Naročnina mesečno ^^^ ^^^^^^ ^■■MMB^H^ ^ Cek. račun: Ljub- «5 Din, u inosem- lUf IBV ^^ ^^^ & ^ ^^ tjan« it (tro 40 Din — ne- ^^^^ Ufc MHf ■ JHB7____^^^^ g ^^m ^^M ^ 10.549 za inseratei izdaja co- ^^^^^ ^M MM BKF # M ^BlH^ Sarajevo 7'56\ ■ ^^m W flpf ^^m m ^^M ^BB z«gr<-b inozemstvo 120Din ^^ ^^B ^^M flET M ^^^B ^^M Praga-Dunaj Dradniitv« Je t JKL—Š0 ^^^^^ ^B ^^^^^^ Uprava: Kop.tar- lopiUrjevi aL6/IIT jeva 6. telefon 299» Teleloal arednlJtrai 4aevaa iliBn MM — aaiaa tM, 2994 la MM ——— Uhaja vaak daa ajatraj, raaaa ponedeljka la dneva po praznika Ljubljana — nadškofi ja Besedilo konkordata, ki so ga podpisali zastopniki sv. očeta in naše vlade predvčerajšnjim v liiinu, v uri, ko ta članek pišemo, še ni točno znano, vendar pa je že bilo sporočeno, da je med številnimi drugimi v konkordata tadi določba o povišanju ljubljanske školije t nadškolijo. Je to vest, ki bo z radostjo navdala srca vseh vernih Slovencev. S tem povišanjem se zaključuje več stoletij trajajoča doba ljubljanske školije, polna slave za Cerkev in zaslug za slovenski narod, pri; čenja pa se novo epoha ljubljanske nadškofije, ki bo nedvomno bogata novih zaslug ljubljanskih nadškofov la Boga, Cerkev in bo v čast slovenskemu narodu. S ponozom zre ljubljanska škofija, ki se v kratkem spremeni v. nadškolijo, na dolgo vrsto svojih škofov, na svojo slavno zgodovino in na (uslužne verske, kulturne in narodne delavce, ki so sedeli na njenem školijskem sedežu. Ko beremo v zgodovinskem opisu ljubljanske škofije tako odlična imena, kakor so bili Rauber, Textor, Hren, Kuenburg, Attems, Gruber, Wolf, Missia in Jeglič, mora slehernemu vstati spoštovanje pred ogromnim pomenom, ki ga imajo ljubljanski školje za civilizacijo in kulturo slovenskega naroda. Med važne dneve slovenske zgodovine moramo šteti G. december 1461, god patrona stolne cerkvc sv. Nikolaja, ko je v Gradcu cesar Friderik III. podpisal ustavno listino ljubljanske škofije, ki jo je nato papež Pij II. potrdil dne 6. septembra v Gradcu. Prvotno je ljubljanska škofija obsegala župnije Sv. Peter v Ljubljani z vikarijatom na Igu in no Vrhniki, Št. Vid nad Ljubljano, Soro, Šmar-tin pri Kranju, Vodice, Naklo, Radovljico, St. Jernej na Dolenjskem, Gornji grad, župnijo sv. Jurija v Skalah, župnijo Device Marije v Braslovfah, Šmi-hel pri Pliberku in župnijo sv. Nikolaja pri Beljaku. Kakor vidimo je bilo prvotno ozemlje ljubljanske školije daleč okrog Ljubljane, saj je samo sentpeterska župnija obsegala skoraj ves sedanji ljubljanski in pol logaškega političnega okraja, škofija pa jc takoj ob svojem nastanku že segala na Koroško in Štajersko. S tem je bila tako rekoč naloga ljubljanske škofije podana: biti osrednja SLOVENSKA škofija in kot tako biti tudi nositeljico osrednje kulture in civilizacijske misije med našim narodom. V teku skoraj poltisofih let je ljubljanska škofija dokazalo, do je to misijo zvesto izvrševalo. Že tokoj drugi ljubljanski škof in prvi knozoškof (prvi je bil Žiga grol Lamberg. ki še ni imel naslova kneza) Krištof Rauber se je sijajno izkazal v borbi za svojo domovino proti Turkom. Te borbo je Rauber vodil kot dojanski poveljnik domačih čet. Ta škof je tudi najdaljc vladal nad ljubljansko škofijo (od 1493—1536). On Je tudi zidal poslopje škofije. V borbah proti pro-testantizmu sta se izkazala zlasti škofa Urban Textor in Tomaž Hren. Zadnji je tndi dolgo let vladal, namreč 32 let. Njegova zasluga je, da jc bila protestantska versko zmota na Slovenskem iz-trehljena in s tem je Hren tudi rešil slovenski jezik, zakaj kako bi so mogli Slovenci v poznejših dobah uspešno opirati germanizaeiji, ako bi bili protestanti? Važen mejnik v zgodovini in razvoju ljubljanske škofije je doba vlade Marije Terezije in Jo-lefo II. Navedene župnije, ki so pripadale ljubljanski škofiji, so bile sicer zelo razsežne, vendar pa je dober del prejšnje Kranjske, namreč skoroj vso Dolenjsko, del Gorenjske in del Notronjske pripadal pod oglejski patrijorliat, nekatere župnije pa pod tržaško škofijo. Pod omonjenimo vladarjema so se škofijske meje zaokroževale, tako da so se ujemale t deželnimi mejami. Tako je dne 19. julija 1786 odstopilo po nalogu Jožefa II. vse nc-kranjske župnije krški, oziroma lavantinski škofiji, dobila po jo vso župnije no Kranjskem, rožen Idrije, Spodnjo Idrije, Vojskego in Sv. Magdalene no Gorah, ki so ostale še pod goriško nadškolijo. To spremembo je potrdil L 1787. papež Pij VI. Že 1. 1792. pa je ljubljanska školijo dobila še zadnjih pet kranjskih župnij, to je omenjene štiri in še Novo Oselico. Važen dogodek jc bil pri tej razmejitvi, ko jo cesar Jožel II. imenoval tedanjega škofa Mihaela barona Brigido za knezonadškofa. Bil jc to prvi in dosedaj edini ljubljanski nadškof. Vladal jc od I. 1787. do 1806. Zanimivi so bili tudi razlogi, zarodi česar je Jožel II. povišal Ljubljano v nadškolijo. Ta prosvetljcni absolutist jc posegal močno tudi v cerkveno zadeve (razpust samostanov, redov itd.). Pristaši njegove cerkvene politike (jožefinizem) so bili tudi med visokim klerom in eden najožjih je bil tedanji ljubljanski škof Karel grol Herherstcin, ki je vladal od I. 1772. do 1787. Zato jc cesar imenoval «» nadškola njegovega naslednika Mihaela Brigido. L. 1806., ko jc bila jo-ielinsko politiko likvidirano, je bila nadškofijsko stolica ukinjena in je bil Brigido prestavljen kot nadškof v Zips na Slovaškom. V Napoleonovi dobi je ljubljanska škofijo obsegala celo zahodno polovico Koroške ter tri dekanije na Tirolskem. Leta 1830. jc ljubljanska škofija pridobila postojnsko, trnovsko in vipavsko dekanijo, I. 1833. po Motnik. Novejše spremembe škofijskih meja so nastale 1. 1918., ko so zofosno odpadli od ljubljanske škofije vsi kraji, ki so jih zasedli Italijani, škofija pa je pridobilo od goriške ekspozituro Dovfo pri So-rici, od krške školijo pa župnijo sv. Ožbolto no Jezerskem. To hi bil le površni opis zgodovine ljubljanske školije. Telitncjši in vsebinsko bogatejši pa bi bili opisi življenja in dela ljubljanskih škofov, pri čemer bi s omejili sedaj le no nekatere najbolj pomembne. Ferdinand grof Kuenburg, ki jo vladal od 1701—1711, si je postavil spomenik z zgradbo veličastne stolnice, ki še danes predstavijo redko arhitektonsko umetnino v našem mestu. Erncst grof Attems (1743—1757) je postavil v Gornjem gradu ccrkev in graščino. Avguštin Gruber (v Ljubljani 1816—1824), ki jc odšel iz Ljubljano za nadškola v Solnogrod, je še danes znan kot eden uojholj pomembnih katehetskih pisateljev. Ogromno kulturno delo zo Slovenec je oprnvil škol Anton Alojzij WolI, doma iz Idrije, ki jc vladal od 1824—1859. Založil je sveto pismo, nemško-slovcn-ski in slovensko-nemški besednjak ter je ustanovil Alojzijevišfc. škof in poznejši goriški nadškof ter kardinal Jakob Missia (1884—1898) je poživil versko življenje v škofiji. Nesmrtne so zasluge Antona B. Jegliča. To škof jc ustanovil zavod sv. Stanislava v Št. Vidu, ki je bila prva popolna slovenska gimnatija, zalagal jc šolske knjige, med temi grški slovar, ustanovil je Marijine družbe, na katerih Vojni minister v Celju in Mariboru Vojni minister armadni general Peter Živkovič inspicira garnizije na področju Dravske banovine Belgrad, 26. julija AA. Minister za vojsko in mornarico armijski general Peter Živkovič inspicira garnizije na področju dravske divizijske oblasti. Danes, 26 julija okoli 11 je prispel vojni minister in častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general Peter Živkovič s svojim kabinetnim šefom v Celje. Minister si je takoj po prihodu ogledal 39. pehotni polk, ki garniziro v Celju, koj nato pa celjsko vojaško okrožje in štab obmejnega pod-odseka. V pehotnem |>olku si je minister ogledal vojaška stanovanja, pisarne, skladišča, kuhinje in konjušnice. Pri ogledu je pokazal posebno zanimanje za zdravje in prehrano mož in živine. Prav tako je kazal veliko zanimanje za pouk in stanje vseh vrst materijala in priprav. V vojaškem okrožju ae je zanimal za tamkajšnjo razmere, za rekrutiranje in popis živine ter za težave pri delu. Minister je bil z razmerami, ki jih je ugotovil pri obhodu .popolnoma zadovoljen. Po končanem ogledu v Celju, sc je minister odpeljal v Maribor, kamor je prispel že ob 16. Tam je odšel takoj v inženjersko podčastniško šolo. Ogledal si jo je in pokazal posebno zanimanje za uspeh gojencev ter je bil popolnoma zadovoljen t razmerami v šoli; o tem je minister dal vidnega dokaza z izjavo poveljniku šole. Po odhodu iz šole si je minister ogledol še druge vojaške enote in ustanove v Mariboru. Do 17.30, ko se je odpeljal v Ptuj je obhodil 45. pehotni polk in 32. topniški polk, mariborsko vojaško okrožje, začasnovo vojaško bolnišnico, intendantsko skladišče in obmejno četo. Vidno zadovoljen z ogledom v Mariboru se je minister odpeljal v Ptuj, kamor jep riSel ob 16. Tam si je ogledul vaje vojakov pontonskegn bataljona na Dravi, potem pa vojašnice tega bataljona in ugotovil po|M>ln red v vsakem pogledu. Po končanem ogledu drugega pontonskegn bataljona jo minister zapustil Ptuj in se zadovoljen z ogledom vrnil v Rogaško Slatino, kjer se že nekaj časa mudi na zdravljenju. Beganje javnosti Ilelgrad, 26. julija. AA. »Berliner Tage-hlatt« od 10. t. m. je priobčil članek, kjer trdi, da se jugoslovanska zunanja politika bistveno izpreineni v zvezi z obiskom Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla v Bukarešti ter da bi Jugoslavija zapustila skupino Male an-tante in Balkanske zveze in bi se ustanovila nova grupacija med Jugoslavijo. Bolgarijo in Romunijo, iu sicer glede na habsburško vprašanje. Uradno najenorgičnoje demantirajo te vesti, ki jim jo namen zbegati javnost, in poudarjajo, da bomo mi ostali v zunanji politiki zvesti svojim zaveznikom. Cilji naše zunanjo politike bodo pa ostali isti kakor doslej. Abesinski spor postaja svetovna nevarnost Protianglešhe demonstracije po vsej Italiji »Do1 z Japonsko !" vpije 15.000 mož Rim, 26. julija. AA. Demonstracije, prirejene po velikih italijanskih mestih proti Abesiniji, se ne morejo niti od daleč primerjati z ogromnimi demostracijami, ki so se sinoči vršile v vseli okrajih Rima. Pri teli demonstracijah, ki so jih je udeležila ogromna množica ljudi, jo vsega skupaj govorilo 12 govornikov, po večini ugledne osebnosti fašistično stranke. Pred vsem so poudarjali kolonizacijsko dolžnosti Italije in se sklicevali na to, da je fašistična vlada doslej z dejanji pokazala svojo veliko sposobnost za tako delo. Govorniki so nc samo srdito napadali Abesinijo, temveč so tudi v zelo jasnem namigavanju nastopali zoper tiste, ki stoje za Abesinijo. Na takšne pasusc so poslušalci odgovarjali z žvižganjem in z vzkliki proti nekaterim državam. Po glavnih ulicah so šle velikan.-tko po-vorke. Demonstranti so viharno vzklikali Mussolinijn in protestirali zoper angleške in japonske dobavitelje orožja. Mnogo sprevodov je šlo z godbami na čelu. V povorkali so nosili napise, v katerih so obsojali dobavitelje orožja. Od časa do časa so se slišali tudi sovražni vzkliki proti Zvezi narodov, proti Japonski in Angliji. Demonstracije so se končale z velikanskim shodom na trgu Colonni, kjer je govoril glavni tajnik krajevne fašistične organizacije za mesto Rim. Znani fnturistični književnik Marinetti je ves čas demonstracij dajal v radiu poročila o njih poteku. Svojo poročilo je končal z vzklikom: »Abesinija mora biti naša!« Odmev v Londonu London, 26. julija. AA. Današnji jutranjiki se precej bavijo s sinočnjimi demonstracijami v Rimu in poudarjajo, da so bilo te demonstracije naperjene ne samo proti Abesiniji in Japonski, temveč dokaj odkrito tudi proti Angliji. Reutorjevo poročilo pravi, da je skupina demonstrantov nosila v sprevodu lepak, ki kaže fašistično liktorsko sekiro, kako seka na koso britansko in japon- podlagi je zrosla vsa sedanjo slovensko katoliška prosveta, organiziral je katoliški tisk itd. Nadškof dr. Jeglič jc bil prvi prosvetni delavec svoje dobe med Slovenci. Zadnji ljubljanski škof dr. Gregor Rozman po je znan kot odličen znanstven delavec, zlati kot cerkveni jurist in izvrstni govornik. Veličastni evharistični kongres v Ljubljani jo v prvi vrsti njegova zaslugo. Že večkrat v zgodovini smo imeli Slovenci škofe svoje narodnosti. Nnglositi moramo, do celo v prejšnjih stoletjih tako odlično mesto, kakor je bilo ljubljanskega škofn, ni bilo pridržano samo visokemu plemstvu po večini tuje narodnosti, temveč je hit že I. 1544. kol četrti ljubljanski škof imenovan Urban Tex(or, Slovenec k Krasa, in tudi 7,a njim jc liilo več škofov slovenske narodnosti, v zadnjih dveh stoletjih pa skoraj izključno. Enako so sc tudi na stolici goriško nadškolijo vrstili nodškofjo slovenske narodnosti, zadnji je bil nepozabni Sedcj. Tudi dr. A. B. Jeglif je bil 1. 1930. imenovan za naslovnega nadškofa Go-relskega. Slovenci se radujenio. da je bila prestol len Ljubljane povišana v sedež nadškofije. Vemo, da hodu tudi v bodofe ljubljanski nadškotje s prav , takšno vnemo kakor do sedaj škofje, delali za versko poglobitev, zo prosveto in narodno ohrani- I lev šloveneov. sko zastavo. Poročilo pravi dalje, da so demonstranti žvižgali in sovražno vzklikali, kadarkoli jc kateri govornik omenil Japonska Veliko Britanijo in Zvezo narodov. »Daily 1'elegraph« pravi v svojem poročilu mod drugim, da so se iz sprevoda fašistične mladinske organizacije — samo v tej organizaciji so jo korporativno udeležilo do- Varšava, 26. julija. TG. Iz Rige poročajo, da spričo bližajočega se sestanka mednarodnega komunističnega kongresa v Moskvi sovjetska vlada z veliko vnemo pripravlja razno »načrte«, ki naj bi na kongresiste napravili vtis, ko jim z dejanskimi uspehi ne bodo mogli postreči. Pred dvema tednoma jc agencija »TASS« z velikim besednim pompom razglasila, kako hoče sovjetska vlada z veličastnim načrtom Moskvo spremeniti v najmodernejše mesto na svetu in to v par letih. Sedaj je svet ljudskih komisarjev objavil zopet »načrt za ustanavljanje novih industrijskih podjetij«, ki bo sovjetsko vlado stal 22 in pol milijard zlatih rubljcv. »Načrt« so objavila moskovska »Izvcstja«. V njem beremo, dn obsega načrt zgraditev .3.500 novih tovarn vseh vrst, nadalje povišanje proizvodnje clektr. energije za nadaljnih 817.000 kilovvattov, zgraditev visokih peči, naprav n konservlranje mesa, vodovodov, hotelov, šol, novo industrijo za predelavo bakra, novo 7,a proizvajanje cementa, nove sladkorne tovarne, zgradbo 710 km dolgega voda sa pe- monstracij več kot 15.000 članov — večkrat slišali vzkliki: Dol Anglija! Dol Japonska! Množice so se temu vzkliku vselej navdušeno pridružile. Med lepaki, nalepljenimi po zidovih, pravi dalje poročilo, je bilo dosti slik, ki so žaljive za Veliko Britanijo. Tako n. pr. je kazal neki lepak britanskega in japonskega vojaka, kako skupaj nosita v naročju črnca. Drugi lepak jc slikal vojaka v uniformi škotskih planinskih polkov, kako daje prisrčno črncu roko. Svet ZN 31. julija Pariz, 2G. julija. Svet Zvoze narodov jo sklican na zasedanje 31. julija 1.1, da prouči italijansko-abosinski spor, trolej od Orska na Kaspiškcm morju do Grujevske stepe, nov metalurgični ccntruiu v Novi Tuli, velikanske mlekarne in sirarne v Saranskcm. Tudi nove bolnišnice za 10.(100 bolniških postelj, preosnova telefonske iu brzojavne mreže, zgraditev 22 velikih ljudskih kinov, okrepitev rečne plovbe in tako dalje... Ves ta kolosnlnl »načrt« hodo dobili delegati komunističnega kongresa na vpogled in bodo zopet slavili Stalina, ki »vodi ruski proletarijat do udobja in blagostanja«. Ko se bodo sestali prihodnjič, ho sovjetska vlada, če bo takrat še ohslojnla, že poskrbela, da se bodo navduševali ob novih načrtih, ko bodo današnji že pozabljeni v predalih kre-meljskih diktatorjev. Požigi v Nemčiji Berlin, 24. julija. A A. DNB poroča iz Hoechsta na Mejni, da jc izbruhnil požar v tamošnjl tvornici za barve tvrdke iFarben-| Industrie«. Podjetje je eno največjih te vrste na svotu. Požar se jc. naglo ruzširil. lia I delavec jo našel smrt. Ob podpisu konkordata Sprejem dr. Aucrja na rimskem kolodvoru. — Od levo: msgr. Madjerec, msgr. Pizzardo. gdč. Auer, msgr. Barbetta, dr. Auer, ga. Auer, poslanik Simič. t t A&rtAv nnnvlnii" Novi 4'šanlični na6rti 12 uvzeit; ^IlULriUi; sol)felov v industriji Hlinha napovedal vladi boj . .. Praga, 26. julija. TG. V češkoslovaški notni n.j i politiki je nastal zelo neroden položaj, ker je voditelj Slovakov takorekoč napovedal hoj sedanji vladi, v katero je po zadnjih volitvah nameraval vstopiti, llliuka je zavzel vladi nasprotno stališče vsleil tega, ker je bila Slovaška pri porazdelitvi imenovanih članov deželnih zborov zapostavljena. Izvoljenih je bilo 11 članov in Hlinka je mnenja, da bi moral dohiti tudi isto število imenovanih. A dobil jih je samo 4. Vsled tega je v »Slovaku« objavil svojo bojno napoved: »Vi hočete borbo, prosim, imeli jo bos le, mi smo pripravljeni!« Agrarci so za 280.000 glasov dobili 6 imenovanih članov, Slovaki pa za 150.000 samo štiri. Pri agrarcih pade na enega člana samo 47.000 glasov, pri Slovakih pa 107.000. »Ponudili smo Pragi roko za sodelovanje. Odgovorili so nam z razžalitvijo, ki se ne da popraviti. Boj sprejemamo in ga takoj tudi začnemo!« Praga, 26. jutija. c Poljske nacionalistične organizacije so organizirale za nedeljo dne 28. t m. velike iredentistične prireditve v tistem delu Šle-zije, ki je pripadel po svet. vojni Poljski. Na teh velikih manifestacijah bodo 1'oljaikn slavili žalostni dam, obletnice, ko so morali odstopiti Cehom večji del Slezije.. V Pragi so zaradi teh demonstracij zelo vznemirjenj, ker so prepričani, da morejo take manifestacije koristiti samo neinšk. reviziomznm. Pa tudii Poljaki sanli niso vsi zadovoljni s temi proličeškimii demonstracijami. V Teštinju izhajajoče krščansko demokratsko glasilo napada vlado, zakaj dopušča take protislovenske prireditve. CSR — Italija Praga, 25, julija, c. Danes so se ugodno zaključila trgovinska pogajanja meti Cehoslovaško in Italijo. V zunanjem ministrstvu je bil podpisan sporazum, s katerim se urejajo kontingenti med Italijo in Cohoslovaško, prav tako pa tudi carinske tarife. Ob Sueškem prekopu Domači odmevi Vprašanje honhordata Nekateri listi, mod njimi »Politika« in »Novosti«, so prinesli komentar o konkorda-tu, ki se je podpisal med Jugoslavijo in sveto stolico, na katerega je treba odgovoriti. Ti listi prikazujejo to vprašanje v napačni luči, hoteč javnosti dopovedati, da konkordat prav za prav ne bo storil ničesar drugega, kakor da potrdi ugodno stanje, v katerem je katoliška cerkev do sedaj živela. Gotovo je, da pravosiuvno ljudstvo kot tako ni bilo nikoli neprijazno ali celo sovražno razpoloženo napram katoliški cerkvi in da so tudi širokogrudni in uvidevni krogi na najvišjih in drugih mestih uvaževali pomen katoliške cerkve. Isto se more reči o poštenih ljudskih strankah tako eno kakor druge konfesije. Pač pa so bili nasproti cerkvi sovražno razpoloženi oni krogi, ki so odvisni od framasonstva in ki so žalibog večkrat imeli tudi odločilni vpliv v raznih režimih. Treba je spomniti one liste, ki sedaj skušajo stvar prikazati drugače, koliko so gotovi krogi natolcevali jugoslovanski katoliški episkopat in duhovništvo, češ, da je proti državi. Tudi budžetiranje katoliške cerkve ni bilo pravično. Katoliška cerkev je bila v primeri z drugimi veroizpovedmi od lota do leta prikrajšana, tako da so ta prikrajšanja narastla do danes na čez 150 milijonov dinarjev. Znano je, kako so frama-sonski krogi tudi oteževali nalogo cerkve pri šolski vzgoji in kako so posebno delali na uničenju konfesionalnih šol, ker se niso ujemale z njihovim liberalnim unitarizmom. Tudi agrarna reforma se je izvajala v škodo cerkve, ne da bi se bilo s tem količkaj koristilo ljudskemu gospodarstvu. Nikakor tudi ni mogoče zamolčati propagande za staro-katolicizem, ki se je vršila s tiho podporo liberalnih jugoslovanskih režimov, ki so tudi podpirali proselitizem, zlasti v Dalmaciji in Bosni, n. pr. na Visn. Mljetu in Stonu, dočim je katoliška cerkev v tem oziru bila vedno za medkonfesionalni mir. Bilo bi torej dobro, da bi imenovani listi svoje stališče popravili in da bi, če že o tem pišejo, priznali bivše napake in zmote. „ Po farji" v Sarajevu Hrvatski in srbski listi prinašajo iz Mo-starja poročilo o delovanju tamošnjih pofar-jev. Na vse ugledne hrvatske politike in druge opozicionalce so napisali anonimna grozilna pisma, podpisana z mrtvaško glavo, v katerih grozijo naslovljencem z najgršimi izrazi. Adresati so pisma izročili oblastem, da izvedejo preiskavo. Ker je znan šapiro-graf, na katerem so bila pisma razmnožena in ker so podani tudi drugi znaki, kdo^ da je to stvar aranžiral, se je sestavila obtožba na naslov državnega sodišča v Belgradu preko državnega tožiteljstva v Mostarju. Z največjim zanimanjem se pričakuje, kaj bodo oblasti storile, da se »Pof« odkrije in kaznuje. POF in JUU Prejeli smo sledeče pismo: V Slovencu od 18. t. m. je notica v zadevi »Pota«, s katero se spravlja v zvezo moja predsedniška funkcija pri JUU, in izjava na letošnji banovinski skupščini JUU v Ljubljani, »da hoče JUU varovati svojo neodvisnost. ker hoče paralizirati kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto napram vsakemu režimu«. Na namigavanja glede zveze JUU in članstva s »Pof«-om izjavljam, da Jugoslovensko učiteljsko udruženje nima nikake zveze z imenovano organizacijo ter ni pooblastilo nikogar od članstva, da nastopa v imenu JUU ali v imenu učileljstva pri istem. — V Belgradu, 20. julija 1935. — Ivan Dimnik, predsednik JTUU. Kaj se je vse godilo pod bivšim režimom »Obzor« poroča, dn sta bila od bivše Uzuno-vičeve vlade v Varaždinu postavljena pod policijsko nadzorstvo odvetnika dr. Mrzljak in dr. Svoboda, in sicer na podlagi starega c. kr. patenta, ki odreja policijsko nadzorstvo za potepuhe in tatove od navade. To policijsko nadzorstvo še danes traja. V istem času, to je leta 1033, je va-raždinska policija postavila pod policijsko nadzorstvo tudi bivšega ministra dr. Krizmnna in člann tISS Košiča in Bana ter jim obenem zagrozila, da bodo oropani svobode in imetja, ako bi se režimu v Varaždinu in okolici kaj neprijetnega zgodilo. Torej se je pod režimom Uzunoviča uvedel sistem talcev. Tudi ti gospodje so še sedaj pod policijskim nadzorstvom. Gotovo je, da sedanji g. notranji minister za to ne ve in da se bo taka anomalija odpravila. Dunajska vremenska napoved: poletno lepo vreme. Zelo toplo. Mnogo krajevnih neviht Vprašanje radikalne zajednice Kakor hitro bodo proračunske dvamajstiimc de-linitivno sprejete, se bo začela vlada — tako piše belgrajska »Politika« — baviti s političnimi vprašanji. S tem je v zvezi tudi povratek g. Ace Sta-nojeviča hz Zagreba, kjer 9e ta zaslužni stari voditelj radikalne stranke ni sestal z Mačkoin, kakor se je pričakovalo, v Belgrad. Med političnimi vprašanji je eno najbolj važnih vprašanje ustanovitve radikalne zajednice. Vendar se s tem vprašanjem, kakor zatrjuje »Politika«, ne mudi. Formalno se stranka itak — tako pravijo eni — more ustanoviti šele potem, ko bo skupščina sprejela novi društveni zakon ,kar bo šele v pozni jeseni. Seveda se morajo predpriprave začeti že zdaj. Nekateri bi to vprašanje hoteli pospešiti, ker se jim zdi, da izvenparia-mentarna opozicija, ki že ves čas razvija zelo živahno delovanje, pridobiva na terenu, dočim je vlada zaposlena z administrativnimi zadevami.. Vprašanje je, aili pa se ne bo radikalna zajed-tiica, v kateri bosta 1udii stranki gg. dr. Korošca in dr. Spahe, vendarle osnovala še, preden bo parlament sprejel novi društveni zaton, ker bi to bilo vsekakor mogoče, saj je vlada že izjavila, da bo novi društveni zakon slonel na istii načelni podlagi ko stari, namireč na vsedržavnih strankah, nikakor pa ne na tako zvanih »plemenskih, regionalnih in verskih« osnovah. Radlikali so za vlade dr. Srskiča bili že vložili prijavo stranke, pa je dr. Srskič ni odobril kljub temu, da je bila zakonito osnovana. Toda tistim, ki so nepočakami, stoji nasproti večina, ki meni, da se taka važna stvar ne sme prenagliti, ampak da je na vsak način treba čakati sklicanja glavnega odbora stranke, dočim je vprašanje vstopa bivše SLS in Spahovih muslimanov večali-manj že rešena stvar. To vprašanje vpliva tudi na izvenparlamentarno opozicijo, ker je od tega, kako bo novi društveni Port Said, 8. jolija »Dno donaro!« »En dinar!« Zahropel krik po bakšišu se dviga iz grl črncev, pravih človeških rib ki se s čudovito spretnostjo vijejo .okoli »Kraljice Marije« Ali so to res črnci? Ne pravi črnci niso. Recimo jim Egipčani; saj so lahko Arabci, lahko Turki, lahko pravi črnci, lahko črno-beli bastardi. V Egiptu živi prečudna zmes plemen in narodov. Po Sueškem kanalu se preliva trgovina od zapada proti daljnemu izhodu in narobe; z njo gre tudi tok človeštva, ki išče srečo po znanem ključu: Cim več dobička s čim manjšim trudom. »En dinar, uno denaro!« Ze se je zablesketal v vodi kakor srebrna riba, a plavač je planil po glavi za njim ter ga strastno zagrabil, še preden se je potopil na dno. Vtaknil ga je v usta v najbolj prikladno denarnico na morju. Drugi dinar je ujel že v zraku in ga tudi vtaknil v usta; tako še tretjega, četrtega ... Za deset dinarjev je pripravljen splavati pod ladjo na drugo stran. Pridružili so so mu tekmeci. V umazani vodi se podijo naprej med ogromnimi parniki, motornimi čolni in ogromnimi splavi, na katerih je zloženih nekaj sto vagonov premoga za našo ladjo. Zdaj se vam obesijo na čoln, zdaj se zopet vznak uprejo ob njega, da jih ta poriva naprej in da jim ni treba plavati. Ogromni splavi s premogom se bližajo ladji. Kakih slo razlagačev, črnih kot premog, vleče za vrv, privezano na »Kraljico Marijo«. Počasi, počasi, vsak se varuje, da ne bi preveč povlekel, in se protegnil, a obenem mežika proti nam na^ krov: bakšiš. Cigareto bi rad. ne denarja. To mežikanje in smehljanje na jugu in vzhodu: »Daj, Evropejec, bakšiš, potem lahko nervozno kreneš dalje, nam se ne mudi.« Nnlahko vlečejo vrv in momljajo nekak arabski »Ej uhnjem!« Port Said je novo mesto, ki ga živi sueški prekop. Prve hiše so bile postavljene, ko so I. 1859. začeli to velikansko delo. Prekop je dolg 161 km, širok 80—120 in globok 9—10 metrov. Treba je bilo delati ob žgočem solncu sredi puščave in močvirja. Železnica v Kairo se vije dobro uro ob prekopu. Dohiteli smo tri ladje, ki so počasi plule proti daljnemu vzhodu. Ker je prekop razmeroma ozek, se ti vidi ladja, kakor bi jo kdo vlekel po pesku v puščavo. Na tej strani bujno polje z bombaževimi nasadi in krasnimi evropskimi oazami, železnice in ceste, na drugi arabska puščava. Tu pa tam se pojavi ob bregu rdeča luč, znamenje, da ne sme ladja tam pluti, da ne bi nasedla. Vidijo se tudi ladje za poglabljanje. Več tisoč delavcev je stalno zaposlenih pri vzdrževanju prekopa. Slišali smo. da živi tu nad tisoč Jugoslovanov, ki so po večini naseljeni v Ismailiji, čednem mestu, ki stoji še pri prekopu. Mod njimi je tudi nekaj pilotov, ki vozijo ladje skozi kanal.. Ladje, ki smo jih prehiteli z vlakom, so bile angleške. Okoli 8SOO do 0000 ladij, ki prepeljejo 80 milijonov ton blaga, gre letno skozi prekop; nad polovica od teh plove pod angleško zastavo. Prekop, ki je delo Francoza Lessepsa, je v angleških rokah. Lessepsu so pač postavili lep spomenik ob vhodu v prekop, tudi pri družbi, ki upravlja kanal, je močno udeležen francoski kapital, toda ob bregovih prekopa čepi mirno britski lev. Dokler se Anglija ne bo dala izriniti iz Indije, bo ta lev nemo čepel ob Suezu in Egipet se no bo otresel angleškega protektorata. Pot okoli Afrike v Indijo je očividno predolga. Tudi Rusi so vezani na sueški prekop. Gradivo za utrjevanje Vladivostoka prevažajo Rusi skozi sueški prekop. Prevoz železa in cementa je po tej poti cenejši kakor po sibirski železnici. Razumljivo je, zakaj bi Rusi radi vpeljali zvezo z Daljnim vzhodom ob Ledenem morju skozi Beringov preliv. Nesreča, ki je zadela Celjuskina, na poskusni vožnji, jih ni prestrašila in jih odvrnila od nadaljnega proučevanja možnosti vpeljave neodvisne zveze z Vladivostokom. Pristojbine za prehod skozi SueSki prekop so zelo visoke. Tudi s povsem gospodarskega vidika je torej iskanje drugih zvez z Vzhodom razumljivo. Tako polagajo od petrolejskih vrelcev v Iraku dve ogromni cevi, po katerih bo tekla nafta čez Sirijo kar na parnike v Sredozemskem morju, ne da bi jo bilo treba vozili skozi sueški prekop. S tem bo ta izgubil kakih 5 milijonov ton prometa na leto. V Port Saidu se meščani radi pohvalijo, da so pošteni; da niso takšni kakor oni v Aleksandriji ali v Kairu. Bog vedi. Revežev baje tu ni mnogo, ker ima mesto lepe dohodke od prekopa. V njem živi na tisoče in tisoče uradnikov nastavljenih pri raznih duržbah, ki se bavijo z vsemi vrstami posredovanja v zvezi s sueškim prekopom. Mesto šteje okoli 100.000 ljudi. Kakor vsa nova trgovska mesta, je pač enolično. Takoj, ko zapustiš ladjo, te obkolijo agenti posredovalnic za prevoz in celo hotelski priganja« iz Kaira, da katerega se moraš vendar voziti Se skoro 4 ure z brzim vlakom. V Port Saidu torej lahko najameš sobo v hotelu v Kairu. Agent te ne pusti iz rok niti na vlaku. Tudi predstavnik nekega češkega hotela je iskal že v Port Saidu svoje sodržavljane in ponujal »pension« za 35 piaster dnevno. (Piastra okoli 250 Din). V srednjih hotelih je pension okoli 50 piaster (pol egipčanskega funta, ki ima za 2.50 piastra večjo vrednost kakor angleški). Silen je kontrast med mestom in vasjo v, Egiptu. Vas je podobna razvalini srednjeveškega gradu. »Hiše« so med seboj povezane, mesto oken luknje in na »strehah« vidiš kupe slame, ki naj bi odbijale solnce. Temu nasprotno so mesta ob železnici prave oaze tudi sredi zelenega Ponilja. L. B6. Seja senala Belgrad, 26. julija, m. Današnja seja senata, ki je bila napovedana za 11. uro, se je začela ob zakon izgledal, odvisno, kakšno bodo pogoji za j I>ol j Predsedoval ji je podpredsednik senata g osnovanje ene edinstvene opoziaijonalne stranke, .........— ako je to sploh mogoče. V „jugoslovenskem" taboru V taboru g. Jevtiča je razkol čedalje večji. Poslanca dr. Uroš Stajič in Voja La-zie, ki sta, kakor znano, iz vrst zemljoradni-kov, sta izjavila, da ne moreta ostati več v klubu Jevtiča, ker da so v tem klubu najrazličnejši elementi, katerih gospodarski in socialni program se popolnoma razlikuje od njunega. Onadva pa hočeta nadaljevati se-ljačko politiko. Oba poslanca bi se očividno s svojimi ostalimi tovariši, ki so bili svojčas zapustili zemljoradniške vrste in se pridružili g. Jevtiču, rada vrnila k zemljoradni-kom, ki pa jih čisto gotovo ne bodo sprejeli. Izgleda torej, da se bo osnovala zopet neka mala frakcija iz bivših jevtičevcov, o kateri se ne ve, katera stranka jih bo v bodoče pogoltnila vase. Na drugi strani vemo, da se je osnoval jugoslovenski neodvisni nacionalni klub, ki je v stiku s klubom senatorjev jugosloven- Uroš Krulj. Seji so prisostvovali vsi člani kra ljevske vlade s predsednikom na čelu razen voj nega ministra generala Zivkoviča, ki se nahaja na oddihu ter ministra dr. Auerja, ki se v tem času mudi v Rimu. Prvi je govoril poročevalec finančnega odbora senator Marjanovič, ki je prebral poročilo tega odbora. Nato je podal finančni minister dr. Dušan Leliea isti ekspoze, kakor ga je predložil že prej narodni skupščini. Pred današnjo dopoldansko sejo senata 9e je vršila konferenca vseh senatorjev, kateri je prisostvoval tudi predsednik vlade dr, Stojadinovič in je senatorjem odgovarjal na stavljena vprašanja. Na dopoldanski konferenci je govorilo več govornikov. Klub senatorjev JNS je v zadnjih dneh imel več sej pod predsedstvom Koste Timolijeviča. Na teh sejah se je obravnavalo vprašanje pooblastil. Vsi govorniki, med njimi tudi dr. Andjelinovič in dr. Kramer so se v svojih govorih izjavljali proti tem pooblastilom ter zahtevali, naj se vlada ponovno točno izrazi o teh pooblastilih. Dr. Kramer misli s tem manevrom stvoriti v nezavisnem klubu ske nacionalne stranke. Duša tega kroga je I narodnih poslancev v skupščini neko novo politično očividno g. dr. Kramer z nekaterimi slovenskimi poslanci bivše JNS. Ta klub jc zasnoval akcijo, da bi se oživila pristna jugoslo- platformo, ker je mnenja, da je g. Boško Jevtič popolnoma skra hiral. Popoldanska seja se je pričela ob 5 in četrt. venska demokracija, ki naj bi vztrajala na [ Kot prvi govornik je nastopil dr. Ploj, kil se je programu brezkompromisnega narodnega ' baviiil z gospodarskimi in socialnimi vprašanji in odinstva ali z drugimi besedami- unitarizma. ■ to zlasti v Sloveniji ter se ob koncu svojega govora Klub misli, da bo obnova starih političnih j dotaknil tudii zunanje političnih vprašanj. Izjavlja, strank zopet okrepila takozvane verske, ple- i da bo glasoval za. Za rojim so govorili senator Maj-menske in regionalne (boljše rečeno nacio- I strovič, dr. šuperina, ki je kritiziral teror začasa nalne)težnje in da je zato jugoslovenska de- . petomajskiti volitev, senator Silovič, ki se je do, mo k raci j a tem bolj potrebna. Klub pa tudi '. takrnl vprašanja naše trgovske mornarice, senator izjavlja, da se bo posebno brigal za gospodarska in socialna vprašanja jugoslovenske vasi. Dragovič Miloš, lei je govoril o težkem stenju kmeta ter še Kulkuljevič in Janžatoetič. Ko to poročamo, seja senata še traja. Debata v senalu bo tra- Ker je gotovo, da oni samostojni demo- I jata jutri popoldne, ko bo senat sprejel proračun krati, ki so se združili z dr. J'nčkom v tako zvano izvenparlamentarno opozicijo, toga jugoslovanskega kluba, ki obstoja vičinoma iz disidontov bivše SDS, ne bodo sprejeli vase, tndi za te elemente ni gotovo, kdo jih bo absorbiral vase in kako. Italija v Zagreba Zagreb, 26. julija, b. Italijanska vlada je službeno sporočila, da bo sodelovala na zagrebškem sejmu. V Zagreb je prišel prof. arh. Pctroni, odposlanec zavoda za izmenjavo dobrin z inozemstvom. Tehnično bo razstava urejena tako kot lansko leto. Prireditev je velike važnosti z mirom na trgovinske zveze med Italijo in našo državo. Našička afera Belgrad. 26. jul. m. Na tukajšnjem okrožnem sodišču je bil danes zaslišan v zvezi z našičko afero dr. Velizair Jankovič. Časnikarji temu zasliševanju niso mogli prisostvovati. Trajalo je od 8.45—9.45. Bivši podpredsednik narodne skupščine Kosta Popovič. ki se sedaj nahaja v Bruslju, danes ni mogel biti zaslišan. v podrobnostih in končuo. JNS Belgrad, 26. julija, m. Med predstavniki kluba senatorjev JNS in neodvisnim jugoslovanskim nacionalnimi klubom v narodni skupščini je prišlo do sporazuma glede skupnih notranje-političnih smernik, in sicer na naslednji podlagi: 1. Nujno je potrebno zibrati k sodelovanju vse unitaristione elemente med Srbi, Hrvati m Slovenci. 2. Prav tako je nujno potrebna preorijentacija glede hrvalskeg-a vprašanja. Hrvaitsiko vprašanje obstoji, toda treba ga je rešiti v okviru jugoslovanske poli like. Monarhija v Grčiji Atene, 26. julija, c. Danes so komunistične delavske organizacije v zvezi z republikanci proglasile generalno dvodnevno stavko proti nameri, do se na Grškem zopet upostavi monarhija. Poziv za splošno stavko pa je popolnoma propadel. V Pi-reju in Aitenali je starkallo samo nekaj desetlim delavcev, v Solunu pa je sploh poziv na stavko ostal neopazen. Aleksandrov spomenik v Pariza Paril, 26. jnlija AA. Letos bodo v Parizu postavili spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru L Zedinitelju. Spomenik bo stal pred enim izmed glavnih vhodov v Bois de Boulogne, m sicer na vzvišenem kraju, tam kjer je nekoč stala utrdba. Zavzemal bo prostor 25 m'. Na južni strani spomenika bodo zasadili drevje, ki mu bo obenem tvorilo ozadje in bo vezalo hkratu spomenik x bo-lojnskim gozdom. Svečano odkritje spomenika bo oktobra t. 1. Spomenik je izdelal, kakor znano slavni kipar Maxime Real del Sarthe. Spomenik poveličuje hkratu spomin na kralja Petra L VeB-kega Osvoboditelja. Kralj Peter s simbolijsko kretnjo izroča svojemu sinu meč, s katerim se je boril leta 1870 za Francijo. Obletnica Mojstrove smrti Maribor, 26. jnHJa Danes je obletnica smrti, ko je narodni juna£ Maister zatisnil svoje trudne oči. Kakor je pred letom dni najbolestneje odjeknila v Mariboru, k! ga je rešil s svojo odločnostjo nemškega jarma, vest o njegovi smrti, tako se je danes ob obletnici njegove smrti Maribor z žalostjo spominjal njegove smrti. Nocoj se je na Pobrežju na njegovem grobu zbralo nad tisoč ljudi, ki so počastili njegov spomin. Grob je bil zakrit s cvetlicami. Ob strani so gorele voščenke. Navzoči so bili pokojnikova vdova in oba sinova. Našo vojsko je zastopal garnizijonar podpolkovnik Marko Nikolič. Mestno občino je zastopal mestni ravnatelj Rodošek. Zbrani so bili zastopniki in člani vseh mariborskih društev, mariborski in okoliški gasilci v kroju. Največ pa je bilo sobojevnikov generala, Maistrovih borcev. Združeni pevski zbori so pod vodstvom pevovodje Horvata zapeli »Kje so tiste stazice« in »Doberdob«. Predsednik Maistrovih borcev dr. Dolar je imel v srce segajoči govor, ki je marsikomu izzval solze v oči. Ob zaključku jez molil ravnatelj Hrastelj za pokojnikov večni mir in pokoj Očenaš, ki ga je vsa množica globoko pretresena na glas molila. Proglasitve blaženih Vatikan, 26. jul. AA. Kongregaoiija za obrede je v torek razpravljala o postopku, da proglasi za blaženega Franca Gavriloriva, meniha reda malih bratov, ki je umrl leta 1881. Prav tako naj bi sc proglasila za blaženo sestra Marija Jezusova, ustanoviteljica reda molili sester. Enotna rdeča fronta v Franciji Pariz, 26. julija. TG. Veliko senzacijo jo vzbudila vest, ki so jo davi prinesli pariški časopisi, dn sta obe veliki strokovni delavski organizaciji, socialistična (CGT) in komunistična (CGTU) sklonili, da sc bosta združili. Sklep vsebujo tudi določbo, da ostane nova združena strokovna organizacija nepolitična in se morajo vse v njej obstoječe politično skupine raziti. Vladna kriza v Holandiji Berlin, 26. julija. AA. DNB poroč- iz Haaga: Kraljica je poverila predsodni' a* toliške stranke A1 b e r s u mandat ic stavo nove vlado. Mandat jo široke in* čaja; kraljica je izrazila samo željo. so rekonstrukcija kabineta izvrši čimprej Okrog Afrike Dom na globokem morju Popisuje prof. dr. Iv. Knific 13. funta. VIL V Biskajskem zalim Anglijo smo počaatlli le a kratkim obiskom, da smo oddali pošto in sprejeli nekaj novih potnikov. Popoldan se je zjasnilo. Zagledali smo križar-ko in daljšo vrsto podmorskih čolnov, znak, da se bližamo angleški vojni luki Portsmouth (izg. ports, mes). Istočasno, ko se prikaže celina ob desni, na« pozdravi ob levi glasoviti otok Wight (vajt), biser evropske Britanije, kamor med drugimi odličnjaki zahajajo tudi člani naše kraljevske rodovine. Na otoku so krasna letovišča, kjer se zbira angleško plemstvo, rodovno m denarsko. Ryde (rajd) in Covves (kavz) sta glavni pristanišči, mesteci, čedni kot igrači. »Tamkajle sem kot vojni ujetnik prebil več mesecev,« mi je pripovedoval moj sosed iz obednice, upokojeni vladni svetnik. »Kako lepo!« so se divile dame, ko so gledale gozdiče in drevorede na nizkem obrežju. Na nasprotni strani ozkega preliva pa se širi vojna luka, kjer ie videti več drednotov angleške mornarice, natrpanih z dolgocevnimi topovi. Med otokom in celino je zgrajenih več trdnjavic; v dolgi vrsti kot mali otoki kipe iz morske površine in nas strašijo z bronastimi cevmi. Proti severu se odpre dolg in ozek zaliv, na koncu katerega leži mesto in imenitno pristanišče Southampton (savsemten). Ob desni občudujemo grad in vrtove, last angleškega prestolonaslednika. Semkaj je prihajal k svojim sorodnikom na obisk tudi vsegamogočni Viljem II. Od tistega časa so se razmere silno izpremenile. Iz nasprotstva do Nemcev je angleška vladarska rodovina odvrgla tudi svoje nemško ime in se po vojski imenuje rodovina Windsor (vinzer). Stristaniški »docks« so zelo razsežni. Mesta samega, ki ima le 160.000 prebivalcev in nikakih lepot, niti ne ugledamo. Pristanemo ob preprostem nabrežu, kjer nas pričakuje neznatna četica naroda, in pričnemo z nakladanjem in razkladanjem, kar je trajalo pičli dve uri. Zanimalo me je, kako vkrcajo avtomobile. Podstavijo dve mreži iz močnih vrvi, eno za prednji, drugo za zadnji kolesi. Šofer zapelje avto na mreži. Zrjav spusti dolgo kovinsko vrv, nanjo privežejo mreži, s škripcem dvignejo avto v vis, zavrte žrjava ter polagoma spuščajo vso težo skozi odprtino parnikovega skladišča. Tri smo naložili. Kakor je vse varno in brezhibno deluje, pa vendar noben vozač ne ostane v avtokaru, ko ga dvigajo in spuščajo. Ob odhodu — stemnilo se je že, je zapiskala godba običajne koračnice. Tedaj so pričeli vriskati na krovu in na obrežju; vkrcali smo nekaj Afrikandrov (rojenih Južnoafričanov), ki so se na ta način poslavljali od svojcev. Zavozili smo v temno noč; ampak temno je bilo le nebo, v pristanišču samem in na obrežju je gorelo vse polno žarnic in obločnic, dokler nismo skozi zahodni preliv prešli mimo Wighta in zavili v široki Rokav. Dva dni se vozimo od tedaj, pa celine nismo videli nikjer. Bretonski obali smo se sicer pribli- žali, pa nirno videli niti strmega obrežja tega | polotoka, niti skrajnega otoka Ouessant. Dopoldan j« megla zastirala obzor in je naš Adoll neprijetno piskal, popoldan pa smo bili že onstran Francije in smo se vozili preko širokega Biskajskega zaliva. Danes je nebo jasno, morje pa temno-modro in povsem mirno, dasi je ta zaliv zloglasen po strahovitih viharjih, pa le ob hladnem letnem času. To jutro se mi je zgodila nesrečica.. Ko se zbudim, je ura kazala že nekai čez sedmo. Da sta moja tovariša tičala še pod odejo, me ni motilo. Ko stopim na krov, vse prazno; mornarji snažijo pod. »Kako da še vse spi?« si mislim, ko me nagovori znanec; »Tako zgodaj že na izprehodu?« Pojasnil mi je, da so prejšnji večer nabili na oglasno desko, naj časomere potisnemo za poldrugo uro nazaj, da se naše ure ujemajo s krajevnim časom; smo namreč že 5 stopinj zahodno od glavnega meridijana. Ta oglas sem prezrl; odtod pomota, ki pa ni škodila nikomur. Neprestano srečujemo ladje. So potniki, da natikajo daljnoglede in ugibljejo, kaki pamiki so to, odkod in kam plovejo. Na rilcu vsakega parnika visi kratka zastava mesta, odkoder ladja prihaja (Hamburg), na koncu pa zastava domače države (Nemčija). Če se srečata parnika iste linije, v pozdrav potegneta od jambora do jamtiora vrv s pisanimi zastavicami. Srečali smo ladjo Watussi Woermannove linije in se tako pozdravili. Mahanje z robci je v takem slučaju neizogibno. Vračala se je s potovanja krog Afrike. Na parniku se razvija domačnost. Otroci »e pode po krovih, se igrajo, kriče, za spremembo pa tudi jokajo. Obednico imajo lastno. Tega drobiža imamo dovolj. Odrasli se združujejo v skuoine. Od Anglije nam je angleščina zelo napredovala. .Zvečer v kadilnem salonu igrajo skat ali mariage, podnevi pa na krovu igre, ki niso kaj duhovite. Prva skupina si meče kavčukaste obroče: za žogo je premalo prostora. Druga skupina si je s kredo narisala tri istosrediščne kroge in meče vanie plošče iz kavčuka. Tretja skupina igra shuffleboard: z drogovi potiska lesene plošče v ploskev, razdeljeno na kvadrate. Kako da sem šel na morje? Poslal me je — zdravnik. Prav zares. Lepega dne se napotim k prijatelju, naj mi preišče zdravje. Korak je bil usodepoln. V učenih izrazih — podajam jih poljudno, prikrojene za javnost — mi je zapisal: »Vsako zimo čuti spremembe v pljučih; od časa do časa zakašlja, leva pljuča dihajo poostreno; čuje se neko piskanje (kje, ni označeno); srce se je — menda od mladosti sem — nekoliko razširilo.« Ko me je tako dejal v nič, pa hudomušno pristavi: »Sicer je pa še dobro ohranjen.« Končni izvid se je glasil: »Potrebuje daljšega odmora, če mogoče, na morju.« Allright, Mr. Matthiew.! Bog te blagoslovi, da si me pravočasno opozoril na nevarnost, ki je pretila umrljivemu delu mojega jaza! —- »Tu stojim, ne morem drugače; tako mi pomagaj Bog in njegov sv. evangelij,« se glasi znan izrek iz cerkvene zgodovine. 35 let župnik v eni lari Jubilej g. konz. svetnik« in dekana Josipa Weixla G. konzist. svetnik Josip Weixl »e ie rodil 2. oktobra 1867 v Zerkovcih v hočki župniji. Po končani gimnaziji je bil sprejet v bogoslovje in dne 25. julija 1892 posvečen v mašnika. Njegova dušnopastirska služba je z malimi presledki omejena na župnijo Sv. Križa. Sv. Križ je bil določen za njegovo prvo mesto v dušnem pastirstvu. Dne 29. julija 1900 pa je postal župnik pri Sv. Križu, kjer so ga z velikim veseljem sprejeli. Če štejemo zraven še njegova kaplanska leta, deluje 9edaj že tu nad 40 let. Jasno je, da je neumorni in za v»e dobro vneti dušni pastir v tem času vtisnil lepi križevski župniji globok pečat svojega požrtvovalnega dela. Kot gorečemu dušnemu pastirju mu je bila pred vsem pri srcu lepota hiše božje. Zasluge, ki si jih je tu pridobil, bodo ostale zapisane v srcih še poznim križevskim rodovom. Kakor je na zunaj skrbel za lepoto hiše božje, ravno tako in s še večjo skrbjo je delal za blagor neumrjočih duš. Odkar je župnik pri Sv. Križu, je imel štirikrat sv. misijon in šestkrat birmovanje in sicer pod tremi škofi: dr. Mihaelom Napotnikom, dr. Andrejem Karlinom in sedanjim dr. Ivanom Tomažičem. Izrabil je tudi vsako priliko, da bi dvignil m poživil versko zavest svojih faranov. Vneto vodi Marijino družbo, navdušuje mladino za Katoliško akcijo in spodbuja k prosvetnemu delu. Za njegovega časa je bila ustanovljena tudi hranilnica in posojilnica, pri kateri je že od njene ustanovitve član načelstva. Vso to njegovo veliko in vsestransko kulturno delo, četudi je bilo vedno tiho in skoro neopaženo od drugih ter se v javnosti do danes ni nič o njem pisalo, je našlo priznanje tudi na visokih mestih. Za njegove zasluge ga je imenoval rajni škof dr. Andrej Karlin 1. 1924 za kn.-šk. duhov, svetnika in čez štiri leta za konzi-storijalnega svetovalca. L. 1924 je postal tudi dekan ljutomerske dekanije. Tudi svetna oblast je dala posebno priznanje njegovemu velikemu kulturnemu delu in ga odlikovala z redom Sv. Save IV. vrste. Ko omenjamo njegove zasluge na kulturnem polju, ne smemo pozabiti omeniti, da je imel on že prej vojno ozke stike in zveze z narodno zavedno prekmursko duhovščino, s Kleklom, rajnim Bašo in drugimi. Ko so po prevratu »bolj-ševiki delali velko nevolo« v Prekmurju, sta dva duhovnika morala zbežati čez Muro, kjer ju je gostoljubno sprejel pod svojo streho g. Weixl. I • O Perilo je hitro oprano če vzameš vedno £CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO H koncu naj omenimo še njegovo izredno veliko gostoljubnost in veliko naklonjenost dijaštvu. Brez laskanja rečemo, da je ravno njegova zasluga, da se križevska župnija odlikuje po največjem številu duhovnikov v obširni lavantinski škofiji. V teh 35 letih, odkar župnikuje pri Sv. Križu g. konzist. svetnik Weixl, je bilo 17 novomašnikov. Njegova župnija se lahko ponaša, da ima sedaj skupno 18 živečih duhovnikov, od katerih zavzemajo nekateri odlična mesta, n. pr. prelat dr. Matija Slavič, ravnatelj dij. sem. dr. Alojzij Osterc, konz. svetnik in prof. Jožef Kardinar in drugi. Koliko dobrot je izkazal dijaštvu, zlasti križevskim študentom, to je zapisano samo v njegovi knjigi življenja. Želimo g. jubilantu, da bi mu On, v čigar službi je, podelil še mnogo srečnih in veselih dni ter mu dal dočakati pri Sv. Križu še zlati jubilej župniko-vanja. — Bog ga živi! S prejem dijakov v železniško šolo Gasilski junaki na Verdu (Gasilska četa na Verdu slavi svojo 5O-letnico) Vrhnika. V sosednji vasi, v Verdu se močno pripravljajo na proslavo petdesetletnice tamošnje gasilske čete. Gotovo je ni daleč naokoli gasilske družine, ki bi lahko s tolikšnim ponosom zrla na svojo preteklost, kakor ta letošnja jubilantka. Kjerkoli zapoje rdeči petelin, skoraj vedno slišiš, da so bili Virjani spet prvi na mestu. In dostikrat se je zgodilo, da nismo niti slutili o kakšnem ognju daleč kje za hribi, pa je poklical telefon na vrhniško pošto :»Pošljite nam Virjanek Strummna disciplina, Številne dobro organizirane vaje, stalno strokovno nadzorstvo nad orodjem, lasten avto, vse to omogoča četi smotrno in hitro pomoč pri požarih. V teku 50 let svojega obstoja je četa intervenirala pri nič manj kot 138 požarih in je imela v tem času 163 velikih vaj. Vkljub temu pa je bilo le malo veseljačenja. Veselice so bile redke, toda kadar so Virjani kaj priredili, je bik) vedno nekaj boljšega. Značilen za miselnost teh vrlih samaritancev je naslednji dogodek. Pred vojno si je društvo omislilo veliko motorko. Deželni odbor je obljubil prispevati v letnih obrokih za odplačevanje dolga, toda vojska Je te prispevke ustavila. Virjani bi lahko napravili tako, kot se žal danes često dogaja, da se gasilna društva skrijejo pod plašč svoje humanitarnosti in onemogočijo izterjavanje dolga. Toda naši gasilci so prodali vse paradne kroje in s kupnino plačali motorko. Slovesnost petdesetletnice prične v nedeljo 28. t. m. zvečer s slavnostno predstavo Finžgarjevega »Divjega lovca« v bivšem naravnem orlovskem stadionu, v slikoviti dolini Matjaževki tik pri izviru Ljubljanice. Cela vas je zrastla zadnji teden v ljubki dolinici, cerkev z baročnim stolpom, grunti in bajte; prepad, v katerega padeta Janez in Majda, je kar naraven. Režijo vodi preizkušeni strokovnjak g. Franc Furlan. Začetek je ob 8 zvečer. Prihodnjo nedeljo 3. avgusta bo pa poleg obhodov, promenadnega koncerta pred Cankarjevim spomenikom in raznih sprejemov popoldne ob 3 prav tako v Matjaževki velika jubilejna prireditev z najraznovr8tnejšim sporedom. Vasica divjega lovca se bo spremenila v pravcati velesejein. Obiskovalci bodo imeli priliko preživeti lep popoldan sredi najbolj romantičnega kota vrhniške okolice. Še eno posebnost naj omenimo. Virjani niso naprosili pokroviteljstva raznih visokih funkcionarjev, ker jim ni za parado, ampak so s častnim predsedstvom počastili svoje resnične dobrotnike. Podzemeljska jezera naj dalo vodo Iz podzemeljskih jezer Križne jame naj dobi Stari trg zdravo vodo Stari trg pri Rakekn, 24. julija Od 23. t. m. dalje dela večja družba (jamarji s tajnikom g. Michlerjem in ban. tehniki z inž. g. Kočevarjem, kakor je Slovenec že poročal) v Križni jami. To pot ne gre toliko za nova razkritja, ampak bolj za točno merjenje in napravo skic o dosedanjih razkritjih v tej razširjeni jami (več km z mnogimi rovi in jezeri) v upanju, da bo mogoče celo loško dolino preskrbeti iz Križne jame z vodo. Dosedanje ugotovitve so zelo ugodne! 2 km severno od mesta Lož, severovzhodno od vrha Križne gore ob njenem vznožju, je vhod v Križno jamo. V jami, približno pod ban. cesto severno od Loža, kjer cesto doseže kolovoz iz Podloža, jugovzhodno od vhoda v jamo, leži v nadmorski višini ca 620 m več jezerc skoro na isti višini, čisto blizu skupaj, po ca 6 m širokih, po ca 2 do 4 m globokih. različno dolgih (najdaljše ca 800 m), ki so najbrže v zvezi tudi še z drugimi vodnimi votlinami. Ti naravni rezevarji vsebujejo najmanj 10 milj. litrov dobro sfiltrirane, kristalno čiste, 8" C mrzle vode, ki bi zadostovala ob primernem varčevanju tudi v najdaljši suši za vse ljudi in za živino tam, kjer zmanjka vode v napajališčih. Tudi bi voda dosegla brez strojnega pogona vsa naselja do višine 610 m t. j. vse v dolini ležeče vasi in mesito s predmestji vred. Skoro vse občine na v Radovljici od 21. jul. do lB.avg. 1935 Notranjskem imajo svoj vodovod. Največja, ki bi ga najbolj rabila, 9tari trg, ga nima. Dovažanje vode, vzdrževanje kapnic, v to uporabljano orodje in čas, nizko cenjeno, znaša letno nad pol miljona Din; požari zadnjih 10 let so povzročili škode nad 4 milijone Din. Vsaj dve tretjini te škode (6 milj. dinarjev) bi tem krajem vodovod prihranil, če bi ga bili imeli! Bog razsvetli vse dobre duhove, da bodo loški dolini zgradili vodovod in ukroti vse slabe duhove, da tega najpotrebnejšega dela ne bodo ovirali! Zaenkrat pa želimo gg. jamarjem najboljši uspeh! H ★ Cene goveji živini padajo Slovenska Krajina, 24. julija. Da cene goveji živini padajo, ni čuda. Druga košnja bo izredno slaba in naš kmet bo primoran prodati živino pod kakršnokoli ceno. V današnjih časih kupovati krmo pa pomeni gotovo izgubo. Pred nekaj leti, ko je bila naša država še v živahnejših trgovskih stikih z Avstrijo, smo prodajali živino še dokaj dobro, vsekakor pa 4 krat dražje ko sedaj. Da pri tem naš mali kmet niti od daleč ne more zadostiti svojim plačilnim dolžnostim, je samo ob sebi umevno. Posebno ga tare plačevanje obresti, da o glavnici niti ne govorimo. Pozdravljamo ukrep vlade, ki je izdala uredb« o maksimalnih cenah pšenice in pričakujemo th tudi pri cenah goveje živine. Glavno koncesijo za izvoz goveje živine in prašičev ima pri nas tvrdka Benko iz M. Sobote, ki ima tudi veliko tovarno mesnih izdelkov. v Belgradu Železniška prometna šola v Belgradu bo sprejela 70 (sedemdeset) moških kanddidatov, ki so žele posvetiti železniškemu poklicu. Ker je ta šola edina te vrste v državi in ker jo mod Slovenci mnogo brezposelnih maturantov in tudi dijakov, ki s skrbjo gledajo v bodočnost in ker nudi ta šola največje ugodnosti in gotov kruh, opozarjamo na to, da je rok za vlaganje prošenj razmeroma kratek. Da bi mogli naši dijaki (priporočamo zlasti onim, ki imajo že maturo in s tem boljšo podlago in pogoje) uspešno tekmovati in se prijaviti v čim večjem številu, priobču-jeme pogoje za sprejem in potrebna pojasnila. — Pogoji za sprejem so: L da je kandidat izvršil najmanj sedem razredov gimnazije, realke, realne gimnazije ali trgovsko akademijo (vse druge šole so izključene); 2. da je državljan kraljevine Jugoslavije; 3. da je pravilno razvit in zdrav, da dobro vidi in sliši ter da spoznava barve; 4. da ima najmanj 18, a največ 21 let, in 5. da naredi sprejemni izpit. Učenci se izbirajo na podlagi konkurza. Prednost imajo odlični dijaki. Po zdravniškem pregledu in sprejemnem izpitu stopajo v šolo 1. septembra 1935 s plačo 30 dinarjev dnevno. Sprejemni izpit se polaga iz: a) srbo-brvatskega in slovenskega jezika (literatura, analiza, spiB); b) aritmetike in geometrije; e) zemljepisa splošnega in posebnega iz Jugoslavije. Dijaki, ki končajo železniško šolo, dobe kvalifikacijo za uradnike in morejo napredovati do vključno pete skupine položajne plače. Prošnje se morajo poslati ▼ priporočenem pismu »Državni saobračajni železniški šoli« v Belgradu, Vojvode Mišica ulica št 2 najkasneje do L avgusta 1935 z navedbo točnega naslova prosilca in najbližje železniške postaje. Uprava šole pregleda priglase do 20. avgusta 1935 in pošlje prosilcem brezplačne karte za Belgrad. Ako ne bodo sprejeti, dobijo prosilci brezplačne karte za po-vratek. Poleg prijave mora priložiti vsak kandidat sledeče originalne listine: izpričevalo o izvršeni šoli, krstni list in odobrenje staršev in varuhov, overovljeno od policijsko oblasti, da se more kandidat vpisati v to šolo in njihovo obvezo, po sledečem besedilo: »Odobravam sinu (ščitniku) ..... , da more stopiti v Državno prometno šolo v Belgradu, katero je dolžan obiskovati in končati, obnašajoč se po predpisih šole. Za ves čas šole je dolžan prisilno varčevati po šolskih prodpisih. Privarčevani znesek se mu vrne po izvršeni šoli. Obvezan je hraniti so v šolski kuhinji in tudi stanovati v internatu v slučaju, da se ta vpelje. Po končani šoli jo obvezan ostati v železniški službi najmanj šest let, brez pravic na ženitev v času pripravniške službe. Izjemo dovoljuje glavno ravnateljstvo železnic. V slučaju samovoljne zapustitve šole ali odpusta ali ako mu preneha služba po sili zakona ali po lastni krivdi, se obvezujem povrniti državni blagajni: ako je odšel iz šole, vse zneske, ali, ako je odšel iz službe, za nedoslužen čas sorazmeren dol zneska, katerega je moj sin (ščitnik) prejel, kakor tudi povrniti škodo, ki bi jo eventuclno v času šolanja napravil, Datum. Podpis roditelja. Overitev policijske oblasti. Overitev policijske oblasti o državljanstvu. — Zadnji rok je do i. avgusta! Prosilci, kateri ne prihajajo naravnost iz šole, morajo poleg gornjih listin priložiti so overitev pristojne policijske oblasti o tem. kje so bili od časa odhoda iz šolo, kaj so delali in kuko so se vedlu Prošnje, ki no bodo ustrezale tem pogojem ali ki ne bodo zadostno kolkovane (5 Din na prošnjo in 20 Din v prilogi) se ne bodo jemalo v obzir. Projomke dobivajo dijaki koncem meseca za nazaj ter je potrebno, da se jim preskrbo za prvi mesec denarna sredstva za vzdrževanje. n—g. zdravi najsigur- neje KAM1LA krema in olje. Za solnčenje neprekosljivo. Soinčne opekline Organistu Jos. Sicherlu v spomin Kdo bi si bil pač mogel misliti, da bomo našega dobrega g. Josipa Sicherla tako nepričakovano hitro izgubili! Saj se je udeležil še skoraj vseh prireditev evharističnega kongresa, tudi čudovito lepe nočne procesije mož in fantov, z bakljo v roki! Seveda je bil več dni že zelo oslabljen, kei mu je želodec popolnoma odpovedal. Vendar smo upali, da bo njegova krepka narava tudi te težave premagala. Ni jih. V četrtek, 4. julija, je bil previden, v nedeljo, 7. julija ob 1 popoldne je umrl. Do zadnjega je bil pri zavesti. Sam si je zaželel smrti, ker so bile bolečine vsled notranjega vnetja silne. 4. marca letos je dovršil 75 let. A bi mu jih nihče ne bil prisodil. Tako čvrsto jih je nosil. Orglarsko šolo je dovršil 14. avgusta 1879 v Ljubljani. Kot organist je služboval dve leti na Rovih, 7 let v Krašnji, 18 let v Žužemberku, 12 let v Ribnici in zopet 4 leta v Žužemberku. Ostal je neoženjen. 27. aprila 1922 je stopil v pokoj in »e naselil pri svojem bratu Ivanu, posestniku in vrtnarju v Domžalah. Pa tudi v pokoju ta dobri »vrt narjev stric« — tako so ga ljudje splošno nazival — ni mirovaL Do zadnjega je orglal in vodil petje pri očetih lazaristih v Grobljah. Kot odbornik hranilnice in posojilnice v Domžalah ni brez zelo tehtnega vzroka zamudil niti ene uradne ure. Kjer in kakor je mogel, je z ljubeznijo deloval za kulturni in gopodarski procvit judstva. Zložil je tudi celo vrsto lepih pesmi, ki so se ljudstvu zelo priljubile. Nad vse pa je ljubil Jezusa v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Vseh 13 let, kar je bil v Dom Žalah, je redno vsako jutro, če ni imel opravilo v Grobljah, prišel pol ure pred začetkom sv. maše v cerkev, opravil pobožnost srv. križevega pota in pristopil k sv. obhajilu. In to tudi v najslabšem vremenu, v mrazu, dežju in snegu! Kako zelo je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb 9. julija. Pet duhovnikov, vodja stolnega kora mons. Stanko Premrl, do 20 tovarišev orga-nistov, ogromno ljudstva ga je spremljalo na zadnji poti. Organisti so v srce segajoče zapeli 3 žalo-stinke in pri rekviemu. In župnik se je ob odprtem grobu zahvalil blagemu pokojniku za vse obilno delo, ki ga je izvrševal v blagor ljudMva, predvsem pa za njegov čudoviti zgled v ljubezni do presv. Evharistije. Bodi mu Bog za vse to prav obilni plačniki Franc Bernik. Težki časi steklarjev Trliovlje, 25. julija Steklarjem se obetajo zopet slabi časi. V soboto bodo menda pogasili veliko bano ali peč, s 1. avgustom bo ustavljen obrat pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, v Straži je pa delo itak že počivalo dva meseca in prične delno šele v kratkem zopet obratovati. Pravijo, da so zaloge prenatrpane in ni dovolj odjemalcev. Res je pa tudi to. da so se stroji močno izpopolnili, ter se z njimi veliko več napravi, kakor je potreba. Trpi aoveda redno le ubogi de- Stran L >SL0VBNEC<, dn« 27. JuttJa 1985. Stav. 170. Ljubljanske vesti t Boj med postreščki in ,štokglajzarji* Ljubljana, 25. julija. Spričo raznih političnih senzacij, razkritij in odkritij, morskega volka in neznosne vročine, je Ljubljana kar prezrla napeto borbo okoli kolodvora pa tudi po V6em mestu in ki se je prav v zadnjih dnevih posebno zaostrila. Ta boj vodijo med seboj naši častivredni postreščki, »plavi« in »rdeči« in pa manj častivredni »štokglajzarji«. Barve postreščkov kajpa ne pomenijo kakšne morebitne razlike v svetovnem ali političnem prepričanju, temveč le razliko, kateremu društvu pripadajo, ali pravim postreščkom, ali ko-misijonarjem. Oboji pa se zadnja leta hudo ujemajo v soglasnem prepričanju, l-dne zborovanje sekcij (tiskovne, Pro reditu, misijonske, socialne, finančne ild.) s predavanjem Slovaka dr. Tisa: Tisk v službi katoliške misli. 8. septembra slovesna zaključna sv. maša, ki jo služi msgr. A. lllinka, nato skupno zborovanje in banket ob slovesu. V okviru tega kongresa se sestanejo ludi zastopniki slovanskih katoliških narodov in imajo kratka zborovanja o svojih zadevah. Program jc sledeč: 31 avgusta prihod, zvečer prijateljska ve- čerja. — 1, septembra udeležba na otvoritveni slav-nosli kongresa Pax Romane, popoldne izlet v Staro Boleslavo (mučeniško mesto sv. Vaclava). 2. septembra dopoldne udeležba na zborovanju Pax Romane, popoldne zborovanje Slavie Catholice, kjer bodo podani referati in koreferati: O delu Slovanov na |»lju verskega združevanja, referat: Slovenci (dr. Grivec), koreferal Hrvati; na polju socialnem, referat Cehi, koreferat Slovaki; na polju kulturnem, referat Poljaki, koreferat Ukrajinci. 3. septembra celodnevni izlet v Oborišfe, Pri-bram (znano češko rudarsko mesto, ogled srebrnih rudnikov), Svato Horo, Sv. Jana in na Karlov Tyn. 4. septembra dopoldne razgovori in debata v komisijah (organizacijski, tiskovni itd.). Popoldne, če ne odide večina slovanskih delegatov na Moravo rn na Slovaško, nadaljevanje razgovorov. Potem razhod. Ves ta program obeh kongresov obeta, da bodo katoliški izobraženci vsega sveta, ki se zberejo tiste dni v CSR, odnesli mnogo pozitivnega od globokih predavanj, zlasti pa še od debat in razgovor z zastopniki vseh narodov. Zato pričakujemo kar največ udeležencev, da bomo obenem dostojno predstavljali slovensko katoliško življenje. Stroški so preračunani sledeče: Kdor sc udeleži vseh zborovanj in vseli prireditev Pax Romane (torej tudi recepcij, banketov i. pod.) — ne more pa na celodnevni izlet 2. septembra — stane preskrba circa 760 Din, z izletom na Moravo in na Slovaško circa 1000 Din. Kdor se udeleži samo zborovanja in izletov Slavie Catholice, stane vse 360 Din — obenem z izletom v Slaro Boleslavo in oni celodnevni izlet. Vožnja stane (brzi vlak, v CSR 33% popusta): čez Jesenice in Linz v Prago 460 Din ter Bratislava— Dunaj—Graz—Ljubljana 420 Din. ščini njihovega doma, potem ti malčki po večini izginejo kakor kafra. Takih otroških beračev je v mariborski neposredni okolici vsepovsod. Včasih jih je kar cela tropa. Nekateri imajo kar svoja stalna mesta, kot na primer dohod mosta na Mariborski otok, kjer mlada dekleta vsiljujejo ljudem cvetje in jadikujejo, kako hudo je doma, v resnici pa ni stvarne potrebe, da bi morala beračiti. Večina otrok naberačeni denar zapravi sama. Hudo je gledati trope otrok v Betnavskeni gozdu ali v Grajskem logu, kako se družijo z odraslimi potepuhi, pri katerih imajo že sedaj v mladosti najboljšo šolo za zavoženo življenje, ter igrajo za naberačeni denar. Beračenju otrok v predmestjih bi morala posvečati pristojna oblastva — okoliške občine in okrajno glavarstvo več pozornosti. bodo zaenkrat postavili, potem pa naj odloči javna kritika. □ Poselska zveza priredi jutri v nedeljo izlet na Gorco pri Sv. Petru pri Mariboru. Odhod točno ob 15 od stolne cerkve. □ Sedmo obletnic« škofovskega posvečenja bo obhajal vladika dr. Ivan Tomaži? prihodnji četrtek 1. avgusta. V stolnici bo ob 8 slovesno ponti-fikalno sveto opravilo. □ Češki učitelji v Mariboru. V četrtek zvečer je prispelo v Maribor 60 moravskih učiteljev, ki se vračajo s svojimi avtocari z morja na Češkoslovaško. Snoči so prispeli v Maribor iz Ljubljane češki agrarni akademiki, 66 po številu. O Poslovilni večer konzula Ševčika se vrši drevi ob pol 9 pri Orlu. □ Znanstveniki na obiskih. Zadnje dneve se je mudil v Mariboru vseuč. prof. Franjo Fancev iz Zagreba. V Študijski knjižnici in ban. arhivu je proučeval kajkavske rokopise. Včeraj je bil v Mariboru spomeniški konservator dr. Štele in pa vseuč. prof. Saria, ki organizira mednarodno študijsko potovanje podonavskih arheologov. □ Brezžični telefon je dobila mariborska finančna kontrola. Že začetkom julija so ji montirali telefonski aparat, samo žice še ni, ki bi novega odjemalca vezala s telefonsko centralo, ker je tudi poštna uprava nima. Ker se je poprej razglasilo, da ima finančna kontrola že svoj telefon, je sedaj veliko jeze, ker jo ljudje zastonj iščejo. Celie JS Vojni minister v Celju. Včeraj dopoldne se je mudil v Celju vojni minister, armijski general g. Pero Živkovič. JS V celjski bolnišnici se zdravi župan iz Šmartna ob Paki g. Martin Steblovnik, ki je bil operiran zaradi vnetja slepiča. JS Umrla sta Mešiček Franc, posestnik, 45 let, Zgornje Negonje pri Rog. Slatini, v Celju na Glavnem trgu 16, pa Ziška Marija, vdova po mehaniku v starosti 73 let. N. v ni. p. I JS Romanje k Mariji Bistrici. K Mariji Bistrici bo meseca avgusta večje romanje. Iz Celja pojde vlak v soboto, dne 24. avgusta. Med potjo obiščejo romarji cerkvico sv. Roka pri Šmarju, kjer bo sv. maša in pridiga. V nedeljo dne 25. avgusta se vrnejo romarji čez Rajhenburg, kjer bo zopet cerkveno opravilo. Udeleženci naj se oglasijo pri svojih dušnih pastirjih oziroma pri oo. kapucinih v Celju. Enako romanje so isti čas pripravlja za ptujski okraj. Število in imena udeležencev naj si zapišejo gg. dušni pastirji, ki naj sprejemajo tudi voznino. Število udeležencev pa naj naznanijo vsaj do 5. avgusta kapucinskemu samostanu v Celju. Vse drugo se bo še pravočasno uredilo, kakor hitro se bo oglasilo dovolj romarjev (700) bodisi za en ali drugi vlak. Iz Ptuja pojdejo romarji v ponedeljek, dne 26. avgusta. Za Celjane znaša vlak 42 Din za osebo, za Ptujčane pa 48 Din. Ptul Smrtna kosa. V Pacinju je umrla Marija Brod-njak, žena posestnika, stara 76 let. V Rogoznici pa je umrl Janez Grandušek, užitkar, star 69 let. Naj počivata v miru! Nezgode. Pri žetvi trave si je odsekala palec leve roke 40 letna Marija Munda, hči posestnika pri Sv. Tomažu v Slov. goricah. V Drbetincih pri Sv. Andražu v Slov. goricah je prišel 6 letni Dru-žovič Stanko, sin posestnika, v mlatilni stroj, ko je bil v tekli, in mu zmečkal docela levo nogo. — Obadva se zdravita v ptujski bolnišnici. Rogaška Slatina Letošnja glavna sezona bo, kakor sedaj kaže, še dosti dobra. Gostov je sedaj zelo veliko, tako da se skoraj ne more dobiti nobene sobe. Če bi še Madjari in Avstrijci prišli v takem številu kot druga leta, poleni bi bila letošnja sezona naravnost rekordna. Ne moremo pa tega trditi glede denarnega prometa, ker se leto9 skoraj vedno in vsepovsod po tukajšnjih lokalih opaža skrajna Slednja gostov. Dr. Korošec v Rog. Slatini. V sredo je prispel iz Celja sem g. minister dr. Korošec popolnoma nepričakovano. Med potoma se je ustavil v Šmarju pri Jelšah, kjer si je ogledal okrajno glavarstvo. V Rog. Slatini je obiskal g. ministra arm. generala Živkoviča in se nato okrog 8 zvečer odpeljal nazaj. Trbovlje Kat. prosvetno društvo v Trbovljah ima v soboto zvečer ob 8 po daljšem odmoru zopet svojo sejo, kjer se bodo prerešetala vsa zaostala dela, zato je dolžnost vsakega odbornika, da se sejo udeleži. Velikodušen dar. Bratovska skladnica kakor tudi protituberkulozna liga so poslale, kakor smo že poročali okoli 80 otrok na gorenjski zrak, da se okrepe. V Bredo jih je pa obiskal tukajšnji rudniški ravnatelj g. inž. Loskot, ter jim obenem pripeljal 12 zabojev raznovrstnega sadja. Kako so se otroci tega daru razveselili, si lahko mislimo. Zato ne bo odveč, da se mu starši za la velikodušen dar javno zahvalimo. Občinski davek na pse. Kakor običajno vsako leto. tako si morajo tudi letos nabaviti lastniki psov pasje znamke, in sicer najkasneje do 15. avgusta v občinskem urndu. Davek znaša 50 Din in 5 Din. Po lem označenem dntumu, bo konjnč vse pse, ki nc bodo imeli znamk, polovil in pokončal. 12 letni deček požigatec Mlad podivjanec — strah Slovenskih goric Maribor, 26. julija. Ognjeni zublji, ki so se dvigali nad Pa-lucevo domačijo v Smolineih pri Sv. Antonu v Slov. goricah, so opozorili javnost na slučaj, ki je v naših razmerah pač redek. Hišo posestnika Puluca Matije je zažgal 121etni Avguštin Fra«, viničarski sin iz Zagorcev v občini Juršinci. V hiši je bila samo 121etna služkinja Julijana Sirk, vsi drugi so bili na polju. Popoldne se je priplazil mali Fras, napadel deklico ter jo z udarci s palioo spodil iz hiše. Nato je vzel vžigalice ter podnetil ogonj v hiši. Ko se je začelo iz sobe kaditi, je pobegnil v vinograd ter nekaj časa z daljave opazoval svoje delo. Ker je začela Sir-kova vpiti in klicati na pomoč, je fant izginil v gozdu. Med tem pa so plameni že objeli streho ter prešli še na hlev in stiskalnico. Palueu je požar uničil vse ter trpi nad 10.000 Din škode. Mladi 121etni požigalec Fras je že pred letom dni pobegnil od staršev. Od tega časa klati okrog po Slovenskih goricah. Pozimi se je preživljal z beračenjem in spal po senikih, na pomlad pa se je preselil v gozd. Živi kakor prosluli ruski »bezprozorniki« — zapuščeni otroci brez staršev. Večkrat so ga že ljudje lovili, tudi orožniki so mu bili za petami, vendar se zna deček z neverjetno spretnostjo vselej izmuzniti. Nič ni pred njegovimi dolgimi prsti varno. Včasih se maskira, da lažje pride do plena. Večkrat so že opazili, kako je ponekod nagovarjal male dečke, da so šli zanj krast. Kljub mladosti imajo že odrastli pred njim strah, ki gotovo ni neupravičen, kakor kaže to sedaj zadnji slučaj požiga. Bilo bi na vsak način nujno, da fanta čimprej ulove ter skušajo še sedaj v mladosti napraviti iz njega poštenega človeka. Pri saprtiu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na Drazen želodec kozarec naravne mmz iosef grenfice. Registrirano od Min. soo. pol. In nar. /dr. 8. br. 15.486 od 36. V. 1935. 6 ietni goslarček nastopi v Ljubljani Ljubljana, 26. julija Danes popoldne smo imeli v našem uredništvu majhen, pa ljubek koncert. Svoje zmožnosti na vi-jolini je pred nami pokazal dalmatinski umetnik Edvard Pečarič, ki je piši in reci 6 let star. V Ljubljano ga je prived el njegov glasbeni vzgojitelj, narednik mornariške glasbe g. Kolman Alojz, ki je Slovenec iz Sevnice. G. Kolman je dečka, ki je sin malega gostilničarji v Tivtu v Boki Kotorski, slučajno odkril in deček je takoj pokazal veliko zanimanje za glasbo. S požrtvovalnostjo je g. Kolman iz nadarjenega učenca napravil izvrstnega goslarčka. Prvi nastop pred občinstvom je imel deček v Rotorju, nastopil pa je nato v Tivtu, na Korčuli, v Ercegnovem, v Zagrebu, v Splitu in sedaj je prišel tudi v Ljubljano, da pokaže ljubljanskemu občinstvu svoje znanje. Drevi bo nastopil v restavraciji na vrtu hotela »Union«, v nedeljo zvečer pa v hotelu »Bellevue«. Deček res izvrstno igra in sicer tudi najtežje skladbe. Ima tudi že mecena, nekega zagrebškega gospoda, ki ga bo na svoje stroške dal dalje glasbeno izobraziti. Našemu občinstvu tega malega goslarčka, ki je nedvomno eden izmed najmlajših glasbenih umetnikov na svetu, toplo priporočamo. Moste pri Ljubljani dani »Prosvetnega društva« v Mostah so vabljeni, da se v nedeljo 28. t. m. ob 9 dopoldne vsi udeleže zahvalne sv. maše, kaitero bo v karmelioaii-ski cerkvi na Selu bral g. Mihael Jenlko, dušni pastir dHihovniije sv. Družine v Mostah. Drugi teden pričnemo z delom! Naisvidenije! — Odbor. Oživljeni Fantovski krožek v Salezijanskem mladenskem domu na Kodeljevem bo imel drevi ob 2030 v vellSki dvorani Sadeži jamskega mladinskega doma slavnostni občni zbor. Na slavnostni občni zbor so poleg članov vljudno vabljeni tudi vsi prijatelji Fantovskega krožka. — Izlet staršev in prijateljev na počitniško kolonijo Salez. mladinskega doma na gradu Otočcu pri Novem mestu bo v nedeljo 4. avgusta. Takrat bo iz Novega mesta od izletniškega vlaka in nazaij vozril poseben avtobus. 30 letnica maturantov kranjske gimnazije Leta 1905 torej pred tridesetimi leti je matu-rtralo v Kranju 29 osmošolcev. V torek 23. julija so imeli po tridesetih letih svoj prvi sestanek in sicer v Ljubljani. Drugi dan so se po sv. maši v frančiškanski cerkvi v Ljubljani odpeljali z avtom v Kranj osvežit spomine na nekdanja dijaška leta. Večernega sestanka v Ljubljani se je udeležilo 19 sošolcev, v Kranj pa se jih je odpeljalo drugi dan 17. Izmed tedanjih profesorjev je prišel na sestanek vpokojeni ravnatelj Anton Dokler, ki je bil razrednik od prve do osme šole. Zanimivo je, da je bilo isto leto otvorjeno novo gimnazijsko poslopje v Kranju in da je razrednik isto leto nastopil svoje prvo suplentsko mesto, ko je njegov razred vstopil v prvo šolo. Tudi ljubljanski podžupan prof. Jarc se je od bivših profesorjev udeležil sestanka. Samoposebi se razume, da so bili vsi s sestankom zelo zadovoljni in da je bilo veliko smeha, ko so si obujali stare spomine in pripovedovali svoje življenske in poklicne dogodke. Sestanka so se udeležili naslednji sošolci: Čop Jožef, profesor v Ljubljani; Erman Jernej, ban. višji rač. inšpektor v Ljubljani; Golmajer Franc, župnik na Rovih; dr. Grašič Ivan, notar v Litiji; dr. Jenko Emil, notar v Kozjem; dr. Ješe Leopold, priniarij na očesnem oddelku v Ljubljani; Jurca Jožef, ban. uradnik v Ljubljani; dr. Luzar Jožef, polic, zdravstv. svetnik v Ljubljani; Maier Karel, dež. sodni svetnik in sodni predstojnik v Železni knpli; ing Pehani Ignacij, vseučiliški prof. v Ljubljani; dr. Matjašič Mirko, poštni uradnik v Ljubljani; Razbornik Ivan, župnik pri Sv. Urbanu pri Ptuju; dr. Sajevic Jožef, odvetnik v Ljubljani; dr. Suhadolnik Franc, sodnik v Ptuju; Šenk Franc, župnik in dekan v Št. Jakobu v Rožu nu Koroškem; šešek Ivan. kanonik v Novem mestu; dr. Vidic Janko, banski svetnik v Zagrebu; dr. Virant Franc, zdravnik v Ljubljani; VValzak Mirko, žel. višji kontrolor t Ljubljani. Umrli so pa sledeči: Bnsnj Jakob, še kot vi-sokošolec na Suhi pri Kranju; Cop Franc, poštni uradnik na Dunaju; Košmelj Franc, sodnik v Ljubljani; Šifrar Anton, knplan v Senožečah. Na sestanek niso prišli: Debeljnk Alojzij, apelacijski sodnik v Ljubljani; Fister Rudolf, pri ravn. drž. železnic v Ljubljani; I.lkar Peter, duh. »vetnik in župnik, Gora nad Idrijo; dr. Oblak Jožef, sodnik v Trsitu; Werto Karol, zae. uradnik v Ljubljani; Baron Egon Zois, zas. uradnik v Rogaški Slatini. Prihodnji sestanek bo menda preje kakor čez trideset let. Koledar Sobota, 27. julija: Rudoll in tovariši, mučenci; Pantaleon, mučeaiec. Novi grobov! Vidmar Frančiška iz Ambrusa je umrla. Vzorno, dobro mater in gospodinjo priporočamo v molitev in blag spomin. Osebne vesli = Jubilej vzornega duhovnika. C. g. Franc Hohnjec, km. škof. svetovalec, župnik v Cadramu, je te dni praznoval 50-letnico svojega življenja. — Plemenitemu duhovniku izrekaj no ob te»n jubileju svoje iskrene čestitke. Ostale vesti —Sv. maša lia Zabrežki planini pod Stolom bo v nedeljo, 28. julija ob 9 zjutraj. — Dijaški tečaj na gori Oljki. Slov. dijaška zveza, matica vsega slovenskega katoliškega di-jaštva, prireja letos v dneh od 11. do 14. avgusta na gori Oljki svoj tradicionalni počitniški tabor. Po triletnem odmoru se bomo letos zopet zbrali dijaki iz vseh, tudi najoddaljenejših krajev naše lepe Slovenije in bomo obnovili v svojih srcih toplo prijateljstvo, ki nas bo povezalo v eno močno in nepremagljivo skupnost. Obenem se bomo seznanili tudi z vprašanji, ki so za naš narod in njegovo življenje najvažnejša in za ves svet najbolj pereča, z vprašanji, ki zanimaio vsakega resnega študenta, a ki J Zagreba) po možnosti do konca julija — radi določitve programa in publikacije v Kongresnem vust-niku. — Vokalni koncert v Boh. Bistrici s solistom g. Jože Zormanom, liričnim baritonom, priredi Podmladek Rdečega križa v nedeljo dne 28. t. m. v hotelu Triglav ob 20.30 v Bistrici ter 29. t. m. v hotelu Sv. Janez ob Boh. jezeru. Vstopnine ni! — Kor gre cela prireditev v dobrodelne namene, pričakujemo. da se občinstvo odzove v i>olnem številu. — Maksimalne mesne in vinske cene v novomeškem okraju. Maksimalne cene mesu je določilo za drugo polletje za novomeški okraj okrajno načelstvo v smislu § 150 zaik. o ohrtih. Cene so sledeče: govedina po 8 Din za kg, tetetina la po 12 Din za kg, teletina Ha po 10 Din za kg m svinjina po 12 Din za kg. Obenem s temi cenami je okrajno nač. i zda to tudli maksimalni in enotni cet«8k jedri in pijač za vse hotele, restavracije in gositiHue novomeškega okraja. Cena vin« je določena od 10 do 16 Din za liter. — Dve ponesrečenki. V Lazah pri Planini je padla 381etna deluvčeva žena Jožefa Rupnikova, ki si je pri padcu zlomila roko in nogo. V Zagorju pa se je ponesrečila rudarjeva vdova Marija Medija, ki si je zlomila levo roko. Obe ponesrečenki sta bili zv lakom prepeljani vL jubljano, kjer ju je n akolodvoru prevzel reševalni avto in jih prepeljal v bonišnioo. — Požar v Nadgorici. V četrtek okoli 11 zvečer so ljubljanski prostovoljni gasilci z motorko odhiteli proti Črnučam. V bližnji Nadgorici je namreč gorel velik kozolec nekega tamkajšnjega posest- | nika. Kozolec je bil poln žita. Se pred ljubljan- | skimi so na kraj požara prihiteli tudi moščanski gasilci. Gasilci niso mogli več rešiti kozolca, pač pa so ogenj omejili, da se ni razširil še na sosedne kozolce. Orožniki sumijo, da je ogenj zanetil kak potepuh. Pogorelec ima ogromno škodo, ker mu je pogorela vsa letina. — Društvo rejcev angorskih kuncev kraljevine Jugoslavije ustanovljeno. — Pretekli mesec so sc zbrali v Kočevju I jubilej j i in rejci angorskih kuncev k ustan. občnemu zbora omenjenega društva, ki je edino te Vrste v Jugoslaviji. Namen društva je, da uvede enotne smernice za vzrejo in vzgojo amgorskega kunca ter v skupnem nastopu doseže na svetovnem trgu primerne cene za vodno. Društvo ima namen pospeševati rejo čisloplemenskih kuncev, brezplačno deliti med revne člane živali, prirejati tečaje in razstave o negovanju in pridobivanju angorske volne Društveno glasilo je strokovni list: "Rejec matih živali«, ki ga urejuje znani proipagator reje malih živali i in organizator društev za [»speševanje reje malih žival«, Inkret Alfonz iz Šenkovega turna pri Ljubljani. — Delokrog društva se raziteza na vso državo. Društvo vabi vse rejce im ljubitelje, kakor tudi začetnike v reji angorsikih kuncev, da pristopijo k temu strokovnemu društvu, kri je tudi velikega socijalmega pomena za malega človeka. Po društvu more vsak člam vnovčiti pridobljeno volno in prejme za 1 kg 250 Din, to je dohodek, ki ga nudijo trije odrasli kumci tekom leta. Priglasite sc taikoj na gornji naslov, nakair prejmete vsa liadaijna navodila. — Odlbor. — Zakon o neposrednih davkih s pravilniki in uredbami, komentiran z razpisi finančnega ministrstva, z razsodbami Državnega sveta in upravnega sodišča ter s strokovnimi pojasnili bo izšel — ako ne bo tiskarskih ovir — tekom oktobra tega leta v Askel in kaj je obema največji užitek? požeruh o čokolada Skofia Loka Dolgo obljubljeni škropilni voz sc jc vendarle enkrat prikazal na veliko začudenje Ločunov, ki so že dolgo požirali neprijeten prah. Ako pa bo ta voz res odpravil prah, bomo zelo hvaležni mestni upravi. Kolesarske nesreče so kar množo. V čo trtok z večernim žirovskim uutoin se je pri peljal k zdravniku v Loko ponesrečeni do-lavee, ki je dalje časa bil na košnji. S kolesa je tako ue.sreeno padel v bližini Loga, da si jc zlomil levo roko. Prav isto noč pa sta se nesrečno zadela dva druga kolesarja na La hovem klancu. Enemu, ki je kleparski po močnik, so ni nič zgodilo, drugi Azbič Ceno trg. pomočnik, pa so je nezavesten zgrudil. Prebil si je lobanjo. Prenešen je bil na doni. kamor je bil poklieau zdravnik dr. Kocijančič, ki mu je nudil prvo pomoč, in g. kaplan, ki mu je podelil sv. inaziljenje. Zjutraj je bil prepeljun v ljubljansko bolnišnico. Nje govo stan jo je skrajno nevarno. Kaj ona zmore? SORELA ne samo umije brez mila in al-kalij, temveč čisti lose In losišče bolje in dovršnej« kot milo in mil. shampon. teje J Pišece solnce! nanje v šoli ne dobi odgovora. Razpravljali bomo o najaktualnejših vprašanjih z narodnostnega, socialnega, kulturnega in verskega področja. Med predavatelji se nahajajo naši priznani znanstveniki in univerzitetni profesorji, ki nam bodo v poljudnih predavanjih razgrnili vso težo naših dni ln obenem pokazati, kako in kje nam je iskati rešitve. Zato prav nič ne dvomimo, da se bomo na gori Oljki zbrali prav vsi, ki nam je mar slovenskega naroda in naše katoliške skupnosti. Vsi stroški so prav malenkostni. Četrtinska vožnja po železnici nam je že dovoljena. Vsa oskrba za tridnevno tabo-renje pa stane le deset dinarjev, kar si tudi najrevnejši lahko pritrga. Priglase z natančnim naslovom pošiljajte na naslov: Slovenska dijaška zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Vse podrobnosti, ki jih mora vsak udeleženec poznati bomo še pravočasno sporočili. —Kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva bo v Belgradu dne 7__10 septembr., v dvorani Doma »Srpskog lek. društva. Delo specialnih sekcij je predvideno v glavnem za 8. in 9. september. Kongres je stnvil v program sledeče teme: 1. vprašanje splava v zvezi z evgeniko in zaščito matere. Vpliv splava na zdravje žene. Socialne indikacije splava. Splav in kriminal. Splav in sterilizacija. Splav in jetika. Splav in duševna higijena. Vpliv splava na raso. Zakonodajstvo splava. Izkušnje v drugih državah. Nezakonska mati in splav. Socialna zaščita mater. — 2. Vprašanje raka kot socialne bolezni in organizacija socialne borbe proti raku. Razširjenost raka in njegovi vzroki. Rak kot splošno obolenje organizma. Problem agensa rnkn. Zgodnja diagnoza in profilaksa. Rak in dispozicija. Rak in kultura. Biološki odnošaji in probc za raka. Krvne skupine in rak. Metode zdravljenja. Sodobna borbn proti raku v drugih državah in pri na«. Vprašanje osnovanja bolnice za raka. 3. Sodobne medicinske teme. 4. Vprašanje bolnic, t. Problemi medicinskega študija. — Glavni referenti govore 30 minut, koreferenti 15. diskutanti 5. Naprošajo sc referenti, da pošljejo temo in podnaslove na naslov tajnika (dr. S. Župič, Bolnica Vrapče kod prečiščeni izdaji. Upoštevane bodo vse spremembe in dopolnitve kakor tudli one, ki jih prinaša finančni zaikon o dvanajstinah za leto 1935-36. S«iov je razporejena tako, da sledi vsakemu členu zaikoma besediilo pravilnika, ki se nanaša na dotičnl člen, na to pa pod označbo »posebne pripombe« komentar, loi navaja bodisi v popolnem prevodu ali pa po vsebini določila nonnaliivniiih razpisov (navodil) finančnega ministrstva, nanašajoči se na predmetni člen in ostala pojasnila. Pod črto so pri vsakem členu označene »Službene noviine« in »Službeni fet« kakor tudi člen (§) dopolnilnega zakona (novele) ali pravilnika, iz katerih je besedilo prevzeto. Radi preglednosti je v vsakem čflenu zakona ob robu dodana kratka vsebina člena. Razen vsebinskega pregleda je dodano knjigi tudli stvarno kazalo. Knige se bodo mogli s pridom posluževati ne samo drž. finančni in davčni uslužbenci, temveč hidd samoupravni organi, župni uradi, pravniki, iindustrijci, trgovci, obrtniki, družbe, zadruge, vobče vsi davkoplačevalci, ki se hočejo avtentično informirati o veljavnih davčnih določilih im njih tolmačenju. — Knjigo, loi bo obsegala okoli 640 strani srednjega formata, je priredil g. Sušeč Štefan, višji finančni svetnik in načelnik (maničnega odelfca banske uprave v. p. Knjigarniška cena v platino vezane knjige bo znašata 160 Di«. V prednaročtri do 30. se^embra tega leta stane knjiga brez poštnine 9amo 130 Din in je plačljiva ob prejemu. Naročila sprejema prireditelj Sušeč Štefan, Ljubljana, Beethovnova 15, ali pa Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. — Motnje v želodcu in črevesu, ščiponje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Frana Josefove« grenčice. — Staro modernizirano in renovirano zdravi lišče v Kamniku (park) je zopet otvorjeno: tople kadne kopeli In plavalni bazen z vodno drčo in drugimi atrakcijami. Vsled dvojne cirkulacije vode ima plavalni bazen stalno temperaturo 22 do 25 stopinj Celzija. — Izlet z odprtim avtobusom v Opatijo dno 31. julija in L avgusta. Odhod ob 5 izpred bili« Otroški tabor. Lepo slovesnost smo tri fare priredile v nedeljo 14. L m. na Svetih gorah pri ftt Petru. Priredili smo otroški tabor. Lepo je bilo gledati otroke iz Pišec, Št. Petra, Bizeljskega in tudi od drugod, ka ko so korakali v starodavno Marijino sveti šče na Sv. Gorah, da so najprej poklonijo Bogu in Mariji. Po primerni pridigi in sveti maši, pa se je vršil otroški tabor pod lipe blizu mežnarije. Nastopili so otroci z govorom, doklamacijami, gledališkimi prizorčki in petjem. Kako so otrokom žarelo oči! Polni navdušenja so se vračali s tabora s sklepom v sreu, da hočejo prihodnje leto prirediti nov tabor v še večjem obsegu. Mišljen. Evharistično, milosti polno leto obhajamo. Da bo pa to ros v prav posebni meri zn našo župnijo, hoino imeli ob 1251et-niči posvečenja farne cerkve sv. misijon. — Leta 1795 je bila pozidana sedanja cerkev kor jo postala prejšnja premajhna. Toda po svečena je bila šele IG. 8. 1810 z oltarji vreč po lavantinskem knezoškofu Leopoldu 11. kar je razvidno iz hroniograma in opombe v (i. farni krstni knjigi. Ni nam mogoče obha jati obletnico ravno 16. 8., a obhajali jo borni od 28. 7. odprtim avtobnsom na Rakitno ho v nedeljo 4. avgusta, cena vožnjo 30 Din. Prijave pri »Putniku* v LJubljani. Stran 6. »SLOVfiflEC«, a vodstvo še nt odločilo za defini-tivno postavo, ker sta mu za razna mesta na razpolago po dva enakovredna in odlična igralca. Naš ligaš ae žal ne more pohvaliti, da bi se nahajal v istem položaju. Obrambi in krilska vrata sta kolikor toliko kompletni in se nahajata v dobri formi. Zlasti zanesljiv in skoraj bi rekli nepre, magljiv je obrambni trio Logar, Bertoncelj Hnsl. od katerih se je slednji v zadnji tekmi proti Hašku izborno izkazal in Je nadkriljevnl celo svojega re-nomiranega partnerja Bertoncljn, ki je v zadnjih tekmah trpel na dobljenih blesurah. Halflinija bo po vseh izgledih izšla na (oren v svoji gtandart postavi Zemljak, Slamič, Boncelj. Napad je letofinja rak rana našega Ugaša. I>a nee ima vodstvo na razpolago samo šestern napadalcev. Naj bo postava napada Zemljič. .I r i /ič, Makove«, Bertoncelj, Uršič ali pa Janežič, l upa. Makovec, Bertoncelj II, Uršič, pričakujemo od njih. da bodo v nedeljo po dolgem čakanju s svojo igro požrtvovalnostjo, odločnostjo, prodornostjo in voljo do zmage izbrisali pri gledalcih van ona razočaranja, ki jih je prizadejal v mnogih letošnjih nastopih s svojo mlačnostjo in leno igro. To zahteva od vseh napadalcev Primorja naša športna javnost, kajti ia nedeljski uspeh, oziroma neuspeh bo nosil glavno in najbolj odgovorno breme ravno napad. Vodstvo Primorja je dalje protestiralo ozir. zaprosilo JNZ, da ukrene potrebno, da bi nedeljsko tekmo sodil eden od prvorazrednih sodnikov, ne pa oni ,ki je bil določen. Predlekmo tej važni borbi igrajo Primorje rezerva in vojaški športni klub Triglav. Predprodaja vstopnic je danes pri tvrdki Baraga (Nebotičnik). Poraz jugoslovanskih waterpolistov Bruselj, 26. julija AA. Na evropskem water-poolskem turnirju je Švedska premagala Nemčijo, ki so jo šteli med favorite. Švedi so zmagali 5:3 (4:1). Francija je t lahkoto premagala Jugoslavijo 5:0 (4:0), Madjarska pa Belgijo 9:3 (4:3). Reševalni tečaj SK Ilirije Reševalni tečaj SK Ilirije. 33 stražnikov se je prijavilo za reševalni tečaj, ki ga priredi SK Ilirija v svojem športnem kopališču prihodnji mosec. Tudi ostalo občinstvo, oziroma kopalci so se odzvali vabilu agilne plavalne sekcije Ilirije v velikem številu. Na reševalni tečaj se še povrnemo. Za danes bi samo pripomnili, da so tovrstni tečaji neprecenljive vrednosti in da bi se moral vsak plavač naučiti ludi reševanja utopljencev. Zanimive plavalne prireditve na vidiku. Kakor smo zvedeli iz plavalnih krogov SK Ilirije se vrši 13. avgusta v Ljubljani plavalni dvomateh Ilirija : Trieetina. Poleg lega se vršila pričetkom avgusta še dve večji plavalni prireditvi in to: Ilirija : Viktorija (SuSak) ter Ilirija : Sclnvarz-rot klub (Dunaj). Bogat plavalni program, ki ga nam je preskrbela Ilirija za prihodnji mesec, bo vsa športna Ljubljana pozdravila z največjim zadovoljstvom. STK Moste. Drevi ob 20 strogo obvezen sestanek vseh nogometašev (verificiranih in neveri-ficiranih). Opozarjajo se člani, da bodo za igranje tekem prišli v poštev samo oni, ki se bodo redno udeleževali sestankov in treningov. Treningi 6e vrše za I. skupino v torkih in četrtkih in za II. skupino v sredah in petkih. Tenis šport. Teniška sekcija SK Ilirija je povabila za nedeljo dne 28. t. m. oeljsko teniško ekipo. Celjani nnstopijo s svojimi najboljšimi igrači tako, da se lahko pričakuje lepo in nupeto borbo. Začetek ob 9 dopoldne na teniških igriščih »Ilirije«, pod Cekinovim gradom na Celovški cesti. Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« v Mariboru priredi 4. avgusta klubske in medklubske dirke ob priliki proslave 151etnice obstoja kluba »Perunc v Mariboru, [>od pokroviteljstvom mest. župana g. dr. Franjo Lipolda, ter v okviru 4. mariborskega tedna. Dirka glavne skupine se vrši na progi Maribor—Zg. Sv. Kungota in obratno. Dolžina proge znaša 24 km. Start točno oh 9 dopoldne pred gostilno Spatzek na Aleksandrovi cesti. Cilj v Krčevini na Aleksandrovi cesti pred gostilno člana Babiča. Dirka se v eni skupini. Klasificira se za klubsko in medklubsko prvenstvo. Dirka starih članov nad 38 let. Dolžina proge 7 km. Daril aza klubsko prvenstvo I. II. III. darilu in kolajne vsi ostali dobijo kolajne. — Darila zn medklubsko prvenstvo I. II. III. darila in kolajne vsi ostali prijavljenci prejmejo kolajno. Celjski šport. Jutri v nedeljo bo ob pol 11 dopoldne nn igrišču na spodnjem Lauovžu prijateljska nogometna tekma med prvakom trboveljskega okrožja SK Hrastnikom in SK Jugoslavijo. Predtekma bo med rezervama SK Jugoslavija iu SK Atletika. — Ob 5 (»opoldne bo pa na (iluziji prijateljska nogometna tekma med mladlnama SK Primorja In SK Celja. Ob pol 1 bo pa predtekma med drugima mladinskima moštvoma Celja in SK. Jugoslavije. Kdo vodi v evropski lahki atletiki V zadnjem času se je vršilo v vsej Evropi nebroj lahkoalletskih mitingov, ki so prinesli nekaj izhomih rezultatov. V tekih so na čelu tabele Nemci in severnjaki. Nemci so tudi v nekaterih metih j v ospredju, iz česar se najbolj jasno razvidi, kako ne oni pripravljajo za olimpijske igre. ki bodo prihodnje leto v Berlinu. Sploh je na celi črti opaziti lep napredek in tudi naša lahka atletika je na mogočnem pohodu navzgor, četudi še ne najdemo Jugoslavije v petorici najboljših Evropejcev. Evo vam listo: 100 m: Borchmever-Nemčijn. Hornberger-Nem-čija. Leichum-Nemčlla. VVieder-Neničija, Sir-Ma-djurska in Osendarp-Holandlja. po 10.5. 200 m: Uornherger-Nemčija 21.3, Borehmeyer-Nemčija 21.4, Neckermanii-Nemčija 21.5, Sir-Ma-djarska 21.5, HBnni-Švica 21.5. 400 m: Brovvn-Anglija 47.8. Roborts-Anglija 48.3, llaman-Nemčija -18.4, Strčmberd-Svedska 18.6. 800 m: Lanzi-Italija 1:52.5, Stotlmrd-Angllja 1:52.9, Dessecker-Nemčija 1:53.4. Goix-Francija 1:53.8, Fink-Nemčija 1:54, Dllger-Nemčija 1:54.1, Harblg-Nemčlla 1:54.1, Kuchareki-Pollaka 1:54.2, Mertens-Nemčija 1:54.2, Mamann-Nemčija 1:54.11. 1500 m: Ny-Schweden 3:55, Bdttcher-Ncmčija 3:57, Schnuniburg-Nemčija 3.57. Dompert-Nemčija 3:57.8, Normnnd-Franr.ija 3:57.8, Lle-Norveška 3:57.9, Beccali-Italija 3:58, Goix-Francija 3:58, Dessecker-Nemčija 8:58.2. Fink-Nemčija 3:58.4. 5000 m: Virtanen-Finska 14:48.1, Salminen-Finska 15:01.8, Askola-Finska 15:04.5, Svring-Nem-čija 15:05.4, Kelen-Madjarska 15:05.6. Schflnrock-Nemčija 15:07. 110 m zapreke: F.. Wegener-Nemčija 14.5. Has-pel-1'oljska 14.8, Leltner-Avstrija 14.8, l.ldman-Svedska 14.9. ■100 m zapreke: E. Wegener-Nemčija 53.9, Scheelo-Nemčija 54.4, llunter Vuglija 55.3, Facolli-Italija 55.4, Madel-Augsburg .>5.5, Nottbrock-Nem-čija 55.8. Joyo-Francija 55.8. Skok . daljavo: Leichum-Neinčija 7.69 m, Long-Nemčija 7.04 m, Paul-Franc.ija 7.(10 m, Studer-Svica 7.48 m. Skok t višino: Perilsalo-Finska 1.98 m, Wein-kfitz-Nemčija 1.97 m, Martens-Nemčija 1.96 m, Gehmert-Neničija 1.96 m. Bodossi -Madjarska 1.95 metra. Skok s palico: MOller-Nemčija 4 m, Schulz-' Nemčija 4 m. Lange-švedskn 4 m. Rnmadier-Fran-! cija 3.96 m. Moronczyk-Poljska 8.96 m. Troskok: Salonen-Finska 14.70 m, Drechsel-j Nemčija 14.69 m, Kegel-Nemčija 14.68 m, Noren-I Finska 14.60 m, Joch-Nemčija 14.65 m. Simeonidis-Grčija 14.64 m, Long-Nemčija 14.60 ni. Disk: Schroder-Nemčija 53.10 m, Andersson-, Švedska 51.84 ni, Lampert-Nemčija 50.24 ni, lled-j vall-Švedeka U8.98 m, Sorlie-Norveška 4K-80 m, Syllas-Grčija 48.70 lil. Remevz-Madjarska 48.65 m, Berg-Švedska 48.58 ni. Kopje: M. Jurvinen-Finska 73.90 m, Lokaiski-Poljska 08-92 in, St6ck-Nemčija 68.15 m, Sippala-Finnka 67.92 m, Vainio-Finska 67.41 m. Penltila-Finska 66-27 ni. Nikkanen-Finska 66.15 m, Wci-inann-Nemčlja 65.75 m. Krogla: \Vollke-Neničija 16.04 m, Bfirlund-Fin-ska 15.60 m, Schroder-Nemčija 15.57 m, Douda-Celioslovaška 15.40 m, Lampert-Nemčija 15.46 m, Stock-Neničija 15.36 ni, de Bruyn-Holnndijn 15.85 metra. Novi svetovni rekord v obojeročnem lezi ran dvigu v lahki kavoje sestre bratov in ostalih sorodnikov, da nas je zapustila nadvse ljubljena mama, stara mama, teta, tašča in svakinja. goBpa Fsni Koman roj. Piškur vdova strojevodje j. lel. dne 26. t. m. ob '/, 4 uri zjutraj. kratki in težki bolezni. providenastolRiilisv.vere. Pogreb bo v nedeljo, dne 28. jul. 1935. ob 3. nri popoldne iz hiše žalosti Cankarjevo nabrežje it. 1., na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. julija 1935. Wa + rla moji Vidmar FrantiSka Naznanjam, da Je umrla moja dobra lena, mati in stara mati, gospa posestniea t Ambrusa. Pogreb ranjke bo r nedeljo po prvi sv. maši iz hiše žalosti na domače pokopališče. Ambrus, dne 25. 7. 1935. Anton, soprog, Frančiška por. Lobe, Marija por. Godec hčeri, Ludvik, Vinko sreski podnač., Jože!, Anton in Stanko sinovi. Zahvalo. Za mnoge tople izraze iskrenega sožalia ob priliki izgube naše preblage soproge, tete, »tare tete in svakinje, gospe Marije Pirnat roj. Božič se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini in gg. zdravnikom za njih požrtvovalnost in lailanie trpljenja blagopokojne. Iskrena hvala zastopniku tvrdke A. Zeschko gosp. Halben-steinerju in drugim nameščencem imenovane tvrdke, kakor tudi vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 26. julija 1935. Ivan Pirnat, soprog, in zolufote sorodstvo. Tinčkove in Tončkove prigode 88. Odhod! »Jojmene,« je dejal Tonček, napol za šalo, napol zares, »če se zdaj čoln prekucne, pa bodo krokodili imeli imeniten zajtrk!« »Brez skrbi,« ga je potolažil Primožek. »Tako hitro to ne pojde. Dokler imam jaz vesla v rokah, smo varni.« A komaj je Primožek te besede izrekel je nekaj dejalo »resk! — in veslo se je na koncu prelomilo. Zdaj so bili na milost in nemilost izročeni krokodilom, ki so od daleč že krvoločno škilili nanje. Gorila pa vsega tega ni opazila. Brezskrbno kakor otrok se je igrala Z Mukijem in vrtal i.l.fmila Ha hi ninln mptnlin ali muho. Mali oglasi c i * t • v v • Službe ucejo Prakticirati želim odvetniški ali notarski pisarni. Sem zmožen ste-nografije, strojepisja in drugih pisarniških del. — Naslov v upravi »Slovenca. pod številko 8820. Službodobe Fotograf, pomočnika popolnoma samostojnega, spreime takoj foto-atelje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Foto« 8830. Ia. sveže hruške, slive (debele), jabolka — kg 3.75—4 Din; košarice po 40 kg. — Piščance, pitane, teža 75—95 dkg, komad 9—10 Din, zaboj po 25 kom., franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla, Stalna razprodaja polnomastnega a la tra-pistovskega sira v hlebčkih in blokih po 16 Din kg Cerne Oskar, Ljubljan S v. Petra cesta 35 Posteljne mreže v lesenih in železnih okvirjih ter železne po stelie vseh rrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P Strgulec, Gosposvetska 13, Kolizej — Liubliana. (1) RITMI Kupim 5 vagonov lepih, suhih bukovih drv. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Plačam takoj« 8827. Denar Vsakega človeka prisili metoda »Spoznaj sebe«, da doseže uspehe smotrenega dela. 900 str. 60 Din. Ljubljana I., 286 (g. Lenasi). Kdor je prodal ali zamenjal za blago hranilno knjižico in ni dobil polno protivrednost, naj javi takoj: komu, koliko manj je dobil, koliko provizije je plačal. Čim prej, toliko bolje. Prijave poslati na Ljubljana I., 286 (g. Lenasi). Opozorite vse prizadete zadnjih 3 leti Posojila na vložne knjižice dai* Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10 MIBVJiilj Trgovski lokal oddam; stara, dobro vpeljana trgovina, z vsemi pritiklinami in lepim stanovanjem 3 sob, vse pod skupno streho v lepem trgu na Dolenjskem, poleg cerkve, šole in sod-nije. Avto- in žel. postaja na mestu. Ponudbe pod »Trgovski lokal« št, 8829 na upravo »Slovenca«. Lahka letna oblačila buret, kaša, sport-hlače, lister, perilo itd. poceni naprodaj pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Šivalni stroj, pogirezljiv, z okroglim čolničkom, malo rabljen, poceni naprodaj, - Nova trgovina koles, Tyreeva cesta 36, Ljubljana. Enonadstropna hiša z gostilno in parno pekarno, sredi mesta, ceno naprodaj. Bernhard Ad., Maribor, Aleksandrova 51 ŽENINI 1 NEVESTE1 V zakonu se Vara obeta lepa, a zelo težka naloga, vzgoja Vaših otrok. Zato Vam priporočamo knjigo: Vole: OTROK L in II. del Poglavja o vzgoji, katera Vam pomagajo, da dosežete lepe uspehe na vzgojnem polju.. Knjiga ima dva dela, v katerih Vam podaja pisatelj točne smernice za vzgojo Vaše dece. Vse potrebno najdete v tej knjigi — kako odpravite otroku slabe lastnosti ter ga dovedete črez vse strmine življenja k vzvišenemu cilju, da postane pravi krščanski mož ali žena, kakršne tako nujno rabi slovenski narod. Knjiga stane I. del nevezan Din 25-—, vezan Din 35-—; II. del nevezan Din 24-—, vezan Din 34-— ter se dobi pri H. NIČMAN - LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 2 RAZPIS. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo obnovitveno vzdrževalnih gradbenih, t. j. zidarskih, kleparskih, krovskih, mizarskih, pečarskih, ključavničarskih, vodovodno-inštala-cijskih, plinsko-inštalacijskih, soboslikarskih, pleskarskih in parke-tarskih del v svojih stanovanjskih hišah v Mariboru. Končni dovršilveni termin vseh razpisanih del je določen za dan 30. oktobra 1935. Vsi razpisni podatki, proračuni, gradb. pogoji in načrti objektov so interesentom na razpolago in na vpogled pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gajeva ulica štev. 5/11, gradb. odd. in sicer od dne 29. julija 1.1. dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti razpisne pripomočke proti odkupu z zneskom Din 50.—' Pravilno sestavljene nekolkovane ponudbe je zapečatene vložiti do dne 17. avgusta 1935 pri gradb. oddelku zavoda v Ljubljani, kjer je položiti tudi 5% vadij. Obravnava ofert ni javna ter si pridržuje zavod pravico oddaje del komurkoli izmed ponudnikov, ne glede na višino ponujenecene. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Inserirajte v ,.Slovencu"! Motorno kolo s prikolico, v novem stanju, ^roda Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Stanbianja ODDAJO: Trisobno stanovanje komfortno, se odda takoj. Poizve se pri hišniku, Gajeva ulica 8. Meblovano sobo, solnčno — oddam boljši stranki takoj. — Trnovo, Kolezijska 18. Lepo stanovanje oddam takoj tik kolodvora v Šmarju-Sap 19. FERIJALNI SAVEZ — JAVLJA ŽALOSTNO VEST, DA JE NENA-_ DOMA UMRL NJEGOV ČLAN GLAVNEGA ODBORA IN VELIKI PRIJATELJ FERIJALCEV DIREKTOR RADO PAVLIC Slaoa njegovemu spominu! LJUBLJANA, 26. JULIJA 1935. 83 Dolores Vieser ^^ PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duie Ob robu kupec rdeče žrjavke. Iskre se utrlnjajo iz nje, vihar jih nosi tja čez gozd. Nekaj temnega stoji zraven. — Drevo? — Človek? Blisk razsvetli ravan. Kakor ostra, črna senčna podoba se odrazi za trenotek postava Veracinijeva od žvepleno rumenkastega sijaja. Širok plašč mu vihra v vetru. V roki drži nekaj, knjiga bo pač, »Gospod!« zavpije Ivan, toda vihar mu iztrga besedo z ust. Opoteče se hlastno bliže. Še preden pa doseže maestra, se razlegne strahoten klic v divje rohnenje: »Veni, satanas!« Sila raztrgan blisk udari v bližnji macesen. V mrtvi sekundi, ki sledi blisku, stoji Ivan ohromel in omamljen. Potem pa, ko zarjuje grom, plane kvišku in krčevito zgrabi mojstra za roko. Ta zakriči in se zavrti. »Gospodi« zavpije Ivan, kar le more naglas. Za milost božjo, ne delajte tega!« Veracini pahne dečka od sebe: »Kaj iščeš tu?« >Gospod, — zastran vas — sem pritekel sem gori. — Prosim vas, ne delajte tega!« Otrok se spet obesi možu na roko; ta se ga ne more več otresti. Veracini se skuša osvoboditi. Ker pa ima v levici pergamentni zvitek, se mu ne posreči. »Kaj tebi to mar?« ga nahruli. »Dovolj mar!« zakriči dečko. »Ze zastran Boga in zastran — —. Gospod, nikarte!« »Mir mi daj!« zarjuje maestro v brezumni jezi. In potem se nagne k dečku in mu reče na uho: »Njega sem poklical.« Solze, polne bolesti, privro dečku v oči. Izve naj! — Z zadušenim glasom zahlipa maestru v obraz: »Saj ni vredna, da bi vas jemal hudi duh! Ne, ni vredna! Gospod, jaz sem jo tako — močno rad imel, nocoj pa vam pravim — hudobna je, laže vsakomur! Vam prav tako, kakor je lagala meni!« »Tebi!? Kaj imaš ti z njo?« zraste Veracini. »No — i! Delala se je, kakor da me ima rada! In — poljubček sem ji dal.--ln nekaj dni nato ste bili na vrsti vi in danes grof — in pojutrišnjem kralj. Sram jo bodi, zlodjevko! Norec ste, če zastran take--. »Molči — sicer —« »Le, kar umorite me zastran tega! Le, če hočete! Pa zdaj mora resnica na dan!« »Resnica — prav! Ampak — lepa je! Hočem, naj pride on! On ji lahko nagne srce---Tiho — tam —.« Maestru se pretrga govor. Mežav svit se dvigne iz globine. Z bolščečimi očmi zastrmita oba v peklensko čudo. On prihaja! In Veracini zakliče zadnjič z ubitim glasom v vihro: »Veni, satanas!« Tedajci Ivan rezko zakliče in naskoči moža: »Ne, gospod! Ne!! Ne velja!« Divje zgrabi pergament in ga iztrga blazniku iz roke, ga pretrga podolgem in počez in potepta v tla: »Tako — in tako! In tako!« Odrevenel stoji maestro. Zar šine više. Nekje zaveka zvon. »Juda Iškariota zvoni On prihaja!« | Veracini zadrgeta in skrije obraz v plašč. Nato izgine v temi. — Ivan ostane sam. Rdeči žar raste više in više. Blisk hipoma razsvetli kamenolom, da se vidi, kakor ob belem dnevu. Hkrati zagrmi — kamenje zaropota. »Marija!« Kaj se kotali tam doli čez steno? Črna kepa — neznanske, izpahnjene pajčje noge se lomijo v zraku. Blazen od groze skoči Ivan k robu jase. Kamen se odkrline, — korenina utrga--. Ko mu kanejo prve težke kaplje v obraz, odpre Ivan oči. Kje neki je? V svitu bliskov vidi, da leži ob vznožju skalne stene pod gostim leščevjem in šipkovim grmičjem. Rad bi se vzravnal, pa hrbet ga tako boli — in glava — in noga. Au, boli, kaj le je nogi? Za božji čas, zdaj bo pač moral tu ležati, vso noč — ali še dlje? Saj nihče ne ve, kje je! V neskončnih nalivih vrši dež nanj. Spreletata ga mraz in vročina, vendar je strahovita groza, ki jo je bil občutil prej, izginila. Pod leščo je počivala preblažena Devica z malim Jezusom, ko so bežali v Egipet. Od takrat ne sme v leščo udariti strela. Da ga le ne bi vse tako bolelo! Rad bi spal. — Spal. _ _ _ Enakomerno šumi dež po listju. Bliski postajajo čimdalje redkejši. Rdeči žar je ugasnil. Ivan zatisne oči in tako sanjari tja v en dan. Ampak leži tako nerodno z glavo navzdol. S težavo jo dvige in položi na kamen. Ah, kako je trd. — Kako boli.--Rajši jo položi spet na mah. Obleka mu je premočena. Mraz ga stresa. > .rt rt "i? Tin g a iri •5 r, ~ a o s ■"5 a . „ u) V, O S oo 8 • te O s •tt o js M5 s 0) s S K !'S2. cl S s 2 & jo n c ^ « s « e s rt rt "3 > -o -2 rt w «-> o S S a ^ z t -2 § N 4» > a _ rt B N .5 4) > > o « C ca N 3 Cl •od ^ 0, LJ _o <2 0 £ 1 e O 4) rt o -S 4) O N _ a o