DO, organiziranje samoupravnega izjavljanja za DO kot celoto, informiranje delavcev ter izvajanje strokovnih opravil za samoupravne organe delovne organizacije; 13. Usklajevanje zadev ljudske obrambe in družbene samozaščite; 14. Vodenje evidenc o delu in poslovanju delovne organizacije ter drugih službenih evidenc. Vsi dogovorjeni skupni posli so vezani na letne plane in programe ter na sklepe pristojnih organov v temeljnih organizacijah in v delovni organizaciji." Za razumevanje celotne zasnove je še posebej pomembno določilo 2. odstavka 27. člena, ki se glasi takole: „Skupne službe so odgovorne za izvajanje skupnih zadev, ki so jih po tem sporazumu TOZD poverile in imajo v skladu z načeli smotrnosti in usklajenega poslovanja posebej pravico in dolžnost usklajevati delo med TOZD, dajati TOZD strokovna pojasnila ter v skladu z zakonom in samoupravnimi akti izvajati navodila in obvestila z veljavnostjo za celotno delovno organizacijo". Iz teh opredelitev izhaja, da je v delovni zasnovi delovna skupnost izenačena z delovno organizacijo in da so nanjo prenešene funkcije in opravila, ki jih delavci v združenih temeljnih organizacijah opravljajo skupno. Taka zasnova temelji na dvr'i prvinah, ki so v združenem delu sistemsko nesprejemljivi. Po ustavni zasnovi je neodtujljiva pravica delavca v temeljni organizaciji (14. člen Ustave SFRJ), da skupno in enakopravno z drugimi delavci upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela in posle ter sredstva v celovitosti odnosov v družbeni reprodukciji. V skladu s tem, je v 3. odstavku 30. člena Ustave SFRJ izrecno rečeno, da delavci ne smejo prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti, ki jih imajo organizacije združenega dela na delovne skupnosti. Ta določila so dosledno izpeljana in operacionalizirana v zakonu o združenem delu. Ponujene rešitve v delovnem osnutku ne upoštevajo teh določil, ampak ohranjajo statusne prvine, na katerih temelji položaj direkcije v podjetju kot institucija družbeno odtujenih sredstev od delavcev. To je ugotovila tudi strokovna komisija v okviru Iskre. Druga nesprejemljiva prvina pa je, da delovna zasnova ne razlikuje med »opravljanjem poslovnih opravil" in »opravljanjem upravno strokovnega in administrativnega dela", ki se nanj oslanja družbeni subjekt poslovanja. V tem pa je bistvo samoupravne organiziranosti in razredna razsežnost preobrazbe, ki je na tem vozlišču odnosov v teku. Poslovna opravila opravljajo delavci in njihovi samoupravni organi. Delavci v delovni skupnosti pa opravljajo za njihove potrebe upravno strokovna in administrativna opravila. Ker delovna zasnova ni izhajala iz te ga izhodišča, so se predlagatelji znašli pred tem, da so predvideli za delavce v skupnih službah pravico in dolžnost, da usklajujejo delo med temeljnimi organizacijami. Ker so v zasnovi delovne skupnosti ohranjene nekatere bistvene usedline monopolnega položaja upravno strokovnih delavcev pri upravljanju poslovanja delovne organizacije, je seveda to vplivalo tudi na opredeljevanje dela odnosno funkcij delavcev v njej. Tako so se znašli predlagatelji delovne zasnove v slepi ulici. Po zakonu o združenem delu ima delovna skupnost vodjo delovne skupnosti, in to pod pogojem, če tako določa samoupravni sporazum. Delovna skupnost torej nima poslovodnega organa, kakršen je predviden v temeljni odnosno v delovni in sestavljeni organizaciji. Pri tem ne gre zgolj za razliko v imenu, ampak gre za različno vlogo in funkcijo, ki jih imata poslovodni organ odnosno vodja delovne skupnosti. To razliko razjasnjuje zlasti 544. člen zakona o združenem delu, ki določa, da delajo delavci v delovni skupnosti pri uresničevanju skupnih zadev po navodilih, smernicah in nalogah poslovodnega organa organizacije združenega dela, v katere sestavi so. Delavci v delovni skupnosti ne opravljajo poslovanja, ampak opravljajo upravno strokovna in administrativna opravila, ki so potrebna, da lahko družbeni subjekti poslovanja opravljajo svoje delo. Za poslovna opravila pa so pristojni samoupravni organi delovne organizacije in ne delovne skupnosti. V kontekstu take zasnove odnosov v združenem delu postane povsem nedvosmiselno jasno, da delavci v temeljnih organizacijah ne morejo niti ne smejo, prenašati opravljanja poslovnih funkcij na posamezne delavce v skupnih službah, kot so na primer področni direktorji, ker teh funkcij in upravljanja poslov ne smejo prenašati niti na delovno skupnost Če primerjamo določilo v 21. členu delovne zasnove z navedenimi določili iz zakona o združenem delu povsem jasno razberemo, da daje delovna zasnova poslovodnemu organu nekatere funkcije, ki jih lahko opravljajo samo delavci z osebnim izjavljanjem odnosno v organih, kot je delavski svet in organ delavske kontrole. 1.6. Naloga skupne službe, da preskrbi sredstva za dejavnost temeljnih organizacij V 23. členu delovne zasnove je določilo, ki se glasi: »Financiranje dogovorjene dejavnosti TOZD in iz tega izhajajoča odgovornost za preskrbo sredstev ter skupno izterjavo poverjajo TOZD skupnim službam. S tem dosežemo enotni nastop do bank in drugih poslovnih partnerjev. Izterjava in priliv vplačil se bo odvijal preko prehodnega računa realizacije. Ves ostali plačilni promet bo tekel preko žiro računov TOZD, DSSS in računov združenih sredstev". Zagotavljanje sredstev za tekoče poslovanje in razvoj je predmet, ki ga delavci v temeljnih organizacijah urejajo s sporazumi o temeljih skupnega plana in ukrepi za njihovo uresničevanje. O tem ne more odločati nihče drug. Delavci v delovni skupnosti opravljajo le upravno strokovna, finančno strokovna in administrativna opravila, ki so s tem povezana. 1.7. Izvor dohodka delavcev v delovni skupnosti Po pristopu se po nekaterih bistvenih sestavinah odnosov razlikuje določilo iz 29. člena delovne zasnove od 95. člena zakona o združenem delu. To najboljše razberemo, če primerjamo ta določila. V 29. členu delovne zasnove je takole določilo: „TOZD zagotavljajo delavcem Skupnih služb materialna in druga sredstva za njihovo nemoteno delo, sredstva za zadovoljevanje osebne in skupne porabe ter druga potrebna sredstva, določena v programu dela, v skladu s tem sporazumom ter v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v delovni organizaciji in so dogovorjene z letnim planom in drugimi splošnimi akti." Določila v 95. členu zakona o združenem delu pa so takale: „Delavci v delovni skupnosti, ki v delovni organizaciji ali drugi organizaciji združenega dela opravlja administrativno-strokovna, pomožna ali temu podobna dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij v njeni sestavi, in delavci v delovni skupnosti, ki opravlja takšna dela v kmetijski ali drugi zadrugi, banki ali zavarovalni skupnosti, pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s sodobno menjavo dela z delavci v organizacijah oziroma skupnostih, za katere opravlja dela skupnega pomena. Dohodek delovne skupnosti, ki ga pridobivajo delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena, je odvisen od prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov organizacij oziroma skupnosti, za katere delovna skupnost opravlja dela, in od vrste in obsega ter kakovosti njihovega dela, kot tudi od dohodka, oz. prihodka, ki ga ustvarijo omenjene organizacije oziroma skupnosti. Delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem sporazumu, ki ga organizacije, oz. skupnost, za katero delovna skupnost opravlja dela skupnega pomena, sklene z delavci v delovni skupnosti, ustrezno osnovam in merilom, po katerih se ta sredstva ugotavljajo v temeljnih organizacijah. S samoupravnim sporazumom, ki ga delavci v delovni skupnosti sklenejo z organizacijo oziroma skupnostjo, za katero delovna skupnost opravlja dela skupnega pomena, so lahko v okviru celotnega prihodka oziroma dohodka določena tudi sredstva za razširitev materialne osnove njenega dela, in sicer v skladu z naravo del, ki jih upravlja, in s skupnimi interesi, zaradi katerih je ustanovljena." Iz te primerjave razberemo, da so v 29. členu opuščena, namesto da bi bila obdelana in operacionalizirana, vsa tista določila, ki opredeljujejo izvor dohodka delavcev v delovni skupnosti, dalje določila, ki opredeljujejo družbeno ekonomske kriterije, ki povezujejo pridobivanje dohodka z delovnim prispevkom delavcev v delovni skupnosti in določila, ki opredeljujejo odnose v primeru, ko se delavci dogovore, da bodo v okviru dohodka delovne skupnosti zagotavljali tudi sredstva za razširitev materialne osnove njenega dela. 1.8. Upravljanje skupnih sredstev Opozoriti kaže na neustrezen pristop v 37. členu delovne zasnove k zasnovi upravljanja skupnih zadev. V tem členu je rečeno: ..Delavci delovne organizacije združujejo samoupravne, nadzorstvene in izvršilne ter poslovodne funkcije, ki so skupnega pomena za delovno organizacijo in jih poverijo skupnim organom in sicer: 1. Delavskemu svetu delovne organizacije kot organu upravljanja, 2. Izvršilnim organom delavskega sveta DO: a. poslovnemu odboru b. odboru za organizacijsko-kadrovske zadeve c. odboru za razvoj samoupravljanja d. odboru za razvojno-programsko politiko e. odboru za LO, varnost in družbeno samozaščito 3. Kolegijskemu poslovodnemu organu 4. Odboru za samoupravni nadzor kot organu samoupravnega delavskega nadzora." To določilo se bistveno razlikuje od že navedenih ustavnih določil in določil v zakonu o združenem delu, ki urejajo tematiko teh odnosov. Bistvena razlika je v tem, da je v delovni zasnovi ohranjena usedlina upravljanja v imenu delavcev. V tem določilu se govori, da delavci združujejo samoupravne, nadzorstvene ter poslovodne funkcije, ki so skupnega pomena in jih poverijo skupnim organom. Po ustavni zasnovi delavci skupne zadeve opravljajo skupaj v skupnih organih. Torej, ne poverjajo upravljanja drugim (upravljanje v imenu delavcev), ampak se samoupravno organizirajo za skupno opravljanje. 1.9. Družbeno planiranje Kaže opozoriti na opredelitve, ki zadevajo odnose pri družbenem planiranju. Delovna zasnova sploh ni obdelala institucionalne podlage za oblikovanje skupnih temeljev plana in sporazuma o skupnih temeljih plana, ki je družbeno ekonomska hrbtenica odnosov. V 73. členu pa daje delovna zasnova neke opredelitve osnov za planiranje, ki se bistveno razlikujejo od pojmovne opredelitve temeljev plana, ki so vsebovane v zakonu o združenem delu in zakonu o sistemu družbenega planiranja. Pri obdelavi te tematike kaže upoštevati družbeno ekonomske in institucionalne osnove družbenega planiranja. O njih smo že obširno govorili in zaradi tega ni potrebe, da bi jih sedaj ponovno obravnavali. S tem v zvezi kaže tokrat le opozoriti, da je celotna zasnova osnov družbenega planiranja odnosov med delavci v združenem delu v pristopu drugačna, kot je pristop, v predlagani delovni zasnovi. Družbeno ekonomska podlaga planiranja so družbeno ekonomski interesi in potrebe delavcev v združenih organizacijah in cilji ter naloge, ki jih v skladu s tem sporazumno določijo združeni delavci. To je družbeno ekonomski temelj vseh odnosov v pkviru planiranja. Na tej podlagi opredeljujejo delavci temelje skupnih planov in jih sporazumno sprejemajo, pri čemer seveda upoštevajo vse prevzete družbene obveznosti in ravnajo po dogovorjenih družbenih kriterijih. Uresničevanje interesov delavcev je tudi temeljni družbeni kriterij za presojo uspešnega planiranja in uspešnega uresničevanja sprejetih planov. 1.10. Družbeno ekonomski odnosi med delavci v temeljnih organizacijah • Delovna zasnova obravnava nekatera vprašanja, ki zadevajo način ugotavljanja in delitev celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije, kar ni predmet sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. Predmet tega sporazuma so lahko skupno določeni kriteriji, osnove in merila, po katerih naj bi se ravnali delavci v temeljnih organizacijah pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka ter pri gospodarjenju z njim. To pa bi kazalo v sporazumu obdelati. Predvsem pa bi kazalo zelo konkretno in razčlenjeno obdelati osnove odnosov pri skupnem ustvarjanju dohodka. To ni materija sporazuma o temeljih plana, ampak tega sporazuma. On ureja družbeno ekonomsko in institucionalno sistemsko podlago. Sporazum o skupnih temeljih plana opredeljuje cilje, neposredne naloge in medsebojne obveznosti, v materialno količinskem smislu, za določeno plansko obdobje. V delovni zasnovi je rečeno, da urejajo temeljne organizacije te odnose sporazumno. To je točno. Toda, v sporazumu o združevanju je potrebno obdelati samoupravno sistemsko podlago za urejevanje teh odnosov. Konkretne količinske odnose pa potem delavci združenih organizacij opredele v sporazumu o temeljih plana za določeno obdobje. 1.11. Odnosi med združenimi proizvodnimi in prodajnimi organizacijami V 82. členu obravnava delovna zasnova odnose med združenimi proizvodnimi in prodajnimi organizacijami. Ob tem.kaže opozoriti na dve zadevi: Odnosi v blagovnem prometu so veliko bolj razvejani kot bi bilo možno sklepati iz določila v tem členu. Predvsem so vse združene organizacije v Iskri v določenem odnosu tudi z Iskra comercom, ker so podpisnice združevanja v sestavljeno organizacijo. Iz delovne zasnove ni razvidna ta medsebojna povezanost in odvisnost pri uresničevanju interesov združenih temeljnih organizacij v Iskri. Poleg tega so vse proizvodne organizacije navezane tudi na nabavo in v enem delu svoje reprodukcije opravljajo blagovno menjavo neposredno. Postavlja se vprašanje, kako, prek katerih oblik sodelovanja in na podlagi katerih družbeno ekonomskih osnov uresničujejo te odnose. Vse te zadeve iz ponujenih opredelitev niso razvidne, čeprav bi bilo potrebno prav v njem zelo konkretno obdelati osnove za uresničevanje delovnega in poslovnega sodelovanja med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami. To je eden izmed predpogojev, ki zagotavljajo trdnost odnosov, omogočajo uspešno reševanje razlik v neposrednih interesih z vidika skupnih interesov in omogočajo, da organizacije uspešno opravljajo neracionalne in nepotrebne posrednike v blagovnem prometu in onemogočajo, da bi poslovno in ustvarjalno trženje zamenjalo administrativno, papirnato trgovanje. Druga zadeva, ki kaže nanjo opozoriti pa je sistemska podlaga za urejevanje odnosov med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami. Organizacije, ki trajno poslovno sodelujejo, to pa velja za združene organizacije, so zavezane svoje medsebojne odnose urejevati na temelju osnov v okviru skupnega prihodka. Te osnove pa bi bilo potrebno v tem sporazumu obdelati in operacionalizirati za neposredno uporabo. Te osnove naj bi bile tudi podlaga za sporazumevanje o osnovah odnosov z drugimi organizacijami v okviru sestavljene organizacije Iskra in izven nje, ki sodelujejo pri delu na proizvodih skupnega dela. 1.12 Vloga družbeno političnih organizacij Tema tega sporazuma ni, da urejuje na kakršen koli način status in predmet delovanja družbeno političnih organizacij v delovni organizaciji. Tema tega sporazuma je, da čim bolj konkretno obdela obveznosti samoupravnih organov in posameznih odgovornih delavcev v zvezi z dejavnostjo posameznih družbeno političnih organizacij. V tem pogledu bi bilo potrebno zlasti zelo konkretno obdelati naloge in dolžnosti samoupravnih organov in posameznih odgovornih delavcev v zvezi z dejavnostjo sindikata, ker ima le-ta neposredne pristojnosti pri samoupravnem sporazumevanju, pri angažiranju zbora delavcev, pri delavski kontroli in ima svoje neposredne družbene odgovornosti pri urejevanju vseh odnosov med delavci. Prav tako pa je seveda čim bolj konkretno obdelati odgovornosti in dolžnosti samoupravnih organov in posameznih odgovornih delavcev v zvezi z dejavnostjo drugih družbeno političnih organizacij, njihovimi pobudami, predlogi itd. Te zadeve je potrebno obdelati s posebnim sluhom za spremembe v delovanju družbeno političnih organizacij, zlasti zveze komunistov. 2. Delovna zasnova samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Industrija elementov Za razliko od delovne zasnove samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Široka potrošnja je ta delovna zasnova dosti zrelejša kot podlaga za nadaljnje delo pri preobrazbi. Njena temeljna slabost pa je, da je premalo obdelala in operacionalizirala posamezne sestavine odnosov. Temu delu kaže posvetiti, pri nadaljnji obdelavi in izpopolnjevanju predloženega gradiva, središčno pozornost. 2.1. Dejavnost skupnega upravljanja in dejavnost skupnega izvajanja Delovna zasnova v 4. in 5. členu opredeljuje takoimenovane dejavnosti skupnega upravljanja in dejavnosti skupnega izvajanja. Ta dva člena se glasita takole: »Dejavnosti skupnega upravljanja: — usmeritev razvoja in rasti delovne organizacije in posameznih poslovnih dejavnosti, ki se odraža v programskih usmeritvah, razvojno-raziskovalnem delu, avtomatizaciji proizvodnega procesa, kakovosti in zanesljivosti ter investicijskih naložbah; — sklepanje družbenih dogovorov in sporazumov o širših oblikah združevanja dela in sredstev; — finančna politika, cilji ter smernice za izvajanje; — upravljanje z družbenimi sredstvi in pridobivanje sredstev; — komercialna politika, cilji ter smernice za izvajanje; — kadrovska politika; — enotni sistem družbene samozaščite in ljudske obrambe; — razvijanje sistema samoupravljanja; — informacijsko-organizacijski sistem. Dejavnosti skupnega izvajanja: — srednjeročno in kratkoročno načrtovanje razvojnoraziskovalne dejavnosti, osvajanja novih izdelkov, novih naprav za proizvodnjo; — srednjeročno in kratkoročno načrtovanje investicijskih naložb ter izvedbenih programov; — priprava in izdelava investicijske dokumentacije ter spremljanje in analiziranje učinkovitosti investicijskih naložb; — skupno organiziranje dela pri osvajanju naprav za proizvodnjo; — izvedba učinkovitega sistema inovacijskih dejavnosti, zanesljivosti in kakovosti izdelkov; — zbiranje in analiziranje vseh informacij doma in na tujem, ki so osnova za našteta načrtovanja; — plasman tehnologij in opreme; — sklepanje kooperacijskih in specializacijskih pogodb; — izdelava srednjeročnih in kratkoročnih programov prodaje in nabave; — analitika trženja; — priprava in izvajanje marketinških akcij; — analiza trga in prodajnih poti; — akvizacija na domačem in tujem trgu ter sklepanje pogodb; — skupen, enoten in usklajen nastop na tržišču; — zagotavljanje podatkov za zagotavljanje celotnega prihodka in dohodka za razporejanje dohodka oziroma prihodkov, odhodkov in delitve; — zagotavljanje podatkov za izkazovanje rezultatov poslovanja in dela delavcev; — zagotavljanje podatkov za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji; — zagotavljanje podatkov za usmerjanje razvoja in izdelava planov; — zagotavljanje podatkov o stanju in gibanju sredstev in njihovih virov; — zagotavljanje podatkov o združevanju dela in sredstev; — vrednostno spremljanje delovnega procesa; — izdelava analiz o delu in poslovanju; — ugotavljanje potreb po združenih finančnih sredstvih; — zagotovitev potrebnih finančnih sredstev; — opravljanje plačilnega prometa; — izvajanje nadzora nad zakonitostjo razpolaganja s finančnimi sredstvi; — načrtovanje in zasledovanje tokov finančnih sredstev; — načrtovanje kadrovske strukture in potreb po kadrih; — izdelava plana kadrov, kadrovskih in personalnih evidenc ter statističnih poročil za delovno organizacijo; — izdelava programa izobraževanja delavcev; — izvajanje in koordiniranje varstva pri delu; — izvajanje skupnih zadev s področja družbene samozaščite in ljudske obrambe; — izvajanje pravnih poslov in zastopanje pred sodišči in drugimi institucijami; — organizacija, koordinacija, usmerjanje aktivnosti na področju planiranja, ter izvajanje načela sočasnosti in kontinuitete planiranja; — obveščanje in informiranje o poslovnih rezultatih; — izdelava analiz o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana in planov; — uvajanje, zbiranje, urejanje in obdelava podatkov po principih statistike in izdelava statističnih analiz; — projektiranje in izdelava makroorganizacije delovne organizacije; — projektiranje in dograjevanje poslovnega informacijskega sistema vključno za AOP; — oblikovanje enotnih metodologij organizacije dela in poslovanja; — proučevanje in predlaganje najprimernejših metod nagrajevanja." Ob tem kaže opozoriti in na pristop k urejevanju te tematike in na konkretno normativno izpeljavo. Močno je vprašljivo, ali je možno tako poenostavljeno, kot je storjeno v delovni zasnovi, razglasiti vse zadeve, ki so navedene v delovni zasnovi, za stvar skupnega upravljanja odnosno skupnega izvajanja in to v celoti. Zadeve, ki so navedene v omenjenih členih so take narave, da so praviloma predmet upravljanja v vseh oblikah organiziranega združenega dela, to je, v temeljni, delovni in sestavljeni organizaciji. Zaradi tega bi bilo potrebno bolj določno opredeliti, katere od teh zadev, na kakšen način, kateri od njenih vidikov itd. bodo združene organizacije skupaj upravljale odnosno izvajale. Ob tem kaže opozoriti tudi na to, da so pri obravnavani tematiki pomembne zlasti tri temeljne razsežnosti. Ena so zadeve, ki izvirajo iz skupnega dela in poslovanja, za katere se dogovore združene organizacije, da jih bodo upravljale skupno. Druga so določene dejavnosti v procesu dela in reprodukcije (proizvodno delo, delo drugih družbenih dejavnosti, upravno strokovno in administrativno delo), za katere se združene organizacije dogovore, da jih bodo organizirale kot skupne dejavnosti. To isto velja za poslovno povezovanje z drugimi organizacijami. Organizacije se lahko dogovore, da se bodo poslovno povezovale v celoti ali deloma kot združene organizacije, to je, kot delovna organizacija. Tretja pa je neposredno opravljanje, to je delovno izvrševanje skupnega upravljanja in skupnih dejavnosti. To pa je možno praktično uresničevati le pod pogojem, da organiziramo ustrezno delo. Skupno upravljanje terja, da ustvarimo institucionalno podlago za to. Opredeliti moramo skupne organe, način sprejemanja odločitev itd., opredeliti moramo medsebojno odgovornost, norme in kriterije, ki jih je spoštovati pri odločanju in urejevanju medsebojnih odnosov. Skupne dejavnosti pa vedno opravljajo le delavci, ki združujejo svoje delo v delovnih celicah, kot so temeljne organizacije, in delovne skupnosti, ki so organizirane kot skupne dejavnosti, ker proizvode, storitve itd. delavcev v teh organizacijah uporabljajo vse združene organizacije, odnosno jih uporabljajo za zadovoljevanje skupnih potreb. Samoupravne odločitve, ki zadevajo obseg teh dejavnosti, njihov program, gospodarnost, naložbe itd., sprejemajo sporazumno delavci vseh združenih organizacij. 2.2. Samoupravno planiranje Delovna zasnova začenja poglavje o družbeno ekonomskih odnosih z oddelkom o samoupravnem planiranju. Ob teh kaže opozoriti, da bi kazalo uporabljati dogovorjeno terminologijo. Po daljših razpravah smo se opredelili za to, da planiranje v socialističnem samoupravnem združenem delu imenujemo družbeno planiranje. Sicer pa kaže opozoriti na dve vsebinski zadevi. Družbeni subjekt družbeno ekonomskih odnosov so delavci v združenih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. Iz tega izhaja sklep, da je piri opredeljevanju družbeno ekonomskih odnosov izhajati od njih in jih dejansko vgraditi v celotno institucionalno ureditev kot subjekte teh odnosov. IMa podlagi takega pristopa kaže opredeliti najprej, katere sestavine družbeno ekonomskih odnosov bodo delavci skupaj urejevali. Pri tem so odločilnega pomena njihova delovna, proizvodna in poslovna povezanost, njihovi skupni interesi pri ustvarjanju vrednosti in pri pridobivanju dohodka ter pri zagotavljanju razvoja proizvajalnih sil in pri zadovoljevanju materialnih, duhovnih in celovitih družbenih potreb združenih delavcev. Ena temeljnih nalog samoupravnega sporazuma je, da obdela institucionalno podlago za skupno urejevanje teh odnosov. Sem sodijo samoupravno dogovorjeni kriteriji in merila za ravnanje pri ustvarjanju vrednosti, pridobivanju in razporejanju dohodka in pri gospodarjenju z njim. To so nadalje, operacionalizirane družbeno ekonomske kategorije, ki opredeljujejo vse relevantne sestavine, ki so podlaga za urejevanje odnosov, ki imajo svojo podlago v medsebojni povezavi in odvisnosti pri delu, pri ustvarjanju proizvoda skupnega dela, pri uresničevanju določenih skupnih interesov in pri zadovoljevanju skupnih potreb. V tem okviru je potrebno obdelati vse relevantne sestavine, od ustvarjanja vrednosti, pridob’'anja dohodka in njegovega razporejanja, z vsemi razsežnostmi, ki so za te odnose pomembne. To so ekonomski kriteriji, tehnoekonomski standardi, kriteriji za določanje cen in pogojev prodaje, instrumenti za razporejanje skupno ustvarjenega dohodka, kriteriji za združevanje sredstev ter osnove za urejanje medsebojnih odnosov na tej podlagi. Kriteriji za prevzemanje odgovornosti, jamstva in rizika, ki je povezan s skupnim delom itd. Brez operacionalizacije teh opredelitev, so še tako lepo napisana načela o osnovah za urejevanje odnosov mrtve črke na papirju, ki jih ni možno spraviti v življenje, ker v praksi uporabljamo druge. Tako opredeljena institucionalna podlaga tvori tudi osnovo za opredeljevanje skupnih temeljev plana za določeno plansko obdobje. Ob tem kaže opozoriti na to, da je ena izmed sestavin trdnosti odnosov v delovni organizaciji tudi ta, da delavci v združenih temeljnih organizacijah sporazumno določijo skupne kriterije, osnove in merila za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupne osnove in merila za prisvajanje osebnih dohodkov. Pri tem je bistvenega pomena, da so delavci v temeljnih organizacijah zavezani, da uskladijo lastne kriterije, osnove in merila s skupnimi, za katere so se samoupravno dogovorili v okviru delovne organizacije. Isto načelo velja tudi pri oblikovanju skupnih osnov plana. Ena od temeljnih osnov sestavin trdnosti delovne organizacije je skupno planiranje, torej sporazumno določanje temeljev skupnega plana. V tem pogledu manjkajo delovni zasnovi razvite in operacionalizirane osnove odnosov, ki smo jim omenili. To ima za posledico, da so ponujene opredelitve preveč plansko tehnične in da so se vanje prikradle nekatere sestavine podjetniško hierarhičnega planiranja. Delovna zasnova v 8. členu določa: ..Samoupravni sporazum o osnovah plana delovne organizacije Iskra — IEZE je izhodiščni samoupravni akt planiranja, ki ga podpisnice sprejemajo na podlagi analize razvoja delovne organizacije v preteklem obdobju in razvojnih možnosti v obdobju, za katerega se plan sprejema." Izhodiščni akt planiranja so temelji plana temeljne organizacije. Na tej podlagi oblikujejo delavci združenih organizacij temelje skupnega plana in sklenejo ustrezen samoupravni sporazum. Z vsebino tega sporazuma pa so zavezane uskladiti svoje temelje plana. Družbeno ekonomska podlaga za sprejemanje temeljev plana niso analize dosedanjega razvoja in možnosti razvoja v bodoče, ampak družbeno ekonomski interesi in potrebe delavcev v združenih organizacijah ter cilji in naloge, ki iz tega izvirajo. Pri svojih odločitvah pa se seveda delavci oslanjajo na spoznanja in informacije, ki jih dajejo ustrezne analize. Ker smo že poprej obširno govorili o institucionalnih osnovah planiranja, ni potrebno, da bi povedano sedaj ponavljali. Gre le za sklep, da je nujno potrebno ustrezno obdelati ta del delovne zasnove. 2.3. Skupno urejevanje osnov in meri! Delovna zasnova v 10. členu določa: ..Zaradi boljšega uresničevanja skupno dogovorjenih ciljev in interesov, podpisnice skupno urejamo osnove in merila s področij: — ugotavljanja in razporejanja skupnega prihodka; — ugotavljanje in razporejanje skupnega dohodka in skupnega denarnega poslovanja; — svobodne menjave dela; — izjemnega dohodka." Ob teh določilih kaže opozoriti na dve zadevi. Družbeno ekonomske kriterije, osnove in merila za urejevanje medsebojnih odnosov, delavci združenih organizacij določajo skupaj za dva različna namena. Prvič, skupne kriterije, osnove in merila določajo skupno kot podlago za urejevanje medsebojnih odnosov, ki nastajajo na podlagi dela pri skupnih proizvodih ali poslih. V tem primeru te instrumente neposredno uporabljajo pri urejanju medsebojnih odnosov pri ustvarjanju vrednosti, pridobivanju in razporejanju dohodka in pri gospodarjenju s sredstvi. Drugič, skupne kriterije, osnove in merila določajo skupno zato, da uskladijo autonomno ravnanje delavcev v temeljnih organizacijah s skupaj dogovorjenimi kriteriji, osnovami in merili, neodvisno od tega ali to zadeva odnose, v katerih so delovno povezani ali ne. Pri nadaljnji obdelavi bi kazalo to upoštevati, odnosno izhajati od tega. Druga zadeva, na katero kaže opozoriti pa je, da omenjena določila sploh niso registrirala nekaterih bistvenih spletov odnosov. Ne obdelujejo odnosov pri ustvarjanju vrednosti pri prenašanju vrednosti (standardi, normativi, zagotavljanje obratnih sfedstev itd.). Ne obdelujejo odnosov pri oblikovanju cen in pogojev prodaje. Ne obdelujejo enega bistvenih spletov odnosov pri vsakem skupnem delu kot je medsebojna odgovornost in odgovornost v pravnem prometu, jamstvo in riziko. 2.4. Interna cena V 13. členu opredeljuje delovna zasnova sestavine, na podlagi katerih je oblikovati takoimenovane interne cene. Ta člen se glasi takole: „Sporazumno dogovorjena interna cena izdelkov ali skupin izdelkov ali storitev bo vsebovala: — dogovorno normiran obseg materialnih stroškov; — z zakonom predpisano ali dogovorjeno amortizacijo; — dogovorno normiran vložek živega dela kot samoupravno dogovorjeno višino osebnih dohodkov; — dajatve za splošno porabo, ki predstavljajo zakonske obveznosti in ki niso odvisne od dohodka; — minulo delo." Ob tem kaže opozoriti, da je ta pristop obremenjen z dvema slabostima. Ne upošteva, da je temeljna organizacija blagovni proizvajalec (to je eden izmed pogojev za njeno organiziranje) in da mora biti oblikovanje interne cene v bistvu v okviru tržne cene. Zakon o združenem delu izrecno zavezuje organizacije, da oblikujejo take cene v skladu s trajnejšimi gibanji cen na trgu (premagovanje tekočih oscilacij, ki nastajajo pod pritiskom delovanja tržne stihije) in da ni dopustno z internimi cenami ustvarjati odnosov, v katerih bi bila katera koli od udeleženk v sporazumu za dalj časa postavljena v neenakopraven položaj pri pridobivanju dohodka na trgu. Drugo opozorilo pa zadeva vgrajevanje družbenih obveznosti iz dohodka v interno ceno na čisto stroškovni način. Družbene obveznosti, ki jih določa zakon so zelo različne. Poleg tega pa predstavljajo udeležbo v ustvarjenem dohodku in ne prenešeno vrednost v njem. Interna cena je seveda lahko samo obračunski instrument za razporejanje dejansko ustvarjenega dohodka. Ta pa niha. Poraba mora biti odvisna od dejansko ustvarjenega dohodka in je zaradi tega ne bi smeli vgrajevati v dohodek kot strošek. Tako ravnanje samo spodbuja dviganje cen ob enaki produktivnosti in inflacijo. 2.5. Združevanje sredstev Delovna zasnova obravnava združevanje sredstev kot povsem samostojen splet odnosov. Združevanje sredstev je sestavina odnosov v družbeni reprodukciji. V tem sporazumu je potrebno obdelati družbeno ekonomsko in institucionalno podlago. Materialno količinske odnose pa združene organizacije urejajo v temeljih skupnih planov in ustreznih samoupravnih sporazumih. 61 Ob tem kaže opozoriti na usedlino stare prakse, ki se je prikradla v 19. a člen. V njem je določilo, ki pravi, da bodo udeleženke v sporazumu združevale sredstva za uresničevanje dogovorjenih programov v skladu s sprejetimi petletnimi plani. Dejansko gre za ravno obraten odnos. Združene organizacije se bodo dogovorile o ciljih in nalogah, ki naj bi jih skupaj uresničili odnosno zagotovili, opredelile bodo obveznosti, ki iz tega izvirajo zanje pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju ter gospodarjenju z dohodkom. Na tej podlagi pa bo delavski svet sprejel ustrezen skupni plan. 2.6. Še nekatera opozorila Odnos med delavci v organizacijah, ki nastaja na podlagi gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije (minulo delo) je veliko bolj razvejan in prepleten s prvinami delovnih, proizvodnih in poslovnih povezav in odvisnosti kot bi bilo možno sklepati na podlagi določil v 20. členu. Ponujena določila ne nudijo ustrezne podlage za urejevanje odnosov, kakršne moramo razviti in ki deloma že obstajajo. Finančna služba je delovna skupnost in nanjo ni možno prenesti poslovnih zadev združenih organizacij. Delovna zasnova v 21. členu določa „da posebna finančna služba v imenu združenih organizacij in zanje najema premostitvene kredite". To je delo poslovodnega organa, na podlagi ustreznih odločitev organizacij, ki so najemniki kreditov. Poslovodni organ naloži finančni službi le dolžnost, da opravi strokovno delo, ki je s tem združeno. V kolikor pa združene organizacije organizirajo interno banko, opravljajo ta opravila v njenem okviru. V 26. členu opredeljuje delovna zasnova kriterije, na podlagi katerih pridobiva delovna skupnost svoj dohodek. Pri teh opredelitvah je izpadel eden bistvenih kriterijev. To je kriterij, ki povezuje pridobivanje dohodka z izpolnjevanjem prevzetih delovnih dolžnosti. V 43. členu je predvidena delovno funkcionalna struktura delovne skupnosti. Kaže opozoriti, da pri opredeljevanju teh določil niso bila upoštevana določila 403. člena zakona o združenem delu. V njem je izrecno rečeno, da je rgovsko dejavnost (komerciala) in družbene dejavnosti organizirati kot temeljne organizacije. V kolikor te dejavnosti niso ustrezno razvite, kaže organizirati v okviru delovne skupnosti ustrezne delovne enote. Tako bomo ločili družbene dejavnosti od upravno strokovnega in administrativnega dela in ustvarili pogoje za ustreznejši razvoj in družbenih dejavnosti in upravno strokovnega in administrativnega dela. Založilo uredništvo glasila ISKRA Naklada 26000 izvodov — Priprava za tisk: OBSHH-bep - Tisk: IS tiskarna ljudske pravice PRED DNEVOM ISKRE PREDSTAVLJAMO ORGANIZATORJE -t.j ulij ’78 dan iskre dan borca Letošnji Dan Iskre, ki po predvidenem številu udeležencev — 15000 — ni majhna prireditev, zahteva široko vključevanje vseh razpoložljivih delovnih moči Široke potrošnje, kije prevzela skrb za organizacijo letošnjega srečanja. DO Industrija širok op otrošnih izdelkov, ki „slovi" med drugim tudi po raztresenosti temeljnih organizacij (Železniki, Škofja Loka, Reteče, Pržan, Ljubljana, Vrhnika, Idrija, Sežana in še nekaj obratov), se je odločila, da bo težo organizacijskih del prevzel ..gorenjski del" temeljnih organizacij — konkretno TOZ D Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč in TOZD Tovarna elektromotorjev iz Železnikov. Da bi vse Iskiaše kar najbolj seznanili s prireditvijo, smo sklenili obe TOZD podrobneje predstavili. Danes je na vrsti TOZD TGA iz Reteč pri Škofji Loki. škof ja loka xS3 r 'i NEKAJ PODATKOV O TOZD TGA PROGRAMSKA USMERITEV Izhodišče razvojne in programske usme-htve TOZD TGA je predvsem v nenehnem prilagajanju svetovnemu tržišču — po oblikovni, funkcionalni in stroškovni plati. Svetovna konkurenca, ki je na svetovnem tržijo širokopotrošnih izdelkov izredno P^očna, narekuje izredno fleksibilno in di-Pprnično prilagajanje vsakodnevnemu polo-*aiu. Podatek, da iz proizvodnih prostorov te TOZD ne prihajajo izdelki, ki bi bili po programski plati starejši od 4 let, zato ni Presenetljiv — pristaviti pa je še treba, da tlJdi omenjena 4 leta niso popolnoma odkritosrčen podatek, saj vsak izdelek od pričetka do zaključka proizvodnje doživi °t>ilo sprememb, izboljšav in prilagaiani. - j- NI-ftsL Gigantska 250-tomka stiskalnica RA ' NE je izredno uporabno orodje -hkrati lahko dela na več orodjih, upra Zijata pa jo Ivanka Košenina in Branko hojica. ISKRIN USPEH * (Nadaljevanje s 4. strani) Celoti. Posebno velja poudariti pomen I Spinskega sodelovanja, ki je edino kos tako zahtevnemu objektu." Drago Podlogar, direktor TOZD Inž, im« eniringi: »Priznanje, ki ga je v Ienu Iskre prevzela TOZD Inženi-! sln8b velja tudi za ostale TOZD, ki so i ''delovale pri realizaciji nalog, pa tudi Ža kooperante, s katerimi dolgoročno ektor Drago Podlogar (na desni) evzema priznanje za dobro delovanje. ^delujemo. Priznanje je hkrati vzpo-^da za boljše usposabljanje in j,,, V2em težjih in kompleksnejših pro-tjj 0v> spodbuda za še večjo integra-jas° znanja in tehnologije v Iskri, ter jj^ša usmeritev Iskrinega umskega pt enciala v izgradnje kompleksnejših 5y Jektov. Vse te usmeritve veljajo za | pto0rtlatizarijo in vodenje procesov v t^tu, energetiki in industriji, po-riteJei° pa že dosedanjo Iskrino usme-$0 V’ ki ogromno vlaga v najsodobnej-r? tehnologijo mikroelektronike in h^^ništva, pa tudi v kadre, ki pre-lov, a)° nalogo projektiranja in izde-najzahtevnejših aparatur." Stane Fleischman Proizvod, ki ga izdelujejo že 15 let - kuhalnik, najbolj preprost, pa najbolje prodajan tudi na tujem trgu. Osnovna usmerjenost te TOZD je predvsem v smeri, ki dopolnjuje vrh „bele" in „rjave" tehnike, ima pa obilo perspektivnih ambicij — želja, ki jo imajo nenehno pred očmi, je predvsem zahteva, da s svojimi izdelki prodrejo v sam svetovni vrh podobnih izdelkov. Zelo širok proizvodni program poteka po dveh kanalih — v lastni proizvodnji in kooperacijah z domačimi in tujimi partnerji. Groba delitev proizvodnega programa omenja predvsem dve osnovni skupini izdelkov — ogrevalne in ostale aparate. OGREVALNI APARATI Letošnja proizvodnja vseh aparatov te skupine zavzema kar 40 % celotne proizvodnje. Izdelki, ki so vezani izključno na sezonsko prodajo, se proizvajajo praktično brez prestanka — to je pač edini način, da bi v sezoni lahko zadostili vsem potrebam. Osnovni izdelki iz te skupine so verjetno znani vsem, zato naj omenimo samo nekaj imen — lani razvite modulne peči „Apolo", ki temeljijo na tehniki ogrevanja vesoljskih plovil, plinske peči ..Superser", kijih izdelujejo v kooperaciji s špansko firmo Seri pred nedavnim osvojeni kalorifer „Klimat", ki je zaradi dognane oblike dobil že vrsto priznanj doma in v tujini. V to skupino sodi seveda še vrsta ostalih aparatov — infra peči, kaloriferji, klasične električne peči itd. APARATI ZA TOPLOTNO OBDELAVO ŽIVIL Kratka oznaka v bistvu pove zelo malo, saj je v tej skupini zastopan program, ki ga PROIZVODNI PROGRAM — Delovna organizacija je bila ustanovljena z odločbo občinskega LO 3. 12. 1954, naslov firme pa je bil „Elektrodelavnica za popravljanje električnih strojev in aparatov ter radioaparatov", skrajšno „ELRA" Škofja Loka — Julija 1969 je po sklepu delavskega sveta firma spremenila ime. Novo ime: „E LRA" Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka — Reteče. — Po referendumu seje ELRA 1. 7. 1971 združila z ZP Iskro Kranj Novo ime je: ISKRA Tovarna gospodinjskih apratov Škofja Loka — Reteče v ZP Iskra Kranj. — Januarja 1974 se je Tovarna gospodinjskih apratov reorganizirala in konstituirala kot enovita DO, ki ni sestavljena iz temeljnih organizacij. — V skladu z reorganizacijo Iskre od številnih DO na sedanje število, se je Tovarna gospodinjskih aparatov reorganizirala v TOZD in se združila s še petimi TOZD v novo Delovno organizacijo Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov Škofja Loka. Od 1. 1. 1975 pa posluje tovarna gospodinjskih apratov pod firmo ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje Škofja Loka, n. sol. o. z imenom TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov n. sub. o. Škofja Loka — Reteče 4. pozna skoraj vsaka gospodinja. Sem namreč sodijo štedilniki, kombinirani vgradni elementi, kuhalniki, mikrovalovna pečica, ki bo v kratkem prišla na prodajne pulte, opekači kruha, žar plošče itd. Štedilniki „Venera", ki so Iskrin simbol gospodinjskih aparatov zaradi visoke kvali- Najmodernejši štedilnik CORONA, dognana oblika, velika zanesljivost in funkcionalnost. V — Drobni elektrotermični gospodinjski aparati: električni kuhalniki, električne peči, električni kaloriferji, električne peči za kopalnice itd. — Drobni gospodinjski aparati z vgrajenim motorjem: Sušilci za lase, ventilatorji, kuhinjski mešalci hrane in sokov, kavni mlinčki, loščilci, sesalci, stepalci preprog, kuhinjske nape itd. — Gospodinjska oprema: električni štedilniki, plinski štedilniki, kombinirani električni-plinski štedilniki, vgradni elementi za kuhinje (pečice, vgrajeni kuhalniki), plinske peči in ostala gospodinjska oprema, ki se proizvaja po skupnem programu. _______________________________________________________________________' tete in oblikovne dognanosti, približali marsikateremu gospodinjstvu, počasi izginjajo iz proizvodnega programa, saj jih bo v kratkem nadomestila nova družina z imenom „Corona". Aparati iz te družine bodo pomenili še en korak naprej pri skrajševanju potrebnega časa za pripravo hrane, obseg izdelkov pa se bo v bližnji prihodnosti razširil tudi na aparate večjih kapacitet — za gostilne, obrate družbene prehrane itd. Vgradne elemente, ki odločno izpodrivajo klasične štedilnike, bodo razvijali v pospešenem tempu — osnovne tipe je že moč kupiti, posamezne izpeljanke pa bodo razvijali v enaki meri kot štedilnike. Pri tako naglem razvoju pa se seveda srečujejo z vrsto težav, n^več jih povzroča vzporedna, zlasti lesna industrija, ki prepočasi sledi svetovnemu razvoju, pa tudi Električne modulne peči Apolo — produkt vesoljske tehnike. Prostorje ogret v nekaj sekundah, nobenih žarilnih niti, gretje ne troši kisika. Iz tehničnih razlogov je v prejšnji številki izostala fotografija letošnjega — prazničnega paketa ob dnevu Iskre, katerega so žal krstili za „darilni“ paket, a ga bodo plačali udeleženci proslave tako, kot je to v navadi vsako leto. v_____________________________________________________________________J živilska, ki preveč tipajoče posega na področje predpriprave hrane. Ostali izdelki, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od naštetih skupin, služijo predvsem osebni negi in higieni. Jasno so začrtane razvojne smeri vseh aparatov — razširitev in povečanje obsega in moči, trud za večjo funkcionalnost in kvaliteto, izdelovanje aparatov, ki bodo z visokim izkoristkom varčevali z energijo, pri aparatih z vgrajenim motorjem zmanjše- stev, kjer dosedaj izdelkov, namenjenih široki potrošnji, skoraj niso zastopali. Seveda pa se zavedajo, da bo v prihodnosti treba temeljito pregledati stroške in navezati kooperacijske odnose. Največ skrbi pa bodo poleg poskusa prodora na neuvrščena tržišča namenili neurejenim dohodkovnim odnosom. INVESTICIJE V srednjeročnem obdobju predvidevajo Na krivdnem stroju, ki je zanimiv zaradi možnosti programske nastavitve, dela Frerid Orič. vanje šumov ter slednjič usklajevanje z vsemi svetovnimi normami in atesti. PRODAJA Pr odeja izdelkov na tuje tržišče je za tovarno v Retečah večji problem kot za marsikatero drugo TOZD v Iskri. Ob izvozu na tržišče Evropske gospodarske skupnosti se srečujejo z izredno visokimi carinskimi dajatvami, ki že tako relativno drage izdelke še podražijo — in zahodnemu kupcu seveda odtujijo.Vsi surovinskiin ostali materiali dobaviteljev so v Jugoslaviji dražji kot v inozemstvu, zato je cena glavni problem — področje kvalitete pa težav praktično nima več, saj so aparati izdelani zelo kakovostno celo za zahtevne evropske pojme. Da bi položaj izboljšali, so se odločili, da bodo s svojimi izdelki poskušali prodreti na tuja tržišča predvsem prek Iskrinih zastop- v Retečah 120% razširitev proizvodnje (s pričetkom letos). Povečanje bo temeljilo zlasti na boljši organizaciji proizvodnje in investicijskih vlaganjih v avtomatizacijo delovnih postopkov. Precej si obetajo tudi od okrepljene inovacijske dejavnosti, še najmanj pa se razvoj opira na povečanje števila zaposlenih. V bližnji prihodnosti bodo prešli tudi na avtomatsko obdelavo podatkov od katere pričakujejo velik prihranek časa. V TOZD TGA sami pravijo, da se zahtev bodočnosti še nikoli niso tako jasno zavedali kot sedaj, zato so pričeli med drugim ustanavljati tudi oddelek za načrtovanje, analize in programiranje. „Dolgoročnejše načrtovanje je postalo neizogiben pogoj za vsakršen napredek," pravijo, „in prepričani smo, da smo do tega spoznanja prišli pravočasno!" Stane Fleischman Tončka Sešek dela na traku, kjer izdelajo 300 plinskih peči dnevno. TOZD ANTENE, VRHNIKA Mladinska delovna akcija Najmanjša TOZD v Široki potrošnji, ki šteje le nekaj več kot 100 zaposlenih, ima v svojih vrstah tudi precej zavzetih, aktivnih mladincev, ki so se na sestanku OO ZSM 24. maja domenili, da bodo naslednjo soboto porabili za prostovoljno delo. Odločili so se, da bodo sami izkopali jarek za kanalizacijo, dekleta pa bodo vzele v roke vedra in kipe ter temeljito očistile že precej zaprašene šipe proizvodnih prostorov. Z delom bodo pričeli v zgodnjih jutranjih urah, tako, da bodo lahko opravili vsa potrebna dela. Akcija, ki je prva take vrste v Ši-. roki potrošnji, bo nedvomno imela odmev tudi po ostalih temeljnih organizacijah v Iskri, zato bomo o poteku še poročali. ▲ ZASTAVLJAMO Sl VISOKE CILJE Na letni konferenci in seminarju ZSMS v Poreču v soboto, 20. maja letos, je glavni direktor IEZE Gojmir Blenkuš mladincem poročal o izvajanju srednjeročnega plana in o strateških načrtih do leta 1983. Mladinci so z zanimanjem sledili izvajanjem. Ker pa mislimo, da bo poročilo zanimalo tudi vse delavce v IEZE, o njem tudi obširneje poročamo. "NAJVAŽNEJŠE NALOGE S srednjeročnim načrtom smo si zastavili strateške cilje, kijih moramo in hočemo doseči. Zdaj pa pripravljamo strokovni predlog za obdobje od 1979 do 1983. To ne bo nov program, ampak le logično nadaljevanje dela prvih treh let srednjeročnega programa. Pač pa bomo v dmgo obdobje vtkali izkušnje prvih treh let. Za to obdobje smo si zastavili pet pro-prietetnih nalog: 1. Pospešiti razvoj in proizvodnjo elementov za profesionalno tehniko. Že do leta 1980 bomo proizvajali 25—30 % elementov profesionalne tehnike. 2. Maksimalno izkoristili obstoječe kapacitete za sedanje možnosti na trgu. Hitro prilagajanje povpraševanju. 3. Modernizacija in avtomatizacija proizvodnje, ker nas samo to lahko naredi konkurenčne na svetovnem trgu. 10 % rast avtomatiz. letno. 4. Ekspanzija na zunanjem trgu, povečati izvoz za 45-50 %. 5. Prehod iz klasične proizvodnje elementov za elektroniko na delno proizvodnjo podsestavov (sklopov) — polfinalnih izdelkov. ALI IZPOLNJUJEMO PROGRAM? Za srednjeročno obdobje načrtujemo takole rast letno: Celotni prihodek 18—23 % Proizvodnja 18—20 % Zaposlovanje 3-5 % Osebni dohodki 4,2 % Izvoz 15-20% Akumulativnost 14-20% Produktivnost 8 % Ob vsem tem bi v srednjeročnem obdobju povečali izvoz dvakrat in podvojili celoten dohodek. Leta 1976 nam je ponagajala recesija doma in na svetovnem trgu. In nismo dosegli predvidevanj. Manj je bilo tudi vlaganj, ker je pač vladala negotovost na tržišču in zato seveda tudi v proizvodnji. Leta 1977 pa se je tempo dela in poslovanja povečal, da smo opravičeno postali optimisti. Visoka konjunktura je omogočila prepričanje, da bomo svoje cilje do leta 1980 dosegli. Dober finančni efekt pa je pomagal do bistvenih notranjih premikov. V tem letu smo naredili tudi korak naprej v samoupravni organiziranosti, zakoličili smo delo s celo vrsto samoupravnih aktov in sporazumov. Tako je uspelo leta 77 ujeti tempo srednjeročnega programa, saj se je celoten dohodek dvignil za 40 %. Žal pa ni bilo tako z izvozom, ki je zaostajal za predvidevanji. Nekatere TOZD so se na zunanjem trgu obnašale preveč neresno, kar bi utegnilo imeti dolgoročne posledice. Razveseljivo pa je, da je uspelo v tem letu sanirati obe žarišči izgub: TOZD Keramični kondenzatorji in TOZD Polprevodniki. Obe tovarni zdaj delata sicer še po sanacijskem načrtu, vendar normalno in akumulativno. O letošnjem letu je še težko govoriti, ker je za nami šele prva četrtina leta. Vendar moram reči, da ni šlo najbolje in da bo treba zlasti več izvoziti da ne bomo plačevali negativne stimulacije ob uvozu. NOTRANJE REZERVE Ker ugotavljamo nizko akumulacijo, bo treba na tem področju poiskati skrite rezerve. Resje vrsta stroškov, ki se večajo brez naše krivde in nanje ne moremo vplivati. So pa nekateri, ki bi jih lahko zmanjšali. Lani je pokazala skupna nabavna akcija, da se to da. S skupnim nastopom pri nabavah smo prihranili okroglih sto starih milijonov. To bomo prakticirali še. Taka akcija v okviru SOZD pa bi bila verjetno še bolj efektna in bomo preiskali možnosti. Tudi podatek, da premalo izkoriščamo delovni čas, je zaskrbljujoč. Pri okrog 1000 zaposlenih nas vsak dan manjka poprečno 770. Smo na dopustu, na bolniški, porodniški ali na neplačanem dopustu. Tu bi se dalo »iztisniti11 nekaj rezervnih pozitivnih procentov. Ni pa stanje izrabe delovnega časa po vseh TOZD enako, nasprotno, razlike so velike. STANJE PO POSAMEZNIH TOZD TOZD Elektroliti Mokronog: Imajo zaostanke v proizvodnji. Precej je temu kriva iztrošena strojna oprema. Treba bo vlagati v nove stroje. Imajo pa kvalitetno visoko raven, dober program in najboljše tržne pogoje. TOZD Feriti Ljubljana: Dobro delajo in prizadevajo se uvesti čimveč profesionalne tehnike v svoj proizvodni program. Premalo pa je še izvoza. Keramični Kondenzatoiji Žužemberk: Leta 1977 seje TOZD postavila na noge. Uredili so notranja nesoglasja. Imajo dobre perspektive sodeč po poslovnih rezultatih. Razširjajo proizvodni program in z dodatnimi, že načrtovanimi vlaganji ima tovarna vse možnosti. TOZD Keramika Vižmaije: Že od lanskega avgusta je proizvodnja padala. Isto je letos. Razlogi so v notranjih nesoglasjih in premajhni delovni disciplini. Postavljena je bila komisija, ki je preanalizirala poslovanje in že ukrepa. Treba pa bo misliti na nove proizvodne prostore. TOZD Magneti Ljubljana: Imajo velike možnosti izvoza, le premajhne kapacitete. Pa tudi sicer delajo z zastarelo opremo, saj od leta 1963 praktično niso nič investirali. Delajo in poslujejo pa zelo dobro. TOZD Orodja in naprave: Ta enota skupnega pomena se bo že v bližnji prihodnosti preorientirala na večjo izdelavo proizvodnih naprav. Dobro pa dela in posluje. TOZD Uporovni elementi Šentjernej: TOZD dobro posluje. Je še nekaj tehnoloških zaostankov. Letos pa gre bolje, zlasti po globinski preorientaciji na mikroelektroniko. TOZD Polprevodniki Trbovlje: Zadnji čas zelo dobro poslujejo in tudi proizvodnja dobro teče. TOZD Specialni elementi Ljubljana: Proizvodnja in projektiva dobro delata, še vedno pa je premalo inovacij. OBDOBJE 1979-1983 Kakor sem že rekel, bomo v načrt za prihodnjih pet let vgradili izkušnje iz sedanjega srednjeročnega plana in bo tako naslednje obdobje le logično nadaljevanje sedanjega. Do leta 1983 bomo naredili strokovni osnutek, ki ga bomo sprejeli po samoupravni poti. Osnutek predvideva, da bi dosegli leta 1983 celoten prihodek 200 starih milijard, letna rast pa bo takale: Celotni prihodek 18—23 % Fiz. obseg proizvodnje 18—20% Zaposlenost 3—4 % Osebni dohodki 4—5 % Izvoz* 15—20% Produktivnost 12—14% V tem obdobju se bo proizvodni program še hitreje spreminjal kakor zdaj. Zato bo treba določiti nosilce programov in jih usposobiti. Osvojiti moramo proizvodnjo tekočih kristalov. Vsak od njih bo moral prevzeti določeno tveganje. Poudarek bo na profesionalizaciji programov. Obstaja tudi predlog, da bi iz sedanjih razvojnih oddelkov ustanovili samostojno TOZD Razvoj, ki bi ne fizično, ampak organizacijsko združen lahko dal več. Še več bo treba zdmževati sredstev, ne le za naložbe v investicije, ampak tudi v razvojno raziskovalno dejavnost. Seveda pa računamo tudi na družbena sredstva za večje razyojne naloge. Za -razvoj osnutek predloga predvideva 3,7 % celotnega dohodka. V tem obdobju se mora tudi povečati akumulacija. ŠE VEČ POUDARKA SAMO-UPRAVUANJU Predvsem moramo v najkrajšem času urediti dohodkovne odnose med TOZD s samoupravnimi sporazumi. Doslej sta ga podpisala le TOZD Upori in TOZD Keramika. Poglobiti bo treba tudi sodelovanje med TOZD in med TOZD in DSSS. Marsikaj bo urejenega že s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela. Prva naloga na tem področju pa bo ureditev informatike. Uvedli bomo računalniški sistem obdelave podatkov za vso delovno organizacijo in podsestave za TOZD. Tako upam, bomo dosegli pretok ažurnih informacij, ki bodo porab ne in vedno pri roki za analizo trenutnega stanja. Mislim, da ni odveč, če poudarim, da bo treba bolj dosledno izvajati dogovorjene samoupravne norme. Prevečkrat smo ohlapni in nedosledni, zato pa tudi često neenotni in manj učinkoviti. Za sedanje srednjeročno obdobje smo predvideli za 83 st. milijard inve- Glavni direktor IEZE med poročilom mladincem. sticij. Z nekaj popravki bo to zneslo okrog 90 milijard. Vsebinsko in časovno pa se držimo programa investicij in doslej ni bilo večjih zastojev. Že lani smo zaključili investicijo v TOZD Feriti v višini 4 st. milijard. Namen je bil profesionalizacija proizvodnje. Letos pa bomo zaključili vlaganja v višini 36 st. milijard in sicer: v Mikroelektroniki ob novogradnji, v Šentjerneju z gradnjo nove tovarne potenciometrov, v Žužemberku in Trbovljah pa predvsem za posodabljanje in avtomatizacijo proizvodnje. Letos bomo začeli z investicijo pri širitvi proizvodnih prostorov in nabavi novega strojnega parka za TOZD Mokronog in TOZD Magneti. V delu pa so priprave za investicije, ki se bodo začele koncem leta 79 in bodo zaključene leta 1980 v TOZD Keramika - novogradnje, v TOZD Feriti -dmga faza rekonstrukcije, TOZD Orodjarna in druga faza gradnje v Mikroelektroniki — dodatna investicija. Skupno bo torej investiranih okrog 90 starih milijard in za Mikroelektroniko dodatnih 40 kar znese 130 milijard. Seveda je tveganje precejšnje. Vsiljuje se vprašanje: »Bomo dosegli zastavljeni ekonomski efekt? Vsi sadovi se bodo pokazali v letih 1981-83. F. Kotar Pred kongresi sindikatov Pred kongresi sindikatov v Sloveniji in Jugoslaviji, so po osnovnih organizacijah in na drugih področjih sindikati poživili svoje delo. Vsak kongres pa ima namen spremeniti in izboljšati prejšnji položaj. Ker se na delo sindikalnih kongresov delavci živahno pripravljajo, smo tri vprašali, kaj menijo o delu sindikata po kongresih. Kakšni premiki bodo po kongresih ZSS in ZSJ v naši delovni organizaciji? nam bodo koristile štiriletne izkušnje delegatskega sistema in da je vajenška doba na tem področju za nami. Bolj pa se bomo tudi preusmerjali na izobraževanje in izpopolnjevanje. Saj le razgledan delavec lahko efektno odloča. Na katerih področjih bo treba pospešiti delovanje samouprave in poživiti delegatski sistem? Lojze Šarlah, predsednik sindikata DO IEZE Delo sindikata po kongresih bo dobilo novih svežih spodbud. Zlasti se bo po mojem mnenju poživilo delo sindikalnih skupin. Sploh pa bo delo in predvsem pobude težilo k temu, da bodo spet bolj zaživele osnovne organizacije. Poznalo se bo že to, ker bodo člani ZK bolj prisotni, zlasti po ukinitvi Konferenc ZK v delovnih organizacijah in bodo tako komunisti bolj prisotni, aktivni in razgibani v svojih TOZD. Tudi statut sindikata bo doživel več sprememb. Zlasti je važno, da bo dobil sindikat večji pomen na področju družbenopolitičnega dela. Sindikat mora in bo postal avantgarda političnega progresa. Mislim pa tudi, da A ISKRA Številka Is — 3. j unij 1978 Mladinci so pozorno sledili izvafanjem. Tatjana Orel, Iskra Žužemberk: Mislim, da bo predvsem važno to, da se bodo delegati bolj posvetovali s sodelavci in drugimi člani delegacije. Vse premalo je tega sodelovanja in zato delegati ne prenašajo povsem mnenja delavcev v fomme, v katerih jih zastopajo. Druga važna stvar pa bi bila, da bi se za važnejša in težja vprašanja delegati posvetovali s strokovnjaki. Večkrat morajo namreč delegati odločati o tehničnih, finančnih in pravnih vprašanjih, ki so jim težko kos. Za vsa ta področja pa imamo po TOZD strokovnjake, ki bi radi svetovali in strokovno utemeljili mnenje delegata. Tako bi ta lažje zagovarjal in utemeljeval svoje in stališče domače delovne organizacije. Premalo pa je še vedno družbenopolitične osveščenosti in bo zato treba dati več poudarka izobraževanju. Tudi medsebojne odnose in pretok informacij bomo morali še izboljšati, če hočemo, da bo delegatski sistem v celoti zaživel. Kaj mislite, da bo treba narediti še več za standard naših sodelavcev in standard na delovnem mestu Drago Plaper, TOZD Upori Šentjerne) Vsekakor. Pri nas se bomo organ1" zacijsko prilagodili, če tako rečem* vejam naše proizvodnje. Tako borim ustanovili 5 TOZD in potem tudi ‘ osnovnih organizacij sindikata. Te osnovne organizacije bodo pač po p^ trebah delovnih sredin lahko naredil6 več. Sicer pa tudi zdaj ne mirujemo Dobili bomo novo sodobno jedilnicov novi tovarni potenciometrov, pa tud1 pogoji dela bodo postali mnogo ugod' nejši, ko se bomo selili v nove pm-store, v starih pa bo manj drenja 1,1 ugodnejše razmere. Tudi OD bom0 povečali na predlog sindikata, ki pred' laga, da bi se masa povečala za 15 To je pa že nekaj. Velika pridobit6'1 pa je za nas tudi 6 avtomobilskih p0" čitniških prikolic, ki jih bomo postavili nekje pri Kraljeviči in bodo na razpolago vsem sodelavcem. F. Kota1 Priznanje ob dnevu mladosti V počastitev letošnjega jubilqnef 30. praznovanja dneva mladosti je tm 25. maja v ljubljanskem Mestnem Sf, dališču slavnostna proslava. Občin8'' konference ZSMS Ljubljana—Cen16^ na kateri so podelili priznanja ment° jem, mladim družbenopolitičnim d^ lavcem, osnovnim organizacij3! ZSMS v akciji najboljša OO ZSMS J družbenim organizacijam, šolam društvom. -e Žirija je letos podelila priznanj, tudi OO ZSMS SOZD Iskra DO El6* tromehanika Kranj, TOZD Komerc> ^ no področje z utemeljitvijo, da ta tt že dlje dosega uspešne rezultate, ta* v akciji najboljša OO ZSMS, kot tud ostalih aktivnostih v okvira TOZD- Tudi glasilo Iskra čestita najinim mladinkam in mladincem ob -j6 hovem priznanju za uspešno delovaje, ter jim želi še mnogo nadaljnjih u8r hov pri njihovem delu. *j Po podelitvi priznanj so naV^rM poslali pozdravno pismo tovarišu 1^, ob njegovem in našem jubileju ter zaželeli ob njegovem 86. rojstn^ dnevu, da bi še dolgo vodil tl^°cp cialistično izgradnjo kot prvi bor6 . nove družbene odnose in mir v sv . Proslavo so sklenili z .,ovarj.e/ , čevim dramskim delom »GeneracD Garb^5 S 1. IN 2. SEJE POSLOVNEGA ODBORA iNa prvi seji novoizvoljenega poslovnega odbora DO Iskre Elektromeha-nike Kranj, ki so se je udeležili člani dosedanjega poslovnega odbora, dosedanji predsedniki odborov delavskega sveta DO, predstavniki družbenopolitičnih oiganizacj ter predsednika dosedanjega in novoizvoljenega delavskega sveta DO, so za predsednika poslovnega odbora v mandatni dobi 1978/80 izvolili Boža Lampiča. Božo Lampič, ekonomist, je zaposlen kot vodja planiranja v Tovarni števcev. Za njegovega namestnika je bil izvoljen Marko Prezelj iz Tovarne ERO. POSLOVANJE V PRVEM TROMESEČJU Na drugi seji je poslovni odbor obravnaval poročilo o poslovanju delovne organizacije v prvem tromesečju letošnjega leta. Kljub temu, da imajo tri temeljne organizacije izgubo, to so: ATC, TEN in TSD, je delovna organi-'-acija skupaj ustvarila 319 milijonov din čistega dohodka, oziroma ‘14,174.000 din čistega dohodka za sklade. Poslovni odbor meni, da je Potrebno izvajati vse potrebne ukrepe, da se bo stanje v TOZD z izgubo izboljšalo. V bodoče je treba skrbno sPremljati vse elemente, ki vplivajo na Uspešnost poslovanja. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV SSP Poslovni odbor je obravnaval do- i Referendum V temeljnih organizacijah in DS SS ' DO Iskre Elektromehanike Kranj smo j 24. maja na referendumu odločali o samoupravnem sporazumu o združe- govor o združevanju sredstev sklada skupne porabe in njihovi uporabi v DO v letu 1978. Temeljne organizacije v skladu s sporazumom o združitvi v DO in na podlagi določil, ki zagotavljajo enotnost, vzajemnost in medsebojno solidarnost, združujejo sredstva skupne porabe. Temeljne organizacije brez TOZD TEN, Elektrooptika, IPT in Delavska restavracija (te imajo lastne programe SSP), imajo na razpolago 41,993.100 din. Lastna sredstva ima le 11 temeljnih organizacij, dočim 6 tozdov teh sredstev nima in bi jih po tem predlogu dobili od ostalih tozdov. Zato poslovni odbor meni, daje na ta način možno kriti in financirati najnujnejše potrebe vseh temeljnih organizacij. Predlog dogovora je obravnaval tudi DS DO, v teh dneh so o njem sklepali tudi delavski sveti temeljnih organizacij. OZKA GRLA V PROIZVODNJI Ko je poslovni odbor obravnaval poročilo o doseženi proizvodnji v marcu in aprilu, so člani PO ugotovili, da je doseganje plana proizvodnje v letošnjem letu vsak mesec slabše in je tako v kumulativi z aprilom presežen le še za 1,1 %. Zato je potrebno, da vse odgovorne službe pospešeno rešujejo probleme v proizvodnji, da bodo vse temeljne organizacije čimbolje izpolnjevale svoje planske zadolžitve. Po napovedih za maj bo plan skupaj za DO sicer dosežen, vendar ne v vseh TOZD. A, Boc vanju dela delavcev v TOZD in o samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo. Tokrat je bil referendum dokaj dobro pripravljen, zato so tudi rezultati boljši kot na prejšnjih: i ) i. v' r a- !'| af; * f la 6' it,: it' r if if>! in (0 i-v| ,či iN nt> eif SO' P tir 4 e. J • itevilo ;lasovalnih ipravičencev število Lasovalčev deležba % samoupravna, sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo Samoupravni sporazum 0 združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo Elektromehaniko .tozd 'UJ aJrJ 60 3 > ZA v % ZA v % Števci 1.116 994 89.06 873 78.23 844 75.63 tel 409 392 95.84 372 90.95 372 90.95 ero 440 403 91.59 298 67.73 339 77-05 ten 579 505 87.22 - - 369 63.73 Afc 1.110 1.004 90.45 895 80.63 897 80.81 mn 205 190 92.68 172 83.90 167 81.46 Eestavr. 78 71 91.03 70 89.74 63 80.77 Rtc 90 83 92.22 79 87.78 79 87.78 MS0 411 328 79.81 - - 304 73.97 ■^str. 550 475 89.62 404 76.23 375 70.75 ^čunal. Lj 94 74 78.72 - - 70 74.47 dodaja 317 279 88.01 252 79.50 254 80.13 tsd 420 388 92.38 307 73.10 311 74.05 likala 347 313 90.20 284 81.84 280 80.69 Rlektronika 308 276 89.61 - - 246 79.87 TEA 1.591 1.377 86.55 1220 76.68 1217 76.49 Mehanizmi 294 262 89.12 239 81.29 242 82.31 Nabava 152 148 97.37 130 85.53 131 86.18 Ds ss 477 423 88.68 376 78.83 369 77.36 Vzdrževanje 373 342 91.69 309 82.84 308 82.57 V temeljnih organizacijah Elektrooptika in IPT so referendum razpisali za 6.6.1978, v Vegi za 29.5. 1978 in v Orodjarni za 30. 5 1978. Rezultate zanje bomo objavili v prihodnji številki „Iskre“. Omeniti velja še rezultate z referenduma tistih temeljnih organizacij, ki so poleg omenjenih aktov odločali še o nekaterih drugih sporazumih in pravilnikih. Tako so v Tovarni števcev in v Vzdrževanju ponovno odločali o samoupravnem sporazumu o zdmžitvi v SOZD Iskra. V Števcih od 994 glasovalcev glasovalo ZA 825 zaposlenih ali 73,9 %, v Vzdrževanju je rezultat še boljši: od 342 glasovalcev je glasovalo ZA 302 zaposlenih ali 80,97 %. V Tovarni računalnikov in Elektroniki iz Horjula so na referendumu sprejeli tudi spremembe pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD. V tovarni računalnikov je glasovalo ZA od 74 glasovalcev 72 zaposlenih ali 76,69 %, v Elektroniki pa od 276 glasovalcev 209 zaposlenih ali 67,86 %. V Tovarni ERO so se delavci odločali tudi o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju v poslovno združenje jugoslovanske industrije orodja ALAT ter o predlogu za izplačilo 6-odstotne stimulacije na OD delavcev za mesec april, maj in junij 1978. Za sporazum o združevanju v združenje ALAT j e od 403 glasovalcev glasovalo 298 delavcev 5i 67,7 %, medtem ko je za predlog o stimulaciji od 403 glasovalo 368 delavcev ali 83,6%. Spodrsljaji na prejšnjih referendumih so bili dobra šola za vse nas. Priprave na referendum so vse bolj učinkovite, vanje se vključujejo prav vsi: od družbenopolitičnih organizacij, vodstev temeljnih organizacij in DO do samih delavcev, ki se na sestankih in po sindikalnih skupinah pripravljajo na referendum. Prav je torej, da te premike v pozitivni smeri pohvalimo, ponovno pa moramo opozoriti, da bomo morali vložiti večje napore že v fazi oblikovanja posameznih aktov, predlogov ipd., da bodo delavci še bolj aktivno sodelovali v razpravah. Zagotoviti bomo morali boljšo obveščenost delavcev v času nastajanja aktov in ne šele tik pred referendumom, ko bi moralo biti vsakomur vse jasno. Alojz Boc AKCIJA MODRI TELEFON Vi sprašujete, 23-33 odgovarja Marjan Černe iz TOZD Števci vprašuje: »Ali je s stališča osnovnih načel naše ustave dopustno, da se mora nekaj, kar je že bilo z glasovanjem, javnim ali tajnim, izglasovalo, ponoviti, če izid glasovanja ni ustrezal pričakovani odločitvi? " ODGOVOR: 469. člen Zakona o združenem delu (v nadaljnjem tekstu odgovora: ZZD) določa, če delavci z referendumom določijo, da se ne strinjajo s predlogom akta, se lahko predlog ponovi v roku, ki ga določa statut TOZD, oz. samoupravni sporazum o združitvi; pri tem ta rok ne sme biti krajši od roka, ki ga določa zakon. Rok iz prejšnjega stavka pa določa v primeru neuspelega referenduma 26. člen Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS 23/77), ko pravi, da DS TOZD, oz. druge OZD ne more sprejeti nobenega sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu šest mesecev po izvedbi referenduma, če gre za statusna vprašanja, oz. 3 mesece po izvedbi referenduma, če gre za druga vprašanja. Delavci morajo zato v svojih samoupravnih splošnih aktih (statut TOZD, poslovnik o delu samoupravnih organov itn.) določiti roke in postopek za ponovno obravnavanje aktov, ki niso bili sprejeti prvič, naloga sub- Deseti zbor gorenjskih aktivistov in borcev NOV Kranj bo v nedeljo, 11. junija, izredno slovesno pričakal udeležence desetega jubilejnega zbora gorenjskih aktivistov in borcev NOV. Prireditelji jih na slovesnosti na prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu pričakujejo nad 10.000. Praznovanje se bo pričelo že v soboto, 10. junija, ko bo ob 19. uri na Trgu revolucije v Kranju promenadni koncert pihalnega orkestra. Ob 21. uri pa bodo na vseh bližnjih vrhovih zagoreli kresovi. V nedeljo zgodaj zjutraj bo Kranjčane prebudila budnica kranjskega pihalnega orkestra, ki bo obiskal tudi nova naselja v občini. Srečanje gorenjskih aktivistov in borcev, ki mu bodo prisostvovali tudi mnogi gostje, borci slavnih partizanskih enot, domicilnih enot, brigadirji, ki se bodo vrnili z delovne akcije in ki bodo odhajali na delovno akcijo, mladi iz delovnih organizacij in drugi delovni ljudje in občani, se bo začelo ob 9. uri z otvoritvijo razstave „TALCI NA GORENJSKEM* v prostorih Gorenjskega sejma in krajšim kulturnim programom, v katerem bo nastopil AKZ Kranj z recitatorji. Ob 10. uri se bo pričela osrednja slovesnost. Na njej bo zbranim spregovoril predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša. Prireditelji so pripravili tudi bogat kulturni program. V njem bodo sodelovali: pihalni orkester iz Kranja, Akademski komorni zbor Kranj in recitatorji. Med proslavo bodo člani odporniškega gibanja iz zadnje vojne AMPI iz italijanskega mesta Rivollija, kije pobrateno s Kranjem izročili predstavnikom Prešernove brigade posebno odlikovanje — Garibaldijevo rdečo zvezdo. Prešernova brigada bo prejela tudi priznanje občine Kranj. Kranjčani bodo prapor gorenjskih aktivistov izročili Kamničanom, saj bo prihodnje srečanje aktivistov v Kamniku. Slovesnemu delu zbora bo seveda sledilo tovariško srečanje. Obiskovalcem se bosta predstavili folklorni skupini KUD Mali vrh iz Podblice in DPD Svoboda iz Predoselj. Za ples pa bo igral ansambel Rudija Jevška. Kranj bo, tako pričakujejo prireditelji, dočakal številne obiskovalce v praznični preobleki. Učenci bodo že v teh dneh uredili vsa grobišča in grobove padlih borcev, ob spomenike in spominska obeležja pa bodo položili cvetje. Prav tako se bodo za čim lepši videz mesta zavzeli tudi vsi prebivalci gorenjske metropole. Za udeležence 10. jubilejnega zbora gorenjskih aktivistov in borcev NOV bodo na voljo posebne spominske značke in jušniki. Ob tej priliki bo izšla tudi posebna brošura, kij oje pripravila Alenka Božič iz Gorenjskega muzeja v Kranju. Na prodaj bodo tudi značke 9. zbora gorenjskih aktiviste j ki je bilo lani v Zasipu, na voljo bu razna partizanska in marksistična literatura, plošče in kasete z revolucionarnimi in partizanskimi pesmimi, spominski itd. PTT podjetje Kranj je pripravilo poseben spominski žig. Vse informacije v zvezi s prihodom na zbor aktivistov, odhodi vlakov in avtobusov ipd. boste lahko prebrali v dnevnem časopisju in v Glasu ter RTV Uubljana. Obveščamo vas, da bo v nedeljo zaprta kranjska obvoznica. Parkirali boste lahko pred Tekstil-indusom, Iskro in v mestu. Alojz Boc Razdeljevanje najemnih stanovanj Kljub temu da se že bliža konec prvega polletja, letošnje možnosti zadovoljevanja stanovanjskih potreb z najemnimi stanovanji v Kranju še niso jasne. Pri prosilcih ki so na vrhu točkovalnih list, to seveda povzroča slabo voljo in nestrpnost. Zato si za razumevanje trenutnega stanja oglej- mo nekaj dejstev. Vse temeljne organizacije v Kranju so v aprilu sprejele programe zadovoljevanja stanovanjskih potreb v 1. 1978. Programi vsebujejo planske podatke o sredstvih, ki bodo predvidoma zbrana do konca leta in njihovo razdelitev na pet postavk oziroma na pet oblik zadovoljevanja stanovanjskih potreb in sicer: za nakup najemnih stanovanj, za kredite za individualno gradnjo, za kredite za nakup stanovanja v t. i. etažno lastništvo, za nerazporejena sredstva za pomoč v izjemih primerih in za premostitvene kredite za zadružnike, ki gradijo v okviru Stanovanjske zadruge Iskra. Sredstva za nakup najemih stanovanj so sestavljena iz dveh delov: iz sredstev, s katerimi temeljna organizacija prosto razpolaga (redni mesečni dotok) in iz kredita iz združenih sredstev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, ki odpade na temeljno organizacijo. Razpis za kredite, ki ga je objavila Samoupravna stanovanjska skupnost Kranj, in kije bil zaključen meseca aprila, še ni obdelan. Sklepi o višini dodeljenega posojila naši DO bodo znani predvidoma do konca junija. Torej sedaj še nimamo temeljnega podatka za dokončno odločitev, koliko stanovanj in kakšna stanovanja bomo kupili. Stanovanja so za našo DO sicer rezervirana, vendar le na temelju planskih podatkov o sredstvih TOZD. V mesecu juniju bo vseljiv en stanovanjski objekt, v katerem bo 12 stanovanj tudi za našo delovno organizacijo, in sicer iz naročila 1. 1977. Za 3 stanovanja iz tega objekta so že sprejeti sklepi o dodelitvi, za 9 stanovanj pa je predlog z razdelilnikom večina TOZD že sprejela, v drugih temeljnih organizacijah pa bodo sklepe sprejeli te dni. V mesecu juniju pa bo vseljiv še en stanovanjski objekt, v katerem bo za našo delovno organizacijo 8 stanovanj. To bodo prva stanovanja iz naročila za 1. 1978. Predlog razdelilnika teh stanovanj po temeljnih organizacijah bo ta teden obravnaval odbor za družbeni standard in varstvo pri delu delovne organizacije in ga dal v dokončni sprejem komisijam za družbeni standard in varstvo pri delu TOZD. Za ostala stanovanja iz naročila za 1. 1978, ki bodo vseljiva od meseca julija dalje, pa bo postopek za dodeljevanje najemnih stanovanj predvidoma tekel takole: ko bo znana višina kredita za nakup najemnih stanovanj, se bomo dokončno odločili za nakup stanovanj po številu in po vrsti (strukturi) stanovanj. Predlog razdelilnika po temeljnih organizacijah, ki ga bo obravnaval odbor za družbeni standard in varstvo pri delu delovne organizacije, bodo sprejemale komisije temeljnih organizacij. Seveda bo razdelilnik (ključ) moral upoštevati vse specifičnosti temeljnih organizacij, najbolj nujne primere, višino sredstev za nakup najemnih stanovanj, sodelovanje med temeljnimi organizacijami ipd. Zato bo strokovna služba že v fazi priprav predlogov v tesnih stikih s komisijami po temeljnih organizacijah. Predvidoma do konca junija bodo delavci v TOZD z referendumom sprejemali svoje samoupravne sporazume o urejanju stanovanjskih zadev. Tako bo možno že v začetku julija oblikovati novo točkovalno listo za 1.1978 in jo upoštevati pri predlogih za razdeljevanje glavnine najemnih stanovanj po naročilu zal. 1978. P. P. jektivnih sil (DPD) pa je v tem primeru, da ugotovijo zakaj delavci niso sprejeli ponujenih rešitev in kakšne so možne rešitve ter morajo o tem opozoriti strokovne službe, ki so zadolžene za pripravo samoupravnih splošnih aktov, oz. drugih predlogov, o katerih odločbo delavci z osebnim izjavljanjem. Od ugotovljenih vzrokov, zakaj delavci niso sprejeli predlaganih rešitev, pa je odvisno kdaj in o kakšnem predlogu se bo ponovno odločalo v skladu s SSA TOZD in zakonom. Brane Račič Zaradi pomanjkanja prostora smo morali danes izpustiti nekatere članke, prav tako pa tudi nekaj odgovorov na vprašanja naših delavcev. Vse to bomo objavili prihodnjič! Na dan mladosti so mladi v Kranju pripravili posebno proslavo na Titovem trgu v Kranju. V kulturnem programu je sodeloval Akademski komorni zbor Kranj, recitator iz garnizije Stane Žagar, cicibani iz vrtca Janina in folklorna skupina OŠ Kokrica. Za dobro razpoloženje po proslavi sta poskrbela še ansambla Jutro in Sončna pot. Mladi Kranja so s proslave poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu, ki ga je prebral Niko Sladič- Slovesnost se je zaključila z ognjemetdm. Kultura ne sme biti luksus Konec meseca aprila sta Medobčinski svet zveze sindikatov Ljubljana in Mestna kulturna skupnost Ljubljane organizirala v Ljubljani seminar za animatoije kulturnega življenja pri ljubljanskih delovnih organizacijah. To je bil prvi tovrstni seminar, baje jih bo še več, tudi v republiškem merilu, žal pa se nas je vabilu odzvalo prav malo, menda dobra desetina. Daje osnovna naloga animatoija ne informiranje, pač pa animiranje, da mora animator znati prisluhniti željam svojega delovnega okolja, da naj v prvi vrsti sam živi bogato kulturno življenje, skratka, zaljubljen naj bo v svoje delo, so nam na seminarju zabičevali tisti, ki v kulturno dejavnost posegajo predvsem organizacijsko, pa tudi tisti, ki sami skušajo lepote kulture približati drugim. Profesionalnih kulturnih delavcev, kamor prištevamo tudi tehnično osebje, je v Ljubljani približno 1.500. Tako so nam povedali. In sedaj provokativno vprašanje: Koliko je od tega pravih animatorjev? Nismo družba, kjer vlada filozofija makroekonomskega pojmovanja in kjer se zaradi mrzlične tehnološke gonje pozablja na človeka in na njegovo kulturno bit. Tudi nismo dežela, ki svoje kulturne stvaritve ponuja le ozkemu krogu meščanov, ki dajo kulturi elitističen malomeščanski pečat. Taki nočemo biti, pa vendar nas vzne-miri statistična ugotovitev, da se 95 % Tako se glasi pesem o bohorskih partizanih, oziroma o kozjanskem odredu, ki seje v teh krajih boril proti okupatorju. V letošnjem programu izletov planinske sekcije Elektromehanike je bil tudi Bohor — kot neobvezna točka razširjene poti slovenske planinske transverzale. Tod poteka tudi pot XIV. divizije, zasavska pot in pot kmečkih upornikov. Planinci Elektromehanike smo se prvič ustavili šele v Kozjem. Po krajšem postanku je krenila na pot kolona dvainštiridesetih planincev, katerih cilj je bil Bohor (1023 m) in Planina pri Sevnici. Že v Kozjem smo morali zaradi poslabšanja vremena odpreti dežnike; te imajo namreč planinci vedno pri sebi. Dež nas je spremljal vse do višine, kjer seje sprevrgel v sneg. Pod zelo težkimi pogoji, vendar vsi dobro razpoloženi, smo premagovali prvi vzpon do Vetr-nika. Z njega je menda prav lep razgled na zasavske hribe in kraje, piše v neki knjigi. Mi smo se zadovoljili le s tem, da smo videh vsaj Igorja, kije bil finančnih sredstev potroši za stvaritve, ki jih užije le 5 % Ljubljančanov. To pomeni, da so „dveri kulturnih hramov" za večino še vedno zaprte. Iz finančnih razlogov, vsaj pri večini, ne! Nekaj zaradi ekstravagantnosti predstavitev, ki največkrat ne morejo zadostiti niti kapricam kulturnih sladokuscev, pričakovanjem manj zahtevnega porabnika kulture pase zato tem bolj izneverijo. Predvsem pa zato, ker pasivno prepuščamo oblikovanje kulture prav tisti peščici, tistim 5 % ljudi, sami pa se uspavamo s cenenimi show-i v Hali Tivoli, si ne ostrimo posluha za pravo kulturo in zato tudi ne moremo sooblikovati kulturnega programa. Pozabljamo na Titovo opozorilo, da „brez kulturnega napredka delavci ne bodo mogli imeti samoupravljanja." Končno pa, saj se finančna sredstva, ki jih združujemo, praznijo iz naših žepov in se potrošijo tudi za kulturne manifestacije. Torej ne samo, da imamo vso pravico poseganja v oblikovanje kulturnega programa, zanj smo tudi soodgovorni. To je bilo le nekaj podatkov in misli, delo pa je pred nami. Čaka nas, animatoije, ki na tem področju nismo še dovolj zaživeli oziroma nas vse, saj brez vzajemnega odziva ne bo pravih uspehov in brez kulturno osveščenega delavca ne zrelih rešitev samoupravnih nalog. vodnik in smo se ga držali kot piščanci koklje. Izgubiti se v megli, snegu in tujem gozdu bi pomenilo veliko odgovornost za vodstvo izleta. Po treh urah hoje v sneženem me-težu, smo prispeli do planinske koče ,,Bohor", kije bila na mah premajhna, za vse nas. Posedli smo za mize in se okrepčali. Najhujše je bilo za nami, zato smo se' toliko bolj veselili. Med planinci je vedno na zalogi dovolj dobre volje, saj so se šaljivke vrstile ena za drugo skoraj brez pavze. Koča na Bohoiju je bila za dve uri naša -Iskrina. Vzdušje v njej je dajalo videz kot bi imeli generalko za festival smeha. Tako razpoloženi smo se zopet formirali v kolono. Še vedno je snežilo, vendar morali smo se spustiti proti Planini, kjer je bil tudi končni cilj. Torej tudi slabo vreme nas ni moglo odvrniti od veselega razpoloženja. Izlet na Bohor je kljub temu uspel. Za dežjem pravijo, pride sonce, zato bomo drugič še lažje šli. Srečno! Edvard Erzetič Mladi na pohodu okrog Ljubljane Tudi letos smo se mladi Avtoelek-trike odločili, da gremo na pohod po poteh partizanske Ljubljane in s tem počastimo spomin na vse tiste, ki so žrtvovali življenje, da nam je danes bolje. Pobudnik za pohod je bila pravzaprav pohodna četa Avtoelektrike, ki jo sestavlja 22 članov našega kolektiva. Taje na pohod povabila tudi predstavnike ZZB Iskre Avtoelektrike. 20. maja smo se ob 5. uri zjutraj z avtobusom odpravili proti Ljubljani. Že takoj po odhodu je v avtobusu zadonela partizanska pesem, ki ni zamrla vse do Ljubljane. Pred PTT v Ljubljani se je naša četa postrojila, ter se odpravila za Bežigrad, kjer je bil pričetek pohoda. Čeprav je deževalo, je bilo v četi ves čas veselo. Čeprav mokri in utrujeni, smo se vrnili veseli na avtobus, ki nas je čakal v Tivoliju. Tudi ob povratku je zadonela partizanska pesem. Kljub slabem vremenu ni bilo nikomur žal, da seje udeležil pohoda, saj smo se na njem bolje spoznali med seboj, pa ne samo med seboj, temveč z veliko mladimi iz raznih krajev Slovenije. V Novo Gorico smo se vrnili ob 19. uri zvečer. Po dolgem poslavljanju smo se razšli z obljubo, da se naslednje leto spet vidimo. Simon Bratuž ŠPORTNE IGRE MLADINE AVTOMATIKE 14 ekip s približno sto udeleženci se je v soboto, 20. t.m. pomerilo v streljanju, odbojki, nogometu in košarki. Tekmovanja so se odvijala v telovadnici osnovne šole Boris Ziherl in osnovne šole Boris Kidrič. V posameznih panogah so se ekipe iz TOZD Avtomatike uvrstile takole: STRELJANJE: 1. TOZD ORODJA, 2. DS SKUPNIH SLUŽB, 3. TOZD SVN; ODBOJKA: 1. TOZD TE LA, 2. TOZD ORODJA, 3. TOZD SVN, 4. DS SKUPNIH SLUŽB; NOGOMET: 1. TOZD TE LA, 2. TOZD ELA, 3. TOZD SVN, 4. TOZD ORODJA, KOŠARKA: 1. TOZD TE LA, 2. TOZD SVN, 3. DS SKUPNIH SLUŽB; Končni vrstni red: 1. TOZD TE LA, 2. TOZD ORODJA, 3. TOZD SVN, 4. DS SKUPNIH SLUŽB, 5. TOZD ELA. Po končanem tekmovanju je prvouvršče-nim v posameznih panogah podelil pokale v.d. glavnega direktorja Stane Preskar. Prehodni pokal so prejeli športniki TOZD TE LA Š.D. JŠPIJADA,, pred VRATI Inšpijada, ime za športne igre Široke potrošnje (IŠP — Industrija širokopotrošnih izdelkov) se hitro približuje, saj bo „dan X" že 10. junija — tokrat na Vrhniki. OKVIRNE PROPOZICIJE TEKMOVANJ Tekmovanje moških bo organizirano po sistemu'vsak z vsakim — izjema je seveda streljanje in kegljanje. Tekmovanje moških in žensk bo v disciplinah: kegljanje (enkraten nastop na 100 lučajev mešano), streljanje (enkraten nastop, 5 strelov preizkus in 4 x 5 strelov za konkurenco), tekmovanje ženskih ekip bo razen streljanja in kegljanja organizirano po načelu vsak z vsakim. Vse navedene propozicije veljajo za zadostno število prijavljenih ekip v ženski konkurenci. V nasprotnem primeru bo tekmovanje potekalo kot selektivno srečanje za sestavo najboljših ekip za nastop na letnih športnih igrah Iskre. Vsa ostala tekmovanja bodo potekala v skladu s tekmovalnimi pravilniki za posamezne športne discipline. Nogomet — veliki nogomet, 1 1 igralcev, igra traja 2 x 30 minut, število menjav ni omejeno, ekipa mora biti v enotnih dresih. Košarka: na igrišču 5 igralcev, kosmati čas igre je2x 20 minut, ekipa mora biti v enotnih oštevilčenih dresih. Rokomet: ekipa na igrišču šteje 6+1 igralcev, igra se 2 x 20 minut, ekipa pa mora biti v enotnih oštevilčenih dresih. Odbojka: ekipa sestoji iz 6 igralcev, igra pa se na tri dobljene sete. Kegljanje: ekipa šteje 6 članov oziroma 4 članice, igra pa se na 1 00 lučajev mešano. Nastop posameznika traja 40 sekund. Balinanje: ekipa šteje 4 člane, igra pase do 13 puntov. Streljanje: ekipo tvorijo 4 člani ali 3 članice, preizkušnja 5 strelov, za konkurenco velja 4x5 strelov. Tekmovanje bo s serijsko zračno puško brez dodatnih optičnih naprav. Namizni tenis: moška ekipa šteje 3 člane, ženska 2 članici. Igra se na dva dobljena seta v igri; ekipni nastop vsak z vsakim, nastop dvojic. Šah: ekipa šteje 4 člane, posamezna igra traja 2x15 minut, srečanja so ekipna. Prebrali smo za vas Tudi če napeta zgodba francoskega novinaija in časnikarja Gamilla Gillesa pod naslovom „400.000 dolaijev za umor Kennedyja v Parizu" ni čisto resnična ali resnična vsaj polovično, je vendar po svoje značilna in presenetljivo resnična za naš današnji čas individualnega nasilja in terorizma, ki se je iz Amerike preselil tudi v staro, dobro in doslej navidezno mimo in urejeno Evropo. Avtor se je tega svojega dela lotil časnikarsko. Zvedel je namreč za zanimivo snov, ki seje je potem lotil v obliki napete literarne reportaže in bi jo zato lahko ocenili tudi kot detektivko, čeprav bi bil ta pojem morda malce preozek spričo razsežnosti, pomembnosti in aktualnosti zgodbe same. V njegovi zgodbi gre namreč za to, daje bivši legionar in oasovec Jose Luis Romero leta 1961 sprejel ponudbo agentov CIA, da bo za 400.000 dolaijev umoril predsednika ZDA Johna Kennedyja, ko bo ta obiskal Pariz. Atentat naj bi bil izveden tako, da bi se zdelo, kakor daje najeti morilec hotel ubiti francoskega predsednika de Gaulla, a je zgrešil. Dejanje naj bi torej izpadlo kot nesrečno zgodovinsko naključje. Romero pa ni ubil Kennedyja. Tik pred zdajci je zasumil, da ga bodo tisti, ki so ga najeli, po opravljeni nalogi umorili. Odločil seje, da pobegne, kar mu je tudi uspelo. V resnici paje Kennedyja dve leti pozneje, 22. novembra 1963 v Dallasu v Teksasu umoril Lee Osvald. Vendar tudi ta umor, kot vemo danes, ni pojasnjen do kraja in tudi naš avtor nas v tem smislu prepričuje, da sta bda v Teksasu vsaj dva morilca ameriškega predsednika. Camille Gilles nam obe zgodbi pripoveduje skoraj hkrati, oziroma vzporedno. Ko se naš avtor poveže z Romerom in mu ta na svoji, močno zastraženi haciendi v Južni Ameriki pripoveduje o težki mladosti, vstopu v tujsko legijo, vojni v Indokini, Alžiriji in Kongu, pa kako je v Alžiriji sprejel ponudbo CIA, da umori Kennedyja, se sam venomer vrača k resničnim dogodkom v Dallasu. Tako torej obe zgodbi tečeta vzporedno, čeprav ne istočasno, a sta vendar dovolj prepričljivi in zanimivi, da nam pokažeta ves peklenski mehanizem najhujšega podzemlja, v katerem deluje: CIA, ki si z najetjem duševno neuravnovešenih ljudi, taka sta tako Romero kot Osvald, postavlja za cilj atentate na najuglednejše osebnosti konkretno na predsednika Kennedyja, ki pač ni bil všeč nekaterim ameriškim družbenim strukturam. Sicer paje usoda Kennedyja prav danes za las podobna usodi italijanskega državnika Mora pa še celi vrsti ljudi, ki so razumeli sedanje družbene preobrazbe v svetu, jih hoteli razrešiti, pa jih mračne, reakcionarne sile, ki bi rade zaustavile kolo zgodovine in njen razvoj, skušajo fizično odstraniti s prizorišča zgodovine. Zato je ta knjiga v tem smislu sila poučna in nazorna prav za današnji čas. Knjigo je izdala založba Borec v prevodu Jožeta Šmita in opremi Matjaža Vipotnika. D. Ž. I.R. Bohor je vstal, Bohor žari... ISKRA- ŠOLSKI CENTER KRANJ RAZPISUJE vpis učencev v 1. razred za šolsko leto 1978/79 Tehniška strojna in elektro šola v Kranju bo sprejela — 30 učencev v strojni odsek — 60 učencev v elektro odsek — šibki tok — 30 učencev v elektro odsek — jaki tok Šolanje traja štiri leta. Vpišejo se lahko kandidati do dopolnjenega 18. leta starostu Vpisovanje bo od 19. do vključno 22. junija 1978. Ob vpisu morajo kandidati predložiti osebno v tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine: — izpolnjeno prijavo za vpis na predpisani tiskovini, kol kovano z upravnim kole-, kom za 2 din — izpisek iz rojstne matične knjige — originalno spričevalo o končani osemletki — zdravniško potrdilo. Izbor kandidatov bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnega uspeha kandidatov v osemletki (predvsem bo upoštevala ocene iz slovenskega jezika, matematike in fizike) in mnenja službe poklicnega usmerjanja. Učenci, ki želijo stanovati v dijaškem domu, naj vložijo prošnjo za sprejem neposredno pri Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2. Tehniška strojna in elektro šola, dislocirana enota za odrasle pri Delavski univerzi „Tomo Brejc" v Kranju bo sprejela kandidate v naslednje odseke triletne tehniške šole: — strojni — elektro — šibki tok — elektro — jaki tok Vpišejo se lahko zaposleni kandidati ali odrasle osebe (nad 18 let starosti), ki so končali triletno poklicno šolo ustrezne smeri. Vpisovanje bo od 1. avgusta 1978 do 15. septembra 1978. Ob vpisu morajo kandidati predložiti Delavski univerzi „Tomo Brejc" v Kranju, Staneta Žagarja 1, naslednje listine: — izpolnjeno prijavo (tiskovino dobijo na vpisnem mestu) — izpisek iz rojstne matične knjige — potrdilo o zaposlitvi — spričevalo 3. letnika poklicne šole — spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole. Poklicna kovinarska in elektro šola v Kranju bo sprejela 142 učencev za naslednje TOZD: ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj TOZD tovarna števcev, stikal, ATC, TEA, ERO, SP, mehanizmi, TEL, obrat orodjarna, obrat vzdrževanje in merilne naprave 14 učencev za poklic orodjarja 12 učencev za poklic strojnega mehanika 10 učencev za poklic fino mehanika 13 učencev za poklic strugarja 9 učencev za poklic rezkalca 21 učencev za poklic elektromehanika 24 učencev za poklic TK mehanika TOZD tovarna merilnih instrumentov, O toče 1 učenca Z3 poklic orodjarja 2 učenca za poklic fino mehanika 1 učenca - -■oklic strugarja 1 učenca -.j poklic rezkalca 3 učence za poklic elektromehanika ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana TOZD tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki 2 učenca za poklic orodjarja 3 učence za poklic strojnega mehanika 1 učenca za poklic fino mehanika 2 učenca za poklic strugarja 1 učenca za poklic rezkalca 3 učence za poklic elektromehanika TOZD tovarna gospodinjskih aparatov, Reteče 1 učenca za poklic orodjarja 4 učence za poklic strojnega mehanika 4 učence za poklic strugarja 2 učenca za poklic rezkalca 8 učencev za poklic elektromehanika Šolanje traja tri leta. Vpišejo se lahko kandidati do dopolnjenega 18. leta starostu Vpisovanje bo od 19. do vključno 23. junija 1978. Ob vpisu morajo kandidati predložiti osebno v tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine: — izpolnjeno prijavo za vpis na predpisani tiskovini, kol kovano z upravnim ko tekom za 2 din (v prijavi naj navedejo kandidati poklic, ki se ga želijo izučiti, in TOZD, za katero s' želijo šolati) — izpisek iz rojstne r.iatične knjige — originalno spričevalo o končani osemletki — zdravniško potrdilo Izbor kandidatov in razpore tev v poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnega uspeha kandidatov v osemletki, mnenja službe poklicnega usmerjanja in psi ho testov. Vsi učenci bodo prejemali štipendijo tistih TOZD, za katere se bodo šolali. Učenci, ki želijo stanovati v dijaškem domu, naj vložijo prošnjo za sprejem neposredno pri Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2. SKUPNI SESTANEK ŠPORTNIH REFERENTOV AVTOMATIKE Čeprav nas do letnih športnih iger Iskre, ki bodo 23. in 24. junija v Kranju loči skoraj mesec dni, v Avtomatiki že tečejo organizacijske priprave. Na skupnem sestanku športnih referentov je bilo sklenjeno, da se bo Avtomatika udeležila tekmovanj v nogometu, košarki, odbojki, kegljanju, streljanju, rokometu, namiznem tenisu, balinanju in šahu. Da bi priprave tekle nemoteno, so na sestanku določili organizatorje, oz. trenerje za pripravo ekip za posamezne panoge in sicer: Nogomet — Ivo Dremelj iz TOZD Inženiringi in Jani Novak iz TOZD ORODJA Košarka — Marko Gvardjančič in Tone Kastelic iz TOZD TE LA Odbojka — Janez Murn iz TOZD TNN in Mato Kumar iz TOZD INŽENIRINGI Kegljanje — Metod Končan iz TOZD SVN in Darko Božič iz TOZD TE LA Streljanje - Miloš Pirc iz TOZD TELA in Marko Jeglič Namizni tenis — Štefan Kranjc iz TOZD TELA in Janez Gale iz DSSS Rokomet — Vojko Živkovič iz TOZD INŽENIRINGI in Danilo Mencinger iz TOZDTELA Balinanjei — Dušan Sluga iz DSSS Šah — Pavle Jereb iz TOZD TELA Za ženske ekipe pa: Košarka in odbojka — Marko Adlešič iz TOZD INŽENIRINGI Rokomet — Vojko Žvkovič iz TOZD INŽENIRINGI in Danilo Mencinger iz TOZD TE LA Kegljanje — Metod Končar iz TOZD SVN in Darko iz TOZD TELA Streljanje — Drago Žibert iz TOZD TNN Namizni tenis — Breda Jančar iz TOZD PCT Šah - Pavle Jereb iz TOZD TELA Vabimo vse delavce Avtomatike, da se v čim večjem številu udeležijo tekmovanja in, da se do srede, 7.6. 1978 prijavijo pri omenjenih tovariših glede na to, v kateri športni panogi želijo tekmovati. Š.D. NA STEGOVNIK Planinska sekcija Iskre Elektromehani^6 * Kranj organizira v soboto, 10. junija 1^9? j planinski izlet na eno od točk s P° ..Kranjski vrhovi", in sicer na Stegovh1 nad dolino Kokre. Odhod avtobusa izpred kranjskega hot Creina bo ob 6. uri zjutraj, peljal bo izhodišča ture, do znane gostilne Kano ihtev' Od tu do vrha je le tri ure zmerne nezai ne hoje. Cena prevoza je 10 din. _ Prijave in vplačila sprejema Volga °a) tajništvo ERO, tel. 28-22 do 7. junija. Vabljeni! ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta LEOPOLDA VOLČJAKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkah1 g sodelavcem GPP — TEA za izraze sožal) ' podarjeni venec in denarno pomoč k sin Marjan Volti® ^____________________________zdruz^ ISKRA — glasilo delovnega kolekti' va SOZD Iskra—Industrija za elek' troniko, telekomunikacije, elektro mehaniko, avtomatiko in elemeh18 — Ljubljana. Glavni urednik: Bogo Mohor, oC* govorni urednik: Dušan ŽeljeznoVi tehnični urednik: Janko Golnar " Ureja uredniški odbor: Alojz B08 (Elektromehanika), Špela Dittric (Avtomatika), Lado Drobež (|sl<.r_ Commerce), Stane Fleischman 'Sl roka potrošnja), Franc Kota (IEZE) in Marko Rakušček (Avt°' elektrika) — Izhaja tedensko — kopisov ne vračamo — Naslov: U0-' Ijana Prešernova 27, telef° 24-905, int. 48 - Tisk: Časopis"^ tiskarsko podjetje PRAVICA DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za inforh1 cije SRS je glasilo oproščeno plati temeljnega davka od prometa pr01 vodov. >