Dolžnostih i*vort.
1 p. n. Licejska knjižnica.
_ w	.. ...-----p*& «BS9
din., četrt ietö 16 dta. fafenjugoslartje: Ceio teto 120 dSa. Inserat! aß oznanila se ataraćunaja po dogovora; pri večkratnem pseriranju primeren popust. Upramišivo Sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Telefon mierurhen št 113.
Itöi^lsgg Politiken list u
4O* štev*
Maribor, dne 2. maja 1928.
n" mw^wsinT.iwi lii ignt iianjhtr»yB>iirmr.min rs..»nijr, ,t$U
«sp» öd fl. do
Itekopisi sö tes vračajo, feksmaacfje so pobito proste. Teteten fofcemrben It 113.
«aWMaattaiaBBeaaamasaMBaEggEg1
Letnilt XV
lova vis da.
Naše mnenje in naša poročila o razvoju krize in glede sestave vlade so se v pondeljek v Beogradu v polnem obsegu potrdila in povrh se je še pokazalo, koliko se sme verjeti demokratskim listom. Demokrati so dan na dan po vseh svojih listih poročali o veliki in odločni vlogi svoje stranke, brez katere naj bi bila vsaka vlada nemogoča, v pondeljek se je pa vse to razpršilo v nie obenem z drugo demokratsko nakano in lažjo o uraclniško-vojaški diktaturi.
Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Davidovič je vrnil svoj «bajagi«-mandat, pravega je pa dobil Pašič ter ga tudi takoj porabil za sestavo enotne - radikalne vlade. Pogajanja, ki so se vršila med radikalci in demoKrati, dajejo tej vladi precejšnjo moralno zaslombo. Radikali sedaj lahko rečejo, da so vse poskusili, kar se je le dalo z demokrati, 'da pa ne morejo za to, če so se demokrati izkazali kot neresni, celo smešni in vsem parlamentarnim načelom rogajoči se politiki. Pogajanja so bila brezuspešna, ker so demokrati s svojimi predlogi in pogoji mislili samo na koristi svoje stranke, ter jasno pokazali, kako bi za njo radi izrabili pozicije na vladi. Radikali so naravnost prisiljeni pokazati, kako je delamožnost parlamenta mogoča tudi brez; sodelovanja demokratov, tako da parlament vseeno lahko pristopi najprej k rešitvi neodložljivih državnih poslov, kakor so: uradniški zakon, invalidski zakon, državni proračun, zboljšanje uprave itd. Ako bi parlament vsaj te zakone rešil, ki bi se politični položaj znatno zboljšal.
Najslabša stran demokratske politike in pravi zločin nad parlamentarizmom in tudi narodom naše države je pač to, da demokrati same sebe in k večjemu še radikale, kadar so dovolj uslužni, smatrajo za državno stranko, do-čim naj bi bilo vse drugo več ali manj protidržavno. Kaj takega še radikali sami niso zagrešili in v svoji stranki imajo dovolj odločnih mož, ki odločno zahtevajo sporazum ter lojalno parlamentarno sodelovanje z revizijonističnimi strankami.
To je zopet ena najvažnejših moralnih opor sedanje radikalne vlade, dočim so demokrati: vsako moralno zaslombo po lastni krivdi izgubili. Davidovič. je bil nekdaj za sporazum, sedaj, ko so demokrati mislili, da bodo s prevaro in intrigami rešili svojo propadajočo stranko, je pa zlezel Prebičeviču pod plašč ter se zazibal v sanje, da bo ta človek potegnil radikale ali pa igral kakega jugoslovanskega Mussolinija.
Demokrati so doživeli vse, kar so zaslužili in radikalna stranka je končno očiščena stopila na plan z namenom, da dela parlamentarno brez dosedanjih zaveznikov, ki so samo hujskali ter po svojih spletkah glavno doprinesli k dosedanjemu neznosnemu stanju. Radikali so rekli, da se da delati brez demokratskih spletkarjev in nasprotnikov pravega parlamentarizma, — in sedaj je na njih ležeče, da to tudi v praksi pokažejo.
To pa bo mogoče samo tedaj, če bodo sledili svojim članom, ki so za sporazum, in ki hočejo imeti v parlamentu tudi revizijoniste kot enakopravne člane. 'Radikali bodo lahko samo tedaj parlamentarno delali, če bodo ostali pri tem, kar so njihovi zastopniki obljubili v Zagrebu ter podpisali predsporazum, katerega so hoteli demokrati osmešiti pod imenom «Markov protokol« po g. Marku Gjuričiču, ki je zastopal radikale.
Radikali, kot sedanji zastopniki Srbov so osnovali svojo homogeno vlado in ker niso po našem mnenju neresni in smešni, kakor demokrati, se lahko tudi pričakuje, da se bodo držali zagrebškega predsporazuma, ki obljublja temeljito likvidacijo dosedanjega stanja.
To je prva glavna naloga sedanje vlade. Če ji bodo radikali kos, tem boljše za njih, gotovo je pa, da prej ko prej propadejo, če bi obljube poteptali, odklanjali sporazum ter na način skrahirane policajdemokracije skušali izkoristili in izrabiti svoj današnji položaj.'
Politični oofožsi
Nov kabinet. V ponedeljek opoldne je bil Pašiču poverjen mandat za sestavo vlade in kmalu nato sklicana seja radikalnega kluba. Nikola Pašič je najprej poročal, da je sprejel mandat za sestavo vlade s širokim pooblastilom. Ta mandat je razumel lako, da se mora z vsemi strankami pogajati. Vsled tega je začel razgovore z demokrati, ker se je bil z ostalimi strankami že dogovoril. Ker pa so se pogajanja z demokrati izjalovila, je šel h kralju s predlogom, da se sestavi homogena radikalna vlada. Ker se je kralj prepričal, da • ni mogoče krize drugače rešili, je stališče Nikole Pa-šiča odobril in seveda pristal ludi na to, da Pašič predloži osebe, ki imajo stopili v kabinet. Klubov odbor radikalne stranke je osvojil stališče Nikole Pasica in je sklenil, da ima vlada bistveno ostati taka, kakoršna je do sedaj. Eventualne spremembe naj se izvršijo pozneje, na vsak način pa imajo ministri, ki niso bili izvoljeni, izstopiti. Sklenilo se je pa tudi, da ima džemijet dobiti en ministrski portfelj. Nova vlada se je sestavila sledeče: Ministrski predsednik: Nikola Pašič, vojne za-
deve: general Petar Pešie, zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič, notranje zadeve: Milorad Vujičič, pravosodje: dr. Laza Markovič, prosveta: Miša Trifunovič, vere: L. Jovanovič, promet: dr. Velizar Jankovič, - agrarna reforma: Krsta Miletič, gozdarstvo in rudarstvo: dr. M. S v skic, socijalna politika: ur. Niuko Perič, narodno zdravje: dr. Slavko Miletič, pošta in brzojav: Vetja Vu-kičevič, javna dela: Nikola Uzunovič, finance: dr. M. Stojadinovič. Ministrstvo za trgovino in poljedelstvo o-slaneia začasno nezasedena. Ministrstva brez portfelja se ukinejo.
Zadnji Pribičevičev adut. Svoj zadnji . • manever za dosego oblasti je pe&kusil Pribieevie minulo nedeljo z manifestacijo: Or j ime in Narodne obrane v Beogradu, to divjaško manifestacijo je hotel uplivali na kralja in se preriti do vladnega krmila, a tokrat se je g. Svetozar bridko prevari]. Na kralja je g. Pribičevič najbolj računal, a ravno ta mu je obrnil hrbet in je s svojini bivanjem v Topoli za časa or junaški h manifestacij pokazal dovolj jasno, da obsoja Pribičeviča in njegove plačane «leibgardisie.« Celi. Beograd je pričakoval or-junske manevre z največjo nestrpnostjo in še osobito radi tega, ker so razni beograjski listi namigovali, da bo prišlo do prelivanja krvi. Po Pribičevičevem naročilu je sklical vrhovni poveljnik Or j une, vpokojeni pukovnik Slurm-Jurišič, or j unce iz prečanskih krajev in Narodno obrano iz Srbije, da tudi ti dve organizaciji spregovorite odločno besedo glede krize. Na orjunaški manifestacij ski shod so bil ipozvani razni srbijanski generali in med temi tudi vojvoda Stepan Stepanovič. Okoli 9. ure predpoldne' se je zbrala pred hotelom Moskva v Beogradu srbska narodna omladina z 20 srbskimi zastavami. Ko so se postavili omladinci v bojni črti krog govornikov, so naenkrat zapazili, da.visi nad govorniškim odrom državna zastava. Začeli so kričali in vikati in so se pomirili šele tedaj, ko je bila državna zastava odstranjena in je mesto te zaplapolala srbska, katero so pozdravili z vzkliki: «Živeta Srbija, dol z Jugoslavijo!« Okoli pol 10. ure se je pripeljalo 1500 or-juncev iz Novega Sada, ki so se korporativno udeležili zborovanja, Kot govorniki so nastopili glavni orjunaši in sicer iz vsakega kraja po eden. Glavni predmet govorov je bilo blatenje Hrvatov in Slovencev. Po končanih govorniških izbruhih onemoglosti in jeze na slovenstvo in hrvatstvo je bila odposlana kraju v Topolo brzojavka, v kateri so orjunaši kralju zagotovili, da so pripravljeni p.od njegovim vodstvom braniti in ohraniti narodno in državno edinstvo.ZboroVanje jejzaključi! a resolucija, ki je nekako vojno povelje vsem separatistom in protidržavnim elementom in zahteva energično vlado brez ozira na parlament. Ta energična vlada !:>i naj združila vse rodoljube v državi in potom rodoljubnih elementov očistila državo notranjih sovražnikov. Vsak, ki je količkaj čita! ali imel opravka z Orjuno, si pač lahko misli, da so li Pribičevičevi hlapci med zborovanjem neprestano kričali: «dolj s Spahom, dol j s Korošcem in Radičem, dolj s Slovenci in Hrvati!« Po končanem službenem delu orjunaškega zborovanja je prišlo do običajnega pretepa in sicer sta se stepli med seboj Or juna in Narodna obrana. Pretep je razgnal dež, ki se je usul nad Beogradom okoli 4. ure popoldne in tako razgnal zadnjo manifestacijo Pribi-čevičevih omladincev za narodno in državno edinstvo, recte: za ministrska korita.
Odnošaje Beograda đo Bolgarije kritizirajo že mnogi listi in sedaj so prišli že na to, da beograjskim oblastnikom ravno to ne diši, ker je v Bolgariji tako sijajno zmagal zemijoradniški pokret. Po vseh izgledih bi se beograjski oblastniki prej sporazumeli s kakim Radoslavom, nekdanjim šefom medvojnega, sedaj obsojenega bolgarskega kabneta, kot s Stambulijskim, šefom kmetske stranke. Radoslavov je po svoji mentaliteti soroden beograjskim oblastnikom, dočim imajo Stambulijskega za nevarnega revSlucijonarja. S kakim ministrskim predsednikom, kakor je bil Radoslavov, bi se takoj sporazumeli, če bi imel še poliko imperialističnih nakan, vodja bolgarskih kmetov je pa sumljiv, ker stoji za njegovo zmago ideja, ki je beograjskim oblastnikom tako neprijetna.
Seton Watson o centralizmu. Ta odlični Anglež in iskreni prijatelj Jugoslovanov je prepustil zagrebškemu «Obzoru« in beograjskim «Novostim« daljši članek o naši notranji krizi. Posebno dobro je pogodil centralizem v naši državi, ko pravi: «Tisti, ki smatrajo sistem krutega centralizma kot nekako vsezdravilno sredstvo, so se že odrekli pravici, obsojati Radiča kot demagoga. Centralizem, zlasti v obliki, v kakršni ga izvajajo v nasledstvenih državah ali pa v predvojni Madžarski, je bolezen, ne pa ideal. Po mojih mislih je centralizem neizvedljiv, in sicer: 1. ker nasprotuje tradicijam, ki so se v dolgih stoletjih globoko vživele v prebivalstvo različnih pokrajin. Te tradicije je bolje gojiti in razvijati, kakor pa pobijati. 2. Ker za centralizem absolutno ni potrebnega upravnega aparata. Posledica tega je popoln zastoj in zmešnjava, kar povzroča nezadovoljstvo in silno slabo vpliva na gospodarski razvi tek države. Slabo gospodarstvo in slaba uprava so jedro celega problema in trdovratno vztrajanje na centralizmu samo še bolj otežuje ozdravljenje, katero narod v Srbiji rav-
no tako goreče želi kakor pristaši gospoda Radiča. ____ V
največjo škodo so današnje vladne metode. Iz preteklosti in sedaj se vlada s pomočjo obskurnih in servilnih kreatur, ki nimajo nobene lastne volje in nobenih načel ter streme le za tem, kako bi obogatili sebe, na drugi strani pa se trudijo, da izolirajo liste ljudi, ki imajo značaj in principe. Riba smrdi pri glavi. Dokler ne bodo teh metod zapustili, ni mogoče priti do izboljšanja v političnem položaju, ampak samo do polovičarskih , ukrepov, ki morejo sedanji polom le za kratko dobo j odgoditi. Te metode so prava rak-rana države. S temi metodami se ne le izločujejo dobri elementi iz politike, ampak se tudi preprečuje soudeležba novejših in zdra-vejših elementov, na katerih je mlajša generacija v Jugoslaviji, zlasti na gospodarskem polju precej bogata. Je drevje, ki izgleda jako lepo, pod katerim pa nobena trava ne raste. Meni se zdi, da moja diagnoza, postavljena na podlagi razgovorov z odličnimi ljudmi vseli strank, ni napačna. Moja naloga kot inozemca ni, postavl jati stvari na njihovo mesto in tudi ni moja naloga, v tem zapletenem položaju predlagati kako rešitev . . . Toda, ker sem posvetil lepo število svojih najboljših let obrambi Srbije in pravega značaja jugoslovanskega edinstya, ne morem mislili, da je mogoče, da bi interesi sebičnih finančnih monopolistov uničili plemenito delo, od katerega je odvisen mir in blagostanje celo jugovzhodne Evrope. Ni v interesu niti Srbije, niti Hrvatske, a še manj v interesu dinastije, da bi zmagalo nasilje namesto prijateljskega sporazuma; kajti s tem hi bil proglašen politični in intelektualni bankerot. — Zato mislimo, da se Beograd ne sme prenagliti in da mora idejo sile javno odkloniti«. To so resne in pomem bne besede. Nekateri demokratski listi so si pa privoščili še to licemernost in neokusnost, da povdarjajo kako se tudi odlični politiki demokratske stranke strinjajo s temi izvajanji, — in to baš sedaj, ko se cela po-licajdemokratcija od Davidoviča pa do zadnjega Pribičeviča silno ogreva za diktaturo in drugo nasilje.
Po svetu.
Nova Bolgarija. Bolgarija je dobila pri zadnjih volitvah najbolj homogeno parlamentarno večino. S tem se je v polni meri in moči pokazala nova Bolgarija. Bolgarski zemljoradniki so znali obračunati s staro Bolgarijo Nemca Koburga in njegovih gosposkih in bo-jaželjnih oblastnikov .V svojem konstruktivnem delu je razvil vodja zemljoradnikov Slambulijski toliko sile ter dosegel tolike uspehe, da mu to ni priznala samo Velika Britanija, temveč tudi druge zapadno-evropske države in celo Amerika. V novo Blogarijo zaupajo vsi, samo pri nas v Beogradu se njen pojav beleži z redkimi, površnimi aii pa celo z nezaupnimi vrsticami. Prej se je vsa mržnja do Bolgarije nanašala na Koburgove «krvave Bolgare«, sedaj pa teh ni več, zemljoradnička stranka je. njih zadnje ostanke in privržence tesno potisnila ob steno in bil bi čas, da se z mržnjo radi preteklosti preneha in da prestanejo tudi vsi spori glede Makedonije, ker je Slamboiijski najoslrejše nastopil proti makedonskim ustašem. Bilo bi tudi potrebno, da se Beograd, če že ne radi bratske bolgarske države, pa vsaj radi sebe, malo drugače orientira napram Rumu-mji in Grčiji. Pod Rumunijo in Grčijo imamo mi in Bolgari svojo narodno manjšino in ena kakor druga je silno zatirana in ko bo prišlo slej ali prej do bolgarskih revindikacij, ali naj prelivamo bolgarsko in seveda tudi svojo kri za «posestrino« Rumunijo in «zaveznico« Grško?!
Naši izseljenci v Ameriki in vlada. Jugoslovansko časopisje v Ameriki se pogosto bavi z beograjsko vlado in njeno skrbjo za izseljence, ki žive v Ameriki. — Največkrat se peča z vodjem izseljeniškega komisarijata Etbinom Kristanom. «Amerikanski Srbobran« opozarja beograjsko vlado, da nobeden izseljenec ne ve, kje se nahaja komisar Kristan in njegov tajnik, četudi so v Ameriki več kako pol leta. Nihče ne ve, kje je njihov urad in kaj delajo, niti ni Kristan nikdar obvestil ameriško časopisje o vzroku svoje misije. V Beogradu se vedno pritožujejo radi pomanjkanja denarja, na malo vrednost dinarja, a za ta komisarijat dajejo vsak mesec na tisoče dinarjev brez vsake koristi za izseljence; edino korist ima od tega Kristan in njegov tajnik. List na koncu zahteva, da se la komisarijat ukine ne samo radi denarne škode, ki jo država ima, temveč, ker direktno škoduje ugledu naše države med izseljenci. čikaški «Hrvatski Glasnik« pa prinaša zopet drugo zanimivost. V severnem delu Zjedinjenih držav je naša država na novo postavila d konzulate. S lem je število konzulatov v severnem delu povečano, dočim v južnem delu ni nobenega konzulata. List vprašuje, da-li le konzulate odreja beograjska vlada po svoji inicijativi. ali po informacijah poslanika v Washintonu. Ako to beograjska vlada sama na svojo roko dela, se ji mora odpustiti, četudi je napravila neumnost, ker ima vlada svojega poslanika, ki mora biti natančno informiran in ki kaj tacega ne bi smet dopustiti. Nemarnost našega poslaništva se mora najstrožje obsojati, ker je
nezmožno in ne ve neti natančnega števila naših iz- i seljencev v sjedinjenih državah.
— ■rrmrmHrfiarin^Ti 'firnii ma«iTii i
Beležke.
Kako gledajo Srbi na Orjuno. Prigodom velikega j zborovanja Orjune na preteklo nedeljo v Beogradu pri- i naša radikalni «Balkan« pod naslovom «Zmaj pod krin j ko« oklic srbskim organizacijam, da naj se nc udeleže j orjunskega zborovanja. Med drugim tudi pravi: Jutri se j pripravlja v Beogradu nova Golgota, na kateri hočejo : pribiti na križ tri brate, Srba, Hrvata in Slovenca. — j Bratje Srbijanci, ako bodete prisostvovali pri tem kri- ! zanju, zgrabite Pilata, razbijte križe in osvobodite žrtve, i S svojim gromkim geslom razženite oblake, ki se zbi- i rajo nad našimi glavami pod krinko, ki je navidez le- j pa, za katero pa se skriva zmajevo lice. Kličite «živijo narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, doli z lažnjivim na- i cijonaiizmom, doli s sovražniki našega naroda«. Tako S govori o Orjuni glasilo radikalne stranke, katero si je j izbralo srbsko ljudstvo za svojo zastopnico. Tudi j «udruženje srbskih četnikov« izjavlja, da se nobeden { njegov član ne sme udeležiti orjunskega zborovanja, i kajti oni. ki so državo zidali, je nočejo rušiti. Srbski j četniki imajo važnejšo nalogo ter se nočejo družiti z j plačano bando. Orjuna je res že daleč prišla, da se je j celo podobne organizacije v Srbiji branijo.
Babilon šovinistov. Za nedeljo sta se sporazumeli i Srbska narodna obrana in pa Orjuna glede skupne mani- j festacije v Beogradu. Pred palačo Moskva se je zbralo ! okrog 5000 ljudi, po večini seveda beograjsko občinstvo, j ki samo iz radovednosti gleda vsako manifestacijo. Balkon j Moskve je bil opremljen kot govorniški oder in je imel j na desni strani državno, na levi pa srbsko zastavo. Srbski ; nacionalisti narodna obrana so stali desno, levo pa orju- J naši in še predno se je cela stvar začela, so začeli Srbi j vpiti: Doli jugoslovenska zastava, Doli Jugoslavija! — Po- ] slali so deputacijo k prirediteljem in ti so mislili stvar j tako poravnati, da so prestavili zastave tako, da je imela I obrana pred seboj srbsko, orjuna pa jugoslovansko. Pa : vse to ni pomagalo, klici: Doli Jugoslavija, doli zastava!' I — so se nadaljevali. Končno so državno zastavo odsranili, j srbsko pa pustili plapolati na sredi. Začeli so se govori in J obranovci ter orjunci so zopet složno vpili: Doli Radič, j doli Korošec, Spaho itd. — Proti koncu se je pa ta sloga j zopet razbila. Eni so klicali: živela Velika Srbija, drugi pa: j Živela Jugoslavija. Nasprotni klici so tako razvneli sovi- • nistično kri, da so začele padati klofute. Policija je pa j naglo posredovala, da ni prišlo do hujših spopadov, mir i je pa nastopil šele tedaj, ko so šli orjunci na eno, obrana j pa na drugo stran. Fiasko te manifestacije je povečan še ■ s tem, da se je kralj za ta dan odstranil iz Beograda ter odpeljal v Topolo, ustaški vojvoda, Stepanovič, o katerem so pisali, da bo vodil manifestacijo, je pa ostal doma v Čačku.	i
Orjunsko grmenje. V orjunskem «Preporodu« je objavil predsednik Orjune, umirovljeni polkovnik J Sturm-Jurišič povodom zborovanja Orjune v Beogra- ; du nekakšen manifest, v katerem se kar bliska in grmi, j da je človeka strah, če ga čita. Poslušajmo, kako ta Beo ; grad grmi na nas siromake: «Beograd bo začel grmeti, j Grmenje bo strašno, titansko, podobno grmenju topov, • ker se bo v tem grmenju združil glas celega naroda in i posledica tega grmenja bo krvav dež. — Mi (namreč j Orjuna) vam priporočamo: Reši se, kdor se more. Re- i šile se, dokler ne bo prepozno, kajti Beograd bo zagrmel in njegov grom bo pretresel celo državo. — Izdajalci, gorje vam! Nikdo se ne more tako strašno maščevati, ; kakor užaljeni Beograd, ki se bo maščeval, da bo pomnil celi svet.« No, Beograd si je za enkrat premislil, pa ni nič grmel, pač pa so bili orjunci v Beogradu tepeni.
In baš Beograd bo zadal Orjuni smrtni udarec s tem, ; ker ni maral demokratske vlade, ki je hotela s pomočjo j Orjune grmeti po državi.
Gonja proti Beogradu. Zagrebška «Slobod. Tribu- , na« odgovarja beograjskemu «Vremenu«, ki trdi, da se j vodi silna gonja od strani pridobitvenih krogov Hr- j vatske in Slovenije proti Beogradu, ki pa ni drugega I zagrešil kot nekaj malega iz diletantizma. — Cincarski j izvor beograjske čaršije so dokazali ugledni srbski hi- : storiki in etnografi. S tem sicer ni rečeno, da v Beogra- j du ne bi prevladovali nacijonalni elementi, zlasti med j inteligenco in širšim meščanstvom, ali čaršija s svo- j jim cincarskim atavizmom vsemu udarja pečat. In to j težko občuti ne samo meščanstvo, temveč cela Srbija, j Čaršija hoče vdahniti svoj duh tudi naši nacijonalni in j državni politiki, a motivi za to se ne smejo iskati v j idealizmu, temveč v sebičnosti. Radi tega odpor proti j temu ni stvar podjetnih, temveč nacijonalnih krogov, ; ki nočejo biti za materijal beograjski čaršiji in v njen ! račun ustvorjenemu sistemu proti državnim interesom in splošni narodni solidarnosti. — Tu ni diletantizem i glavno. To bi se lahko prebolelo, ker se najde povsod, j V stvari je tendenca in zloben namen. To pač ni di- i letantizem, če je Narodna banka po svoji sestavi in svo- | jem delu inštrument beograjske čaršije. Ni diletantizein : če se osnuje državna hipotekarna banka, ki naj služi skoraj izključno interesom beograjske čaršije. Celo pu-pilarni zakladi iz cele države naj bi se, kakor pravi minister dr. Perič, «zlivali v eno,« da služijo beograjski čaršiji. In sedaj se je v Švici sklenilo posojilo državne hipotekarne banke proti državnemu jamstvu in kakor beograjski listi pravijo v tolikem iznosu, kolikor je potrebno, da se pomirijo najnujnejše potrebe Beograda. Tudi to ni diletantizem, če se sklene milijardno posojilo za zgradbo železnic in se potem to celo posojilo skuša vreči v eno samo železnico, ki bi v glavnem služila samo beograjski čaršiji. Te in še mnoge podobne stvari so vzrok nezadovoljnosti in nezaupanja in tu-
di «Vremenu« se ni treba čuditi, da vidi široka javnost v beograjski čaršiji nevarnost za državno ureditev in sovražnika poštenega narodnega sporazuma.
Narodni penzijonisti. Parlamentarni odbor za proučevanje službenih let narodnih delavcev nadaljuje svoje delo. Socijaldemokratu in bivšemu ministru Korača je pripoznano 25 let, 7 mesecev in 17 dni ter vračunano kol javna služba s pravico na državno pokojnino. ivorač je res delal med narodom v okvirju svojih strankinih načel, bil je tudi od Avstrije hudo preganjan, ne sme se pa pozabiti, da je priznan za narodnega delavca samo radi tega, ker je njegova politika prijazna režimu. Če bi se bil izrekel za ostrejšo delavsko po-iiliko, bi se mu niti dan ne vštel, kakor se to godi mno gim starim in zaslužnim socijalistom iz Srbije. Zakon, po katerem se meri narodno delovanje, je že tako prikrojen, da dopušča razne zlorabe. Tako sta sprejeta med narodne penzijoniste tudi dr. Eduard Lukinič in Svetozar Pribičevič, ki bosta poleg poslaniške plače in prvi še kol advokat z velikimi dohodki — vlekla narodno pokojnino. Končno lahko vse vladne poslance proglasijo za narodne delavce in število penzijonistov bi prišlo na tisoče, država se bo pa silno obremenila. Zakon o priznavanju narodnega dela je torej tudi potreben temeljite revizije.
Dnevne novice.
«Gospoda Golec—Pušenjak—Žebot—Gmaj-ner Maribor. S tem naj Vam bode zadnje pisanje v Straži proti Srbom kakor tudi proti Orjuni ter če ne končate z Vašo nesramno gonjo in lažmi proti nam, Vas bodemo brez znanja organizacije sami kaznovali, in to ne z pretepom ampak z smrtjo. Ne mislite samo, da je to samo za ustrašiti Vas temveč prisegamo Vam da še en nesramni napad na nas in odstranili vas bodemo ker pripravljena Vam je že kroglja, ki bo prej ali slej naredila konec Vašemu nesramnemu postopanju. Toliko v ravnanje, ker mera je že polna. Komita«. Doslovno citirano pismo je prejelo uredništvo «Straže« 1. majnika t. 1. in sicer od mariborske Orjune. Smrtna obsodba menda ne rabi komentarja!
Orjuna se pripravlja na razpust. Homogena radikalna vlada je že tako na vidiku, da jo že gledajo z očmi strahu luđi orjunci. Zagrebški «Hrvat« je objavil poverljivo poslanico organizaciji jugoslovanskih na-cijonalistov v Zagrebu. Ta strogo poverljiva poslanica je padla «Hrvatu« slučajno v roke in je naslovljena na vse organizacije Orjune. Poslanica se glasi: «Vam je pač znano, da je zadnjič slišati glasove, da bode vlada razpustila naš oorganizacijo. Sedaj se sicer še tozadevno ne zna nič pozitivnega, a predstavljajoč lo možnost je potrebno, da napravile takoj točen spisek vseh članov in nam pošljite kopijo lega spiska. Vi pa vaše spiske, in ravno tako ostale stvari in papirje, osobito pa denar in vrednostni materijal shranite že sedaj na sigurno mesto, kajti v slučaju razpusta bo napravila policija hišno preiskavo pri vsakem članu in prijatelju Orjune.
V	slučaju, da bi napravila vlada zgoraj omenjene korake napram Orjuni, bo gojil oblastni odbor stalne vezi s predsedniki posameznih krajevnih orjuna ških organizacij in sicer potom naslovov, ki se bodo doposlali posameznim organizacijam. Ponavljamo, da vesti o raz pustu niso verjetne in da še ni povoda za malodušnost, ampak je treba delati naprej, da se naša organizacija še ojači in razširi. Ako bi bila razpuščena, je to samo prehodni moment, katerega pa bomo prenesli z lahkoto!
V	slučaju potrebe bo Orjuna spremenila tudi svoje ime, a na splošno bi ostala po svojih načelih in organizaciji isto kot dosedaj. Ta poslanica je strogo poverljiva in ako sle jo enkrat prečitali in naročeno izvršili, jo takoj uničite.« Kakor je iz ravnokar citirane poslanice razvidno, se hrvatska Orjuna resno pripravlja na razpust in v strahu razpusta se gibljejo tudi slovenski orjunci. Pride, pride še te dni čas, ko bo prejela Orjuna iz najvišjega mesta svoje zasluženo plačilo. Med poštenim in miroljubnim ljudstvom na deželi, pa je ime: Orjuna ali orjunaš psovka, kakor bi rekel: razbojnik ali tolovaj.
Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je umrla gospa Apolonija Arnuš, gostilničarka in posestnica v 47 letu svoje starosti. Naj v miru počiva! Pogreb jutri ob 4. uri pop.
Cvet naše diplomacije. Cicvaričev «Beograjski Dnevnik« donaša žalostno sliko našega poslanika v Bernu dr. Miljutina«Jovanoviča, ki je Pašičev nečak. Ta slika je dokaz, kakšne nesposobne prostaške in nepoštene ljudi beograjska porodica postavlja za zastopnike naše države. Vsled prostaških manir tega famoznega diplomata, ki jih je izkazoval proti predstavnikom drugih držav je dosegel, da niso pustili Jugoslavije v svet Zveze narodov, ter da so se njega morali drugi zastopniki naše države javno sramovati. On je kriv, da je Jugoslavija pogorela v albanskem vprašanju. Švicarska vlada ga je dosledno ignorirala in celo v gledališču so ga vedno zapostavljali. Proti svojim diplomatskim uradnikom vedno intrigira, ne izdava našim ljudem v Švici potnic in vodi kampanjo proti njim. V konzulatu vzdržuje svojo «prijateljico« kot daktilograf in j o na državne stroške z 450 franki mesečne plače. Jugoslov. 1 kolonija se je po njegovi zaslugi razcepila na dva tabora, na radikalnega in jugoslovanskega. Prvega na ■ vso moč podpira, dočim pripadnikom drugega dela ! vse mogoče sitnosti. Seveda more imeti tudi svoj po-; stranski zaslužek in zato pridno operira z valuto ter je
baje pred kratkim časom, ko je dinar padel, zaslužil ogromne svote. Pa ludi na račun države trguje, kar dokazuje io-le: Švica je reorganizirala svojo armado ler pri tem izločila puške starejšega sistema ter jih nadomestila z novimi. Sestavil se je konzorcij, ki je le puške kupil in pri katerem je udeležen naš poslanik z lepo svoto 300.000 francoskih frankov. Sedaj se on trudi, da na vsak način pregovori našo vlado, da kupi le slare puške, ki niso za nobeno uporabo za našo armado in jih seveda tako plača, da bo gospod poslanik mastno zraven zaslužil. On je s svojim nastopom ugled Jugosla vije popolnoma uničil ia vlada ga zato plačuje s plačo 5000 frankov na mesec, kar znaša v našem denarju 400 tisoč kron, a poleg tega vleče dnevnice, ker zastopa našo državo kol delegat na vseh mednarodnih konferencah.
Dobrovcijčeva «nagrada.« Štefan Lončarevič, doma iz Osjeka, je s 16 leti prišel v Srbijo in leta 1906 je začel že služili v srbski vojski. Okusil je vse križe in težave srbskega vojnika skozi dolgo vrsto let in vse najstrašnejše bitke in pohode. Od balkanske vojne naprej je služil pod majorjem Vojo Popovičem kot komi teki narednik in to že dosti pomeni za vsakega, ki je vsaj približno poučen o golgotski poti srbskih čet. Bil je ! večkrat in visoko odlikovan, ko se je pa ob prevratu povrnil iz Francije z drugimi srbskimi vojaki, ki so ; bili tja poslani na oddih, so ga v Beogradu pri I. Žan-; danski brigadi sprejeli kot «privremnega« zaudarja. Pozneje je bil premeščen k ljubljanski orožniški brigadi in prišel je na službo v Maribor. V Ljubljani pri brigadi je prosil, naj bi se mu vštela službena leta, oziroma, naj bi se izposlovalo, da se lo zgodi. Odgovora ni dobil, pač pa so ga z zadnjim aprilom odpustili, ker je oženjen. Monturo je moral takoj sleči In oddati in par ur je hodil hos po pisarni, dokler se ga niso usmilili tovariši, da mu je eden dai čevlje, drugi suknjič, tretji pa hlače. Tako se še dolgoletnega kaznjenca ne odpusti iz ječe, kot so odpustili tega dobrovoljca po lGletni vojaški službi, ki je gotovo najhujša, kar jih svet pomni. Dobrovoljcem dajejo baje zemlja in sedaj, ko so tega dobrovoljca golega in bosega postavili iz službe na zemljo, pač ne bo težko verjeti, da se tudi drugod pri takozvanih dobrovoljskih nagradah vršijo strašne zlorabe. Prej so mu dali odlikovanje I. stepena — zlati križ za hrabrost v dolgoletni vojni — sedaj je pa dobil še poseben «stepen« odlikovanja s takšnim odpustom iz službe. Če ne bi bilo dobrih tovarišev, bi bil moral bos k svoji ženi, ki prebiva v Hočah, ker niso hoteli počakati z odpustom niti tako dolgo, da bi si bil priskrbel civilno obleko. 16 let prostovoljno v najtežji vojni službi — iz nje pa na tako sramoten način odpuščen brez denarja, brez obleke! To je «nagrada.« — Komandantu pukovniku g. Dragu Dragiču recte Oskar Huber-ju, se seveda ne bo zgodilo, da bi mu kako leto ne bilo všteto, še dan in ura se mu bo štela, ker je tako silno zaslužen vsled prekrstitve svojega imena. Samo za siromake, ki nosijo «glavo v torih« in ne poznajo oportunizma, so «nagrade«, kakoršno je dobil dobrovoljce-narednik Štefan Lončarevič dne 30. aprila 1923.
Ponovni pregled invalidov. Beograjska vlada je odredila ponovni pregled invalidov. Ta odredba je izzvala med invalidi upravičeno ogorčenje in nevoljo. Vlada sama pa je sedaj v velikih neprilikah, ker ne ve, kje in odkod naj vzame denar za ta nepotrebni pregled. Zadnji pregled vseh invalidov v naši državi je stal 15 milijonov dinarjev, sedanji ponovni pa najmanj 20 milijonov. Sto in stokrat pametnejše nego izmetavati državni denar za čisto nepotrebni pregled bi bilo, ako bi razdelila vlada 20 milijonov med podpore potrebne invalide.
Smrtna nesreča. Iz Vurberga nam poročajo: Dne 28. m. m. je podiral viničar Ivan Žlahtič s petimi tovariši hraste v Pongraeevem gozdu. Eden od hrastov je pri padcu obvisel na sosednem drevesu. Drvarji so skušali hrast spraviti na tla s pomočjo verige. Nesreča je I hotela, da se je veriga utrgala in viničar Žlahtič je od-I letel z glavo ob bližnje drevo s tako silo, da je tri ure po j padcu umrl. Uboga družina ga bo težko pogrešala, vi-! ničarska organizacija pa je izgubila z Žlahtičem vstraj-I no delavnega člana.
Kako dela policija v Bosni? Policija v Sarajevu je ! aretirala dr. Behmena, dr. Sunariča, dr. Badovina in dr.
: Milkoviča radi govorov, ki so jih govorili pri grobu : žrtve orjunskega napada Jurija Soče. Vsi štirje so okriv Ijeni, da so se pregrešili zoper zakon o zaščiti države.
: Policija jih je predala drž. pravdništvu ter bodo vsi j prišli pred sodnijo. Med ljudstvom v Sarajevu vlada veliko razburjenje, ker proti zločincem, ki so umorili ravnatelja Sočo ni policija še nič ukrenila, dasi jih ; dobro pozna. To je prav po balkansko, kjer male tato-I ve vesijo, velike pa puste na miru ter jih še celo pod-; pirajo.
Mesto čudovitih zdravnikov. Sarajevska policija je j v tem mesecu zaprla že tretjega mazača, ki se je izdajal za pravega zdravnika. On je zdravil samo ženske na ta način, da jih je kopal v vodi, kateri je primešal neke čarovniške tekočine in pri tem zažgal obleko pacijen-tinje. Ker pa s svojim zdravljenjem ni imel uspeha, so ga žene, ki jih je zdravil, prijavile in policija ga je zaprla.
Strahovito odkritje pri ribarenju. V Mostaru v Hercegovini sta dva delavca lovila poleg mestne klavnice ribe. Naenkrat je na trneku enega obviselo nekaj težkega. On je misleč, da je to riba, hitro izvlekel trnek iz vode, ter potegnil na njem mesto ribe truplo novorojenega deteta. Stvar je prijavil policiji, policijski zdravnik je ugotovil, da je bilo dete takoj po porodu zašito v vrečo ter vrženo v vodo. Policija zadevo preiskuje, ter je upanje, da se bo posrečilo zaslediti brezsrčno mater.
Beograjski berači. Beograjski listi se tožijo, da ima Beograd toliko beračev, kol nobeno drugo mesto. V tem oziru je namreč res «prestolica« beračev. Kamorkoli se človek gane, povsod ga sreča berač, okupirali so celo tramvajske vozove, kjer izvršujejo svojo obrt, po noči pa spe kar na ulicah. Beograjska občina nima srca za te siromake, temveč jirn po policiji deli miloščino z batinami ter jih misli na ta način pregnati iz mesta na deželo.
Ne kupujte sumljivih stvari. Za božične praznike si je kupil neki gospod od nepoznanega dečka božično drvesce. Kupec je bil uverjen, da je prinesel dečko drevesce s trga, k nesreči pa je bilo drevesce ukradeno in je prišel temu na sled tudi gospodar drevesca. Obtoženec je bil obsojen na 100 din. globe radi sumljivega nakupa, glede drevesca pa sta se pobotala tako, da mu vrne drevesce v naravi. Zelo lahkomiselno je, kupovati predmete, o katerih se samo lahko sumi, da so okradeni. Nekateri ljudje ne pomislijo, da tudi one, ki ukraden predmet kupijo, zadene kazen.
Žrtve političnega preganjanja. V Kotor Varošu je v zaporu okrajne sodnije neki Ladislav Rotolič, katerega sta denuncirala dva radikala, da je agitiral proti j radikalni stranki ter da ni hotel prestopiti v pravosla- j vno vero. Rotoliča so zaprli v začetku mesca marca, j pa ga še do sedaj niso zaslišali. Nekateri narodni za- j stopniki hočejo intervenirati pri pokrajinski vladi v Sarajevu, kjer pa je baje že toliko takšnih slučajev prijavljenih, da se oblasti sploh ne brigajo za vsakega posameznega, ker je vlada popolnoma radikalna. Bosanski zapori so polni teh nesrečnežev, katerim ne morejo prav ničesar drugega dokazati, kot da niso hoteli postati radikali. Mesto Kotor Varoš je posebno znano po svojih šovinističnih radikalih in tamošnji pravoslavni pop je pri volitvah slovesno pred oltarjem preklel vse one, ki ne bodo glasovali za radikalno stranko.
Razbojnik v vojaški obleki. Novosadska policija je v nekem hotelu aretirala nevarnega razbojnika, ki je hodil okrog oblečen za narednika ter ima na vesti mnogo ropov in razbojstev. Potikal se je po Beogradu, Zemunu in Vinkovcih, kjer je dolgo časa izvrševal svojo roparsko obrt. Potoval je okrog pod tremi imeni, pa se še sedaj ne ve, katero ime je pravo.
Hajduštvo v Srbiji. V preteklih dneh so napadli blizu Ćuprije hajduki kmeta Grujo Iliča. Hoteli so ga ubiti in so streljali na njega, pa so ga samo težko ranili. Na vpitje domačinov so prihiteli sosedje na pomoč ter so enega razbojnika prijeli, docim je drugi srečno pobegnil.
Izkopali so si grob. V vasi Prošnice se je igralo ob poioku pet otrok. Nekemu dečku je prišlo na um in pričel je izpodkopavati breg. Ko so napravili že prilično dolg predor so šli notri. Nesreča je hotela, da se je baš tedaj udrl breg in vso petorico pokopal. Nekaj ur pozneje so jih nesrečni starši potegnili mrtve izpod zemlje.
Ubil ljubimca svoje žene. V B. Polju v Srbiji je imel neki Lukač dolgo časa razmerje z ženo Ilije Hajaderagiča. Neki dan pa ga je soprog, ki je o tem zvedel pričakal skrit v stanovanju in ko je prišel ljubimec k njegovi ženi, ga je v jezi ubii.
Nesreča na Tisi. Pretekli teden se je dogodilo na re kr Tisi blizu Nove Kaniže velika nesreča. Preko reke se je hotelo v čolnu pripeljati 6 oseb. Na sredini reke se je čoln vsled nespretnosti veslarjev prevrgel in so 4 osebe utonile.
Dvakrat se je poskušal zastrupiti vojak Milan Bo-jinovič iz Beograda. Prvič so ga rešili in je ležal 6 tednov v bolnici. Komaj so ga iz bolnice izpustili, je na potu v vojašnico izpil večjo količino sode ter se zgrudil na' potu. Prepeljali so ga takoj nazaj v bolnico; pri življenju ne bo ostal, ker ima želodec popolnoma razjeden.
Ljudske šole v Črni gori. Po najnovejših poročilih je v Črni gori sedaj 183 ljudskih šol z največ štirimi razredi, z 18.000 učenci in 393 učitelji, po čemer odpade na vsakih 1100 do 1150 prebivalcev po ena ljudska 5ola.
Iz Maribora.
Proslava 1. maja. 1. maj, praznik delavstva, je mariborsko delavstvo dostojno proslavilo. Ob 9. uri je bila v stolnici maša. Po maši se je delavstvo zbralo na Gam brinovem vrtu, kjer se je vršil shod, paterega se je u-deležilo lepo število železničarjev, državnih nastavljen-cev in ostalega delavstva. Shod je otvoril tovariš Lajh, za predsednika pa je bil izvoljen tovariš Franc Vero-nek. Govoril je poslanec Žebot, ki je povdarjal, kako ;SO se morali voditelji krščanskega delavstva boriti, da so država in delodajalci dovolili praznovanje 1. maja. Omenil je krivice, ki jih delavstvo trpi, katerih pa je kriva slaba državna uprava. Orisal je na kratko političen položaj, ki je za nas zelo ugoden, ker je demokratska stranka pritisnjena ob tla. Naši poslanci so se dolgo in težko borili, sedaj pa je naša avtonomija že skoro go tova stvar in z avtonomijo bo rešeno tudi delavstvo pomanjkanja in draginje, ker se bo valuta dvignila. Po go voru g. poslanca se je prečitala resolucija, v kateri so povdarjene glavne zahteve delavstva. Po zborovanju se je delavstvo razšlo, popoldne pa je priredilo lepo uspel izlet na Košak.
Prihodnji občni zbor mariborske Orjune bo na o-krožnem sodišču v Mariboru in sicer v za omladince najbolj vabljivem mescu maju. V drugi polovici maj-nika se bo vršila pred senatom glavna razprava proti častni četi mariborske Orjune, ki je razbila tiskarno sv. Cirila. Državni pravdnik je dvignil obtožnico skoro zoper vse orjunce, ki so bili v preiskovalnem zaporu.
Častna četa mariborske Orjune bo prejela torej mesca majnika od sodnijskega senata svoje diplome za svoje prvo kulturno delo v obmejnem Mariboru. Za ravnokar omenjeni občni zbor vlada med občinstvom veliko zanimanje, posebno še sedaj, ko je Pašič za vedno odžagal od moči in oblasti očeta Orjune, g. Pribičeviča. O izidu tega občnega zbora bomo natanko poročali.
Uradnikom se godi skrajno slabo, a na mariborskem magistratu na jbrž ne, ker še imajo zadnjega v mesecu dovolj denarja, da popivajo po baru in mečejo drage kozarce na or junaški način med mirne goste. Tak junak v popivanju in metanju kozarcev je n. pr. magistralni uradnik Pirh, ki se je proslavil z metanjem kozarcev minulo nedeljo ponoči v baru. Toliko v ved-j nost mestnim očetom, da bodo informirani za slučaj, , ; da bi magistralni uradniki a la Pirh, Hojan itd. pro- j sili za zvišanje plač.
Nekaj o varčevanju. Ker je la beseda v poštni u- j pravi najbolj udomačena, navajamo za danes nekaj slučajev. Slišal smo u. pr., da se je pripravil načrt za znižanje staleža mariborskih pismonoš za dva in ako hi šlo — celo za tri dostavljalce. Ne glede na to, da trpijo pod lem uslužbenci, trpi tudi promet. Namesto, da hi se dostavljal« pomnožili, kar bi bilo za naše mesto j neobhodno potrebno, se pa reducirajo. Znan nam je še j drug slučaj. Ako kateri uslužbenec zboli — kar je pri j teh neznosnih razmerah lahko mogoče — se citira v j službo slugo, ki je celo prejšnjo noč garal, a seve brez ; vsake odškodnine. To so bili sklepi g. Kramerja, ka- 1 teri se hoče s tem malo prikupiti. Potemtakem ni čuda, ( da za bolnike in dopuste ni nadomestila. Tako se je j zgodilo lansko leto, da je več kot polovici uslužbencev j zapadel dopust, kateri se je pa pri uradništvu normal- \ no razvijal. Varčevati se torej mora samo pri nižjih! j Železničarji n. pr. dobijo do konca marca vsako leto še | stari dopust, če ga niso že prej porabili. Poštnim usluž- \ bencern pa, ki že od lakote bolehajo, se vzame vsa pra- j vica, le kriči se nad njimi in se jih šikanira in priga- I nja na najostudnejši način. In ti reveži ne najdejo ni- j kjer nobene zaščite, kar še ravno pospešuje nezadovolj- j stvo med uslužbenci in domačo družino.
Službena obleka. Pri tej se je pa varčevalo tako, da j jim še eno vedno dolgujejo, in zadnja, ki so jo prejeli, i je kljub trikratnem merjenju vsem skoraj premajhna, ’ razven tega pa še jako površno izdelana. To delo je do- ! bila namreč tvrdka, ki je stavila najnižji proračun, j Najnovejše je pa to, da so vsi poštni znaki na ovratni- j kih narobe prišiti. To izgleda tako, kakor da bi naše j centraliste na glavo postavili,
Novi poštni pravilnik. S 1. marcem je stopil v ve- j Ijavo novi poštni pravilnik, enoten za celo državo in — j kakor pravijo — najmodernejši v Evropi. Ne bodemo i se pečali s podrobnostmi, samo eno rečemo, da je jako i kompliciran in poslovanje vsepovsod otežkočeno. že- j lezniško osobje se pritožuje, da dela vlak zaradi pošte j na postajah zamude. Vzrok temu je, da mora vsaka pošta po tem pravilniku prevzeti in predati pošto na postajah samo proti podpisu in odtisu žiga in to napravi že pri itak težki obremenitvi dela po 30 do 40 sekund zamude na vsaki postaji. S tem pravilnikom je pošta zopet šla za 100 let rakovo pot. — Omenimo še eno točko, ki pravi, da se ekspresnina plača, a ne več zara-čuni. To se pravi, stranka plača za ekspresno pismo 2 j D, za paket pa 5 D več od normalne takse. Te pošiljke j se po prihodu na oddajno pošto takoj dostavijo potom j posebnega uslužbenca naslovljencu. Ker pa morajo te j pošiljke dostaviti v prostem času uslužbenci, so pred j preobratom dobivali kot odškodnino listo ekspresnino, j katero je plačala stranka. Pozneje se je ekspresnina j zvišala in dostavnina znižala pri pismih na 25 p, pri j paketih na 75 p. Od zadnjega poviška poštnih pri stoj- j bin pa do 1. marca so poštni uslužbenci zaslužili drža- j vni blagajni v prostem času pri vsakem pismu 1.75 D, j pri paketih pa 4.25 D. Ker se pa mora spet varčevali, j so ti pravilnikarji napravili tako, da vsa ekspresnina, j ki jo zaslužijo uslužbenci (za vsako pismo 2 D, za pa- j ket pa 5 D) po naporni nočni službi in trganju obleke j ob vsakem vremenu, steče v nenasitno žrelo centraliz- j ma. To je najgrša korupcija našega centralizma, ki sa- ! mo pri neuradniških kategorijah na vseh koncih in | krajih varčuje, drugod pa izsdpuje. Upamo, da se bo ; preskrbelo, da se bodo tudi te zadeve ugodno rešile in j da ne bo takega pomanjkanja poduradhikov in slug, j kakor je dandanes.
Poštar pismonoša. Pri neki pošti na Kranjskem si hodi j poštar sam po pošto na postajo — morda še tudi pisma ! dostavlja sam — in to le iz razloga, ker starejši sluge tam i sploh ne ostanejo, mlajši pa dobivajo drugod boljši zaslu- ; žek. Nič se ne bi čudili, ako bi nekaj enako lepega zgodilo j I tudi v Studencih, kjer je služba prenaporna.
Znanstveni sestanek Zdravniškega društva v Mari- | boru se vrši v četrtek, dne 3. maja ob 18. uri na kirur-gičnem oddelku splošne bolnice. Dnevni red: 1. Primarij dr. Černič: Kdaj mora vneti slepič absolutno h kirurgu (appendicitis austa pregrešiva); 2. Demonstracije.
Na današnjo zaključno predstavo Ljudskega odra še enkrat opozarjamo. Vprizoritev delavske igre «Žrtve«, ki ki je bila določena za pondeljek in preložena na danes,
: je znamenje, da se Ljudski oder svojega važnega poslan-: stva med delavskimi sloji zaveda. Naj bi obilna udeležba j pri «Žrtvah« obvarovala Ljudski oder žrtev!
Konjske dirke se vršijo na Teznu pri Mariboru in j sicer dne 6., 10. in 13. maja. Predpriprave za dirkanje j so gotove. Dirk se bodo udeležili domači, novi in prvo-j vrstni konji-dirkači. Iz Zagreba se pričakujejo tudi ! najboljši konji. Posebni vlak bo vozil vsak dirkalni i dan.
Za javno šolsko knjižnico, ki se snuje v Radvanju
pri Mariboru, so na prošnjo šolskega vodstva darovale podružnice Ljubljanske kreditne banke, Jadranske ban ke, Centralne banke, Slovenske banke, Trgovske banke in Anglo-avstrijske banke v Mariboru vsaka po 50 din. skupaj 300 din. Mestna hranilnica je darovala 200 din., Posojilnica v Narodnem domu 500 din. Vsem najlepša hvala. Ostali, tu neimenovani zavodi se prošnji iz neznanih vzrokov niso odzvali. — Šolsko vodstvo v Radvanju.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczv. Prevedel Paulus.
1
Prvi del.
I.
NA PARIŠKIH BARIKADAH.
Narednik Bibot je sedel na praznem zaboju trdo pri vratih, ki držijo skozi zapadne barikade ven iz mesta. Gruča radovednežev je stala krog njega. Smejali so se mu in ga hvalili, on pa je pripovedoval.
Rdečo čepico je imel potlačeno na glavo — brez nje ni bil nobeden pravi republikanec tistikrat — in smrdljivo pipo si je tiščal med zobe. Pa dobre volje je bil, nalezljivo dobre volje.
In kako bi tudi ne? Saj je opravljal skrajno zabaven posel tu pri vratih in ej, on, Bibot, on je razumel svoj posel —!
Pariška tla so postajala izdajalskim plemenitašem tiste dni — septembra 1. 1792, oh začetku revolucije je bilo — čimdalje bolj vroča, guillotina* je vsak dan zahtevala na stotine žrtev, in ti prokleti aristi. kakor so v svojem besnem srdu republikanci zaničljivo imenovali plemenitaše, aristokrate, so se zbali za svoje vratove in za svojo nežno kožo in na vse mogoče načine so se skrivali in so skušali uiti iz Pariza skozi ta ali ona vrata in pobegniti na Angleško ali pa kam dragam v inozemstvo.
In ej, to vam je bilo zabave, krute zabave pri mestnih vratih, je pravil Bibot svojim poslušalcem in se režal.
Vsak popoldan, preden so se zaprla vrata in so branjevke v dolgem sprevodu peljale svoje vozove ven iz mesta, da naložijo sadja in zelenjave za drugi dan, vsakikrat je bil poleg kak tak aristo, včasi jih je bilo tudi več. Z raznimi izgovori, najrazličneje našemljeni, so se skušali izmuzniti skozi barikade, ki so jih tako dobro in skrbno stražili zvesti vojaki republike.
In — ha ha ha, kaki so prihajali, ti ošabni, neumni aristi! Moški v ženski obleki, ženske v moških hlačah, otroci v beraških cunjah! Spremljali so branjevke peš, sedeli so na vozeh, skrivali so se med ze-lenjad in med krompir — aristi vsake vrste, grofi, markiji, markize, celo vojvodi, vsi so hoteli uiti pravični kazni guillotine —. In zakaj bi ne bila pravična, la kazen, se je režal Bibot. Saj so bili ti ljudje sami privrženci kralja, ki ga je republika odstavila, sami izdajalci, ki so hoteli pobegniti na Angleško ali pa v kako drugo enako osovraženo deželo, kjer -so potem ščuvali in hujskali tujce zoper mlado republiko in zbirali vojsko, da bi uničili krvavo pridobljeno svobodo —. Sami izdajalci —! je ponavljal Bibot in pljunil po tleh.
Toda skoraj vsakikrat so jih dobili, posebno tu pri zapadnih vratih, kjer je poveljeval stražo on, Bibot!
Ej da, ta Bibot, ta preklicani Bibot, se je smejal narednik samemu sebi, ko so zadoneli pohvalni vzkliki iz gruče gorečih republikancev. Kako imeniten nos je imel za ariste! Navohal jih je tudi pod najneverjet-nejšimi cunjami!
In tedaj se je začela zabava —! Gledal jih je, begunce, in se igral z njimi kakor mačka z mišjo, včasi cele pol ure, in se delal, kot da ga je zamotila lasulja, ponarejena brada, raztrgana obleka in kar je še bilo dragih takih reci, ki so si jih navesili ti neumni aristi. Zgodilo se je celo, če je bil prav dobre volje seve, da jih je spustil skozi vrata, jim dal dve tri minute srečnega upanja, češ, ušli smo guillotini —, pa komaj so bili par metrov daleč, že je poslal za njimi svoje ljudi I — in privlekli so jih nazaj, spoznane in razkrinkane.
O, to vam je bila strašno zabavna, ta igra! In zanimivo je bilo in vredno je bilo, pohajkovati proti po-I poldnevu pri zapadnih vratih in čakati ,kedaj bo tale imenitni Bibot spet ujel kakega našemljenega arista.
In Bibot je imel vedno, vsak dan dovolj gledavcev, ki so čakali, da jim priredi veselo igro «Mačka in miš«, — in tudi dovolj poslušalcev je vedno imel, katerim je : v odmorih pripovedoval o svojih doživljajih s preoble-i čenimi aristi. In on, Bibot, je znal izvrstno pripove-
I dovati in vse se mu je smejalo.
> __________
.	* Priprava za obglavljanje.	; ;	j
S T R A ?. A,
Za vse globoke izraze sočutja povodom tragične s črti na-■ nozahnepa komaj 20 let star -ga sina, brata in svaka
Potiti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem urin) vest, da je naša nepozabna, ljubljena in skrbna mamika, gospa
Intoniia Arnul« roj. Fras, »dovlj Korofoc,
kakor tudi vsem ceojenjm sorodnikom, prijateljem in znancem, ki go ranikega spremili k večnemu počitku, izrekamo svojo najis&re-nfjšo zahvalo.
Posebn se zahvaljujemo častnemu članstvu žalskega Sokola s rraporom na čelu, Braslovškemu, Št. Pavelskemu in Vranskemu Sokolu, častiti duhovščini, za korporativno udeležba požarne brambe na Polzeli in v Braslovčah, odposlanstvu kr. orožniške pos aje v Braslovčah in St. Padu, Št. Rupertskemu in Polzelskemu pevskemu društvu za minljive žalostinke, vsem mladeničem in mtadenkam-prijateljem rajnkega, šolski mladini orlavaške šole in vsem darovateljem krasnih vencev. Iskrena hvala!	-
Orlavas pri Braslovčah, dne 24. aprila 19^.3-
Žalujoči rodbini Plisfean-Cimperman.
gt stilničarkA pri Sv. Leasrtu v Slav. gor.
v torek, dne l.maja 1923, ob 3. uri popoldne, previđena s fev, kramenti za umirajoče, v starosti 47. let mirno v Gospodu zasp Truplo drage pokojnice se bode v četrtek, dne 3. maja 1' ob 4. uri popoldne v hiši žalosti slovesno t lagoslovilo in na pc pališče pri Sv. Le lartu v Slov. gor. položilo v družinski grob.
Sv! maša zadušnica v blagor pokojnične dule sa bo daro’ v lupni cerkvi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v sobota, 5. maja ob 6. uri zjutraj.
Sv. Lenart v Slov. gor., dne l.maja 1923.
Adolf, Hcika in Franček Ireni
otroci.
Zares, ali ni bilo zabavno pri Bi bo tu ob zapadnih vratih?
Banes pa so naredniki, ki so bili v službi psi različnih vratih, dobili posebna povelja.
Zgodilo se je namreč, da se je zadnje čase večjemu številu aiistov posrečilo uiti iz Francije in priti na Angleško. In čudne, neverjetne govorice so krožile o pobegih . Nenavadno drzno so bili zasnovani in izvedeni in ljudska domišljija se je do skrajnosti razvnemala ob teh novicah.' Narednik Grospierre od severnih vrat je moral pod guillotino, ker mu je prav pod nosom ušla cela drhal plemenitašev.
Govorilo se je, da so vse le pobege zasnovali in izvedli neki Angleži, nečuveno in brežprimemo drzni ljudje, ki so se zaradi same zabave in športa podajali v skrajno nevarnost in ubijali svoj prosti čas s tem, da so izpod samega noža guillotine izmikali Izdajalske ariste.
(Dalje prihodnjič.)
Da üorno lejeni in zdravi, sezimo po hrani pravi.
kupujte zato Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
Dobre jedi se vsak veseli. Zato kupujte «Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
Vsi p. n. g. bralci sc opozarjajo, da morajo pri vseh' vprašanjih bodisi glede inseratov, bodisi v kaki drugi zadevi priložiti poštnino za odgovor. Brez znamk ali dopisnic za odgovor ne more upravnišlvo željam dopo-šiljateljev ustreči.
Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik «KARO«-čevljev, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. — Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157.	137
Nova knjiga! Gladiatorji. Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melville. I; \n H; del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Naša tiskarna je izdala Gladiatorje v ponatisu. S tem je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni več aobiti poštene pripovedne knjige, starih ni več, novih pa radi draginje nikdo več ne založi. Gladiatorji so krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne to povest enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler je ne prečita. Cela povest obsega dva zvezka. Cena je za naše razmere zelo nizka. Prvi del slane s poštnino vred 9 dinarjev, drugi del pa 11 dinarjev. Dobi se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
n krojači	J
Razpošiljam krojne vzorce (muštre) za dame In gospode.
., !\roJe izdelujem po dopps|ani meri in seriiah normalnih mer.
KNAFELJ ALOJZIJ
strokovni učitelj za krojaštvo
P	LJUBLJANA, Križevniška ulica 2/1.	1-3 2s8
Popolnoma zastonj!
sicer ne, pač pa po zelo znižanih cenah dobite raznovrstno blago za ženske in moške obleke, srajce, hlače, svilene in navadne rute, nogavice, kravate i.t.d. edino le pri tvrdki
M. Feld in, Maribor
Grajski trg št. 1
Vetrinjska ulica st. 1
Državni nameščenci velike ugodnosti! Krojači in šivilje poseben popusti
I TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU f tolerirajte!
X	PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
a)	Za otroke
Kvišku srca po Din. 27, 36, 39 in 40. Rajski glasovi po Din. 38, 50 in 52. Prijatelj otroški po Din. 6.50 in 7.50. Ključek nebeški po Din. 20, 30.
'Angelj varih po Din. 11.
b)	Za odrasle Bogomila po Din. 15, 22, 25.
Pobožni kristjan po Din. 12.
Češčena Marija po Din. 14, 48, 60, Marija varhinja po Din. 10, 36.
Sv.-Alojzij po Din. 15, 34.
Nebesa, naš dom po Din. 42.
Skrb za dušo po Din. 15, 22, 30.
Sv. ura (velike črke) Din. 12, 15, 30. Mali duhovni zaklad (velike črke) D 12. Marija Kraljica po Din. 42.
Venec pobožnih molitev po Din. 40.
Venec pobožnih pesmi Din. 15.
Sv. Pismo, Evangelji in Dejanja apostolov po Din. 10.
Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.) D. 15. Premišljevanja za celo leto I, in II. del. Din. 32.
Družba vednega češčenja. 2 molitveni urL Din. 3.
Kratko navodilo za pobožnost M. B.
Kraljice src Din. 5.
Vir življenja Din. 18.
Duša popolna Din. 20.
Duša spokorna Din. 20.
Bog med nami Din. 12.
Večno življenje (rdeča obr.) Din. 24,
(zlata obr.) Din. 33. Slava Gospodu Din. 18.
Nebeška hrana I. in II. del Din. 15. Priprava na smrt Din. 16.
DraZba vina.
Ormoška mestna občina bo prodajala potom javne dražbe približno 100 hi vina lastnega pridelka, (malt rizling, silvanec, burgundec, žlahtnina inrulan oec) letnik 1922. iz sadnih vinogradov Jeruzalem-Vinski vrh. Licitacija se bo vrš.la v nedeljo, dne
13.	maja ob 1. uri popoldne v občinski pisarni.
231 1-3
za biimo
uhani, prstani, verižice, priveski, zapestnice, žepne ,zI‘atu in srebru, vsabovrs ne stenske ure m budumee, popravila izvršujem točn.6 in ceno pod. jamstvom.	Ceniki proti vpošiljatvi 1 Din,
S10JEC LOVRENC, urar, Maribor, Jurčičeva 8,


Šmarješke toplice
izborno zdravilišče
prsti revmatizmu, wot'mi, žim!m bolmi!®,
30‘5° C -12 km od Novega mesta. Tik kopališča krasen gozd. Popolnoma preurejeno. Moderne sobe. Izvrstna kuhinja. Najboljša kranjska in štajerska vina.
Torek popoldan, zdravnik na razpolago.
Voz k V2II11 vlaku.
Cene izvanredno nizke.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Ana Žii&ka.!*
hotelirka in upravitelj'ca toplic v Šmarjeti pri Novem mesta, (poprej v Mariboru).
Q—
m
OOO©O©0O©OOO©©OGOO©©©GOOO©O©OO0
Največje so skrbi, če
LESIH ašiEGIL-fcreme
pri hiši ni! 1—3 223 7a»arfi nakuPa d™gega po-
Qu! sestva se pogrebni zavod in lepo posestvo 5 3 oralov v trgu Sv. Lenart v Slov. gor. takoj proda. Vpraša se pri posestniku Franc Senekov č, Sv. Lenart v Slov. gor. 1- 3 200
o vis
krempir, koruzo, opeko, ce* metri, drva, premog, slamo seno vedno vsako množino ANDREJ OSET, Maribor.
Aleksandrova c. 57, tel. 88 1—10 2O8
Spodijištsjerska ljudska posojilnica
v ASaribsru, Stelrm ulica itev. 8, r, $, t n, i.
obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti \
Vloge na trimesečno odpoved po 5*/,%, večje m sialneiše vloge po dogovoru od 6% do 6 Va®/e-
2-s
Odgovorni urednik: Vladimir Pušenjak.
Tisk tiskarne sv. Cirila y Mariboru
Izdaja konzorcij «Straže«.