Posamezna številka 1 K. p0|«m*mm plafama v . 9- V LfnUflani, v čelrlek one 13, Januarja 1921. LetoXUX. »SLOVENEC« velja po pošti na vsa strani Jugoslavije in v Ljubljani: za celo !eio naprej . K 240-— za pol leta ......120 — za četrt leta „ . . „ 60-— za en mesec „ . • „ 20-— Za Inozemstvo celoletno K 420-- == Sobotna mlaja: == Zaoelo Joto.....K 40 — za inozemstvo ... ,, 55 — Inserati:_* Knostolpaa peti t vrat a (59 mm široka in 3 mm visoka ali n)« prostor) za enkrat ... po K Odposlana Itd. , . po K 9-— Pri večjem naročila popust Najmanjši oglas 59/9mm KIS. Izhaja vsak dan izvzemil ponedeljka in dneva po praz-nikn ob 8. orl zjutraj. __Uredništvo je v Kopitarjevi uiioi štev. C/III. Ro.ioyisi se ne vračajo; nefranklrana pisni- se ne sprejemajo. Uredn. telei. šiv. 50, npravn. štv. 328. Folttften list Uprava je v Kopitarjevi ui. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 349 za oglase, avstr. in češ'») 24.797, ogr. 23.511, boan.-hero. 7583. (Piše bivši poverjenik dr. Verstovšek. Učiteljišča. Pred prevratom so bila v Sloveniji sle-ideča učiteljišča: A. slovensko-, nobeno. — B. utrakvistična: 1. državno moško učiteljišče v Ljubljani. — 2. Državno žensko učiteljišče v Ljubljani (isto ravnateljstvo za oba zavoda). — 3. Zasebno žensko učiteljišče uršulink v Ljubljani (dva letnika). — 4. Zasebno žensko učiteljišče uršulink v Škofji Loki (dva letnika). — C. Nemška: 1, Državno moško učiteljišče v Mariboru. — 2. Deželno žensko učiteljišče v Mariboru, — 3. Zasebno žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru. — 4. Zasebno učiteljišče nemškega šolskega kuratorija v Ljubljani. Na utraikvističnem državnem moškem učiteljišču v Ljubljani se je poučevala blizu polovic predmetov z nemškim učnim jezikom, na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani in na zasebnih ženskih učiteljiščih uršuilink v Ljubljani in Škofji Loki dio-bra polovica. Na državnem moškem, dežel, ženskem in zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru, se je. učila slovenščina kot obvezni predmet za Slovence, kot neobvezni predmet za Nemce. Zrelost. izpiit so se vršili samo nemškem jeziku, zrelost pa se j^ priznavala kandidatom tudi za pouk v slovenskih ljudskih Šolah. Državni moški učiteljišči v Ljubljani in v Mariboru, drž. žensko učiteljišče v Ljubljani, zasebna ženslka učiteljišča ur-žulir.k v Ljubljani, v Škofji Loki ter šolskih sester v Mariboru so se preosnovala v popoinoma slovenske zavode. Pouk slovenščine seje razširili v vseh letnikih od tri na štiri tedenske ure (nov učni načrt), razen tega se je uvedel v vseh letnikih obvezen pouk srbohrvaščine po eno tedensko uro, namesto avstrijskega domoznan-stva se je uvedlo domoznanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (tudi pri zrelostnih izpitih). Pouk nemščine se je skrčil od štirih uir na tri tedenske ure. Pri zrelostnih in usposobljenih izpitih za iste s slovenskim učnim jezikom se je odpravila nemščina kot izpraševalni predmet. Pri zrelostnih in usposobljenih izpitih za šole z nemškim učnim jezikom se je uvedla'kot obvezen predmet metodika slov. jezikovnega pouka za inorodce, ki se poučuje kot prosti predmet. Od drž. moškega učiteljišča v Mariboru so se odcepile nemške vzporednice ter priklopile drž, ženskemu učiteljišču v Mariboru; zadnji zavod, namreč nemški, in nemške moške vzporednice so se leta 1919. razpustile. V šolskem letu 1920/21 je šotlsko obla-stvo zopet otvorilo drž. žensko učiteljišče v Mariboru kot slovenski zavod, in sicer začasno le prvi razred; 2. dekliški letnik je kot vzporednica priklopljen drž. moškemu učiteljišču, kjer se tudi poučujejo go-jenke 3. in 4. letnika skupno z gojenci. Pregled srednjih šol; a) državne: hum. gimnazije 4. (Ljubljana I, Kranj, Maribor, Murska Sobota); realne gimnazije 6. (Ljubljana II; Ljubljana: z nemškim učnim jezikom, Novo mesto, Kočevje, Celje, Ptuj); realke 2. (Ljubljana, Maribor); b) zasebne: gimnazije 2. (št. Vid nad Ljubljano, škofovski zavodi; frančiškanska gimnazija V Kamniku.) II. Učiteljišča. a) državna 4. (Ljubljana: 1 moško in 1 žensko; Maribor: 1 moško in 1 žensko); b) zasebna 3. (Škofja Loka: 1 žensko v uršulinskem samostanu; Maribor: 1 žensko v samostanu šolskih sester; Ljubljana: 1 žensko v uršulinskem samostanu.) Smelo trdim, da je bila največja sreča za bodočnost slovenskega naroda, da je šolska uprava takoj po prevratu še tako-rekoč v revolucionarni dobi z vso energijo izvršila preustrojitev šolstva v narodno šolstvo, ki je bilo poprej pod nemškim re- žimom prikrojeno edinemu namenu, širiti med slovenskim narodom germanizacijo. Sedaj bi to ne šlo več Lako gladko, o tem smo vsi prepričani. Kdcr pozna le količkaj šolstvo, ve tudi dobro, koliko truda in požrtvovalnosti stane organizacija in preustrojitev šolstva v taki meri. Pravični sodnik naj sam presoja očitek mojih političnih nasprotnikov, ki trdijo, da sem bil »nesreča« za šolstvo v Sloveniji. Delo samo in stanje šolstva po tej kratly debi zavračata te gnusne napade na mojo osebo in na osebe, ki so delovale z menoj. Če si vzbujam spomine, zlasti na prvo leto svojega delovanja, ko sem prebedel cele noči s snovanjem novih načrtov, s študijami in premišljevanjem raznih šolskih zadev in primerjam uspehe tega dela s priznanjem, katerega žanjem sedaj od merodajnih krogov in političnih nasprotnikov, preklinjam, usodo, da me je postavila na to odgovorno mesto. Tolažim se lč s tem, da imam mirno zavest, da sem storil v polni meri svojo dolžnost nasproti narodu in nasproti državi. Očita se mi tudi, da sem zbral okrog sebe na vodilna mesta šolske uprave le svoje prijatelje. Ponosen sem na tovariše, ki so delovali z vso požrtvovalnostjo z me-nj vred noč in dan, ne oziraje se na svoje družine in družinske razmere. Naporno delo vseh teh pomočnikov nas je zares zbralo v iskreno prijateljstvo in reči moram, da ni bil niti eden izmed uradnikov, naj si bode v peverjeništvu ali v višjem šolskem svetu ali na drugih vodilnih mestih šolske uprave, ki bi ne bil storil svoje dolžnosti. Le na ta način je bilo mogoče s temi prijatelji izvršiti težavno nalogo. Zato tudi odločno zavračam vsak napad na bivše moje uradnike. Nevarne nemili® iialtine. Iz prijateljevega pisma povzamem ponoven dokaz, s kakšno žilavo vztrajnostjo deluje koroško nemštvo z organizacijo, ki naj v do-glednem času absorbira ondotno Slovenstvo. Pismo pravi: »Spomniti Vas moram na delavnost »Karntnerlandmannschaft«, ki zdaj povsod po Korotanu ustanavlja svoje podružnice, da vlije v srca koroškega ljudstva pravo ljubezen do »nedeljene domovine«. »Karntner Landsmannschaft« naj bo velika koroška trdnjava proti vsemu tujemu, ali bolje, proti jugoslovanskemu vplivu. Tako je govoril Franz-lercher v Paternionu. Ne pustite dela tega društva izpred oči! Pretekli pondeljek je napadel v Celovcu mene in dva vseučilišnika, ki študirata v Zagrebu, na javnem trgu pred Koroško banko nek gospod s psovko: »Ihr jugoslavisehen Hunde.« Tako so Koroški Slovenci, zlasti oni, kiso delovali za Jugoslavijo v plebiscitni dobi, sedaj brez vsake pravice. Kje je varstvb narodnih manjšin? — Kakor sem slišal, bo spomladi najbrž na Gospesvetskem polju velika ljudska manifestacija za priklopitev k Nemčiji. V umetniškem domu je sedaj propagandna razstava »Heimatsdiensta«. .lako poučlji-vo! Gospod, ki je tudi pri preje omenjenem društvu merodajen, mi je dejal odkritosrčno: S takimi sredstvi nismo dobili plebiscita. Koroško smo rešili z oblekami, s čevlji iii z denarjem. Ta gospod mi je tudi pravil, da za nas (Korošce) glasovanje še dolgo ni končano. Dejal je: Mi delamo sedaj z vso močjo za glasovanje v Mežiški dolini in na Štajerskem. Povsod imamo svoje ljudi; (podružnice Hei-matsdiensta so tudi na Štajerskem), in tudi tam bomo zmagali! — S pomočjo »Zveze narodov bomo prišli do glasovanja.« Tako pismo. Dvoje momentov v tem poročilu je brez dvoma za nas tako važnih, da jih je treba prav resno vpoštevali. Prvič raz-vidimo, da se ideja o združitvi z Nemčijo vztrajno propagira tako da ni izključeno, da se v dogledneni času uresniči. Kaj pravi k temu Belgrad? Ali se zaveda resnosti položaja zlasti z ozirom na razne izjave vodilnih nemških in avstrijskih politikov od Fehrenbacha do dr. Lemiša in Schnmyja, po kojih hoče dobiti Nemčija — rede Nemštvo nele izhod do Adrije, ampak tudi odprto pot na vzhod po Donavi, ki teče tik ob pregovih BeJgvada. Da je vse Nemštvo s polno paro na delu za priklopitev Avstrije k Nemčiji je ravno tako gotovo, kakor je gotovo tudi, da stremi vsa nemška javnost s svojo v vsakem oziru izbor-no organizacijo za tem ter tudi resnično dela za to, da ne glede na mirovno pogodbo pridobi za Avsirijo že Jugoslaviji prisojene dele Koroške in morda celo Štajerske. Ali naj se to tako očito delovanje Nemcev omalovažuje? Po mojem nemerodajnem mnenju bi bila to vendar — le lahko usodna napaka. To stoji, da so Nemci razpredli svojo or-ganizatorično mrežo podružnic »Heimatsdien-sta« in »Landsmannschaft« že v naši državi precej daleč od obmejnih, še zelo nemčurskih krajev. Ali naj gleda Belgrad to rovarenje s prfekrižanimi rokami in z zavezanimi očmi? — Ali ne smatra za najnujnejše in najpotrebnejše, da ustvari na najvažnejši in najbolj ogroženi severni meji mogočen jez proti tujim valovom? Mi svarimo, opozarjamo in kličemo: Belgrad vstani! Še je čas, da se prepreči kako morda nepričakovano in neprijetno presenečenje. In pa, če bo naša diplomacija sposobna ter močna, morda vendar ni izključeno upanje, da dobimo na severu mejo ,ki bo v stanu uspešno ščititi državo pred vsenemško prodiralno nakano. — F. K—n. liraini smčraife 1*Cf 11 (U, > • . se mm® — m jecu. Pred enim mesecem je vlada naznanila, da je župnik Jožef Klekl ml. iz Frek-murja od ogrskega sodišča oproščen. Pričakovati je torej bilo, da pride g. Klekl v svojo domovino. Toda temu ni tako. Župnik Klekl je še vedno v ječi, ogrska vlada ga noče odpustiti kljub temu, da je že tri četrt leta po nedolžnem zaprt. Kakor znano, je bil ujet lanskega leta zgodaj spomladi, ko je prestopil demarkacijsko črto. Del njegove župnije je onkraj demarkacij-ske črte; zato se je smatral za upravičenega, da obišče svoje župljane. Raditega ga ogrsko sodišče tudi ni sodilo, ampak radi tega, ker je bil med vojsko urednik prekmurskih »Novin«, ko je bi! sedanji poslanec Klekl bolan. A tudi to je le pretveza. Ogrska vlada ga ne izpusti enostavno radi tega, ker "se boji, da bi g. Klekl doma delal za jugoslovansko državno idejo in bi zlasti pri razmejitveni komisiji imel važno besedo kot poznavatelj obmejnih razmer, Dasi je to stališče ogrske vlade neodpustno, je vendar razumljivo, Neodpustno in nerazumljivo pa je od našega zunanjega ministrstva ,da pusli tega narodnega mučenika tako dolgo v ječi. Madžarski grofje prihajajo nemoteno v svoje graščine v Prek-murje, nihče jim ne skrivi lasu. Zunanjemu ministru ni treba drugega storiti, kakor da naroči prekmurski žandarmeriji. naj zapre par madžarskih grofov v Prekmur-ju. Za enega grofa bo ogrska vlada takoj izpustila g. Klekla. Poslance pozivamo, naj store v tem smislu odločen korak pri vladi. Kako si more naša vlada pridobiti avtoriteto pri prekmurskem prebivalstvu, če je tako odvisna od madžarske milosti? Kako se more v Prekmurju krepiti državna ideja, če ljudstvo vidi, da sme ogrska vlada brez uspešnega ugovora od naše vlade kaznovati in mučiti človeka radi slovenskega ali jugoslovanskega mišljenja! SfraiiDulESda a Bisiil. Listi so nedavno poročali, da so sc v tuzlanskem okraju orožniki spopadli s komunističnimi kmeti, pri tem da je bilo več ljudi ustreljenih. Kdo bi si mislil, da je to gola laž, ki se je razširjala potom uradnega časnikarskega urada? Zdaj nam hrvatski listi odkrivajo celo zadevo, ki je v globoko sramoto naši državi. V Tuzli je okrožni predstojnik neki Grudic, ki neusmiljeno preganja katoličane in muslimane. Mož je bil na Krfu za policaja, vzdrževal tam pet beznic, zdaj pa je največji politični uradnik v Tuzli, dasi ga je neki srbski minister sam označil kot »največjo smet«. Grudic je osnoval »narodno gardo«, prave ardite, ki nadomeščajo policijo in orožništvo, in izvršujejo na njegovo pc, olje areste, Sam zaslišuje aretiranec, jih lastnoročno kioluta, po- tem pa prepušča arditom, ki jih neusmiljeno obdelujejo. Na dan katoliškega Božiča, torej pet dni '• ."cc.cn je izšla vladna izjemna nared-ba p roti komunistom, je Grudic dal v Tu-zli • reči iz stanovanja nekoliko slovenskih rodbin. Ubogi ljudje so šli na se!o in se tam nastanili pri kmetih. Gradič se jc nato tako razsrdil, da je poslal orožnike, da tc ljudi iz sel evakuirajo! Kdor ve, kako bosanski kmet spoštuje gostoljubnost, se ne bo čudil, da so se kmetje orožnikom uprli, vsled česar je prišlo do streljanja in jc bilo nekoilko ljudi ubitih. Najbolj pa so sc odlikovali Grudičevi arditi, ki so v zaporih kmete tako obdelovali s puškinimi kopiti in bajoneti, da jih je r-o.: umrlo, dvema pa s>o iztaknjene oči; veliko so jih odpeljali v bolnico. Te grozote na opisuje vladni časopisni urad ta1'"o kakor da bi sc bila v tuzlanskem okraju odkrila komunistična zarota in — m; /na Bosna! Pa to ni od danes; strahovlada se je v Besni ustalila, odkar sc je dežela prjJtlopUa državi. To se godi v deželi, ki je s 200.000 glasovi proti 10,000 izbraila proticentralislično muslimansko večino. to siveSa. V pr?&B»e reparacij. Dne 31. decembra 1920 je francoska vlada stavila na nemško vlado vprašanje, zakaj ne začenja z vplačevanjem vojne odškodnine, izročitvijo zahtevanega kontingenta dajatev in uničenjem vojnega materiala, ki se ima še uničiti. Nemška vlada je 3. januarja t, 1. odgovorila, da Nemčija i ozirom nUnion«. Vstopnina 40 kron; izdajale se bodo tudi družinske vstopnice (3 osebe) po 80 K. Prijatelje kluba vabimo k najobilnejši udeležbi. lj Javno predavanje, V nedeljo ob 10. uri dopoldne bo predaval na tukajšnji univerzi g. univ. prof. dr. Kani Ozvald o enem najvažnejših vprašanj naš dobe »o vzgoji in vzgojevalcih«. Vstopnina običajna. ljZveza služkinj in podporno društvo vabi vse svoje članice na občni zbor, ki se vrši v nedeljo 16. t. m. ob pel 5. uri popoldne. lj Centrala splošno organizacije vojnih invalidov za slovensko ozemlje v Ljubljani po-zivlje vse svoje člane in članice na ustanovni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. v restavraciji »Zlatorog«, Gosposka ulica št. 3 ob 9. uri dopoldne. Ker se bode ustanovilo poverjeništvo za Ljubljano, se prosi vse invalide-inteligente, da se zanesljivo udeležijo istega. lj Hranilnično knjižico je izgubila dne 5. t m. v sredini mesta ga. Terezija šušter-šič, Rožna ulica št. 17. Pošten najditelj se naproša, da jo odda istotam. lj Organizacija vojnih vdov in sirot bo od jutri naprej razdeljevala moko v šentpeterski vojašnici. — Odbor. lj Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani bo prodajala od jutri, to je i d četrtka redno od 2—4. ure popoldan na prosti stojnici prekajeno prašičevo meso, parklje in glave. Kg prešičevega mesa velja 42 K, kg prekajenih glav 14 K ter pre-kajenih parkljev in kosti 8 K. Vzemite to na znanje. lj Splašeni konji so povozili na Gospo-svetski cesti branjevko Katarino Kovič, katero so težko poškodovano prepeljali v bolnišnico. lj Hud berač. Jože Peček je berač, ki vedno zbija šale, se smešno oblači in nadleguje ljudi. Te dni je beračil od gostilne do gostilne in je nadlegoval goste. Ustavil ga je stražnik Steklasa, todn Peček se je spustil'v njega,' ga zgrabil za vrat in mu je pri plašču odtrgal gumb, toda Peček ni nič opravil iu so ga odvedli v zapore. ifajncasellai poročila* PRESTOLNI GOVOR V PETEK. Belgrad, 12. jan. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da bo regent na seji konstituante v petek, 14. t. m. prečital prestolni govor. Ob 10. dopoldne bo prišel regent v spremstvu garde pred zbornično poslopje, kjer ga bodo sprejeli ministri in poslanci in nato spremili v zbornično dvorano, kjer bo prebral prestolni govor. Nato bo seja odgodena na soboto. DEMISIJA VLADE? Belgrad, 12. jan. (Izv.) Položaj Paši-čeve vlade je vedno slabši. Zemljoradniki ne kažejo mnogo volje, da bi vstopili v vlado, muslimani so pa to odločno odklonili. Radi odločnega stališča Jugoslovanskega in Narodnega kluba so demokrati precej poparjeni. V klubih se že govori o demisiji Pašičeve vlade. Če se Pašiču ne posreči pridobiti zemljoradnikov, ji ne preostaje drugega, nego da odstopi. KRATKA SEJA KONSTITUANTE. Belgrad, 12. jan. (Izv.) Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. Ri-bar ob pol 11. uri. Najprej so se prečitale razne vloge. Precitali sta se tudi izjavi Stojana Protiča in dr. Ivana Tavčarja, da odlagata mandat. Dr. Ribar se je nato spominjal umrlega finančnega ministra Koste Stojanoviča. Prebralo se je še poročilo o imenovanju nove Vlade, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v petek ob 10. uri z dnevnim redom: prestolni govor. KRIZA V RADIKALNEM KLUBU. Belgrad, 12. jan. (Izv.) Radikalni klub preživlja težko krizo. Del kluba pod vodstvom Markoviča in Vesniča je za zvezo z demokrati, velik del kluba s Protičem na čelu pa stoji na stališču, da se ustava ne sme izdelati brez Hrvatov in Slovencev, s katerimi se je treba sporazumeti. Zadnji čas P-otičeva stranka prevladuje. PAMET PRIHAJA. Belgrad, 12. januarja. (Izvirno) Demokrati in predsednik konstituante dr. Ribar so prvi dan po zaprisegi poslancev grozili, da bodo z orožniki izgnali iz zbornice vse tiste poslance, ki niso prisegli. Ko so danes došli radi informacije na sejo konstituante nekateri člani Jugoslovanskega kluba, si demokrati in dr. Ribar niso upali izvesti svoje grožnje in so molčali. PROTIČ SE POGOJNO ODPOVE MANDATU. "* Belgrad, 12. januarja. (Izvirno) Na današnji seji konstituante se je prečitalo pismo Stojana Protiča, v katerem izjavlja, da se odreka poslanstvu, ako vlada ne spremeni svejega stališča, da poslanci, ki niso prisegli, ne morejo vršiti svojega mandata. ABSTINENCA KOMUNISTOV. Belgrad, 12. januarja. (Izvirno) Komunisti se današnje seje niso udeležili. Dr. Trumbič, ki je prišel na sejo, se je vsedel med zemljoradnike. SPREJEM JUGOSLOV. OBLASTI NA RABU. LDU Zagreb, 12. jan. (ZNU) Iz Senja javljajo, da so včeraj ob osn.lh italijanske redne čete po kratkem bombardiranju zavzele postojanke arditov na otoku Rabu. Misli se, da pridejo jugoslov. oblasti že v soboto na Rab. Prebivalstvo pripravlja jugoslov. oblastem sijajen sprejem. LIKVIDACIJA MINISTRSTVA ZA PREHRANO. LDU Belgrad, 12. jan. (ZNU) Ministrstvo za prehrano je pričelo z likvidacijo. Priklopih) se bo ministrstvu za poljedelstvo. VRAŠANJE BOSANSKE VLADE. LDU Zagreb, 12. jan. (ZNU) V bosen-skih političnih krogih se mnogo govori o bivšem poslancu Jojkiču (radikalec), ki naj bi kandidiral za predsednika vlade v Sarajevu. RAZPRAVLJAJO... LDU Zagreb, 12. jan. (ZNU) »Jutarnji list« javlja iz Belgrada: V ministrstvu za socialno politiko je bilo zborovanje, katerega so se med drugim udeležili tudi minister dr. Kukovec, pomočnik ministra Mar-kič, Vitomir Korač in Nedeljko Divac. Razpravljalo se jc o ukrepih, ki naj bi sc podvzeli, če delodajalci uporabijo prisilne represalije proti delavcem. Nato se je razpravljalo o položaju rudarskih in transportnih delavcev. Posebna enketa bo na predlog socialno - demokratskega zastopnika proučevala položaj rudarjev in izdelala sistem, po katerem bi se pomagalo delavcem. OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU. LDU Belgrad, .12. januarja. (ZNU.) Občinske volitve v Belgradu se bodo vršilo 15. februarja. »NARODNA GARDA«. LDU Belgrad, 12. januarja (ZNU.) Bel-grajski meščani so nastopili za to, da so osnuje meščanska garda. STAVKA POŠTNIH USLUŽBENCEV V GRADCU. LDU Gradec, 12. januarja. (DKU) Oni nameščenci zveze poštnih nameščence^, ki ne spadajo pod določbe službene prag-matike, so po svojem sklepu na zborovanju danes ob 18. uri pričeli stavkati. TRGOVINSKI DOGOVOR Z AVSTRIJO. LDU Dunaj, 12. januarja. (DKU) Na današnji seji narodnega sveta je skupščina vzela na znanje provizorični trgovinski dogovor z Rumunijo in dogovor s kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev glede provizorične ureditve obojestranskih trgovinskih odnošajev. Zvezni kancelar dr. Mayr je naznanil, da pride predlog glede določitve cen kruha za tri skupine odjemalcev v naslednji seji v pretres. Zbornici je bila tudi predložena naredba, ki se peča z verižniki in navijalci cen. FRANCOSKA VLADA ODSTOPILA. LDU Pariz, 12. jan. (Wolff.) Na današnji zbornični seji so bile vložene tri interpelacije: Glede finančne politike vlade, glede razorožitve Nemčije in glede splošne politike vlade. Ministrski predsednik Leygues ni hotel takoj odgo.oriti na interpelacije in je zahteval odgoditev. Nato je zbornica s 463 proti 125 glasovom odgo-denje odklonila. Nato je kabinet odstopil. GAUVAIN O MONARHIZMU NA MA-ŽARSKEM. LDU Pariz, 12. jan. (DunKU) Auguste Gauvain se peča v uvodnem članku lista »Journal de Debats« z monarhistično restavracijo na Mažarskem, ki je nevarnost za vso Evropo. Med drugim piše Gauvain: Mažarska politika, ravnotako kakor bolgarska ne bo nikoli soglašala s francosko. Njena tendenca gre za revizijo mirovnih pogodb in za oslabljenje današnje moči Francije ter za anulacijo uspehov zmage. Francija se ne sme držati izvajanj različnih misij, ki se z raznimi tenoencami formirajo na Mažarskem, ampak naj raje obrne svojo pažnjo na to, da se spoprijatelji z nasledstvenimi državami. BORZA. LDU Zagreb, 12. jan. (ZNU.) Devize. Berlin (vezano) 212—214, Bukarešta (vezano) 192—195, Italija (vezano) 523—526, London (vezano) 550—558, Newyork (vezano) 147— 148, Pariz (vezano) 903—905, Praga (vezano) 173—175, Švica (vezano) 2200—2325, Dunaj (vezano) 22.15—22.25. Valute: Ameriški dolarji 146.50—147.25, avstrijske krone 23—24, carski rublji 80—0, češkoslovaške krone ,165 —0, napoleondori 472—475, nemške marke 202—204, romunski leji 194—198, souveraigni 540—0, italijanske lire 510—520. Katoliški vestnik. c Na Dobravi pri Kropi bo 26. jan. ob 10. uri konferenca za polovico radovljiške dekanije. Zadržani poročajo Dobrovske-mu. c Zbirka sv. Očeta za siromašno mladino. Od 28. decembra 1919 do 20. dec. 1920 se je vsled poziva in prošnje sv. Očeta v prid stradajoči in zanemarjeni deci, zlasti po srednji Evropi, nabralo po vsem katoliškem svetu 15,029.000 lir. Od le velike vsote so dobile posamezne države za pomoči potrebno deco naslednje zneske: Jugoslavija 500.000 lir; Nemčija 4,100.689 lir; Avstrija 3,654.317 Ur; Poljska 2,052.000 lir; Ogrska 1,291.000 lir; Češkoslovaška 1,075.000 lir; Bolgarija 500.000 lir; Rumunija 400.000 lir; Ukrajina 350.000 lir; Litavija 350.000 lir; Letska pokrajina 200.000 lir; Kavkazija 226.150 lir; Armenija m Krim (za begunske otroke v Carigradu) 300.000 lir; Cilicija 50.000 lir; Sirija 25.000 lir; Severna Francija 200.000 lir; Venecija in Trientin 265.000 lir; razni katoliški komiteji za okrevanje avstrijskih in ogrskih otrok v Švici 464.137 lir; mednarodna unija v Ženevi »Save the Child« 75.000 lir; razni manjši izdatki v znesku 669.310 lir. Skupna vsota izdatkov: 16,747.604 lire. — Kolikor izdatki presegajo nabrane darove, se je pokrilo z obresti iu z osebnimi prispevki sv. Očeta Benedikta XV. V označeni vsoti pa niso všteta živila, zdravila in tudi ne obleka, ki je bila razdeljena. 50 letnica največje katoliško pisateljice sedanjega časa. 10. t. m. je praznovala 501et-nico svojega rojstva ntjvečja katoliška pisateljica sedanjega časa: Enrica pl. Handel-Maz-zetti. Napisala je poleg neštetih manjših del in črtic pet velikih zgodovinskih romanov, ki so ji prinesli svetovno slavo. Po euetn teh romanov — »Štefani 3chwertner« ali »Junakinji iz Štajra«, ki je izšel v »Domoljubu«, je znana tudi med Slovenci najširšim krogom. Pisateljeva ti je začela v dunajskih katoliških listih, zadnji veliki roman »Nemški junak« je izhajal v »Reichsposti«. Ob njeni 501etnici ji posveča Jožef Neumair v »Reichsposti« lep podlistek, iz katerega posnamemo: Po Enriki pl. Handel-Mazzelti se pretaka ilemška, italijanska in madjarska kri, njena domačija je Dunaj. Obiskovala ni nikake gimnazije, marveč samo dunajsko meščansko šolo; razen toga je vživala eno leto samostanske vzgoje v SI. Pftltnu. Glasba, slikanje, risanje, latinščina, francoščina, angleščina, italijanščina so izpopolnjevali njena mlada leta. I/, francoščine in nemščine je položil« tudi izpit. »Aka-deuiičtto izobražen«*, torej m bil«, toda izo- bražena jo za nekaj doktoratov; nabirati si znanja, se ji ni nikoli tožilo in pot do vsakega njenih romanov vodi preko neStetih knjig in drugih znanstvenih virov; v 17. stoletju je domača kakor noben profesor Kulturne zgodovine. Bogoslovne fakultete tudi obiskovala, toda bogoslovje razume kakor kak rimski ali drug doktor. Blizu je tudi dan, ko postaue častni doktor; to po pravici, ker je vdiserta-cijo« predložila. Handel-Mazzetti tudi ni prišla v veliki svet; Dunaj, Steyr in Lin/, so postaje njenega romanja. Pisateljevati je začela že v meščanski šoli, prva nje.m stvar pa je bila tiskana 1. 1890. v :>Waisenkindu , ki ga je urejeval msgr. Schijpfleuthner. — V Enriki Hendel-Mazzetti živi in ustvarja močna in zvesta duša. Katolištvo je njena vera. Občudujemo njeno vernost, njeno katoliško pobož-uost, srčnost njenega prepričanja; v vseh njenih delih živi duh katolištva. Tega pa mnogi ne razumejo, ne razumejo Handel-Mazzetti in razumeli jo bodo še-le, ko bodo doumeli katolištvo. Iz njega se dviga njena veličina, njena čista dobrota in njeno geslo se gla.-i: Največje pa je ljubezen.« kazite prireditve m objave. Velika obrtniška veselica s plesom. Naši obrtniki prirede dne 22. t. m. v ^Narodnem domu« sijajno veselico s plesom. Pripravljeno je vse, da se bodo udeležiiiki Kar najboljše zabavali. Svirala bode godba Drav. div. Za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno. (k) »Sloga«, društvo šferia in vdoV javnih nameščencev, prosi ponovrto svoje članice, ki so se posluževale društvenih ugodnosti, da predložijo one listke, ki so jih prejele od trgovcev, takozvane bone, predsedstvu društva. Kralja Petra trg 3, I. nadstr., levo, od 3. do 4. ure popoldne do 18. t. m. Po sklepu računov se izplača dotični znesek takoj vsein priglašenkam. Na poznejše priglAsItve se ne bo oziralo in zapadejo v korist društveni blagajni. Zveza trgovskih gretnljpV in zadrug sklicuje sejo širšega odbora na torek, dne 18. januarja 1921 ob pol 3. tiri popoldne v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila načelstva. 2. Poročila tajništva. 3. Trgovska pogodba z Italijo. 4. NoVe monopolne odredbe. 5. Iztirjevanje in odmerjanje davkov. 6. Oprostitve od prometnega davka. 7. Raznoterosti. vestnik s. sc. s. z. * Predavanje SKSZ v torek, 11. t. ni., v Ljudskem domu je bilo kaj primerno sedanjemu času. G. prof. dr. V. Šarabou je v eno-urnem govoru pojasnjeval najnovejše preiskave o Napoleonu I., katerega stoletnice smrti se letos spominjamo. Prihodnji torek bo predaval g. vseučiliščni profesor dr. Matija Slfc-vič o Prekmurju. * Ljudski oder. Zbirka ljudskih iger I. zvezek, a) LoVski tat, Ljudska drama v petih dejanjih. Po Gerstackerju priredil in •/, režijskimi opombami opremil Franc Seljak. Za mešane vloge, b) E r a z e m P r e d j a m -s k i. Igra v petih dejanjih. Za moške vloge. Spisal V. S. — S. K. S. Z. jc pričela izdajati zbirko gledaliških iger. Prvi zvezek je prav. kar izšel. Tiskala ga je tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Zvezek obsega 111 strafli. Dobiva se pri Slov. kršč. soc. zvezi v Ljubljani po 10 K. Pravico do uprizoritve si pridobi kdor kupi pri S. K. S. Z. vsaj deset izvodov. Poštnina za posamezne zvezke stane I K, za deset 4 K. Turistaka in šport. Vremensko poročilo r. Bleda. Z Bleda nam poročajo 11. t. m. zjutraj —3 C, jasno, po dnevi je toplo. Sankal išče je izvrstno, naj-biiijžo do sedaj v lotešoji h»jzo»!: Jufna podlaga zamrznjena. Led v Zaki je ;4 cm debel in izvrstno gladek. Smuka srei? na srtegu drži. Zimsko-sportne tekme. Zimsko-sportni odsek je določil za zimsko-sportne tekme za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije (prve z privoljenjem Olimpijskega odbora v Zagrebu) sledeče termine: 1. Drsanje 30. jan. 1921 na Blejskem jezeru. 2. Smuško tekmo ob Sveč-nici 2. februarja 1921. na progi v bližini Bohinja, ki lio Vsebovala tek v ravnini, tek navkreber iu navzdol v dolžini od 5—10 km deljeno za juniorje in seniorje. 3. Tekma v sankanju v nedeljo 13. februarja 1921 dopoldan na športnem sankališču »Belvedere« v Bohinju. 4. Skok na smučeh v nedeljo I3. februarja .1921 popoldan na novo vzgrajeni smu-ški skakalnici v Bohinju. Detajlni razpored so objavi pravočasno. Vendar se tekmovalce že danes opozarja, da se bodo morati prijavnih terminov strogo držati. Ako se bodo prometne razmere izboljšale se uvede poseben vlak z znižanimi cenami. Dijaški vestnik. d Mariborska podružnica SDZ. je na svojem zadnjem izrednem občnem zboru dne 19, decembra preteklega leta izvolila sledeč odbor: Predsednik Jan šedivy, stud pilil,, Ljubljana, podpredsednik Peter Kovačič, bogoslo-vec, Maribor, tajnik: Franjo Radšel, stud. med,, blagajnik: Jože Padovnik, phil.. knjižničar: France Kramberger, iur. Naj velja to obvestilo tudi vsem bratskim podružnicam. d Darovali so za sklad SDZ gg. dr. Ivan Mazek, odvetnik V Litiji 200 K, lllhlto Lebin- Stran 4. »SLOVENEC«, dne 13. januarja 1921. ger, trgovec in A. Rostohar, šol. nadzornik v Litiji pa po 80 K .Vsem darovalcem se odbor SDZ iskreno zahvaljuje. d Novinci >Daniee« in »Zarje« imajo v petek, (14. t. m. II. sestanek »lnformat. pro-gramat. tečaja.« Predava g. prof. Tome. Udeležba za vso novince obvezna. — Načelnik. Štev. 9. Bludožestveni featar. Člani moskovskega Umetniškega gledališča gostujejo te dni v Ljubljani. Sloves, ki gre pred njimi in za njimi ni od danes ali včeraj, tudi ne najeto razprodajanje spekulativnih novosti, to je spoznanje in resnica o umetnosti, oderska umetnost sama. Bodimo tedaj odkritosrčni in skromni, ne hlinimo in ne izvijajmo se v besedah, ko nam j« poročati o zadevi, ki je sedaj še vsa izven naše moči in so primere rašega kultM-n^K leksikona še tako nezadostne. Hudožestveni teater smo slutili iz besed tistih, ki so se ogreli ob njem, poznali smo ga po teoretičnih pojmih, ki žive danes v reformiranem modernem gledališču, a so sami v sebi le pojmi, odbleske te umetnosti pa vidimo vsak dan pri nas, saj naše gledišče se ravno v njenem zna an;uu i r o-vo zida, in ravno po nji smo prišli vsaj do tiste moči, s katero brezobzirno in brez bolečin pometamo z vsem, kar je zlaganega in za našo kulturo sramotnega. No in če v naših ozkih mejah in v ljubezni do dobrega tudi za nepopolne stvari porabimo najlepše besede, pošteno umolknemo, kadar pride umetnost prava in sama. Zgodovina hotenja moskovskega Umetniškega gledišča je tako enostavna danes, ko je že načelo notranje resničnosti zmagalo povsod, da se nam zdi vse samoposebi umevno. Umetnina sama in ona odru sta eno in isto. Načelo je jasno — a oderska umetnost je pa težka stvar. Treba jo je kljubtemu najti, jo ustvariti šele pri posamezniku in v rodu in ji izvojevati priznanje. Umetnost je samo ena, namreč ustvarjanje lepega; posamezna umetnina, radi resnice ustvarjena neresničnost, Jki je lepa ravno radi tega, ker je tako blizu resnici. Tisto malo ali večje razmerje med resničnim življenjem in umetnino je njen patos, zanos nje gibalo. Izraziti to gibalo, po njem uravnati ves organizem umetnine, da najskrivnejša lepota zažari — se pravi oživili v umetnini na odru tisto dušo, ki ji j0 je dal njen stvarnik. Brez tega zanosa nobene umetnine ni, pa iztaknite tudi najbolj naturalističen opis. Zato je bil prvi večer gostovanja liudo-žestvenikov progrnmatičen. »Striček Vanja« Cehova je prost najmanjše manire in Umetniško gledališče je ravno začelo s tem, da je zavrglo stare in sploh vsake načine goie zunanjosti. Od znotraj, iz duše moru priti vse. A. P. Cehov, ta pobožni, iskreni revolucijonar zbudi in uteši dušo, ne teoretizira in ne prikazuje napihnjenih, zlaganih blaznikov — reformatorjev, temveč pridruži dušo duši v njeni od Boga ji dani resničnosti, preprostosti, grobi ali pa često že sami v sebi razboleli. V tem razpoloženju se grejejo duše druga ob drugi se razgovore ali tudi izkriče. Ta skupnost duš je brez laži, a ne brez lahnega zanosa — saj duša ni materija. Jok strička Vanje iztisne moškemu solzo in družinski prepir zmelje vse kar je v nas trdega — potem pa žive ljudje naprej, dobro in slabo — a resnično. Pri igri smo dušo te drame čutili — kdo bi oporekal, da ni sama v sebi zane-šena? Plemeniti patos umetnine same je to. Stil bi bila tu krivična beseda; patos umetnine gre skozi vekove in je ustvarjajoči duh vsakega dela posebej, stil pa je šablona. In če hočete označiti to odrsko umetnost, so vam imena odveč: ti ljudje od nekdaj žive tu — oderskih desk ni — mislijo, sovražijo in jokajo — pa tudi igrajo, kadar žive človeka, ki je za hip zatajil svojo dušo. To so hipi vsakega človeka posebej, skupaj življenje celote, ker rojstvo ni nikomur posebej naročilo, da naj se zaveda, da živi v glavni vlogi. Pozdravljamo iz srca odlične goste; njih prihod je za naše gledališče važen dogodek. Fr. Koblar. pr »Jadranka«. V Trstu je začel izhajati mesečnik »Jadranka« kot glasilo zavednega ženstva. List stane za celo leto 10 lir. Pover-jenica za Jugoslavijo je g. Nada Pertotova < Ljubljani ,Dunajska cesta 6., III. nadstr. pr »Lovec«, list za lov in ribarstvo. Izšle sta prvi dve številki letošnjega letnika z zelo zanimivo vsebino. List se naroča pri Slovenskem lovskem društvu v Ljubljani. g Padec sladkornih cen. Č e h o s 1 o-vaška je izvozila že večji ' del svojega sladkornega prebitka v jugovzhodne dežele. Pogajanja za okrog 2 milijona meter-skih stotov so se pa razbila vsled previsokih cen. Na trgu v Parizu notira vsak dan dosegljiv sladkor. Koncem decembra 1920 se je plačeval domač sladkor št. 3 po 185 frankov loko Pariz. Francoska produkcija znaša 315.000 proti 172.000 tonam lanskega leta. Holandska je proizvedla do konca novembra lan. leta 246.430 ton proti 180.398 leta 1919. V Amsterdamu so se znižale cene v podrobni prodaji od 91 na 74 hol, goldinarjev za 100 kg. J a v a je izvozila od septembra do novembra (3 mesece) okrog 450.000 ton; lansko leto pa v istem času le 275.000 ton. Na angleškem trgu je bila kupčija bolj stalna. Granulated je notiral 80 sh., za,-padno indijski kristalni 66—71 sh, museo-vado 36—48 sh. brez carine. V Nem-y o r k u so se cene dvignile na 5.39 cts. radi slabe produkcije na Kubi. Na Kubi so se plače zelo znižale, tako da znašajo produkcijski stroški le 5 ccntov pro funt proti 8.52 centov lan. leta. Izkušajo upe-ljati minimalno ceno za sladlkor 6 centov. gAnkcta o kmetijskih šolah. Pri po-verjeništvu za kmetijstvo se je vršila dne 30. decembra pr. 1. anketa zaradi novih kmetijskih šol Sloveniji, Ankete so se udeležili ravnatelji kmetijskih šol, ravnatelj kmetijslke družbe in dva strokovna referenta poverjeništva. Predsedoval je vodja poverjeništva dvorni svetnik dr. Vrtačnik. Referent je bil kmetijski svetnik Rohr-mann. Anketa se je izrekla za ustanovitev srednje kmetijske šoile v Mariboru in za ustanovitev nižjih kmetijskih šol v Prek-mujrju in na Gorenjskem, Tozadevni predlogi so bili po širši debati soglasno sprejeti. g Nabiranje gradiva za trgovsko pogodbo z Italijo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je pričela z redakcijo nabranega gradiva za trgovsko pogodbo z Italijo. Ker se je pismene kakor ustmene ankete z dne 30. novembra 1920 udeležilo le nekoliko interesentov, zato sklicuje zbornica pred končno redakcijo ponovno zborovanje interesentov na dan 17. januarja 1921. Zbornica poživlja vse korporacije in tvrdke, ki dosedaj še niso poslaie svojih poročil, da to v lastnem interesu nemudoma storijo, ker se prepozno poslana poročila ne bodo mogla več vpoštevati. g Fuzija parobrodnih društev. V kratkem bo izvedena fuzija med Dubrovačkim parobro-darskim društvom, Ugarsko-hrvatskim paro-brodarskom društvom, Oceanijoiu, Račičem in še nekaterimi drugimi društvi dolge vožnje. g Stanje žita na svetovnem trgu. Kakor poroča glasilo statističnega biroja pri mednarodnemu inštitutu za poljedelstvo je kvaliteta žita iz Kanade izvrstna. Površina njiv za žito se ceni v Argentiniji, Avstraliji in v Južni Afriki, kjer je sedaj ravno žetev, na 10.2 miljo™ hektarjev, to se pravi 1!< odstotkov več kakor lmisko leto. V Indiji je bilo na severu premalo dežja, na jugu so pa izgledi dobri. V Egiptu so se žitna polja povečala na škodo bombaža, čegar produkcija bo Šla zaradi padca cen m;zaj. g Klej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Interesenti-cbrtniki naj pri-glase svoje potrebščine takoj, da se bode moglo ozirati na njih priglase. g Knjige za merjenje lesa in krojaSke merilne knjige ima Urad za pospeševanje obrti v zailogi, katere oddaja v pisarni na Dunajski cesti št. 22. Našla se je častniška epauleta z dvema zvezdama. Dobi se v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. MežeoroiogSčno poročilo. Ljubljana 306 m n, m. vlš. (Jas opneo-vRnja Baio-muter v mm Termometer v 0 fsibrom. diierenon v C Nebo, vetrovi Padavine v mm 1L/1. 21 h 7363 35 0-9 obl. 12./1. 7 h 734-7 2-5 09 obl. z. 12./1. 14 h 733-9 8 09 obl. z. Proda se jnrfjlna Cflha zel° ceno. Po-lepa Jvll!lllQ jUfJU polnomanova iz trdega lesa. — Ogleda se labko pri Fran šeber Rožna ulica it. 5. Ljubljana. Man kovač podjetju, tovarni al! trgovini s premoženjem 2—400.000 K. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro Kovač 109. Ilavnaniam vsem. ki prihajajo v hlev flO/JIflHjUlll gostilne pri „Figovcu", da radi mnogih tatvin in obilega dela nisem plačnik za ukradene ali zamen-jene predmete. Ur&an pri »Flgovcu*. Hraoo zastonj s opoldne in zvečer eno sobo za servi-ranje a&onentom. Dopisi pod .Dobra kuharica« na anončno ekspedicijo Al. Matelifi, Ljubljana. Uradnik He dečko ..... večerno delo. Ponudbe pod »Labko delo« na upravo „Slovenca" pod št. 130. od 14 do 18 let starega za lah ko z dolgoletnimi spričevali, vestna in poštena, se sprejme pod dobrimi pogoji v dobro hišo v Ljubljani. — Ponudbe pod šifro >1883« na upravo tega lista. Spretna profflKa lana in galanterije izvežbane sr išče j gdč. z dežele imajo prednost. P.mudbe pod .Vestna« 113 na upravo .Slovenca". UfflMViMft z 6,10 ali dvema sobama ulUUUiUiiJiu iščem event. v novi hiši po današnjim razmeram odgovarjajoči stanarini. Brez otrok. Za takoj alfpozneje. Pismeno na anončno ekspedicijo iN. ffla-teUC, Ljubljana. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ■h in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, predobri in skrbni oče, ' brat, stric in tast, gospod % Jakob Mikolii kroJaC, trgovec in posestnik danes 11. t. m. ob 8. uri zjutraj po dolgotrajni mučni bolezni v 64 letu »svoje starosti previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bode v četrtek 13. januarja ob pol 4.^nri popolnde iz hiše žalosti na tukajšne pokopališče. \ Svete maše zadušnlce se bodo darovale v več cerkvah. *'.■■ Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Novo;mesto-AVaribor, 11. januarja 1921. Žalujoči rodbini: MikoliC-Tscharre. z vrtom, travnikom in zaraščenim gozdom v Dolgi vasi št. 69 se takoj proda. Vprašanja na Maks šlei-mer v Livoldu št. 18. Kllllflilrn zanesljiva in poštena z dc HUlUllbU, spričevali se sprejme v dobrimi . -------------r.-,— v trajno službo. — Ponudbe na hotel nTriglav", Sevnica ob Savi. Ril tlirsipnt (absolvent gimnazije) želi IIUIIUIIjCllI vstopiti v primerno siužbo. — Ponudbe pod „Hbiturijent" na upravništvo tega lista. KorektorJa«stavca * * stavce t t z Krasen ruski Drl s °