V Ljubljani, v ponedeljek, 11. avgusta 1902
Političen list
Letnik XXX.
„ŠfaJerc" in „Narod."
S Štajerskega.
Neovržna resnica je, da je »Slov. Nar.» tako nizko padel v svoji absolutni narodnosti, da je prinesel minoio soboto 2. avg. t. 1. inserat za »Štajerca«. Pošteni slovenski listi so se nad to propalostjo zgražali ter poživljali dra Tavčarja na odgovor, hoteč mu dati priliko, da se pred svetom opere z izjavo, da o uvrstitvi tega inserata ničesar vedel ni. To bi mu čisto radi verjeli, ker kot urednik z upravnim delom nima ničesar opraviti.
Ko bi bil dr. Tavčar v uredniškem delu lista to izjavil, bi se bil tega madeža znebil. A kaj stori on ?! V četrtkovi številki zaluči par polen v »Edinost« in nSlovenca" ter slovesno izjavi, da je „Narodov" inseratni del vsakomur pristopen, — češ da tako delajo tudi češki listi. Dan pozneje je pa vzlic protestu »Slovenčevemu« prinesel še enkrat rsvno tak inserat! S tem si je dal „Narod" dobro spričevalo, s tem si je pritisnil pečat renegatstva, ker s to izjavo nekako namiguje, naj štajerski Nemci še v njem svoje inserate priobčujejo, čeprav so isti štajerskim Slovencem škodljivi. »Narod« priobčuje dobro mu plačane inserate g. Petra Majdič v Celju za njegovo železno trgovino »Merkur«. Po svoji lastni izjavi bi moral »Narod" proti dobremu plačilu prinesti seveda tudi naslednji inserat: »Svoji k svojim!« Največja in najboljša zaloga železnine D a n i e 1 R a -k u s c h , se priporoča za vse v njeno Btroko spadajoče predmete itd. Slovenci, kupujte pri Slovencih!« oo je »Narod" dosleden, mora take in enake inserate sprejemati.
Razven te umazane izjave pošlje »Narod« v svet trditev, da »Štajerc« Slovencem ni škodljiv. »Narod« tukaj zastonj zamorca pere. Te budalosti mu nihče ne bo verjel, kdor je le eno številko „Šta-jerčevo" bral. Sicer pa pri uredništvu »Narodovem« tega itak ne verjamejo. Saj sedi med souredniki mož, ki je mnogo polemi-zoval s »Štajercem«, ko je bil še urednik »Domovine« v Celju. No g. B e g, ali se ne pravi Slovencem škodovati, če so izpod-
rivajo štajerski slovenski listi, kakor »Gospodar«, »Domovina" i. dr.? Ako se ljudstvo poživlja, da naj teh naših listov ne bere, ali ne škoduje to Slovenstvu'
Menda imajo v »Narodovem« uredništvu samo šo tiste za Slovence, ki so na Kranjskem politično zvezani z nemškimi grofi in baroni. Tem in takim Slovencem seveda „Štajerc" ne škoduje, ker bi bil njih vredno glasilo, če bi ga na Kranjsko presadili. Sedaj še-le vemo, zakaj nekateri jun-govski učitelji na Štajerskem »Štajerca« tako pridno razširjajo!
»Štajerc« je slabo slovensko pisano glasilo spodnještajerskih Nemcev. Našo pošteno ljudstvo mu je nadelo zasluženo ime »giftna krota«. To ime mu je dajal tudi sedanji so-urednik »Narodov« Beg. Ce bi bil dosleden, bi moral pisati, da se išče sotrudnik za »giftno kroto«. Da pa ostanemo pri stvari, pustimo doslednost »Narodovcev«.
Da je »Štajerc« v resnici glasilo spod-nještajerskih Nemcev, se razvidi iz sledečih okolnostij: Zalagajo ga celjski, mariborski in ptujski Nemci, v njem priobčujejo svoje inserata najzagrizenojši nemškutarji ter nemški denarni zavodi, ki pijejo slovensko kri, tiska se v nemški tiskarni in razširjajo ga nemški trgovci in netrgovci, tako n. pr. celjski Oechs i. dr.
Da pa ni »atajerc« samo glasilo spod-nještajerskih Nemcev, ampak da je tudi Slovencem sovražen in škodljiv, to sprevidi vsakdo, kdor ga dobi enkrat v roke in štajerske razmere vsaj malo pozna.
Začnimo pri inseratih! »Štajerc« spre-jemlje inserate — ne kakor »Narod«, od vsakogar, ampak le od nemških tvrdk in nemških odvetnikov ter denarnih zavodov. Jasno je, da s temi inserati nemške tvrdke in denarni zavodi odjemalce in položnike v škodo slovenskih pridobivajo. To je tedaj narodnogospodarska in posredno tudi prava narodna škoda.
Dopisi in članki v »Štajercu« so naper jeni v prvi vrsti proti slovenskim duhovnikom, potem proti slovenskim odvetnikom in proti slovenskim denarnim zavodom. Ni ga menda tudi v »Narodovih« vratah moža,
Staročehi ne zvežejo s kat -narodno stranko, so se otaročehi premislili in bodo raje v zvezi s katoliško narodno stranko šli v boj proti Mladočehom. S kompromisom bi otaro-čehi le pomnožili Število mandatov mladočeški stranki, njim samim bi pa pretila velika nevarnost od druge strani. Ce nočejo dr. Stransky in sodrugi sodelovanja vseh čeških strank, naj se bore sami. Tako odgovarjajo staročeški listi na zadnji sklep mladočeškega izvršilnega odbora.
Skrb poljskega kluba za delavstvo in kmete.
V času, ko z malo izjemami vse sim-patizira s sicer zapeljanim, a še mnogo bolj stiskanim gališkim delavstvom, nastopil je oficielni poljski klub in se postavil na stran zatirancev. Listi namreč poročajo, da se je te dni podala deputa-ija poljskih plemeni-tašev k ministerskemu predsedniku dr. KOr-berju, da izposluje proglas izjemnega Btanja v onih okrajih, kjer obBtoji štrajk. Voditelj deputacije, poslanec J a w o r s k i, je izjavil KOrberju, da se Poljaki nadejajo, da jih bo vlada podpirala nasproti štrajkujočim v odškodnino za to, da poljski poslanci vedno podpirajo vlado! Vitez Jaworski je zahteval, (!) naj se proglasi izjemno stanje in mtj bi so dovolili vojaki za obdelovanje polja. Glede prvi zahteve jo odgovoril K3r ber, naj se obrnejo do gališkega namestnika ; kar so tiče vojakov, dejal je, da sme kaj tacega dovoliti samo cesar. Poljsko plemstvo je vsled tega odgovora zelo vznemirjeno in se misli obrniti naravnost do cesarja.
Kaj takega bi pač ne bili pričakovali od voditelja poljskega kluba, ki vendar zastopa, ali bi vsaj moral zastopati koristi kmečkega in delavskega ljudstva. Vedeti je namreč treba, da tu stavkajo v prvi vrsti mali kmetje, ki so, kot v času tlake, skoro docela navezani na plemenitaše in druge veleposestnike. In tem stiskanim revežem se vendar ne sme odrekati pomoč od strani njih zastopnikov. In sedaj pride klubov načelnik, vitez Ja\vorski, in zahteva izjemno stanje! Kaj takega je menda res mogoče lo v Galiciji in na Turškem. Rusinski poslanci
Ps polti prejemaš:
za
telo leto naprej 26 K — h pel leta , 13 , — „ Se trt , . 6 „ 50 , mesec , 2 „ 20,
Vspravnlitvu prejemaš: za
•elo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 „ — „ tetrt , . 6 , - . mesec , 1 „ 70 „
Sa pošiljanje na dom 20 b na mesec.
za slovenski narod.
Izhaja vsak din,iivzemli nedelje in praznike, ob pol ti. uri popoldne.
ki bi si upal trditi, da niso ti trije najvaž nejši faktorji za vzdrževanje in povzdigo slovenske narodnosti na Štajerskem. Če kdo ugled teh najvažnejših faktorjev izpodriva, ali ne škoduje Slovencem ?
Sploh zastopa »Štajerc« načelo, d a moramo bitiNemcem politično prijazni. Kaj se pravi, če je naš kmet Nemcem politično prijazen, to je pokazalo zadnje ljudsko štetje, ko so kmetje, ki bero »Štajarca«, se izdali za Nemce. Kjer imajo »Štajerčevi« pristaši večino, kakor n. pr. v T e h a r j i h , v Št. Lenartu in drugod, tam se nemški uraduje, tam snujejo nemške šole, tam izpodrivajo slovenski živelj.
Da je »Štajerc« list, ki širi nemštvo in izpodriva slovenstvo, smo menda dokazali. »Narodovci« bodo znabiti trdili, da »Štajerce ni dovolj močno orodje, da bi se ga nam bilo resno bati. Tu moramo opozarjati na zgoraj omenjene »Štajerčeve« vspehe in pa na način razširjanja. »Štajerca« dobivajo po vseh nemških trgovinah kmetje zastonj kot nameček, kar je premožnejših, pa si ga lahko kupijo za 2 krajcarja številko. »Štajerc« je torej kaj pripravno in zmožno agitatorično orožje štajerskih Nemcev in nem-škutarjev. »Narod« se je sedaj in že prej večkrat (posebno glede celjske gimnazije) postavil v isto vrsto. »Narod« so obsodili štajerski zaupni možje in celjski Slovenci že opetovano in ga kar najstrožje obsojajo tudi zaradi sedanjega inserata. če dr. Tavčar tega ne verjame, zgla9i naj se pri katerem vodji štajerskih Slovencev bodisi v Mariboru, Celji ali Ptuji!
Kar se nam pa pri celi stvari najbolj čudno zdi, je to, da štajerski Slovenci »Narod« z naročanjem še vedno podpirajo.
Kompromis mej Staro- in Iflado-čelii na Moravskem.
Znani sklep izvršilnega odbora mlado-češke stranke na Moravskem glede kompromisa s Staročehi bo mladočeški stvari več škodil kot koristil. Ker so Mladočehi voljni skleniti kompromis le v tem slučaju, da se
Naroinlno in Inaerate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Uredništvo je v Semenskih nlicali St. 2,1., 17.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
LISTEK.
Spomini na sv. deželo.
Piše Ivan Knific.
(Dalje.)
Nesrečno ljudstvo, da nisi spoznalo »časa svojega obiskanja«! Bilo si nekdaj »izvoljeno« ljudstvo. Ti pa si morilo preroke in nazadnje celo Maziljenca Gospodovega, svojega Odrešenika. Zato pa te je namesto blagoslova zadelo božje prokletstvo. Kakor Kanj se potikaš po svetu. Vse se te izogiba, vse te sovraži; še leni Turek bo te brani in te podi iz lastne domovine. Znamenje si nam neskončnega usmiljenja božjega, znamenje pa tudi njegove neizprosne pravice.
XIX.
Jeruzalem: sveto mesto.
Ce prebiramo zgodovino jeruzalemskega mesta, pridemo do prepričanja, da nobeno mesto na svetu ni prestalo toliko kot ravno Jeruzalem. Nad tridesetkrat so ga sovraž niki oblegali in več ali manj tudi razdejali. Ce pomislimo razun tega, kako pusta je mestna okolica, kako nerodovitni hribi ga
obdajajo, se moramo pač čuditi, da se je mesto po vseh teh nezgodah vedno zopet opomoglo, da so ga prebivavci vedno in vedno sezidali iznova. Vzrok je pa ta, ker je Jeruzalem sveto mesto, takorekoč središče treh verstev.
Od onega časa, ko je kralj David skrinjo zaveze pripeljal v Jezuzalem, je bilo mesto središče Judov in je ostalo do današnjega dne. Pa tudi mohamedancem je ta kraj zelo svet; saj je Omarjeva mošeja za Kaabo v Meki največje mohamedansko svetišče, Jeruzalem za Meko najsvetejše mesto. Ne imenujejo ga zastonj »El Kuds«, to je sveto mesto.
Sveto mesto je pa Jeruzalem zlasti še nam kristjanom; saj je tukaj tekla zibelka krščanstva; vsaka ped zemlje je posvečena po svetopisemskih dogodbah. Zato so kristjani vedno skrbeli za to, da so v Jeruzalemu samem sezidali kolikor mogočo veliko lepih cerkva. In krščanskih cerkva je v Jeruzalemu zares veliko : katoliških, protestan-tovskih, angleških, grških, ruskih, armenskih, koptovskih, jakobitskih, abesinskih in ne vem kakšnih še. Vsaka vera ima tukaj svojega vladiko. Tako vladajo v Jeruzalemu katoliški, grški in armenski patriarh; svojega škofa
imajo anglikani, kopti, jakobiti; nemški pro-tastantje imajo superintendenta, Rusi pa ar-himandrita.
Cerkva, in duhovnikov je torej v mestu zelo veliko, zelo veliko pa je tudi samostanov in dobrodelnih zavodov. Vsaka vera ima vsaj po en samostan, eno šolo in eno bolnišnico. Tako imajo n. pr. Grki in Rusi 18 samostanov in zavetišč ter mnogo šol; približno toliko jih imajo menda tudi katoliki.
Poglavar katoliške cerkve v Palestini je latinski patriarh; podpirata ga pomožni škof in pa »custode di terra santa« (čuvaj božjega groba), t. j. opat frančiškanskega reda, ki ima pod svojo oblastjo ne samo Palestino, ampak tudi cel Egipet. Nekdaj so namreč na Jutrovem delovali samo sinovi sv. Frančiška, ki so si vsled tega pridobili častno ime: varhi božjega groba.
V zadnjih desetletjih pa so jo naselilo v Palestini tudi mnogo drugih redovnikov, moških in še več ženskih. Tako sedaj v sveti deželi, zlasti še v Jeruzalemu, delujejo: dominikanci, lazaristi, šolski bratje, usmiljeni bratje, šolsko sestre, usmiljenke itd. itd. Odveč bi bilo, govoriti o njih plodonosnem delovanju; dovolj jo, če omenim, da jih vi-
soko spoštujejo no samo katoliki, ampak tudi drugi kristjani in celo mohamedanoi. Zlasti domačini prav radi pošiljajo v njih šole svojo otroke, ker vedo, da so te šole najboljše.
Zelo pridno se razvijajo tudi protestanti, kar je poBebno zasluga energičnega nemškega cesarja Viljema II. Ne daleč od ccr-kve Božjega Groba stoji staro sejmišče, tako-zvani Muristan. Nemški cesar in turški sultan sta dobra prijatelja. V znamenje prijateljstva je sultan podaril ceBarju to sejmišče, in na Muristanu je dal Viljem sezidati krasno novo protestantoveko cerkev, ki po lepoti presega vse druge cerkve v Jeruzalemu. Odprli so jo leta 1898. Cesar sam je prišel v Palestino in ob njegovi navzočnosti so posvetili to cerkov. Ni čuda, da raste nemški vpliv na vzhodu, če se vladar sam zanima za take slovesnosti.
Tudi zvonik kraj cerkve je zelo lopa stavba. Neprimerno krasen pa jo razgled, ki se ti nudi s tega stolpa. Od nikoder no pre-glcdaš mesta tako lahko, kot baš s tega stolpa, ki stoji malone sredi Jeruzalema.
(Dalje.)
•o, mej njimi Barwinaki, vae drugače umeli svojo nalogo. Kajpada bode vsled Javvorskega nastopa zaman ves njihov trud.
Položaj v Turčiji.
bplošni notranji položaj v Turčiji se je vsled znanega gospodarstva sultanove vlade v sadnjem času silno poostril. Na eni strani provzročajo vladi veliko preglavico Albanoi, ki jih nikakor ne more ukrotiti, na drugi pa takozvani Mladoturki, ki sicer delujejo bolj izvan Turčije, a tem intenzivneje. To in pa še mnoge druge okolnosti nete med ljudstvom silno nejevoljo, ki se kaže v mnogih okrajih že kot dejanjski upor. Iz B igdada se mej drugim že javlja, da prebivalstvo noče več plačevati davkov, deloma ker jih v resnici ne more, deloma pa hoče pokazati s tem svojo veliko nejevoljo nad vlado. V teh razmerah pa ne ve vlada prav nič drugega ukreniti, nego da z vojaško silo iztirja zaostale davke. Da se na tak način ne goji mej prebivalstvom patriotizem in množi njegova ljubezen do obstoječega zistema, je umljivo.
Radi širjenja mladoturških brošur po raznih vilajetih evropske Turčije je vlada povsodi pomnožila specijelno policijo. Torej samo vojaštvo in orožništvo naj poskrbi za ohranjenje sedanjega zistema. Dolgo pač ne pojde tako.
Iz brzojavk.
General Luka Meyer umrl.
V	Bruslju je na potu iz Londona od kapi zadet umrl hrabri burski general Luka Meyer. Ze v vojski ga je bolezen večkrat napadla.
—	Izjava bivšega transval-s k e g a tajnika Reitza. Ta mož izjavlja, da v Južni Afriki ni nihče zadovoljen z mirom. Čujejo se vsepovsod klici: »Nismo se borili zato, da bi Be podali kot jagnjeta.« Se bo li vojska nadaljevala že prihodnje leto ali ne, o tem ni nikake gotovosti, toda večina mladih Burov se seli iz domovine, da Be odtegne angleškemu jarmu. — Z L o h -ningovo afero se peča skupni državni svet, ko se vrne s potovanja grof Biilow.
—	Bryan ne bo več kandidiral.
V	letu 1904 se v ameriških zveznih državah vrši zopet volitev predsednika. Večni demokratični kandidat Bryan že sedaj izjavlja, da ne sprejme več nobene kandidature. — Razpor mej Francijo in Si-a m o m. Francoski poslanik v Bangkoku Klobukovvski, se je podal v Francijo na »reden«, dopust »Agence National« pa javlja, da se je pojavil resen razpor, in ni izključeno, da bo treba vojaške intervencije. — Kandidatura dr. Ebenhooha še ni gotova stvar, ker vodstvo konservativne stranke o tem še ni ničesar sklepalo. Popolno neresnična pa je vest o kompromisu z liberalci.
T e š i n j s k a poljska gimnazija se vendarle podržavi s šolskim letom 1903/04. — Ministerski predsednik Koerber se je včeraj podal v Ratot k Szellu. Tam se nahajajo tudi ogrski ministri Daranyi, Lang in Lukacs.
—	Ministerski predsednikSa-g a s t a se umakne v jeseni in se poda v Alicante. --Buren shod je imel te dni posl. H a u c k v nekem kraju na za hodnem Češkem. Na shodu je nastopil grof dchimising s podpisano izjavo, da volivci ondotnega kraja ne marajo nič več čuti Haucku radi njegovega proti verskega in protiavBtrijskega delovanja. Prišlo je do spopadov mej grofovimi in Hauckovimi somišljeniki. — Kronanj e angleškega k r a 1 j a se je vršilo v soboto natančno po določenem, sicer zelo okrajšanem ceremo nijelu. Kronal ga je canteburyški nadškof. Po kronanju je bil kralj izredno bled in utrujen. Tudi nadškofu je mej slovesnostjo postalo slabo.
Zlata sv. maša.
Iz Središča 10. avg.
Dolgo zaželjena slovesnost zlate maše naj odličnejšega središkega rojaka mil. gosp Lavrencija H e r g, protonotarija apostolskega in stoln. prošta mariborskega, se je pri ugodnem vremenu najsijajnejše vršila. Ze v soboto je došlo mnogo odličnih gostov od blizo in od daleč. Ob 9. so naša društva: veteransko, požarna bramba in dr. priredila mirozov % godbo in lampijoni. Danes sjutra,
Ea je že ob 5. uri nas godba budila iz slad ega spanja.
Ob 9. se je sestavil slovesni obhod od doma preč. g. zlatomašnika, do podružnice M. B. 7 žalosti, kjer se je vršila redka sve čanost. Bilo je vse lepo urejeno. Mil. g. ka nonik dr. M 1 a k a r je v dobro premišljenem govoru razlagal imenitnost duhovske službe, glede ljudstva in glede mašnika. K sklepu pa je prebral prisrčno voščilo premilostlji-vega knezoškofa dr. Mib. N a p o t n i k p. n. monsgru. slatomafiniku.
Nato se je v slovesni procesiji preneslo presv. R. T. iz kapele v kapelico, v kateri se je potem služila zlata sv. maša v škofiji opravi. Pred drugim blagoslovom se je zapela zahvalna pesem Te Deum, potem se je v enako slovesni procesiji preneslo presv. R. T. nazaj v kapelo.
V lepem redu, v katerem smo bili prišli h cerkvici na griču, smo preč. gosp. zlatomašnika spremljali nazaj na njegov dom, na glas moleč sv. rožni venec. Zdaj so se vršile čestitke odborov in posamnikov. Izročila se je g. jubilantu krasna diploma čast. občana središkega trga. Ob 1. uri je bil potem sbodni obed, kate rega se je udeležilo blizo 30 čč. gg. duhovnikov in blizo toliko lajikov, med njimi tudi g. drž. in dež. posl. prof. Robič. Došlo je mnogo brzojavk. Ob pol 4. bile so slovesne večernice, s katerimi se je sklenila prekrasna svečanost!
Preč. g. stolni prošt L. H e r g je bil posvečen od krakovskega knezoškofa Otmarja Rauscberja, poznejšega dunajskega nadškofa in kardinala. Pod sekovskim fikcfom Attem-som je služil kot kapelan v Slovenskih go-rioab. Ko je škof Slomšek prenesel sedež svoje škofije v Maribor, je poklical Hrga v semenišče. Potem je bil 19 let župnik v Lembahu, kjer cerkev in šola, župmŠče in župnija še danes kažejo sadove njegove vsestranske delavnosti in gorečnosti. Sestavil je knjigo: »Venec pobožnih molitev in sv. pesmi«, ki je doživela že šesti natis, in moli-tvenik za mladino „Duhovni vrtec." L. 1880 je postal stolni kanonik, 1. 1894 stolni dekan in predlanskem stolni prošt. Takrat je dobil zaslužni križec »Pro Ecclesia et Pontilice" in častni naslov protonotarja apostolskega. Že dvajset let vodi in širi »Družbo vednega češčenja katero je popisal v knjigi „Venite adoremus!" Vsako leto prireja razstavo cerkvene obleke. Posebno znameniti Bta bili ubilejni razstavi 1.1888 in 1902 Veliko zaslug ima mil. g. stolni prošt za obnovljenje stolne cerkve mariborske leta 1885 in za »Družbo duhovnikov lavantinBke škofije«, kateri je že več let skrben vodnik. Posebno dičita še g. prošta dve lepi čednosti: gostoljubnost in usmiljenje do ubožcev.
Dal Bog blagemu in mnogozaslužnemu gospodu še mnogo srečnih leti
Kmet in veleposestva.
Dolnje Radulje pri Bučki, 6. avg. Pri nas so kmetje največji reveži posebno v obližju tukaj gosto posejanih graj-ščin. V takih krajih si sam kmet nikdar ne bo mogel pomoči do boljšega stanja. Posebno živinoreja, glavni steber kmetijstvu, se ne more povzdigniti. Tu vidiš kmetiča, ki na vrvi pase svoje voliče, in kakega otroka pri njem s suho kravico. Kmetje z dvema jarmoma volov se že štejejo za premožne ter so redki, kot bele vrane. Temu se ni čuditi, saj v naših krajih je mnogo kmetij tako majhnih, da kmetu navadno vsega primanjkuje. Skoro vse mora od graj-ščaka drago kupovati. Kmet ima malo travnika ali skoro nič; zato mora na grajščin skih dražbah slabo krmo drago plačati, da si preredi vsaj potrebno živino za kmetijo.
Bili so srečni časi, ko so vinogradi, obdelani z malimi stroški, obilo rodili. To je bil Dolenjcu v vinskih krajih glavni dohodek. Ali prišla je nesrečna trtna uš, ki je vničila vinograde. Z vinogradi pa gine tudi žlahtno ter prekoristno češpljevo drevje. Koliko so ljudje prejšnje čase izkupili za češ-plje 1 Zdaj pa je vse minulo. Tu vidiš kmeta, obrtnika in rokodelca z upadlimi obrazi in s povešeno glavo v slabi obleki, ki žalostno tožijo drug drugemu svoje gorje. S strahom gleda Dolenjeo v prihodnjost. Res, da se je že mnogo vinogradov iznovič nasadilo in posebno letos dobro kaže po vinogradih, koder ni slana popalila. Ali to je še dokaj premalo. Večina je še na pol golih gričev, ki še čakajo dela. Ljudje prenavljajo vinograde s pomočjo brezobrestnega posojila, a to posojilo se ljudem jako neredno in v malih zneskih daje. Marsikdo, ki je za posojilo lansko leto meseca avgusta prosil, še zdaj čaka, da kaj dobi. Muogim pa mislijo že vse odkloniti za prihodnje leto. Mnogim se je zgodilo, da so z nado na posojilo delavce dobili, svet prerigolali ter s trto zasadili. Ko je prišel čas, da dobi denar, se mu je pa reklo, da mu je za prihodnje leto profinja odklonjena.
Ljudje z Dolenjskega hodijo trumoma v Ameriko. Denar navadno vzemo za pot nino v posojilniei, ali pa kmetič proda voliče iz hleva, da ima za pot Potem naj pa uboga žena gospodari doma brez delavne živine z malimi otroki! In vendar bi se dalo kmetiču pomagati do boljšega blagostanja.
Na Dolenjskem, kakor že rečeno, je pre mnogo veleposestev (in grajščin) Nakupujejo jih kapitalisti, razparcelirajo in kmetom prodajajo sa neznansko visoke cene. Res, da se taka zemljišča plačujejo v večletnih obrokih, ali žalibog, kupec mora kupnino obrestovati s 6 odstotki, in to je le bogatinu v korist.
Tukaj naj bi država prišla na pomoč. Ona naj bi pokupila po-nujana veleposestva, jih raz-parcelirala ter kmetom popr o d a I a , ne da bi pri tem dobička iskala.
Ta misel se nam zdi rešilna, in prosimo svoje državnozborake poslance, da jo spravijo v državni zbor!
Vabilo na Evharisfični shod na Trsafu.
Namesto evharist. shoda, kakeršnega imamo v naši škofiji vsako drugo leto v Ljubljani, se bo ta shod letos vršil na Tr-s a t u in sicer dne 2. in 3. septembra. Služba božja bo v romarski cerkvi M. Božje, slovesne seje pa v rtfektoriju samostanskem.
Dne 2. sept. ob petih popoldne se bo shod slovesno otvoril, neposredno potem bo prva seja. Dne 3. sept. bo ob 8. uri pontifi-kalna sv. maša, med katero bo imel eden škofov govor. Po sv. maši se bo izpostavilo sv. Rešnje Telo, ki ostane izpostavljeno celi dan. Po sv. maši bo slovesna seja. Opoludne bo skupni obed v dvorani trsatske hrvat. čitalnice. Popoludne ob 4. uri bodo vespere in zaključil se bo shod s slovesnim obhodom po meBtu do boulevarda. — Pred otvorjenjem in pri zaključku bo hrvatska pridiga za ljud-stvo. — Pelo bo domače pevsko društvo.
Do sedaj bo napovedali svojo prisotnost pri kongresu trije škofje. Ne samo duhovniki adoratores, marveč vsi duhovniki so povabljeni k temu jako pomenljivemu shodu. Vsakdo pa, ki se misli udeležiti shoda, naj naznani do 15. avg. velečastitemu predstojništvu frančiškanskega samostana, kjer je sedež pripravljalnega odbora, in sicer: o.) da se želi udeležiti shoda, b) da li hoče ali ne, da se mu preskrbi stanovanje, c) hoče li biti ali ne pri skupnem obedu. Na stanovanje v samostanu ne more nihče računati, ker so vse sobe reservirane Ves strošek za pripravo kongresa in za obed je izračunan na 10 kron za člana.
V vsakem oziru je ta kongres velevaž-nega pomena. Kdor le more naj se ga gotovo udeleži.
J. plis, generalni vikarij.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. avgusta.
Duhovniške veati s Štajerskega.
Umeščena sta bila č. g. Ant. Š e b a t na župnijo Sv. Valentina pri Žusmu in č. g. Andr. Fischer, župnik v Zagorju, na župnijo Sv. Jernej v Ribnici. — Nameščeni so bili čč. gg.: F r. H 1 a s t e c kot provizor v Zagorju, Mat. Meznarič kot provizor pri Sv. Mariji na gori pri Ptuju, in Fr. Časi, župnik v Št. Lenartu nad Laškim, kot oskrbnik župnije Sv. Nikolaj nad Laškim. — Nanovo nastavljen je kot prvi kapelan v Laškem Č. g. M i h. Š k e t, bivši provizor v Ribnici. — Premeščeni so: čč. gg. kapelani: Iv. Bo-sina v Sv. Jurij na Ščavnici, Jakob Čebašek v Doboyo, Iv. Kociper v Ljutomer, Fr. Lovrenko k Mariji Snežni, Jos. P a n i č k Sv. Ani pri Mariboru, J ob. Š r i b a r v Trbovlje, Iv. Topolnik v Šmarjeto pod Ptujem, Ernst Tratenj a k v Kanco pri Ptuju, in M e 1 h i j o r Z o r k o v Leskovec. — Nameščen je kot drugi kapelan v Vojniku č. g. Fran S p i n d 1 e r , dosedaj na glasbeni šoli v Reznu. — Novonameščeni kot kapelani so čč. gg. novomašniki: Maks G o-r i č a r v Vidmu, Peter Gorjup v Lučah pri Celju, Iv. 11 c v Podsredi, I v J e 1 š n i k v Šmartnu pri Slov. Gradcu, Jos. Lončarič v Št. Petru pri Rad goni, Albin Lubri na Rečici, Viktor Preglej v Vuzenici, Jak. Rabusa v Loki, I g n. S k a m 1 e c pri Sv. Antonu v Slov. gor., Maks Vraber v Makolah in Iv. Zakušek v Rogatcu. — R e s i g n i -r a 1 je na župnijo Sv. Marija na gori pri Ptuju č. g. J. S a 111 e r.
Nai slovenski rojak j. o. Engelbert Rakovec iz družbe Jezusove je bral dnč 31. julija v Inomostu v navzočnosti svojih bližnjih sorodnikov svojo prvo sv. mašo in pride kot profesor na gimnazij v Travnik, kamor je te dni odpotoval.
Vojaikim kuratom v Ljubljani je imenovan vč. g. Ivan M a r a č i c , duhovnik škofije krške.
Shod na Krki. Včeraj popoludne se je na Krki vršil shod, na katerem sta poročala državni poslanec Vencajz in deželni poslanec Ign. Žitnik. Obširneje poročilo jutri.
Slavnost v Kriiah. Katoliško-narodna zavednost je včeraj v Križah pri Tržiču praznovala lep praznik. Včerajšnji dan je pokazal, koliko se da doBeči s takimi izbornimi katoliškimi izobraževalnimi društvi, kakor je svetokrižko, ki bodi zgled tudi drugim. Prekrasni sadovi katoliškega izobraževalnega društva bo se pokazali v Križah na včerajšnji slavnosti blagoalovljenja nove društvene zastave. Ponosno je zrlo včeraj društvo na probujenost in katoliško zavednost Križanov. K slavnosti je prihitelo mnogo bratskih društev, na čelu jim »slovenska krščansko socialna zveza« z zastavo in 45 člani in članicami, dalje »Katoliško društvo sv. Jožefa« iz Tržiča z zastavo, »Katoliško delavsko društvo« z Jesenic z zastavo, posebno pa je poveličevalo slavnost moško pevsko društvo »Kranj«. Ljudstvo je bilo kar očarano, kadar so zadoneli krasni glasovi pevcev iz Kranja. Iskrena jim hvala za izredni užitek! Naj bi le še večkrat prišli mej narod vzbujat in navduševat ga s krasoto svojih pesmi. Razume se, da so bili sprejemi prisrčni. V spremstvu domače godbe in okrašeni ■ planinkami odkorakali so gostje, pozdravljeni od vrlih Križanov, pred župno cerkev, kjer je čakala sprevoda duhovščina s č. gospodom dekanom Antonom K obl ar jem. ki je blagoslovil novo zastavo križkega »Katoliškega izobražev. društva«. Domači pevski zbor je zapel slavo Devici Mariji in sv. Jožefu, katerih podobi ste na novi zastavi. Blagorodno kumico gospo Ano Kump je zastopala gospa Amalija 8trohne. Ko sa še zaBtopniki društev zabili žeblje t zastavo in z lepimi reki želeli zastavi najlepše bodočnosti, odkorakali smo v cerkev, kjer je v proslavo blagoalovljenja zastave in proslavo jubilejne slavnosti sv. očeta govoril č. g. župnik Vole, društveni ustanovitelj, ki je prihitel ob tej priliki mej ljubljene svoje Križane. Slikal je sv. cerkev in sv. očeta kot velike prijatelje in zaščitnike delavskega ljudstva. Ob obili asistenci je daroval slovesno bv. mašo č. g. dekan Anton Koblar. V okrašenem šotoru gostilne Jožefa Aljančiča je bil skupni obed. Gostje so bili kaj dobro, točno in ceno postreženi. Razvila se je živahna zabava, vstajali bo govorniki in navduševali za sveta naša načela. Domači župnik č. g. Fr. Porenta je nazdravljal gostom, imenom Tržičanov je govoril g. Fran V i d i c , poživljajoč zbrane, da ostanejo nevstrašeni in da kot taki hrabro premagajo vse ovire. Č. g. dekan Koblar je dejal, da tudi v življenju naroda divjajo časih viharji. Danes sije ljubo solnce z neba. To nam naznanja, da bodo tudi viharji, ki divjajo mej našim narodom, skoro srečno premagani. Tudi nova zastava je znamenje naše neomahljive katoliške zavesti. Napil je sv. očetu Leonu XIII., velikemu prijatelju delavstva in Slovanov. G. Gostinčarje imenom ljubljanskega odposlanstva posebno povdarjal važnost sestanka dne 7. in 8. septembra, češ, da se takrat položi pravi temelj prihodnjosti slovenskega naroda, ki je in ostane na demokratičnem stališču. Imenom Kranjčanov je nazdravljal g. Rebolj, istotako prisrčno in navdušeno je bila vsprejeta napitnica č. g. Vol ca. G. Stefe je nazdravil Hrvatski in navzočima gostoma iz BoBne in Hercegovine, na kar sta se gosta zahvaljevala in napijala Slovencem, ki kažejo tako lep napredek in probudo svojega naroda. Mej obedom so prepevali trije zbori: »bor iz Kranja, zbor iz Tržiča in domači pevski zbor, naposled pa so se združili in mogočno prepevali navdušene slovanske pesmi. Po slovesnih večer-nicah se je vršila v isti gostilni ljudska veselica ob ogromni udeležbi priprostega naroda. Petje zborov je bilo odlično, godba je yeselo svirala, narod pa je navdušeno po-
zdravljal pevoe in govornike. Posebno navdušenje je vzbudil govor gospoda dekana K o b 1 a r j a, ki jd povdarjal, da je ta slavnost pokazala, kako vrlo stoji naša stvar mej narodom, kako se povsod dela pravi dan prave prosvete. S prosveto in poukom delajmo med narodom in izobrazujmo mu um, katerega mu je Bog dal v obilni meri. Napil je vzajemnosti društev, pevcev in je nazdravil domovini, za katero združeni de-lujmo! Ob slovesu sta govorila »Zvezina« člana Jakopič inGostinčar, povdar-jajofi, da bodo še-le takrat sadovi zoreli, ko bomo is naroda poruvali ves pleveL Mi hočemo izobražen narod, nasprotniki pa hočejo narod »lumpov«. Mi hočemo biti socialni, mi hočemo biti krščanski in narodni. S krepko organizacijo bomo privedli katoliška načela do popolne zmage. Navdušenje ljudstva je bilo velikansko. Katoliško narodna zavest je slavila zopet svoje slavije in ljudstvo je zopet pokazalo, da je nepremično zvesto pravim slovenskim načelom. Spomnil Be je slavnosti tudi vodja katoliško-narodne stranke dr. Šusteršič, ki je, dasi oddaljen, poslal iskreni brzojavni pozdrav. Ko se je prečital zborovalcem njegov pre-srčni pozdrav: »Ponosna zastava Vaša bodi znamenje neumornega krščansko-socialnega dela. živeli društvo in gostje!" — klicalo je ljudstvo kot en mož : »Živel dr. Susteršič! Slava dr. Susteršiču 1" Brzojavno sta slavnost pozdravila tudi č. g. G r a š i č iz Pa-zina in bralno društvo od Device Marije v Polju. Mej ljudstvom bo vpliv včerajšnje slavnoBti ostal neizbrisen. Nova zastava »Katoliškega izobraževalnega društva" bode vodila Križane v novih bojih za pravično našo stvar, in kakor bo bili doslej odločni in delavni v katoliško narodnih načelih, tako ostanejo pod novim znamenjem tem neraz-družljivo združeni. Nova njihova zaBtava naj ne vidi nikdar poraza in vsikdar samo zmage katoliško narodnih idej!
Poročil se je v Trstu gosp. R a j k o P a v 1 o v i č i gospodično Vekoslavo K o b a 1 o v o.
Osebne vesti. V Pevmi pri Gorici je umrl feldcm. v pokoju Gustav baron T home 1. Pokojni baron je doživel 73 let. — Operni pevec g. Naval Pogačnik bode gostoval letoB v Ljubljani. — Absolvirani gojenec c. kr. inf. kadetne šole g. Stanislav L e v e c je imenovan praktikantom pri fi nančnem rad. departementu v Ljubljani. — V Postojno je prišel fml. R. pl. C h a -v a n n e.
Slavnost gasilcev v Kamniku je
bila včeraj lepa. Odposlance je odposlalo 143 društev. Navzočih je bilo nad 400 gasilcev. Mesto je v zastavah. Na zborovanju »'Zaveze1 so bili častnim člani izvoljeni baron 11 e i n, dež. glavar pl. D e t e 1 a in dež. odbornik Grasselli. Ob pel 12. uri je blagoslovil novi gasilni dom dekan g. L a-v r e n č i č. Pri banketu v proslavo 20 letnice kamniškega gasilnega društva je bilo 300 oseb.
Ogenj. — Vodovod. — Živela ob-strukcija! Iz Št. Gotarda, 10. avgusta: V vasi Jelenik, župnije šentgotardske, pogorel je posestniku Jakobu Iziakar hlev in kozolec; zgorel je tudi ves ječmen v kozolcu, en voz in Blamoreznica; živino so rešili. Vzrok požara je zopet otrok. Hvala Bogu, da ni bilo vetra, ker potem bi bilo tudi hišo in sosedna poslopja težko obvarovati ognja, zlasti ker v isti vasi primanjkuje tudi vode; v bližini sta le dve koriti za napajanje živine, tudi je primanjkovalo gasilnega orodja. V celi občini ni tudi ene ročne brizgalnioe. Zdaj menda so vendar spoznali merodajni faktorji, kako potrebna bi bila vsaj ena mala brizgalnica. Enkrat že je bil Btavljen v občinskem odboru predlog, naj se omisli ena brizgalna, pa nekdo se je zbal stroškov, ki bi seveda tudi njega zadeli, in je pritiskal, da je bil predlog odklonjen, in zadeva je zopet zaspala. Menimo, da bi ena tnala brizgalna ne stala toliko, da bi stroškov ne zmagala cela župnija, tudi bi za eno briz-galno ne bilo treba graditi lastnega gasilnega doma. Ob tej priliki se je pa tudi pokazalo, kako potreben bi bil vodovod, zlasti pri župnijski cerkvi, kjer ni druge vode, kakor kapniee, ki bi v slučaju požara nikakor ne zadostovale. Vložili smo pred par leti prošnjo na slavni deželni zbor, da bi nam izposloval podporo za gradnjo vodo-
voda, pa s pretvezo, da manjka natančnega načrta in proračuna, Be je podpora odklonila in nismo dobili tudi knofa ; zato se mi bore malo zmenimo za grožnje visooega deželnega odbora, da letos ne bo podpor deli), ker nam tudi do zdaj ni nikake podpore podelil. Zato živela o b -s t r u k c i j a 1
Obletnica blagoslovljena zastave tri. del- podp društva. Včeraj ob 8. uri je veteranska godba svirala »Vojaki". — Krasna zastava jej je sledila, za njo ženski odbor s trobojnimi trakovi čez prsa, za njimi moški. Nepregledna množica je sledila. Velika cerkev je bila natlačena mnogobroj-nega ljudstva. Divno je bilo videti troboj-nico pred velikim altarjem. »Slovansko pevsko društvo" je krasno pelo pri službi božji. Po sv. maši pomikal se je sprevod po isti poti: od cerkve sv. Antona po ulici Caserma in skozi Molin piccolo. Vsa ta dolga pot je bila natlačena našega ljudstva. Ob zvokih himne »Naprej zastava Slave" je korakala vsa ta množica proti podpornemu društvu, kjer so po trikratnem »Živio" oddali zastavo, ki vihra sedaj iz društva. Navdušenje je nepopisno. Laški nestrpneži so se držali mirno. Red se ni kalil.
— »Tržaški komis". —
Nesreča, Dne 9. t. m. zjutraj so našli v Prašnikarjevi cementni tovarni v Mekinjah med »tribami" 28letnega delavca Franca Podjed iz Tunjic (Švabov iz Lanič) mrtvega; imel je odtrgano nogo. Kako se je nesreča zgodila, še ni pojasnjeno.
Velikanska slavnost v Zagrebu V Zagrebu računajo, da pride na slavnost »Kola« najmanj 1 0.0 0 0 z a n a n j i h gostov. Natakarji so imeli sestanek in so sklenili položaj izkoristiti. Sklenili so, zahtevati od gostilničarjev za časa slavnosti 8 K na dan plače. Gostilničarji jim ponujajo 5 K na dan, a natakarji se s tem ne zadovoljijo.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu je za čel razpošiljati pevskim in drugim društvom v Trstu in okolici vabila na slavnostno otvorjenjenovegadoma, ki se bo vršilo dne 7. septembra.
Načelnik zagrebške bolniške blagajne pobegnil. Iz Zagreba se poroča, da je znani socialnodemokratiški agitator in voditelj Fran Komerički, načelnik zagrebške bolniške blagajne, pobegnil iz Zagreba. Oškodoval je mnogo ljudi. Ko so mu tla postala prevroča, je ušel.
Is Beljaka se poroča, da je bivšo Brandtovo tovarno usnja kupil gosp. Henrik Pogatschnig v družbi z gg. Alb. Wirthom in C. Hyrenbachom iz Beljaka.
Nesreča v Sesljanu Eksplozija, ki je, kakor smo poročali, provzročila smrt sedmih oseb, je podrla tudi skladišče živil in telovadnico kopališča v Sesljanu. Včeraj je bil na licu mesta namestnik grof Gcess ter si je dal poročati o nesreči. Vsprejela sta ga okrajni glavar Rebek iz Sežane in žan-darmerijski častnik Vogelbaur. Namestnik je opravil ob truplu umrlega orožnika Win-klerja tiho molitev. Orožnik Winkler je nečak barona Winklerja. Izdale so se strožje varnostne naredbe glede streljanja.
Prešički bres oči. V Sv. Lovrencu pri Flumičelu sta vrgli dve svinji 16 pre-šičkov, ki so brez oči. Prešički živijo in jedo ter se počutijo dobro. Seveda je dal ta slučaj povod premnogim govoricam in vražam.
Celovško gledišče dobi, kot so v Bobotni izredni seji sklenili soglasno mestni očetje, električno razsvetljavo.
Prah v Gorici. V preprečenje prahu so začeli v Gorici polivati za poskušnjo katran po vrtni ulici, da bi preprečili prah.
Utonil je v Hrastju pri St. Petru 7 letni Janez Legat.
Veliko neurje so imeli v soboto zjutraj v Mariboru in okolici. Mej dežjem je padala toča, ki pa ni povzročila večje škode. Strelne postaje so živahno delovale.
Samomor s možnarjem. Z Gorenjega Štajerskega se poroča, da se je v občini Kammern v vasi Mochl posestnik Kaufmann vlegel na možnar in ga sprožil. Strel je Kaufmanna razmesaril. Kaufmann je bil na mestu mrtev.
Ameriške novioe. Proti Košu-tovemu spomeniku. Mažari v Cle-velandu v Ameriki hočejo postaviti spomenik Košutu. Slovaki so protestirali, pri-
družila so se jim tudi ondotna slovenska društva in aedaj se čuje, da bo ravnatelj javnih del v Cievelandu odrekel Mažarom dovoljenje. — Ponesrečeni rojaki. V Ravensdale Wack se je v premogokopu utrgala skala na Ant. K a u č i č a , doma iz Orehovice, fara Kotanjevica. Živel je po nesreči še tri ure. V Johnstown u sta se ponesrečila John M i k 1 a v č i č in Anton Žagar. Prvi je bil doma iz Zatičine na Dolenjskem, drugi iz Brezovice pri Ljubljani. Miklavčič je bil žrtev eksplozije v rudniku, katero je sam po neprevidnosti provzročil — vsaj tako pravijo lastniki. Ža-gar je pa obnemogel zaradi hude vročine. — bmrt podvlakom. Iz Glevelanda se piše: Te dni je šla nabirat premog po progi Lake Shore železnice Marija Žitnik, stanujoča na 149 E. Madison avenue, v Gričarjevi hiši. Bila je stara okoli trideset let, doma z Dolenjskega. V Ameriki je bila celih šeBt tednov. Njen mož Anton je bil ravno ta čas na delu, in pustila je doma tudi svojo 51etno hčerko. Pred pol dnem je že prinesla domov košarico nabranega premoga, a dejala, da mora nabrati še dve, in odšla nazaj na progo. Ni bila več dolgo tamkaj, ko jo zadene železniški vagon, prekucne pod kolesa in predno je kdo vedel, kako in kaj, je bila že vsa razmesarjena. Razbilo ji je glavo na dvoje in odtrgalo tudi jedno nogo. Ne-srečnico je zadel voz tovornega vlaka, katerega bo premikali po tirih. Hitro je dospela na lice nesreče ambulanea, a življenja ni bilo več v nesrečnici. Blizo nje ste nabirali premog tudi Ivana Prijatelj in Marjeta Boldin, ki pravite, da ste videle od nesreče le to, kako je košarica ponesrečene Marije Žitnik odletela v zrak. — Nova slovenska cerkev. V Brock\vay-u, Minn., se kmalu prične z zidanjem nove slovenske cerkve. Dasi je stara cevkev še dovolj trdna, vendar bo treba nove in prostornejše, ker se je fira zadnjih par let precej pomnožila. — »Mir« v Puebli je baje prenehal izhajati. — Zgorelaje. V Federal, Pa., se je grozno ožgala M a -rija Režek, ko je skušala pogasiti ogenj od petrolejeve svetilnice, ki je padla raz stene. Pri gašenju se ji je užgala obleka in dasi so navzoči domačini hitro priskočili na pomoč, se je nesrečnioa vendar tako opekla, da je drugi dan umrla. Č. g. Zalokar je daroval mašo zadušnioo ter na pokopališču imel ganljiv govor. — Dolgo« prstne ž. V I laser, Pa., so pred kratkim odkrili predrzno tatvino. Neki Anton Pečjak, kateri je pred kakimi tremi meseci pričel delati v tamkajšnjem rudniku, se je naveličal napornega dela, ter si je skušal na drug način pridobiti svoj kruh. Po noči sa je večkrat podal v rove, kjer so stali s premogom naloženi vozovi, ter iztrgal na iatih pritrjene čeke druzih premogarjev in na nje svojega prilepil. Cela dva meseca je tako kradel. Ko so mu pa slednjič vendarle prišli na sled, popihal jo je menda v Gle-veland. Mogoče v kratkem zopet kaj zvemo o njem.
ljubljanske novice.
Umrl je danes po noči po daljši bolezni profesor na tukajšnji realki g. Anton Laharnar v 53 letu svoje dobe.
Na korist društvene godbe se je včeraj vrtna veselica izvršila prav izbirno. Pomnožena godba je dobro igrala, peli ste pevski društvi »Ljubljana« in »Slavec". Poštni uslužbenci so pomagali pri telefonu. Dohodka je bilo 700 kron. Posebno dragocene dobitke za loterijo so darovale tvrdke Krisper, Čuden, Schmidt in urar Krapš.
Ponesrečen oflcial. G. Ivan D i t r i h , c. kr. davčni oficial v Litiji, se je peljal v soboto iz Postoine v Senožeče s svojim vozom. Ko je stopil z voza, ga je konj udaril na levo nogo tako močno, da mu jo je zlomil pod kolenom. Prepeljali so g. Ditriha v tukajšnjo deželno bolnico.
Ljubljanski Slovenci v Zagrebu. Poleg »Slavca« pojde k slavnosti Kola, ki se vrši prihodnji petek, soboto in nedeljo, tudi pevsko društvo »Ljubljana", Cujemo, da se je odločila odposlati večjo deputacijo tudi »Glasbena Matica«, kakor je odbor sklenil že pred več nego enim mesecem. S tem popravljamo notico v sobotni številki.
Umrla je v Gradcu g. Ernestina Bahes.
Dohod dragoncev. Četrti dragonski polk, iz Gradca je prišel danes v Ljubljano, odkoder pojde jutri na Kras. V Storah bode 10 dni, odkoder pojde proti Pulju k cesarskim vojaškim vajam.
Stara bolnica. Ostanek zidu pri vrtu stare bolnice ao pričeli danes podirati.
Zaviračeva glava. Oženjeni zavirač na južni železnici Anton Ž n i d a r š i č se je včeraj zapletel v Šiški v neki prepir in je pri tem se fantom tako zameril, da je od lantov dobil tako krepke udarce po glavi, da je s precej omehčano glavo moral priti v deželno bolnico.
Dr. Slajmer je za 14 dni odpotoval iz Ljubljane.
Obrtno gibanje v Ljubljani. Koncesije so dobili: Ferdinand Trumler, Turjaški trg 1, stavbinsko podjetje, Jan. Progar, Kolodvorske ulice 31, trgovina z jedili, Ana Sagorz, Florijanske ulice 24, trgovina z deželnimi pridelki, Roza Pavšek, Martinova cesta 36, gostilna, Helena Ranzinger, Rim ska cesta 19, šivilja za dame, Janez Zupan, Linhartove ulice 4, trgovina z mešanim blagom, Janez Podberšček, Pogačarjev trg, prodaja sadja in zelenjave, Jakob Trček, Breg št. 4, pekovsko obrt, Blaž Žurbi, Karlovska cesta 13, izkubar, Jožefa Jerina, Karlovska ceBta 13, prodaja živil, Elizabeta Pip, Sv. Petra cesta 71, prodaja sadja. — Odpovedali oziroma opustili so obrti: Neža Smre-kar, Trubarjeve ulice 2, trgovino s papirjem, Anton Kregar, Martinova cesta št. 36, gostilniški obrt, Fran Kocmur, Tržaška cesta 27, pekovsko obrt, Roza Knez, Rečne ulice 2, prodaja klobas.
Tepei mej Dolenčevimi hlapci je nastal v Prečnih ulicah. Stepli bo be štirje hlapci, mej njimi brata Jakob in Franc Podkrajšek. Policija je aretirala tri hlapce, ki so vsi lahko ranjeni. Tako je sedaj g. O. Dolenec brez hlapcev.
Redarju s silo ustavljal se je 47 let stari Franc Debevo, delaveo v Samassovi tovarni v Ljubljani, ko mu je ta zaradi ka-lenja nočnega miru dnč 6. julija naznanil aretiranje. Obsojen je bil na 1 mesec ječe, poostrene z enim postom vsakih 14 dni.
Tatvina v deželnem dvorcu Uradniku pri dež. odboru Avgustu Bukoviou je v noči od 9. na 10. t. m. iz dež. dvorca nekdo ukradel novo kolo, vredno. 380 K.
Pokoro za svoje grehe na Štajarskem bode moral v Ljubljani delati znani tat bivši natakar Jožef W o h 1 b a n k , o katerem smo zadnjič poročali, da je svojega prijatelja osleparil za goldinar. Policija je Wohlbanka aretirala radi tatvine, katero je izvršil na Štajarskem.
Prlsiljenec ušel. Od zgradbe deželnega dvorca je ušel prUiljenec Jožef Tratnik.
Razne stvari.
— Najnovejše od rasnih strani.
Lord Salisbury je obolel in se ni vde-ležil v soboto slavnosti kronanja. — Stavka cestnih pometačev je v Genuvi. — Tobačna, tovarna pogorela je v Sevilli na Španskem. — Stavka poljskih delavcev v Galiciji ponehuje. — Iz nekaterih okrajev je že odšlo vojaštvo. — Slikar Tissot je v Parizu umrl. — Velik v i h a r je divjal v petek v P r a g i in okolici. Ubitih je bilo v praški okolici pet oseb. — P. Hartmann, slavni skladatelj, dela sedaj na novem delu »Zadnja večerja". Besedilo je spisal škof Gbezzi. — 75 potresnih sunkov je bilo v par dneh v Santa Barbara v južni Kaliforniji. Ena cerkev in mnogo poslopij je porušenih. Ljudi je prvi sunek vrgel iz postelj. — Sestanek nemških atletov bode dne 28. septembra v Gradcu. Priredili bodo tekmovanje v — suvanju. — Pobegel pastor. Pastor Teodor Ziemer v Wollinu je poneveril 36.000 mark in pobegnil. V bedi je pustil ženo in pet nedoraslih otrok. — S cerkveno blagajno pobegnil je, kakor se poroča iz Dessaua, učitelj Bernd. Vzel je seboj 50.000 mark.
IVaredno gospodarstvo. Bistvo in pomen kulturne tehnike.
(Sestavil Fr. P.)
; (Dalje.)
V krajih z razkosanimi posestvi se dado obširnejše melijoracije težko drugače vzbuditi v življenje nego s poprejinjo komasacijo po zadružnem sodelovanju. Zlaganje zemljišč je torej najvažnejša melijoracija v prospeh deželne kulture in mora kulturna tehnika zanimanje za zlaganje, kjer tacega še ni (pri nas moramo hvalo vedeti liberalni vladi v deželnem zboru, da imamo take postave ozir komasacije, da se ne da ž njimi kar nič opraviti; kako drugače je na Nižje-Avstrijskem v tem oziru), kar naj-intenzivneje pospeševati, ne samo v ravninah, ampak tudi po goratih krajih, ker imamo od zloženih zemljišč v vsakem kraju neizmerno koristi; komasirana zemljišča so tudi podlaga neodvisnega, času primernega kmetijskega gospodarjenja.
Pri zlaganju zemljišč se različni interesi prizadetih posestnikov mnogokrat ne dade drugače spraviti v harmonijo nego postavnim potom; zato treba poznati tudi agrarno postavodajstvo, kar bo vsakdo rad priznal, kdor je imel na tem polji kedaj opraviti. H kulturni tehniki v širšem smislu prištevamo tudi še mehaniko kmetijskega orodja in strojev in njihovo porabo, kakor
tudi temeljni nauk o kmetijskem visokem stavbarstvu.
Slednjič pa kulturni tehnik poleg teh ničnega, naravoslovskega, narodne gospodarskega in juridičnega znanja tudi ne »me pogrešati poznavanja načel, ki jih je postavila poljedelska znanost; vsaj si vendar brez te poslednje znanosti niti mislite ne moremo kake druge stroke, kakor je kulturna tehnika, koje prvi namen je povzdigniti pridelovanje in narodno blagostanje, zavoljo tega tudi ne velja ugovor onih, ki trdijo, da se da kulturna tehnika naučiti Bamo na kaki višji tehnični šoli ali na politehniki; ta trditev je dotlej neoBnovana, dokler se ne da slušateljem imenovanih zavodov prilika spoznavati poljedelski temelj isto tako obširno in temeljito, kakor na pr. na naši visoki poljedelski šoli na Dunaji. Gotovo je, da bo pri vedno bolj zamotanih gospodarskih razmerah kmetovalec le tedaj v stani prihodek ploščinske jednote kolikor mogoče zvikšati, ako se ne zapre napredku časa, kakor mu ga poleg poljedelske znanosti kaže tudi kulturna tehnika. Obe znanstveni stroki dasti še le podlago, da more v pri-hodnjosti sam dalje znanstveno preiskavati in se dalje izobraževati.	(Dalje sledi.)
Društya.
(Podružnica »Slovenskega planinskega društva« v Kamniku) vabi na občni zbor, ki ga bo imela dne 14. t. m. ob osmih zvečer v hotelu Fischerjevem v Kamniku. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnikovo, blagajnikovo, volitev enega novega člana v odbor. Posamezni nasveti. Ker Be bo na tem zboru govorilo in določilo, kedaj in kako da se naj postavi turi-stovska koča na Kamniškem sedlu (1879 m) prosimo, da bi se blagovolilo udeležiti zborovanja mnogo članov in drugih prijateljev naSega planinstva in tu-ristike.	Odbor.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 11. avgusta. Usmrčenje morilca W o b o r i 1 a, ki je na Dunaju umoril starinarja Kesslerja, je bilo jako mučno in razburljivo. Trajalo je 12 minut. Ko je krvnik izvršil svoje delo, je pričel govoriti duhovnik. Po govoru duhovnikovem je "VVoboril se pričel premikati. Zdravnik je še-le čez nekaj časa naznanil, da Woborilu več ne bije srce, in je dejal, da bi ne bila posebna umetnost ga prej zopet obuditi v življenje.
Dunaj, 11. avg. Danes se ministerski predsednik Korber povrne sem. Obiskal je ogrskega ministerskega predsednika v zadevi nagodbe.
Pariz, 11. avgusta. Poročnik Saint Remi, ki je v Ponty poveljeval batali-jon lovcev, je dobil nalog, da gre pomagat prefektu pri zatvoritvi kongrega-cijske šole. Poročnik tega ni hotel storiti in je izjavil: „Jaz sem kristijan in ne bom sodeloval pri nobeni akciji, ki je naperjena proti veri in mojemu verskemu prepričanju." Prišel bo pred vojno sodišče."
Macon, 11. avg. Prefekt je suspendiral štiri župane v departementu Saone et Loire, ker niso hoteli ga podpirati pri nastopu proti kongregacijskirn šolam.
Novijork, 11. avg. Glasom poročila iz Port au Prince je 400 prostovoljcev, pristašev kandidata za predsedniško mesto Foucharda, ter polk regularnih čet dne 8. t. m. zvečer napadlo armado novega predsednika Fir-mina pri Goave le Petit. Po vročem boju so Firminovi zažgali mesto in zbežali. Mesto je razun dveh poslopij popolno pogorelo. 50 Firminovih pristašev je ubitih, 15 ranjenih. Ti so se skrili v neko hišo, v kateri so zgoreli. Na-padovalci imajo še večjo izgubo.
Meteorologično porodilo.
TiSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
9fi|7. zjutr. i 733-0 I \2. popol.j 732-6 |
sl. jjvzh. sr. szali.
12 n
13*8 | sr. szali. | dež. Srednja temperatura sobote 16-3°, norm.: 19-3". Srednja temperatura nedelje 17 9°, normale: 19-3°.
0-0
Dunajska borza
dni 11. avgusta.
Skopni drtami dolg v notah.....10195
Skupni drtavni dolg v srebru.....101 80
Avstrijska zlata renta 4%......12165
Avstrijska kronska renta 4*4 ..........99 90
Ogerska zlata renta 4 %.......12' 30
Ogerska kronska renta 4%......98-—
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1598-—
Kreditne delnice, 160 gld..............684 75
London vista......................239-80
Nemfiki drž. bankovci za 100 m. nem dri.velj.	117-02",
30 mark........................23 40
JO frankov (napolcondor)......19-07
Italijanski bankovci. . , •..........94 20
£ kr. cekini...............11-26
!Zitiie eene
dnč 8. avgusta 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 5? kilogramov.
?lenjc* ta jesen......„	7-01
tU zaspomlad.........7 34
„ , jesen............612
.....pomlad..........6-40
Coruza za juli-avgust.......5-30
„ „ sept.-oktober . . . . „	640
Oves za jesen.......,	5'70
Na budimpeštanski borsi:
ženica za oktober........6-70
Pšenica za april ......,	7 01
Hi za oktober.........5 78
R2 za april....... . ,	6'0-i
Jves oktober.........6 40
„ „ april .........5-67
Koruza za avgust......„	4 92
toruza za maj (1903) ....	5-12 iBfekliv.)
Dunajski trg.
Plenica banaSka.......E	7 45
. julne žel.........—
* ,......,6 25
Ječmen , .........—
„ ob Tisi.........—
koruza ogerska......„	6 3)
Oinkvant.........6-45
Oves srednji..........7 40
?ižol...........7-25
702 7-35 614 6-42 5-82 541 5 71
6-71 7 05 5-80 6 06 5-41
5-68 4 93
6-13
n 7 85 * 6 60
5 50 6-40
7 55 10-
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 3. avgusta do dne 9. avgurta.
	K	h j				K	h
Goveje meso I. v. kg	1	30'	Pšenična moka 100 kg			28	70
> » 11. » »	1	10	Koruzna »	»	>	16	_
» . lil. » »	1	—	Ajdova »	»	»	29	50
Telečje meso . »	1	40	Fižol, liter .				24
Prašičje » sveže »	1	50					24
» > prek. »	2	—	Leča, » .	,		—	20
Koštrunovo meso »	—	90	Kaša, » .	.		—	50
Maslo . . . . »	2	50	Ričet, » .			_	„
Surovo maslo . . »	2	40	Pšenica . .	100 kg		20	_
Mast prašičja . . >	1	50	Rž ...	>	»	16	—
Slanina sveža . >	1	4U	Ječmen . .	>	>	14	_
» prekajena »	1	CO	Oves . . .	»	»	16	—
Salo.....»	1	30	Ajda . . .	»	>	li	60
Jajce, jedno . . .	—	6	Proso, belo,	>	>	lo	60
Mleko, liter . . .	—	18	„ navadno	>	»	14	60
Smetana, sladka liter	—	80	Koruza . .	»	>	12	60
► kisla . «	—	80	Krompii	>	>	V	—
	—	—	Drva, trda,	ma		8	20
Piščanec ....	1	10	» mehka	»		5	60
Golob . , . . .	—	40	Seno, 100 kg			7	80
	—	—	Slama, » >		.	7	—
Zajtc.....	—	—	Stelja, » >	•		—	—
q 1 Čila opa-q j zovanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura po Celsiju	Vetrovi	Neki	«-3 . .E S a
9| 9. sveč.	737-2	16-1	sl. svzh.	| jasno	i
ln| 7. zjutr. 1U|g n«nol.	738 9 '36 fi	13 y 23 0	al. vzjvzh. sr. jug.	oblačno, i pol oblač.|	
7| 9. zveč. I	73ft'4 |	16-7 |	sl. sever. |	oblač.	
dvajsetega stoletja 1901 - 2000 ""

z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GregoriJ Pečjak. *
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. jsvg-sNs-^s-svs'
::!t***** * *..........»..»»I.lii.iiisiji::
:::S ..Katoliška Bukvama" v Ljubljani j:i:
priporoča:
::::
Kratek poduk
M
o sv. zakonu.
Za slov. zaročence In zakonske
sestavil
Jan. Zabukovec, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti 10 vinarjev več.
>wilHtMl
?T.......
«...
«... ••••
j ...
S:::
................................ttttttii!!!
ffff•? ?f?•?lff?ffffffff?•fff?*??fi????s???tn
946 l-l
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja o priliki izgube našega ljubljenega sina, oziroma brata gospoda
dr. med. Rado Frlan-a,
zobozdravnika v Ljubljani,
izieka najprisrčnejSo zahvalo vsem mnogo-brojoim udeležnikom pogreba, kakor tudi vsem onim. ki so mu doposlali v zadnji pozdrav prelepe vence in Šopke žalujoča
rodovina Frlan ova.
Hiša na prodaji
V Kranju, 30 korakov od glavne cerkve, na glavnem trgu, se proda iz proste roke, v dobrem stanu, pre štirimi leti novo z:dana. Več so poizve pri upravništvu .,Slovenca"-
929 (5-4)
943 (1-1)
D^ Julij Schuster
se je vrnil s svojega *** potovanja.
St 144/pr.
Razpis.
904 3-2
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe:
1.	pri deželnem tajništvu službo revizorja s plačo 2600 K in aktivitetno doklado 500 K na leto ter b pravico do dveh v pokojnino vštevnih pethtnic po 200 K.
Prosilci za službo revizorja, kateri bode imel v prvi vrsti nadzorovati poslovanje občin na Kranjskem, morajo dokazati, da so dovršdi juridično-političre študije in da so napravili praktični izpit ali za politično ali pa za sodniško poslovanje. Ako takih prcsilcev ni, se bo oziralo tudi na prosilce, kateri dokažejo, da so za upravno poslovanje dobro izvežbani;
2.	pri deželnem stavbnem uradu:
a)	službo nadinženirja s plačo 4000 K in aktivitetno doklado 700 K na It to ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 400 K;
b)	eventualno službo inženirja s plačo 3200 K in aktivitetno doklado 600 K na leto ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K;
c)	eno, eventualno dve služb" stavbnih pristavo v s plačo po 2000 K in aktivitetno doklado 400 K na leto ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K.
Prosilci za službe pod a), b) in c) morajo dokazati, da so dovršili tehnične študije za. inženirsko stroko.
Prosilci za razpisane službe predloži naj svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter s spričevali o usposobljenosti podprte prošnje
do 25. avgusta t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru, in sicer oni, ki so že v kaki javni službi, potom predpostavljene oblasti.
Deželni edber ucjucdine Kranjske.
V Ljubljani, dne 25. julija 1902.
pri podiranju starega gimnazijskega poslopja
prodaja se različni stavbeni materijal kakor: zidarska in strešna opeka, opeka za tlak, kamenje in kamenitne plošče, lesovje izpodstrešja, okna in vrata i. t. d. 944 3-2
prodaja se na lici mesta.
Zahvala in
naznanilo.

Prisrčno se zahvaljujem za dosedanji obisk, priporočam tudi
svojo
ii
novo restavracijo
„fl\erkur
v »Katoliškem domu" (Turjaški trg), kjer bode izborna po-bti-ežba glede pijače in jedil.
Cena pijače razvidna je iz lepakov.
Z najodličnejim spoštovanjem
930 (3-3)
jRus.
Latinska maša
v čast sv. Antona Pad.
Zložil P. Angelik Hribar v spomin 25 letnico Ceciljinega društva ljubljanskega. Parti-tura in 4 glasovi (sopran, alt, t-nor in bas) veljajo 2 K. Dobč so pri Iratru Petru Režeta v frančiškanskem samostanu v Ljubljani.
934 (6-3)
lekarna piccoli
„pri Angelu" i. 2 (50-32)
Ljubljana. Dunajska @Q.sta
-ja
v Ljubljani.
iMivasevlekimati
krepca moSokrvne, nervozne in slabotne osebe!

Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel piccoli V Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
a— s v
\y gegunjel} |t.15 pri CirKoiei
prodi Se z vrtom in gospodarskim poslopjem vred pod prav ugodnimi pogoji. Hiša stoji na najlepšem prostoru, v njej nahajala se je mnogo let gostilna m trgovina.
Natančneje poizve se pri lastnici Franji Papež roj. Blažon._946 (3 -1)