71. štev.
V Ljubljani, četrtek 20. marca 1919,
mmaBBBaaBsaBBsssasssssssssaat 18	—h—as—■e	■ a—    ...... ■
II. leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto ... K 56-pol let« . . . „ 28'— četrt leta . . . „ 14'--en mesec5-—
Velja po pošti:
M celo leto naprej	K	60—
sa pol leta	„	„	30—
z« četrt leta	„	„	15*—
ta en mesec	*	„	5 50
Jfa plamene narofibe bre* pogltjatTO denarja ae ne moremo ozirati.
Naročji ib 1 naj pošiljajo naročnino ST po nabnznici. ‘Vg
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm Širok prostor za enkrat 30 vin., za_večkrat popust
Uredništvo je n n Starem trgu štev. 19. Telefon S-tev. 380. Upravnlštvo je na Marijinem trgu :štev. 8. Telefon štev. 44. —			Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 30 vinarjev.	Vprašanjem glede inserator 1. dr. se naj pri-loil za odgovor dopisnica nli znamka. — Dopisi nuj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.	
I	talija pred revolucijo. — Čehi in Trsi			
Po prestolnem govoru.
Vti« prestolnega govora. — Zunanje politični položaj. — konstituiranje odsekov Narodnega predstavništva.
(Posebno poročilo »Jugoslaviji".)
Belgrad, 18. marca 1919.
Včerajšnja in današnja seja Narodnega predstavništva je b la še vsa pod vtisom regentovega prestolnega govora in vesti o neugodnem zunanjepolitičnem položaju. O prestolnem govoru posebno živahno razpravljajo poslanci iz bivše Avstro-Ogrske, ki poudarjajo razloček med prestolnimi govori, katere so morali doslej poslušati na Dunaju in Budimpešti ter med nedeljskim regentovim govorom. Dunajski in budimpeštanski govori so jim bili tako tuji ne le po jeziku, ampak še bolj po duhu, ki jih je preveval in iz vsakega stavka so čutili, da ti govori niso namenjeni njim ter malo-kedaj le so mogli odkritosrčno pritrjevati. Habsburžani so vrhutega v zavesti svojega „Gottesgnadentuma“ govorili tako, da so že s samim nastopom odbijali vsakogar, k! je ime! količkaj demokratične samozavesti. Vse drugače je bilo sedaj. Vsebina prestolnega govora je bila taka, da je prihajala vsakemu do srca in regent je govoril tako, da se mu je poznalo, da tudi sam čuti, kar govori, posebno ko je poudarjal naše zahteve, da nam mora ostati domovina cela in neokrnjena, zato je tudi izval pravi vihar odobravanja in navdušenja in je napravil na poslance tak vtis, da so mnogim stopile solze v oči.
Regentova izvajanja so vplivala tembolj mogočno, ker so stali vsi poslanci še pod prvini deprimirajočim vtisom vseh Jobovih vesti iz Ljubljane in Zagreba, da smo izgubili najlepše dele svoje domovine. Nihče sicer ni mogel in ni hotel verjeti, aii v zadnjem času se prihajale te obupne vesti iz Pariza tako pogosto in od tolikih strani, da se ni čuditi, če se je lotevala poslancev že malodušnost. Regentove
odločne besede so zato posebno na slovenske poslance vplivale blažilno in bodreče, ker so pokazale, da čuti ž njim vsa naša država, da regent Gorice, Trsta in Istre ne ljubi manj kot mi sami.
Pomirjajoče so delovale tudi izjave ministrov, ki sicer niso mogli onih vesti že takoj v prvem hipu kategorično dementirati, ker so naše prometne razmere žal še vedno tako slabe in neurejene, da je mnogokrat tudi vlada brez poročil, vendar pa so vsi po vrsti zagotavljali, da so te vesti slejkoprej neverjetne in pretirane, ker je izključeno, da bi mogla jugoslovanska delegacija pristati na takšno rešitev.
Antantni diplomati, ki so se udeležili nedeljske slavnostne seje Narodnega predstavništva in ki so prišli v dotiko s poslanci, tudi niso mogli ali morda niso hoteli dati točnih pojasnil, izjavili p« so, da je neverjetno, da bi padla tako važna odločitev ravno pred povratkom predsednika lVIlsoua.
Negotovost med poslanci se je zato polegla šele danes, ko je ministrski predsednik Stojan Protič v odgovoru na tozadevni interpelaciji kategorično izjavil, da so vesti neresnične in da bi naša delegacija daleč prekoračila svoja pooblastila, ako bi sklenila kak tak kompromis. Poslanci pa priznavajo slejkoprej, da nevarnost še ni minila in da je treba skrbne pazljivosti in složne pripravljenosti celega naroda, pred vsem pa Narodnega predstavništva, da obvarujemo svojo domovino.
* * *
Na včerajšnji seji je začelo Narodno predstavništvo s konstituiranjem stalnih parlamentarnih odsekov. Kakor
vsak moderni parlament, bo imelo tudi naše Narodno predstavništvo več odsekov oziroma odborov, ki ostanejo v permanenci ves čas zasedanja in imajo nalogo pripravljati gradivo za razprave v plenumu. Stvarno delo se bo opravljalo večinoma v teh odsekih, razprave v plenumu bodo le bolj političnega značaja, zato so odseki velike važnosti in vsaka stranka gleda, da je v njih zastopana po najboljših močeh.
V	nekdanjem dunajskem državnem zboru in v naših deželnih zborih se je via faeti uvedlo načelo, da volijo razne odseke parlamentarni klubi in da so v njih isti kolikor mogoče proporcionalno zastopani. Ta princip so upoštevali tudi v času najljutejših parlamentarnih bojev. Poslovnik nekdanje srbijanske skupščine, ki je začasno veljaven tudi za Narodno predstavništvo, pa pozna drug način volitev. Cela zbornica se najpreje po žrebu razdeli v sedem sekcij; vsaka sekcija se konstituira za sebe ter si voli predsednika in tajnika. Te sekcije odpošljejo potem svoje odposlance v razne odseke in sicer normalno v vsakega po enega, samo v finančni odsek po dva.
Ta način konstituiranja odsekov ima svoje velike nedostatke, ker je odvisen prvič od golega slučaja in nudi tudi preveč možnosti za eventualno zlorabo. Vsekakor ga bo novi poslovilnik odpravil.
Za enkrat je še v veljavi in Narodno predstavništvo se je na včerajšnji seji razdelilo na predpisanih sedem sekcij, od katerih šieje povrh šest 36 in sedma 37 članov.
Sekcije so se že tudi takoj včeraj konstituirale, parlamentarni odbori pa še niso sestavljeni, ker se vršč rred raznimi klubi pogajanja, da se določi gotov strankarski ključ za sestavo in da se tako preprečijo eventuelne nepravičnosti, do katerih bi lahko prišlo, če bi veljale sekcije vsaka za sebe.
Za finančni odbor, ki odgovarja proračunskemu odseku bivšega avstrijskega parlamenta, je že
dosežjen sporazum. Demokratski klub odpošlje 4, klub srbskih radikalcev 3, N. K. 2, Jugoslovanski klub in socijalisti po enega, srbski opozi-cijonalni blok 3. — Gotovo pride do sporazuma tudi glede ostalih odsekov, saj je to v interesu vseh strank.
Agrarna reforma.
LDU. Belgrad, 19. marca. Jugoslovanski dop. urad objavlja razgovor z ministrom za socijalno politiko Vitomir Koračem, ki vodi, kakor znano, pri-prevc za agrarno reformo. Minister Korač je izjavil med drugim: Delitev velikih posestev se je ponekod že pričela. Jaz sem obiskal 4 okraje v Sremu, da spoznam ondotne razmere. Delitev v teh okrajih sem vodil jaz sam s pomočjo velikega župana Ko-stiča. Za delitev zemlje v osješkem, virovitiškem in vukovarskem okraju sem imenoval kot svojega poverjenika poslanca Henča, v našičkem okraju poslanca dr. Wilderja in v varaždinskem okraju poslanca dr. Križmana. Za o-stale pokrajine bom svoje poverjenike še imenoval, jemlje dobi vsaka rodbina toliko, kolikor jo more obdelati.
Za enkrat jo dobi samo v najem za dobo enega leta. Ona zemlja, ki so jo veleposetniki že obdelali, se jim bo za to leto še pustila. Priprave za definitivno rešitev agrarnega vprašanja so v polnem teku. Osnovana bodo v ta namen osrednje poverjeništvo in pokrajinska strokovnjaška poverjeništva. V Bosni bo določen še poseben urad za reševanje kmetovskih vprašanj v Dalmaciji pa za rešitev kolonskih razmer. Izvedbo cele reforme bo vodil osrednji urad s sedežem v Belgradu, ki bo uradoval kot prva instanca, a bo podrejen direktno ministru za socijalno politiko in v nekaterih najvažnejših vprašanjih bo fungiral kot tretja instanca še upravno sodišče (državni savjet).
LDU Belgrad, 19. marca. JDU Poslanca dr. Križman in dr. Wilder sta odklonila ponudena poverjeniška mesta pri izvedbi agrarne reforme.
Spomenik stare slovenske slave in svobode.
Pomen gosposvetskega prestola smo pri nas preje znali premalo ceniti. Dolgo dolgo vrsto let, da, stoletij je stal ta kamen sredi gosposvetskega polja zaraščen in zapuščen. Toda takoj o prvih lebh našega narodnega predenja je budil pozornost. Leta 1818.
Je koroški narodni buditelj Urban arnik prvi napisal o njem daljšo razpravo in je hotel dokazali, da je na njem slovenski napis. Tudi če se je glede Napisa motil, ni se pa motil v tem, da je •* kamen stari slovenski kmečki prestol, kaj bi bilo pomenilo za nas, ki še nismo imeli zgodovine, ko bi bili takrat prav razumeli ta spomenik preteklosti dokaz svobode — glasnik naše stare narodne demostracije! Pa nismo tega razumeli. Nemci so si osvojili kamen in celo slovensko šego so proglasili za svojo. Tako je taval slovenski narod celo stoletje brez svojega narodnega simbola. In vendar kako lep program je imel oklesan v gosposvetski prestol! Kako jasno mu je tu govorila zgodovina! Kako ponosen je mogel biti na svoje stare pravice I Celo
veliki pesnik slovanske misli je sprejel v svojo »Siave hčer" naš stari ko-rotanski običaj in ga proslavil kot znamenje zavesti slovenskega kmeta. Ko ga namreč nosi pot preko ogrskih planjav, kjer vidi slovanske grobove, obrne se proti zapadu in pred njim se razkrijejo naše veličastne planine in sredi njih Gosposvetsko polje. Takole poje o tem.
Pod manoj v teku zgrinja se poljana kot da letel nad bojnimi bi polji, izginjajo bregovi, reke, doli, že kažejo se meje Korotana.
Tam se vršila je slovesnost znana: kot kralj sqdel je kmet na skalnem stoli, pred njim stal knez je s stražo naokoli in stušal zakon starega Slovana.
Knez bil oblečen je v obleko kmeta in prej dobil udarec je na lice, ko mu oblast je bila dana sveta,
da bi, k or vlada, vedno dobro vedel, da v rokah naroda so vse pravice, prej nego je na vojvod prestol sedel.
Slovenci so čitali »Slave hčer", a samozavesti svojih starih dedov v sebi niso vzbudili. Šeie pozneje imamo več popisov o »ustoličevanju koro-tanskih vojvod". Toda smatrali smo vsi to kot brezpomembno staro cere-
monijo. V Mohorjevih in šolskih knjigah smo čitali o tem — toda nismo vedeli, kak pomen ima vse to za nas.
Šele leta 1914. smo to razumeli. Ko je Koroška vzdihovala v zadnjih trenutkih in smo jo zagledali v svitu balkanskega osvobojevanja — takrat se je zasvetil Gosposvetski prestol v svoji pravi luči. Mladina ga je zagledala. Slavili smo takozv. 50 letnico, odkar je zadnji deželni knez govoril v slovenskem jeziku na gosposvetskem prestolu. Hoteli smo prirediti narodno romanje k naši stari Gospe Sveti — Nemci pa so naš prestol — zaplan-kali. Toda to ni moglo zadržati klica mladine. Njen »Klic od Gospe Svete" se je čital povsod, vkljub temu, da je bil konfisciran. To je bilo par mesecev pred svetovno vojno.
In danes? Ali je Gosposvetsko polje že osvobojeno? Ali vemo, kaj nam pomeni? Ali se zavedamo, kaj bo to polje našim potomcem?! Zato ima prav dr. Zupanič, ki je pridal lej knjigi »epilog", ko pravi, da v imenu našega starega slovenskega dokaza zahtevamo, da se nam vrne vs,e kar je naše. Bili smo eden prvih demokratičnih narodov v Evropi. Demo-
kracija je osvobodila Evropo. Ali nimamo mi dediči svojih prednikov, ki smo se bili za »staro pravdo", odkar so vzeli kmetu pravico, ki jo je zapisal v priprost kamen sredi polja — ali nimamo sedaj pravice, da dobimo vse, kar nam gre po pravilih zdrave demokracije? In samoodločba je geslo demokracije! Mi potomci starih slovanskih korotanskih demokratov nismo bili krivi, ako ni bilo v Evropi demokratizma.
Naš narod je bil od nekdaj demokratičen in dokaz njegove demokratske misli so mu z nasiljem odvzeli. Zato danes v polni meri zahteva svojo »staro pravdo" in svojo zahtevo utemeljuje z najstarejšim spomenikom svojega demokratizma — z ustanavljanjem ^ vojvod na Gosposvetskem polju. Zato priporočamo prav toplo to lepo knjigo, prevedeno v res krasni slovenščini (prevel jo je ing. Zupanc) da jo prav pojmujemo in utrdimo v narodu tako, da bo vsak tujec čutil, da se s ponosom zavedamo svoje State slovenske demokracije. V tem smislu bi bilo treba prirejati tudi predavanja med ljudstvom, pri čemer bo t? knjiga izborno služila. Dr.I.L.
Glavna skupščina članov in zaupnikov vseatrokcv-nega združenja Naroduo-socijalne zveze.
(Konec.)
Revolucija iz tega Iela je popolnoma socijalnega značaja v širšem pomenu. Zahtevala se je socijalna pravičnost, pravičnost za vse narode. Boj za satnodločbo narodov, je prišel k nam od velikega republikanca Wilsona, ki nam je s tem obetal trajen mir. Vidimo pa iz vesti, ki prihajajo danes k nam iz Pariza, da im-perijalizem še ni zamrl in da človeški duh še ni postal svoboden; da smo ravno mi Jugoslovani oropani svobode, za katero smo bili izdajalci, vlačeni po ječah in oropani. Ni mogoče, da bi ravno mi Slovenci izgubili velik del i našega ozemlja, velik del najboljšega I ljudstva; ni mogoče, da bi pariški ! kongres končal, ne da bi prinesel j miru. Boji za osvoboditev malih na-rodov se bodo nadaljevali; danes vise S po mestu radi teh vesti črne zastave, j ali te naj plapolajo le en dan in eno | noč. Razobesili bodemo zopet slo- ! venske prapore, pod katerimi pojdemo j v boj za naše pravice, ki jih moramo i doseči.
Leto 1848. nam je prineslo svo- j boščine tiska, društvene, osebne pra- j vice i. dr. A 1. 1867. smo že dobili ! one zloglasne zakone v avstro-ogrski ! monarhiji, ki so tako krivično prakti- j cirali, da je moralo priti do razpada. ! Naš človek ni imel pravice do boij- i Sega kruha, našemu človeku so se za- ! pirala vrata do boljših služb — imel je le prostora v rudokopih in vse delo smo mi proletarci stavili le na zbolj- j šanje socijalnega stališča našega de- j lavca. Tudi cerkev ni danes več varna j pred socijalnim vprašanjem — ker se ; opaža pri nižji duhovščini, ki noče biti več podložna velikim knezom. Princip soc. zakonodaje je, ščititi vsakega, dvigati moralno in duševno ter usposobiti za delo v svoj in v prid drugih. Najprej sc je pojavilo soc. vprašanje pri delavcu, segalo višje in višje, prišlo do uradnikov, pojavilo se v vojašnici, šolah in drugod. Delavnemu človeku mora biti zagotovljeno zavarovanje za starost in one- j moglost, treba mu je v slučaju brez- I pOselnosti izplačevati podporo in po- j sredovati, da dobi delo.
Nadalje govori o ljudskem zdravju, : in potrebi, da se predvsem uredi žensko delo, delo nedoraslih, nočno delo in počitek. Osemurni delavnik je delo JDS., ki se je v zadnjih dneh pričela pečati tudi /. vprašanjem delavskega zaupništva. Govori o šoli, o rešitvi agrarnega vprašanja, o razlastitvi fideikomisov in veleposestev. Soc. zakonodaja se je uvedla tudi že v občine, ki naj skrbe predvsem o zdravstvenem in pa tudi aprovizačnem oziru. Veliko odobravanje je našel predlog, da naj bi se odpravili davkj na življenjske potrebščine, ki niso nič drugega nego obdavčeno delo, Soci-jalno vprašanje prodira celo tudi v vojaške kroge; socijalnemu pritisku podlaga država pri sodstvu, kjer naj se odpravijo smrtne kazni, ozir. naj bode glavni princip -- več šol pa manj ječ! — Pred sklepom je govornik še premotril socijalno stranko kot politično stranko ter z najiskrenejšimi besedami pozdravil delo NSZ. in ji želel krepak razvoj na celem ozemlju Slovencev, Hrvatov i.i Srbov.
Četrta točka, narodni socijalizem in internacijonala je vsled zadržka poročevalca (g. VI. Knafliča) odpadla. Sledilo je poročilo žene o delavski organizaciji (poročevalka Manica Romanova) ter poročilo o delavski mladini (poroča Peruzzi) nakar je bilo sprejetih več resolucij.
Ob 3. uri popoldne se je nadaljevalo zborovanje. Poročala sta: R. Juvan o propagandi za NSZ in Ivan Tavčar o delavskem tisku. — Po zaključnem zborovanju je bil ustanovni občni zbor ^Narodne socijalne tiskovne zadruge" s sedežem v Ljubljani. Za predsednika zadruge je bil izvoljen Ivan Tavčar in v cdbor
naslednji: JVan Ta:f?r, pcopicd-^d.iik, Anton Oblak, tajnik, Davorin Stopar, blagajnik in odborniki: Luka Bizjak, Ferdo Poljšak, Jos. Berlan, Peter Porenta.
Naše severne meje.
Koroška fronta.
Ljubljana, 19. marca. (LDU) Dne 18. marca je prekoračila nemška patrulja, obstoječa iz dveh mož, demarkacijsko črto na Ljubelju in sc približala našim varnostnim stražam. Bila je sprejeta z ognjem. Eden Nemec je pobegnil, drugega pa so ranili, ujeli in ga odvedi i v Tržič.
Politični pregled.
p Vzroki odklonitve italijanskega poslanika. LDU. Rim, 19. marca. (Brezžično) Srbija je odklonila italijanskega poslanika v Belgradu kneza Livija Borgheseja. V tej zadevi se je izjavil srbski minister za zunanje stvari, da radi tega ni mogel sprejeti posianiške poverilnice, ker ta ni naslovljena na kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Knez Borghese se je vrnil v Italijo in v svoji odsotnosti pooblastil Galatija. Pripominja se, da poverilnica radi tega ni mogla imeti naslova, kakor ga želi srbski minister za zunanje stvari, ker do sedaj še nobena aliirana država ni priznala kraljestva SHS.
p Važne interpelacije. V sobotni seji Narodnega predstavništva je bilo vloženih več važnih interpelacij, med njimi: interpelacija posl. Lapčevič-a (soc.) o kršitvi svobode iiska in o umešavanju vojaških poveljstev v delokrog civilnih oblasti, dalje in-terpetacija posl. Lazareviča na vojnega ministra o odpustitvi nad 30 let starih vojakov iz vojaške službe. Posl. dr. Angje-1 in o vič in tov. so interpelirali vojnega in socijalnega ministra o naknadnem izplačilu vojaških podpor in drugih pristojbin onim vojakom ozi roma njih rodbinam, katerim so biic te od avstro-ogrske vlade ustavljene, ker so vojaki dezertirali odnosno vstopili v jugoslovanske legije.
p Juraj Biankini v Belgradu. Sobotni seji Narodnega predstavništva je prisostvoval tudi dalmatinski poslanec Juraj Biankini, ki je dospel iz Zadra preko Zagreba v Belgrad. Predsednik Pavlovič je ob viharnih ovacijah cele zbornice prisrčno pozdravil priznanega in neumornega borilca za narodno svobodo.
p Konkordat. Belgrad, 19. marca (Izv. por.) Z včerajšnjim brzovlakom so semkaj dospeli zagrebški nadškof dr. Bauer, škof dr. Prem uš in grško-katoliški škof N ara dy a. Škofje se poklonijo v avdijenci regentu Aleksandru ter se žele spoznati z vodilnimi cerkvenimi in političnimi krogi, da razpravljajo ž njimi o važnih verskih in cerkvenih vprašanjih, zlasti o vprašanju novega konkordata, o vprašanju cerkvenih latifundij in o vprašanju staroslovenskega bogoslužja.
p Socijalna demokracija na razpotju. Zagreb, 19. marca. (Posebno poročilo.) Sinoči se je vršilo glasovanje socijalno demokratične stranke na kongresu neodvisnih jugoslovanskih socijalistov, ki bo aprila v Brodu na Savi. Debata je trajala pozno v noč, a brez rezultata. Za kongres posebno živahno agitirajo „Radničke Novine", ki pozivajo vse jugoslovanske socijalistične organizacije k udeležbi, toda pristop imajo samo neodvisne, ki se odrekajo ministerijalizmu.
Pet let begunstva — pet let polnih pomanjkanja in trpljenja, poniževanja in razočaranja. In če je bilo kaj prihrankov — dovolj je bilo tudi težkih dni, da so te prihranke izčrpali. Begunci, ki žive tukaj, so povečini dela-nezmožni; starci, ženske, otroci in bolniki, ki so svojčas, ko je prodrl Italijan do Piave, še ostali tukaj, da jim svojci, prej popravijo porušena domovja. Še predno so se mogli vrniti, so je ponovila italijanska okupacija in sedaj so tukaj brez sredstev, navezani samo na begunsko podporo, ki pa je bila s 15. januerjem vstavljena Naša vlada je vpoštevala težko stališče teh revežev in revidirala koj ob začetku svojega obstanka begunske podpore in jih tudi takoj zopet nakazala. Toda v teh krajih še do danes zaman čakamo, da se podpora izolača, Navedli bi lahko premnogo slučajev, ki bi dokazali, kako krvavo potrebno bi bilo takojšnje izplačevanje. Vprašamo. pa samo našo vlado, ali ji je znano, zakaj se izplačevanje tako zavlačuje, drugače naj ,,k i e“ povpraša, morda dobi od tam povoljen odgovor, morda pa tudi doleti to vprašanje vlade sreča vseh sreč — da.
d Celje. Mestno gledališče. V dolini. Drama v treh dejanjih. Spisal Don Angelo Giumera. Po dolgem presledku petih tednov nas je dramatično društvo osrečilo s špansko dramo „V dolini/* Igrala se je že pred leti v Narodnem domu in je tudi preteklo soboto prav dobro izpadla. Glavni vlogi sla bili v rokah g. Gradišnika in ge. dr. Kalanove. G. Gradišnik ni bil disponiran, vendar je rešil svojo vlogo nad vse častno. Prav dober v maski in kostumu je bila njegova igra premišljena, dostojna in izrazita. Vredna sovrsinica mu js bila ga. dr. Kalanova. Izborna v maski nam je vse detajlne slike in notranje duševne boje podala s prav dobro premišljeno igro. Najboljša je bila gdč. Mirnikova kot dekla Nuri. Prvovrstna v maski in kostumu nam je z umetniško in temperamentno igro podala Nuri brez vsake hibe ter dosegla popolen uspeh. Čebinov Sebastijan je bil povsem realen, izborno igran ter s sijajno masko opremljen. Prav dobro je izvedel svojo vlogo tudi g. Salmič, dasiravno mu resne vloge ne pristojajo. Modest g. Jurmana je bil v igri in maski prav dober. Hlapce so nam podali gg. Prekoršek, Škof in Ferleš srednje dobro. Motilo je precej, da so včasih govorili dialekt, ki ne pristoja v špansko dramo. Gdč. Jurmanova, Čančerjeva in Hočevarjeva so še začetnice, vendar so rešile zadovoljivo svoje vloge. Kostum gdč. Čančarjeve in Hočevarjeve je bil igri neprimeren. Režija je bila vzorna, scenerija dobra. Da se celjsko občinstvo pri drami ne zna obnašati, sem že zadnjič omenil. V nedeljo 9. t. m. se je drama ponovila. Igralo se je mnogo bolje ko pri premieri. H.
Dopisi.
d Iz Belekrajine. Mnogo jih živi še tukaj — tujcev med tujimi — vsakomur na poti in sebi in željno so uprti njih pogledi tja proti zapadu, kjer se šopiri Italijan po njih domovih in resignirano se vprašujejo: ,,Kdaj, kdaj se nam odpre pot v boljše življenje pod domačo streho, kdaj postanemo zopet ljudje— mi begunci ?“
Ameriška moka za Slovenijo.
Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira: V petek in soboto sta iz Trsta v Ljubljano dospela prva transporta ameriško moke za Slovenijo in torej tudi za Ljubljano, vsega skupaj 427 ton lepo bele moke. Ker je Sloveniji oduicnjcnlh vsega skupaj 2000 ton ameriške bele moke, je bo treba v Ljubljano iz Trsta dobiti še 1573 ton.
Tihotapstvo na Vrhniki in okolici.
Kdor se vozi iz Vrhnike v Ljubljano, ta je zamogel videli velikansko izpremembo med osebnim prometom nekdaj in danes. Ves vlak je prenapolnjen, vse dere na Vrhniko, kjer te prekupovalce in navijalce cen sprejmejo „kontrabantarji“ iz Vrhnike in okolice. Hlapci in dekle so”popustili delo, postali so „kontrabantarji“, ker stem zaslužijo ogromne svote denarja.
Značilno je, da je glavni „kon-trabantar" gospod, ki so mu lopovi ukradli 130.000 K, katere je
menda zaslužil pri tej kupčiji. Soda-vičar Rogelj pravi, da je veletržec. Ubogo ljudstvo se pritožuje, da mu blago iz roke vleče in vse pokapi.
Celo noč se vozijo od italijanske meje pri Logatcu in Podlipi, od koder tihotanijo v naše kraje najrazličnejše blago in je prodajajo naprej različnim trgovcem, ki odirajo dalje, vse baranta in trguje, doma pa ni nikogar za delo, so hiše, koder s« pobegnili vsi posli.
Spomlad je tu, delo na polju se bo začelo. Kdo bo obdelaval zemljo? Kaj pomeni to za gospodarstvo, vsak lahko vidi in prosimo vlado, da v zvezi s srosko posadko na Vrhniki napravi v tem oziru prepotreben red.
Dnevne vesti.
dn Radičev beg iz Ljubljane.
Včeraj dopoldne so Ljubljančani zvedeli, da je prišel zloglasni St. Radič v Ljubljano z namenom, da izroči tu se nahajajoči četverogeneralni ententni komisiji svoje »republikanske dokumente". Sli so takoj v hotel k „Slonu“, kjer so pa zvedeli, da je Radič že odnesel pete. To je bila sreča za Radiča, ker drugače gotovo ne bi zapustil jugoslovanske Ljubljane z zdravimi kostmi.
dn Več pameti Itd. V torkovem „Slov. Narodu“ piše g.—r., da je obč. svet sklenil spremeniti Franc Jožefov trg v Trg kralja Petra, toda pol. dr. za poljanski okraj je zahtevalo, naj se imenuje Gasilski trg. Mogoče ni ne ta in ne oni sklep utemeljen, glavno je, da se zbrišejo imena naše sramote z ljubljanskih ulic!
dn Ali je res? Ko seje pomikal v nedeljo opoldan sprevod manifes-tantov po Bleiweisovi cesti mimo liceja k vladni palači se je ena iz treh gospodičen, katera se nahaja v službi pri telefoničnem oddelku ravnateljstva dižavnih železnic ironično izrazila: „Za Jugoslavijo se jočejo". Ravnateljstvo državnih železnic prosimo da stvar preišče in da krivca takoj odpusti iz službe! Zavedenih slovenskih deklet, ki so brez službe imamo dovolj in ni potreba, da bi se v naših uradih nahajale osebe, katerih italijanščina jim je nadvse draga in ljuba. Ako bode naša prošnja " brezuspešna, bodemo pač prisiljeni napravit druge k temn primerne korake!
dn Čudne razmere. Še vedno prihajajo v naše kraje umazane graške cunje kot n. pr. „Tagblatt“, „Tages-post“, „Volksblatt“ itd. Čudno pa je, da imajo nekateri naši narodnjaki naročene te liste! Neverjetno je, da se naši ljudje dajo tako zapeljati, da naročajo protidržavne liste!
dn Birokratizem v finančni upravi. Predsedništvo finančnega deželnega ravnateljstva je izdalo odredbo, s katero se prepoveduje vsaka intervencija v osebnih zadevah uradništva. Zgodili so se namreč slučaji, da so nižji uslužbenci poslali svoje žene ali druge zasebne zagovornike k predsedniku, h kateremu se sami ne upajo, ker g. predsednik nikakor noče občevati demokratično z uslužbenci finančne uzrave. G. fin. dež. ravnatelj je bil svo-ječasno precej demokratičen, toda sedaj rešuje zadeve nižjih uslužbencev državne fin. uprave samo po zastarelih predpisih in paragrafih, kakor se je to godilo v bivši avstrijski armadi. Na ta način ostanejo seveda vse upravičene prošnje in pritožbe nižjih uslužbencev brez uspeha.
dn Pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo se množe slučaji prošenj za izvanredne podpore. Opozarjamo, jla se poverjeništvo odslej ne bo več oziralo na take prošnje, ker je preobloženo z drugim delom. Vse take prošnje je odslej vlagati pri pristojnem okrajnem glavarstvu oziroma mestnem magistratu.
dn Od komisije za terjatve proti bivšemu erarju se nam poroča, da se je tista konstituirala. Za poslovanje je treba dobiti še nekaj verziranih uradnikov. Komisija bo vse spise priglašenih terjatev pregledala in predelala. Prijave, katere so z do-
kazili tako opremljene, da je likvidnost terjatve dokazana,' sc bodo takoj odstopale posameznim likvidujočim mi-nisterstvom na Dunaju v likvidiranje in izplačilo. Prijave, katerim nedostaje lakih dokazil, pa se bodo morale v svrho spopolnitve vračati strankam.
dn Za invalide. Vsled odredbe vojaške intendance za Slovenijo v Ljubljani z dne 5. merca 1919, štev. 3533/19/1, morajo invalidi, ki radi popolne pohabljenosti ali bolezni itd. na poziv nemorejo priti k nadpre-gledu, dokazati svojo nezmožnost za potovanje s uradnim zdravniškim spričevalom, toraj z spričevalom od okrajnega ali vojaškega zdravnika. Druga potrdiia so neveljavna. V ugotovljenih slučajih nezmožrosti do potovanja pa je treba počakati, da dosežejo pohabljenci zmožnost do potovanja. Zala čas se jim pa podeli pokojnina, ki so jo prejemali do sedaj, vendar pa morajo pohabljenci v svrho lega vposlati svoje prošnje in plačilne naloge.
dn Po deželi zlasti po Gorenjskem se dogajajo dan na dan tatvine brzojavne žice, drogov in raznega tnatenjala te vrste, ki pripada brzojavni upravi države SHS. Ponovno se opozarja, da je tako državi škodujoče dejanje kaznjivo in se bode proti krivcem najstrožje postopalo. Tisti pa, ki so si na katerikoli način prilastili tak materija!, se v lastnem interesu poživljajo, da ga takoj izroče pristojni oblasti, županstvu ali orožnikom, ki ga imajo oddati brzojavni upravi. Orožništvo in posamezniki pa naj delujejo na to, da sc od zdaj naprej naznani vsak tak slučaj pristojni oblasti oziroma brzojavni up.avi.
dn Kurentov tiskarski škrat je zagrešil v včerajšnji štev. »Kurenta" zelo neljube pomote. Glasiti se mora pod portretno karikaturo mesto »Hugo Zathey, basist slov. opere“ pravilno: Janko Ravnik, kapelnik slov. operete" in pod karikaturo »italijanska žaba" mesto »italijanska žaba kvaka na londonski pogodbi" se mora glasiti: „V Italiji vrel"
dn Razpis. Ljubljanski dopisni urad potrebuje večje število slovenske ter nemške stenografije povsem zmožnih, politično orijentiranih sotrudnikov, ki imajo vsaj delno akademsko na-obrazbo in veselje do časnikarskega posla. Priglasiti se je treba osebno v Vladni palači v Ljubljani, južni trakt, pritlično, v dopisnem uradu.
dn Narodno gledališče v Sarajevu se otvori meseca aprila.
dn Prihodnji jožefovski semenj v Metliki se vrši v sredo dne 2.6. sušca t. !.
Društvene vesti.
Ur. Člani društva poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola za Slovenijo se vabijo k rednemu občnemu zboru, ki se vrši d«e 23. marca I9i9. v Ljubljani, restavracija „Novi svet* v Prešernovi sobi u j l!r* P°P°14ne. Za slučaj nesklepčnosti ob določenem času se vrši isti dan in na stern prostoru eno uro pozneje skupčina rAH VSu	Tt*eležbi Glavna točka dnevnega
eaa bo razpust obstoječega in ustanovitev uruštva vseh poštnih uradnikov Slovenije, -ato pa tovariši in tovarišice naj ne izo-tane prav nobeden, temveč naj pride, vsak kdor le taore.
h„.,(lrt' Prostovoljno gasilno društvo na ■roclciI ima svoj 5. redni občni zbor v ne-
nnfi?	**• marca 1 ob P°,u štirih po-
mile v prostoru restavracije „ Mangart".
Vozni red.
Odh,!m*P£ranJskagora_Je8enice*
odi Iz Kranjske gore: 8.42. dop., Irm	Pr*hodi v Jesenice: 9.20
inoA L P°P- Odhodi iz Jesenic: u ' . ,doP-> 10.05 pop.; prihodi v
poldne ° S°r0: 11,12 dop-’ UA1 po'
Proga Jesenice-Bistrica Boh.
jezero. Odhodi iz Jesenic: 10.31 dop
10.10	pop.; prihodi v Bistrico Boh! jezero 11.34 dop., 11.09 pop. Odhodi iz Bistrice Boh. jezero: 8.06 dop.,
6.36	pop.; prihodi v Jesenice 9.15 dop., 7.45 pop.
Proga Jesenice-Ljubljana gl. kol. Odhodi iz Jesenic: 5.19 dop., 10 20 dop., 8.22 pop.; prihodi v Ljubljano gl. ko!.: 7.36 dop., 12.40 pop., 10.46 pop. Odhodi iz Ljubljane gl. ko!.:
6.57 dop., 11.54 dop., 6.45 pop.; prihodi v Jesenice: 9.30 dop., 2.31 pop., 9.1S pop.
Proga Kranj-Tržič. Odhodi iz Kranja: 8.15 dop., 1.05 pop., 8 25 pop.; prihodi v Tržič: 9.12 dop., 1.59 pop., 9 19 pop. Odhodi iz Tržiča: 5.31 dop.,
9.30 dop., 6.30 pop.; prihodi v Kranj: 6.18 dop., 10.16 dop., 7.19 pop.
Proga Ljubljana drž. kol.-Kamnik. Odhodi iz Ljubljane drž. kol.: 7.48 dop., 3.10 pop., 7.30 pop.; prihodi v Kamnik: 9.02 dop., 4.34 pop.,
8.45 pop. Odhodi iz Kamnika: 5.28 dop., 12.— op., 5.10 pop., prihodi v Ljubljano drž. ko!.; 6.44 dop., 1.1 pop., 6.26 pop.
Proga Ljubljana gl. kol.-Novo mesto-Karlovec in Kočevje. Odhodi iz Ljubljane gl. kol.: 8.00 dop.,
2.36	pop., v Karlovec in Kočevje, 7.04 pop., v Kočevje, 11.40 pop., v Kat-lovec; prihodi v Novo mesto: 10.55 dop., 5.52 pop., 2.33 pop.; prihodi v Karlovec: 2.55 pop., 8.59 pop., 7.30 dop. Odhodi iz Karlovca: 2.07 dop.,
9.30 dop., 2.20 pop.; odhodi iz Novega mesta: 6.03 dop., 1.21 pop., 6.02 pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol.; 8.59 dop., 4.30 pop., 9.03 pop. Prihodi v Kočevje: 11.11 dop., 5.46 pop., 10.16 pop.; odhodi iz Kočevja: 5.50 dop., 1.16 pop., 5.46 pop. Na delni progi Trebnje-Novo mesto 7.16 dop., odhod iz Novega mesta 9.16 dop. in prihod v Trebnje ob 9.50 pop.
Proga Trebnje-Št.Janž na Dol. Odhodi iz Trebnjega: 10.30 dop. in
6.57 pop.; prihodi v Št. JanžnaDol.:
H.28 dop. in 7.58 pop. Odhodi iz St.Janža na Dol.: ob 5.28 dop. in
3.45 pop. pop.; prihodi v Trebnje: 6.32 dop. in 5.05 pop.
Proga Novo niesto-Straža Toplice. Odhodi iz Novega mesta: 5.00 dop., 11.12 dop., 4.000 pop. in 6.10 pop.; prihodi v Stražo-Toplice: 5.18 dop., 11.30 dop., 4.18 pop. in 6.28 pop. Odhodi iz Straže Toplic: 5.27 dop., 11.52 dop., 5.20 pop. in 6.42 pop. Prihodi v Novo mesto: 5.45 dop.,
12.10	pop. in 5.38 pop. ter 7.00 pop.
Proga Spodnji Dravograd— Velenje—Celje. Odhodi iz Spodnjega Dravograda ob 8. uri 41 minut dop, in 5. uri 23 rninut pop.; prihodi v Velenje ob 11. uri 48 minut dop. in 7. uri zvečer; odhodi iz Velenja ob 5. uri 39 minut dop. in 7. uri 10 minut pop.; prihodi v Celje ob 6. uri 58 minut dop. in 9. uri 15 minut ponoči; odhodi iz Celja ob 7. uri 44 minut dop. in 1. uri 50 minut pop.; prihodi v Velenje ob 9. uri 13 minut dop. in 4. uri 22 minut pop.; odhod iz Velenja ob 9. uri 43 minut dop. in 4. uri 44 minut pop.; prihodi v Spodnji Dravograd ob 11. uri 20 min. dop. in 7. uri 56 minut zvečer.
Gospodarstvo.
g Repatriacija vrednostih papirjev (efektov) hranjenih še v inozemstvu, ki so last narodov in državljanov SHS. Uradni list z dne 11. t. m. priobčuje pod št. 1331 na-redbo giede repatriacije vrednostnih papirjev (efektov), ki so še hranjeni ! v Nemški Avstriji in Ogrski. Poziv se j ne tiče denarja v gotovini, niti vložnih i in hranilnih knjižic. Da se olajša ta prenos, je odredilo finančno ministrstvo uradno posredovanje pri repatriaciji. S tem bodo vsi prizadeti zavodi in zasebniki deležni državne zaščite in državnega zastopstva v inozemstvu in varnostnih odredb ob prevozu s čim manjšimi troški. Pri repatriaciji bosta po naročilu ministrstva sodelovali: l. v nemški Avstriji vobče Jadranska banka, podružnica na Dunaju; 2. na Ogrskem Srbska banka, podružnica v Budimpešti, kjer se morajo zbrati vsi efekti do dne 31. marca 1.1. Glede efektov, hranjenih v Gradcu, se določa dogovorno z Jadransko banko kot zbirališče Bbhmi-sche Union-Bank, Filiale Graz; zanje velja isti rok. Glede efektov, hranjenih v češkoslovaški državi, odredba ne velja. Z ozirom na sedanje prometne in poštne razmere zlasti z inozemstvom pa se mora vršiti v tej zadevi vse dopisovanje tudi za inozem-
ske zavode, ki sedaj hranijo efekte, le po Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, oddelku za repatriacijo efektov, katera se določa, da posreduje nadaljnje korake, kolikor jih ne poskrbi državna uprava sama. Vsakdo, ki ne namerja na svojo roko poskrbeti repatriacije efektov, naj se požuri tako, da bodo potrebna pisma in drugi pripomočki (depotne listine, rentne knjižice itd.) že okoli dne 20. marca
1.1. v rokah Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, ker je treba potem še pravočasno poskrbeti za prenos pisem v inozemstvo in morajo inozemske banke še provesti prenos efektov k določenemu zavodu. Repatriacijo efektov v okviru tega razglasa vodi poverjeništvo finančnega ministrstva v Ljubljani. — Več glej gori omenjeni Uradni list z dne ll.t. m.
g Razdelitev sukanca med obrtnike v Ljubljani. Krojači, krojačice. izdelovalci perila, modistke in pod., ki imajo svoje bivališče v Ljubljani (ne tudi v okolici) in ki si hočejo kupiti obrtniški sukanec, preskrbljen po trgovski in obrtniški zbornici, naj se zglase zaradi nakaznic v pisarni krojaške zadruge. Gosposka ulica št. 5, pritličje od 8 do 12 dopoldne. Izdaja nakaznic se prične v torek, dne 18. marca 1919. Nakaznice veljajo do vštetega 31. marca 1919.
g Državni trgovski urad. Na inicijativo belgrajske trgovske in obrtne zbornice se snuje „državni trgovski urad“, ki bo prevzel v svoje roke vso uvozno in izvozno trgovino države. Ministrski svet je temu uradu že dovolil kredit v iznosu 200 milijonov dinarjev. „Državni trgovski urad“ bo osnovan popolnoma na trgovski pod-‘ lagi. Predsednik bo trgovec, a tudi ! ostali člani bodo trgovci. Vlada pa bo I z ozirom na dovoljen kredit imela v uradu svojega komisarja. Za predsednika tega urada je določen ugleden
belgrajski trgovec Dragomir Radulovič. Poleg tega bo v uradu 5 bel-grajskih trgovcev in 7 delegatov iz vseh delov države.
g Koliko bo stal metrski stot pšenice? „Jugoslovanski ekonomišta" piše: Produkcijski efektivni izdatki za meterski stot bodo znašali kakor sledi: 4 vprege za dvakratno oranje, setev, branenje in vožnjo po 300 K. (,,J. E.“ tu ne pove, kako površino je vzel v podlago svojemu računu, a sodimo, da je mislil na oral 1200 K)
100 kg semena	K	180 —
200 kg superfosfata	„	200•—
žetev (pet dnin)	„	1501—
mlatenje, spravljanje itd.	„	100 —
davki, naklade, zavarovanje	„	200 —
Skupaj . K 2030 — Poprečni pridelek znaša pri nas glasom statistike in izkustva 6 met. stotov, tako, da bo kmeta stal ineterski stot pšenice 338.33 K. Pri tem pa še ni vračunjen gospodarjev dobiček, niti obresti kapitala, ki ga predstavlja njiva. Na podlagi tega bo stal kilogram moke v trgovini 6 kron, kar odgovarja ceni pšenice, ki nam bo prišla iz Amerike. Proti tej ceni, ki izgleda bajeslovno visoko, se branimo vsi, ne samo konsuinent, temveč tudi trgovec in producent, ker take cene niso zdrave. Znižati pa more te cene samo modra uprava, toda ne z avstrijskimi policijskimi naredbami, nego z modro finančno politiko, takozvano „Svisobbon“ politiko, s sistematičnim, resnim in doslednim delom za znižanje cen na vseli linijah in Istočasnim saniranjem valute.
g Tovarno filmov so osnovali v Zagrebu. Novo podjetje izvede kot prvi film socijalno dramo „Ponor“ hrvatskega pisatelja Jelinskega.
g 700 vagonov semena iz Amerike pride te dni za Jugoslavijo na Reko.
Najnovejše vesti.
Mirovna konferenca — dva tabora. — Čehi in Trst. Wilson za pravičen mir.
dfka iu vojnega problemu jadransko gospodarsko vprašanje ne more rešiti samo s posestjo Reke, Zadra in Trsta, marveč tudi s posestjo Splita in sploh vseh dalmatinskih mest.
Češki desinteressement glede Trsta.
Pariz, 19. marca. (Pos. por.) Splošno opažajo, da se Italijani živahno zavzemajo v odborih in pododborih mirovne konference za čchoslovaške zahteve iu je češka delegacija izjavila svoj desinteressement giede Trsta. Italijanski diplomati zelo uspešno izrabljajo češko stališče proti Jugoslovanom. Tudi Romuni se krepko drže in opirajo na Italijane glede svojih zahtev v Dobrudži, Etdelju in Banatu. — Japonska delegacija je v teh sporih nevtralna. — Na konferenci tekmujeta dva tabora: Amerika in Anglija proti Franciji in Italiji. — Wilson je izjavil, da ne podpiše mirovne pogodbe, ako bi se proglasilo gospodstvo enega naroda nad drugim.
Amerika odločna za naše zahteve.
C uri h, 19. marca. (Pos. por.)
V italijansko - jugoslovanskem sporu doslej še ni padla nikaka odločitev. Ameriška delegacija odločno nastopa proti italijanskim zahtevam in zahteva, da sc reši jadranski p. oblcin, na temelju pravičnosti in samoodločbe narodov. Wilson ne odobrava ukrepov, storjenih v njegovi odsotnosti.
Za Reko Zader, Dalmacijo.
Pariz, 19. marca. (Pos. por.) Sonnino in Orlando sta izjavila v odboru desetorice, da nočeta kreniti brez Keke na pot v Italijo, Zader in Šibenik naj postaneta svobodni luki, ostala Dalmacija naj bo jugoslovanska.
Tržaški kapitalisti žele vso Dalmacijo.
LDU Trst, 19. marca. (Brezžično.)
V tržaški trgovski in obrtniški zbornici je bilo slavnostno zborovanje, na katerem so izrazili željo, da se vsa Dalmacija spoji z Italijo. Govorniki so povdarjali, da so Iz političnega, demokratičnega, nacijonalnega vi-
Revolucijonarno gibanje v Italiji.
Delavski nemiri. Strogost italijanske cenzure. — Jloljše-viško gibanje.
Chiasso, 19. marca. (Pos. por.) Italijanske meje se bodo zaprle zaradi resnega notranjega položaja. Prehra-nitvene razmere v haliji so zelo težavne. Smatrajo, da preti Italiji polom, če ji Amerika ne priskoči takoj na pomoč.
C uri h, 19. marca. (Pos, por.) Notranji položaj v Italiji je zelo resen.
V	južni Italiji so izbruhnili veliki nemiri zaradi giadu. Pojavilo se je bolj-ševiško gibanje. Prišlo je po nekaterih i mestih do spopadov med redarstvom in vojaštvom. Vojaštvo je odpovedalo pokorščino in noče nastopati proti upornemu narodu. V nekaterih mestih so uporne množice oropale trgovine in skladišča. — V industrijskih'krajih severne Italije so izbruhnili resni delavski nemiri. — Italijanska cenzura ne dovoli nobenega poročila o tem v inozemstvo. Tekom 24. ur je dospelo v kanton Tessin mnogo beguncev Iz Italije; vsi pripovedujejo, da vsa Italija stoji pred velikim prevratom.
Italija proti jugoslovanskim zdravnikom.
Curih, 19. marca. (Pos. por.) Italijanska vlada je odredila, da se smejo vrniti v domovino vsi v Italiji vjeti zdravniki bivše Avstro-Ogrske, razen Jugoslovani.
Dr. Mandič — politično nemogoč.
Sarajevo, 19. marca. (Izv. por.) Dr. Mandič, znani avstrofilski politik, o katerem se je zadnje dni mnogo
pisalo, je sam uvidel, tla so sedaj nastale politične razmere, v katerih je nemogoč, ter je zaprosil za umirov-ljenje kot predsednik računskega dvora, katero mesto je dobil od bivše Avstro-ogrske kot nagrado za svojo mirno politiko.
Karol Habsburg v Švici.
LDU. Bern, (DKU.) Švicarska depcšna agentura poroča: Bivši avstrijski cesar Karl je prosil švicarski zvezni svet za dovoljenje bivati v Švici. Zvezni svet je tej prošnji zelo naklonjen. Političnemu odseku je poverjena proučitev te zadeve.
Proti madžarskim hujskarijam.
Zagreb, 19. marca. (Izv. por.) Poveljnik jugoslovanske posadke v Subotici je izdal oklic, v katerem svari Madžare glede demonstracij, naperjenih proti jugoslovanski državi. Dalje svari v oklicu, da zatre vsako-jake nemire z brezobzirno strogostjo in začasno prepoveduje nošnjo madžarskih znakov in zastav.
Bosanska vlada proti verižnikom.
Sarajevo, 19. marca. (Izv. por.) Sarajevska vlada je odredila natančno preiskavo vseh sarajevskih trgovskih skladišč. Pri preiskavi so našli ogromno velike zaloge sladkorja, soli, petroleja in vžigalic, ki so jih verižniki skušali Izrabiti v svoje tihotapske kupčije.
Francoske čete v Aradu.
LDU Budimpešta, 16. marca. (ČTU) Iz Arada javljajo: Od včeraj prihajajo iz Temešvara neprenehoma francoske baterije. Do sedaj je dospelo v Arad 70 topov. Število moštva je tako veliko, da ne zadostujejo prazne vojašnice za nastanitev teh čet. Nastaniti jih morajo tudi v šolah.
Hazardisti v Zagrebu.
Zagreb, 19. marca. (Izv. por.) Tukajšnja policija je odkrila v trgo-vačkem domu pravo jamo najdrznejših hazardistov, kjer so igrali razni vojni dobičkarji in verižniki za naravnost ogromne svote. Tekom ene noči je samo neki igralec zaigral sam okoli 700 000 kron. Kakor govore, je v Zagrebu več takih brlogov.
Grof Karolyi — prijatelj Italije.
Reka, 19. marca. (Izv. por.) Italijanski listi prinašajo poročilo iz Budimpešte, da se baje jugoslovanski emisarji v Budimpešti na vse načine prizadevajo, da p idobe Mažare za podporo v vprašanju Reke. Grof Ka-rolyi pa je po zatrdilu italijanskega časopisja velik prijatelj italijanske kulture in je jugoslovanske ponudbe odbil.
Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
„ Šopek Samo tar ke."
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica Manica Komanova.
Založila in izdala
»Zvezna tiskarna44 v Ljubljani.
Cena vezani knjigi K 4-60, broširani K3 20.
Aprovizacija.
a Sol. Zavodi in obrtniki, ki rabijo sol za izvrševanje obrti, naj se takoj zglase v mestni posvetovalnici radi nakazila soli, ker se pozneje po razdelitvi ne bode moglo več ozirati na posamezne prosilce.
a Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase v sladkorni centrali pri ravnatelju Lileku radi nakazila sladkorja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zve/.na tiskarna* v Ljubljani.
H Proda se: -2	f^|
Qfrn4ni cimi (Druck u. Drehbank), nov ollUZni olluj 130 mm dolg, železen, za ključavničarje, kleparje ali pasarje se ceno proda. Vpraša se pri Žužek, Bled.	6
Vedno velika zaloga slivovke, namiznega olja, mandelnov, rozin, riža ter kave pri tvrdki Cernak <£ Val, Ljubljana, Vodnikov trg št. 2.
Na debelo!
Na drobno I
Mah!/a nuratniifO za ženske ter otroke mCII&U UllallHilC različne kakovosti priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta [5.________ 31 5—1
Pra7na h^lnno P° 25—60 litrov ter razne riULiiu ufllUlIC steklenice od ‘/2 —n/alitra ima za oddati Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta št. 15.	32 5—1
Vsem ženinom in nevestam gT*
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta !3 (Kolizej) in Stari trg 4.	19
a
<3=, Razno: =5
0
Onjin v sredini mesta išče gospod, ki je OUUU večinoma odsoten. Dobro plačilo. — Ponudbe pod „K. Č.“ na upravništvo.
kupim. Ponudbe na
Oprava
Proda se:
Bilard „Seyfert“
malo rabljen, doda se novo zeleno sukno za preprogo;
2 kolesa
eno za gospoda, eno za damo, na obeh dober pravi gumi;
elegicitre
koncertne, skoraj nove, z notami in šolo. Vprašanja na upravništvo pod „J. K. Celje“.
m
..oVU!
TOVARNA
ZAMAŠKOV
JELAČIN* K? LJUBLJANA
73 mearnn »upim. ronuuoe na La ji 3 o ti 111U upravo pod .Pisarna1, j na upravo lista.
Prani/ oziroma stričkovo (Enrilo) cikorjo riallft zamenjam za moko aii jajca. Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta 15. 33 5-1
PnHP2Ctnilr ^če spalno sobo za takoj. rUUuuollllrV Cenjene ponudbe, pod šifro „Mladi podčastnik" na upravo lista. 43 2-1
Pncnnrl ki b> hotel poučevati enega go-UUojJUuj spoda v hrvatskem jeziku se išče. Pismene ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod šifro E. K.	52	2—	1
Tonin hi OQ	jak,	zdrav,	feš, visok
i.ulllu ul 00 trgovac, udovac, 28 godina star, sa trgovačkom školom naobražen te itnelkom u gotovini '5 000 kruna, nekretnina 50 0C0 kruna i vlastitim pokuštvom. Tražl djevojku ili udovicu do 26 godina sa pri-mjerenim imetkom. Ponude na »Libertas-1 Zagreb, Sveučilištni trg 1.	5» ‘2—1
7flrau 34 8°d- star, trgovački potpuno LUI0naobraženi trgovac, traži za Ženu bolju djevojku sa mirazom ili mladju udo-vicu sa otvorenom trgovinom. Ponude na „Libertas“ Zagreb, Sveučilištni trg 1. 54 2—1
Najlepše darilo mladini
je povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
„Dore“
Knjiga je lepo Ilustrirana ter bo v mestu In ni deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je 3-50 K. Dobiva se v knjigarnah In A Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
NAJSOLIDNEJSAmNAJCENEJSA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PROBKOVINE Iz ŠPANIJE In PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZ0RCE1
®E=
Fižol
Naročajte »Kurenta"
ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „ Kurent" izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K.
Naroča se v upravnlštvu,Kurenta, v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
kompenzacijo za sladkor!!
prevzame Žitni zavod po svojih ko-misjonarjih. Kdor odda 20 kg fižola, prejme 1 kg sladkorja. Žitni zavod plača fižol po 2 K za kg, sladkor pa pa oddaja po 6 K za kg.
Išče se lokal,
srednje velik,
na prometnem kraju v Ljubljani.
Prevzame se eventuelno tudi z opravo in blagom vred. Ponudbo ped „L0KAL" na uprannUtvo.
Udeležim se s 50.000 do 100.000 K
kot tiha ali sodelujoča dručabnica pri kakem podjetju, najraje v konfekciji ali modni trgovini, eventu-elno tudi v kinu. — Ponudbe pod »Družabnica“ na upravništvo.
MBPBBEBaBOOO
Ha Legatovem zasebnem učilišču v Mariboru LV,
tečaji za slovensko in nemške steno-grulijo, slovenski in nemški strojepis, pravopis, slovensko in nemško trgovsko pismo, računstvo v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepopis, slovenski in nemški jezik. — Prospekti brezplačno. 766 7—1
Legatovo zasebno učilišče v
Mariboru, Vetrinjska ul. 17/1.
VOZ
dobro ohranjen, močan, s popolnoma novo diro okovano proda po primerni ceni tvrdka A. Kušlan, Karlovška cesta 15.	?6i
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.	6S0
TOALETNO MILO
fino dišeče 100 g liomad 4*40 K, pri odjemu 10 komadov 5°/* popusta, pri odjemu 20 komadov 10% popusta, prodaja in razpošilja
Janko Stupica, Ljubljana, Sodna ulica.
IVAN JAX in sin, Ljubljana,
 .....=	Dunajska	cesta	štev.	15.	======
::	Šivalni stroji in stroji za pletenje. ::
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lovarne v Linču. — Ustanovljena leta 18o7. — Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji Adler.
Kolesa iz prvih tovaren — Durrkopp, — Styria, Ceniki zastonj in franko.
Waifewad.
784
Krompir
razpošilja na vagone
po najnižji ceni, takoj
w Dragotin Vcrtinač, Sisalt. (Telefon int. 105.)
Vprašajte za ceno takoj brzojavno ali pismeno hi ga naročite, ker
ceno naraščajo.  ..
Najpopolnejši, neprekosljiv produkt
je milo z znamko
■pr*. „SRNA“ “91
ig. Fock, tvornica mile in sode, Kranj. 789