VEC 3UC0SL0\ANST\A! Pravzaprav 'bi lahko rolcli r.afclov " W6 jurroslovcnii-: fevr*!5: pri na o no čudno in kar no potre lino zveni.Saj vendai al vi v naših .naročilih unorsi cab oboka ljubezen do novo Jugoslavijo in .saj je Ml vendar r:rav nas - o liti'6 ni alčtivski je tako; ljubo zon neumorno gojil in slovenski a- narodni^ - množicam s svo ji-ni dejanji, s svojo sr.or jo,s svojo so^.rJ-U tvi jo novo Jugo- slavijo nenehno dokazoval?da novo velike domovina no bo o vo'6 razkrajal'? pre d a pril r»ke 'b o le znii Da,vse to je res;in Slovenci smo lahko ponosni na to.Ponosni »;-io lahko na svoje Temeljne to oko , ki so se cnainštiridcso le t-i jasno videle zasnovo nove Jugo slavi jo .ponosni srno 1V0 na smer kočevskega Zbo~ ra,;ponosni smo lahko na mogočno avno.ieVjo kampanj o ,ki je tako živo zajela in dvignila, slovenske narodne množico v resničnem jugoslovanskem du:;u . Na vse to je lahko ponosen nas narod in nas aktiv Osvobodilne fronte in vso to je en sam dokazfkako globoko,odkritosrčno in nerazdružljivo smo aio-zenoi povezani z novo Jugoslavijo ter njenimi nacionalni,ui in demokra- tični mi prl&i o'bi tv;am'i o In kljub temu je danes med nami nujno potrebno geslo "Voo jugoslovan ctva" Zaka ;i V n,r:.'. - larodno os/oboO ilna borba jo tako v o svoji s^.eri kakor po svojih por: dioah hkrati borba za preoblikovanje slovenskega narod 110-a - •;načaMirno smemo trditi. 9 i a je Osvobodilna Fronta tndl v tem pogleda o- rromno dosegla«,Ob njeni triletni oi so njo.n uspeh i anifestirale skop'', tod a velike besede ,:Iz naroda hlapcev v narod junakom!" Toda Če vedno se morano boriti z ostanki našega nekdanjega položaja in nase nekdanje miselnosti v F,d en iziiet'1. takih o startov je naša slovenska ^ o zko s t, ne r a ajjle d ano 31, pr ei.ia j hno ^an^^njo- za vso,kar presoja je jiaSo Jo- 2 Je ""domovine* 1'reneka ter i krat ne vidimo Čez las tni pl o t, x>i; r/toka so _ t to po/;i č, vo zari jemo "Saino' v"'svo ja"lastna vpralarlSa" -#'"na"'3Kodo teh v^ra^-iii j __aa i h Prav v tem smislu na,.: je danes potrebna kritika in prav v tem smis- lu velja za nas geslo: p ug o si o van stva ^ ^ KL j ub globoki ud ano s ti naseda naroda in naseda aktiva novi Jugosla- viji in kljub v-iemu tndTu slovenskega narodnega vodstva doživi jar-io zadnjo me Seco in tedne 5da se nas tisk le po'6a: i otresa izrazitega rja''xoulo ^en -j jta*, da se naši r*itingi~in konferenc^"vsej;>revec "^kvar.irijo z;;olj z ^rob.ni^i^ vprašanji slovenskega osvobojenega in noosvoboj,oseml 3a,&a naso^njrod ncPEnoziee vso";romale avedo o s./tvah in na/1 clov: sin h n&x»oriK,o slavnih S£a5aH~in *i?.SL ^llS.li?:.*' vse "prema To ~ Sani" a Jo "za Tlogodke Tu raSvo j"*po dragih '"icSelafi^nasc^ .jugoslo - van3rc''"ffcmovlno'Tn'To 'svctu7da'"*3io s taj o "sllrito^Kakoni ^ jsve se_......... 3usoeIova55]Hmi"vix^8H'Ji^in "svetcvmm ^d oga verske it-tvarfSo tri je vse same z o Litega slovenskega ataliHca^ Pr5don"*praitVcico na" lconkretno'Ykodl j.ivost "tako ozko sti, solino poudari - d 7.ia ta naŽa lastno,«:t nima prav ničesar skupnega s upravi6onim slovenskim naoionalnim ponosom,ki nas podžiga k novim naporom za našo narodno osvobo- dit-v in za zmago lejiokra ti čno ter federativne Jugo a 1 a vi ;j e »Upravi Č e ni slo venski nacionalni ponor in upravičena slovenska nacionalna save,*t9da eir.o po tisoč dvesto lotih dvignili v upor za sveto stvar svojo narodne svo- bode fv nieoMor ne prizadevata veliko Jugoslovansko skupnosti in nista sam* od nje v ničemer prisade ta. Saj sta so tvorca našega novega jugolovanskoga ponos::. in čase jugoslovanske samozavesti i Vse te reči so v jugoslovanske m. narodno osvobodllnom"giban3u popolnoma skladne - prav tako kakor jo dejal veliki hrvatski pesnik in patriot Vladimir Nascr: Speljal razne je . otoke s eno strugo zmagovito in ustvaril silno reko naŠ to vari s Ti trn, Ti to. Slovenska ozkost,ki jo kri ti si ram o in ki jo .moramo za vsako ceno' izko reni ni ti , ima torej svoj izvor povsem drugje. Posledica o stani, o v na de ga hlapčevstva je , posledica dejstva je ,da s; o bili vselej poprej državljani in narod druge vrste,da nikoli poprej ni srno bili so tvorci države ,v kn beri smo si veli,da nikoli poprej nismo uravnavali niti lastne usode niti tvorno posegali v ve lika evropska dogajanj a, ki so uravnavala usodo celih narodov« Iz tega pa sledi, da moramo prav aanes,ko smo so tvorci nove Jugoslavi- je4 in ko hkrati s drugimi jugoslovanskimi narodi pod velikim Titovim vods- tvom tvorno in usodno posegamo v evropsko dogajanje, odpravi ti to svojo za- ostalo lastnost,to svojo ozkost,ta svoj smešen lokalni patriotizem,značilen 3a hlapca in državljane druge vrste. Is tega dalje sledi,da sta naša ozkost in zaplotnistvo temoljito^nas- pro tna^ upravi cono i ju naci onalnemu^pono su in upravičeni, nacionalni samozav^stt Toliko je bilo treba spregovoriti o načelni strani zadevo,Kar se nje- ne konkretne plati ti če, pa moramo s vso jasnostjo in odločnostjo pribiti , da bi lahko postala prav v sedanjih Časih,prav v sedanjih končnih razdorih vojne,ko hočemo in moramo konenevel javno za jamči ti sadove ^triletne osvobo- dilne borbe , naravno s t usodna. Čoprav je treba prav v teh rddobj.ih ponovno in do skrajnih rožnih meja napeti vse svoje lastne nacionalne sile s si mora j 10 biti povsem na jasnem,da se slovenska usoda in bodočnost no rešujeta in no morata rogova ti samo v slovenskem obsegu, temveč da se moreta in morata reševati predvsem v jugoslovanskem obsegu in da jugoslovansko reševanje v- so\ velikih vprašanj more "in" mora vpostevati tudi evropske Čini tel jo. Kot so rečeno - ne gre seveda za vprašanje slovenske predanosti novi Jugoslaviji. Ta predaiiost je tako globoka in tako velika,da bi zagrešil ne- verjetno drsno s t, kdor bi so jo dotaknil s kri tik©. Gre pa za to, d a se v se- danjih odločilnih razdobjih in ob sedanjih odločilnih prekretničah drobi- vsakodnevna praksa uravnava po splošnih vidikih in splošnih perspektiva;: > kdor ne bi dane s,ko je z ■ ik. oni ta~pove zario s t med vsemI""(YogodEi postala očit- nejša ko kdaj koli popre j,videl Čnz svoj lastni plot, ta no bi razumel niče sar. Prav v tem srmLslu jo treba zaostalosti,kakršno predstavlja ozkost, ki jo kri ti rj-i rali, nap ovu ; a onLre ton i-. bo;]! ' c"t;va. 2 i^Šulo/* Titom na dolu^ jjo H2:.'! ^ n s pesna ~0nT plairi "Sala _posamesne j jugosiovirisire "iraoicrrilno'"sile "v aoloeno "jiigoslovan oko narodno" osvobodilno moc* i ii ko55" po* dru/i s tr ani ~"r a z uro ~ ob'"' s s le z ne 5 Sa- sledoVanju_ ijažoga_ velikega" "ocv^odilnega"ii?.'^Veiuokrat-iSneža' 'smotriT" vodi- 4?£>?.2-8.n0 usc'i° "7 skladu z^e&narodnim razvo joiiT ,3oris Kidrič. i* zk ojačfijhje osvobodili:;-; mi™ narooov jugoslavijs- A RSJJ 19 junija. V sveži & pogaja« ji mod' predsednikom Nacionalnega Ko..i-teta Osvobodit vp Jugoslavije mar šr lom Josipom Erosom - Titom in predsednikom jugoslovan ske vlade v kairu dr.Ivanom Subašioem jo Tanjug objavila sledečo poročilo: Cd 14. do 17- junija 1944.so so vo< ila na osvobojenem ozemlju Jugos- lavije podajanja aeo predsednikom NKOJ-a maršalom Jugoslavije Josipom Bro zom - Titom in predsednikom kraljevske vlade gospodom dr.Ivanom fJubasicoia. Pogajanjem jo prisostvovalo nekaj članov NKOJ-a in i redsodnictva AVNOJ-a. .Podajanja so se vodila na obeh straneh v duhu in sel ji,da so ojaČi o svobodilna "borba narodov Ju#oslavi je in da se do.-.eze po možnosti c i m išir- ša enotnost nerodnih sil. Poseženo je soglasje in sporazum v mnogi!'' vprašan j i h, kar bo na vsak način še bolj utrdilo n:odnose z zavezniki in olajšalo narodovi Jugosla vije 5da Čim prejo o svobod o svojo domovino. l.vilpravljajluo se na 5. j(jli t, j?raz1tik slovan citva. V solunskih ura tih Cirilu in Metodu eda ves slovanski svet' dvojo svojih velikih mos,,uci tel jev in prosvo ti tel jev.Pala sta slovanskih naro - Aoi; prvo pisano besedo in prvo knjigo. Njuno veliko in plod ono sno delo sa slovanske narode pa je z zavistjo in sovraštvo:- sprehajala nemška hudobija,ki j-' skušala njuno us-tc lino dol o, ne samo ovirati,tei.ve<5 tudi uničiti* Praznil: Oirila in Metoda jo nam Slovanom prav v teh torkih dneh veli ka in svetla 'i, d, zgodovinska in, trdna oporama slovanstvu sovražno nematvo ne more m .dar uspe ii, de se Slovani trdno i: dosledno drže svojih pravic do obstoja in ce se za te pravico tudi bore s tisto železno vztrajnostjo, kot sta so borila slovanska apostola. ^azgiiao na predvečer na So ga praznika ?a,osove,Naj i z Ve nemška zloba, ki v teh dneh ni ni S manjša,kot jo bila v dnevi 1. Oitila in detoJa, d? t >mo Slovenci zvesti čuvarji vseh svetlin i zr0oil slovanskih bratov, vse ga, kar jo lenega in slovanske ga. Na ;i se ob kresovi^,ki bodo zagoreli i-o naših svo bodnih gorah, opomni jo na slovanski praznik tudi vsi tisti,ki se danes ve- ruje jo,da bo nemška hudobija zmagala in ji k tej. zmagi ho do jo pomagati. c ■ fn p: r o i kx,n r kOn i itdeoa armada v '/ibor^n Ofenziva kdode ar.-.-ndo na Karel jiski ožini je s svoje brzino zapre pa- sti 1 a neu.nko - finsko, razbojnike *V desr. lih dno h je gonor.,,1 Govorov s svo- jo armad o prevalil 96 km. prebil tri utrjeno 'črto in zasedel Viborg. Domo- vina mu je za te zasluge podelila naslov "maršala Sovjetsko Zveze" Kako je bil mogoč tako hiter predor ne takem,jo naravi in um tno ntr jenom ozemlju, nam daje odgovor Moskovska "Pravda"s ; "Predor sovražne obrambne črte jc .-1 o ^.tranovi te-a soviotskoga top- ništva.Ono je z rušilno silo podrlo vso na npr o tu*« Xovv. u ',iv3 o- .Tonnidarji no iz globino in na odprt-, t porv/nali f.ovr&no utitibc z zemljo. Topni Sar j i mo enega oddelka so v sod;-ah urah borbe porušili 132 "bunkerjev« . Pehota 3c sledila o .njenemu zi-3 a In se pomikala napre j, Tako jo bi2 o pri prodoru skozi ;,rvč Črto, pri predoru skozi 0. rugo črto, tako jo Lilo p o v soj,kjer se je sovražnik trdovratno upiral in ^i hotel zapustiti svojih položajev, Na&L. letalci so nastopali?kakor d h "o i tekmovali s topništvo*. Fakš$o b'uf?tvo hvaležnosti je navdajalo sovjetske pešce,fco so gledali na stotera "bojna letala*ki eo neprestano tolkla sovražnika iz zraka. Orana te' in le'tal ske bombe so krciilo pot na si pehoti,naš"iir tankom in neusmiljeno razbijale sovražnikovo živo -šilo. " Invazij ske oete uspe s- io napredujejo, V I-ranoi ji s* nadaljujejo o 3 tre borbe . Aiaerikano.1 so z .nagli.«'" predo- rom odrejali polotok Ciherbcc: v; od zaledja in sedaj ''£tr. ->k\ jo cu.voo okrog - • samega me a ta 025 3 rbonrga ? kj c r se naha j a j o iT i ne mške di vi z i j e , Nji ho va v • • da je zaije oatena* JUi£lo~kanad-ake prodirajp-od Ocena proti .ju^u- Nemci booejo neuspeh svo je propagande e nep.avze tnem :,atlantokei,i zirX . nadoknaditi 7. brezpilotnrbrd lot?11 .ki j;> jih p;-.Šolii pošiljati nad Angli- jo s Izkazal o .se je da je to : „■ o./.e :-..lo za invazije,ki NoMopm od~.egu je z drugih front;j?e.>otrebne divizije.nemški general Jitt.^ar jo -bolj stva ren,ko je v svojem tedenskem pregkedu v rad ju 20 junija dejal? "Odločali h od o tanki in grenadir ji" o Samo to je pozabil dostavi ti ,,, da so ti ze odlo- žili j samo ne v nemško korist. Ke ssclring so ne more ustaviti . V Italiji so zavezniške 'Čete zasedle Ferugi;jo?vaŽno železniško križi Č&c v srednji I tal j ji, pri spe le do Transime asksge jezera in ogrožajo mesto Are z zo. Fran c o ske edini.ee so očistile otok IDlbo. Nemci se > i tre Uuiika.jO pro ti severu in rušijo ^os^ove, ceste in "železnice ?da pridobe vsaj malo na ca su.&jo se bo usta/i 1 Kes .:e'l.:i.ng in zopet noskusil svojo srečo? Pravi j o, d a na orti Hi mi ni - Msa. »mnauodki POiiOiu"; * je skrajno orla bi* d a.vi. s ti'mi blck 2 *t5VP.!Temcijorpa l^hkO" ntircdl teli do^el ^e vodno ;6 ovc jo besedna a se bo z pemoejo oboroženih ali : v zn . t iž- ■' 6k'i.'caror iz njihovih de zelo Nem • --0 zaledje v zasedenih 'los.; .lah -Evropo Take so se v teku te včjne' popolnoma podrli vsi zunanje poli tj eni ra- čuni in načrti bi !;ler jevskih osvajalcev - iiuper jelisto v .Hitler jevski raz- bojniški blok so je zaiiaji£l,zvcza svobodoljubnih narodov je pa zrastla v neomajno silo in ii^ zdaj v se možnosti porušiti razbojniško gnezdo fašis- tičnih napadalcev v Lvropitkaznovati krivoe trpljenja in bede narodov in preprečiti /uoznoat pono-.i ';v ; odvajalnih vojn. TOIJA PKDD oi'1'OŠITO VMAO iUU V zvezi z zavoz:?r.'Cliim izkrcanjem, so je v zadnjih dneh pričela Franci ja izredno hitro epreinittjaui v pozor i'^c. velikih rodoljubnih akcij in v more vsak trenutek izbruhniti plamen spi o sne ga ljudskega upora.Ssvo ji r j ^ — — obvl.\'Lujo neka ter > co?.ot-* 'vVa v boj,da pospeši a orožjem « Bj.o ■".fijjno,Juro,Vo:'oso no u^--. Odreda; ,' Isauc-Je se jm^ionc v rokah dan svojo osvoboditve, - S£ v -V. 'cc.b-i., jiojaOaeu kouitetu DcmaaL-ni f3ail v I-^cije e.gc". sled i': "Akcije v in^ ,s »o.-^m objektov .Jfemoo.a so is trgala U rok vn-r-P „ rožga in zajelo preko i «000 Nvmoov, !Caktiko fr u-o-Ib Ji v ^ « Francijo s, sedaj no o^njaj, ar. udrvšSan5« o^a^^*^"* njanje* sovražnika in rubsnjem njegovih j-^iotj.toojJTSaM^lb t bodo -^ovalo vse ?0 splošnega ij«,^ Jot^L^f^ jE di i« Iavaiovih vrat m policijo vrehaja na stran osvobodilnega ^ar^ Has&rjenjo plamena osvobodilnega boj;., vso jasnej.^ovori d*T • na Pran oi j a vse belj dviga. Sirote aaožioe franood-if J T^oevLi ' rSIa32ot* 36 Pri&1 o"svaJaloi in dom&Si- HbJ O.F .firm Iske no m no^rjo prihajajočo zgodovinsko dni v drugao- kali v s^ajo^u "o "t o^ane-Fvropo.Narodi Tugoslavij, niso a, is pologa Sifo^o^ ^ si lami, bro z tu j e p cmo oi izvili Na tiem Simoni osvobojen:-) .1 oz-v^M-p i-. dilnih o bor cv$ organov dea^ob^ *n / ^T"" nar°dno °svobo je Narodno osvoboč^n- ^A^re * f J-Sos^ije imajo svo v ep + > " I -X...... "'.V?6**1 ^ aa oelu AVNOJ in Osvobodilna W v vsci doz.lofSf^^SSSgjj^^^11'1 ti oeg^^L^^f^i^^^^S;6^-^1^ ^ Sila to deželo ueooo.ki Hi^oriaZ^oijc^o osvobodilna gibanj.^ dilo tudi s Hrvai^o. Hitlorja m njo.-ovo satelite.Tako So j. ,s0- borbe' nista- , ■ p-'ll'"1It0 ja.Vedino hrvatskega noroda o* 'L SašasT S £ • ki, oblaste,,:;,-,; odv^at^J iTod^^ ^ S^TTiTS>riU okuStorte ' .....-Narodno oavobon in > .i. , «uroano 0 3vobu', ■ i •, • - i Jlm -Ckr,,: vSn zapreke. TJ O Ti »•* *»r "Tf... J. 1. . • bi, W so^dolgo loža SL^ zgrabili orosjo Sr • tl- "a -,lv borl ,i fe-u Hrvotiiv Dal.iaoi-i in pno z njimi - d Hrvatskem Pri morju je vstaj, j -zagrabila ves hrvatski narod-Plamen vetajo - se je nato razširil tudi po vseh ostalih' krajih Hivatske z osvobojeno Is- tro vred i ki so jo usta siti izdajalci prvo prodali Italiji potem Nemcem , Politika čakanjaslasne nevtralnosti in prikritega izdajstva je tudi v hrvatskem narodu t o živela polenta tisoče pristašev Tir H je proti volji re akcionarne klike vstopilo v Osvobodilno Fronto .Lastna izkušnja jiJi je naučila,da je samo z borbo mogoče ure sni bi ti ideale bratov Radi če v. Zaradi tega spoznanja širokih množic JISS je bile mogoče ustvariti novo »kmečko in in" ljudsko voO a tvo HSJ ,ki"" je z e Sodelovalo "nadriigevrzase^lanju ZAVTTOIT -a, ria~zgodovinskem"'zasedanju AVNOJ-ti v Jajcu, in sedaj s pravim predstavništ- vom stranke -na tretjem zase lan ju ZAVNOm-a 9ki je položilo temelje' svobodni P in sedi nje ni Hrvatski ,kot enakopravnemu "telesi demokrata one 7Č ed e r a ti -me Ju^osmav"! je V * Sarodno Osvobodilna fronta K.rvatsku so jo razvila v silo5ki ze-jinja vse demokratične stranke in grupe,vse narodne organizacije in vse poštene rodoljube izven strank o A za predrto ječo odločilno borbo je bi.."! o potrebno do kraja izveski in učvrstiti odinstvo* vsega hrvatskega naroda v Osvobodil ni .Fronti .Zaradi tega so predstavniki KPU,HGSSrbskega Kluba članov MOTO!! javnih delavcev izven strank, pred stavni k i zedinjene Zveze Ar ti fašisti 6 ne liladine Hrvatske in A?'"' bili mnenja.,da je danes potrebno še čvrste je pove zati narodne vrste z ustvaritvijo po se one ga~e no tnega~vo^ iiie ~ Pren te Hi' va t ske Tfo^od 5tvo~j e ""bi To T z vol je no"'T8'7ina ja~s~pred soSiiiFdiS VTad"i mir Jem Nazor jeS, tajnikom Andrijo ''leb.rmagom in podpredsednikoma Tr-ranom J?ro lom in dr.Hadom Pri bi cevi oem» Vse organi zc- oi je, grupe in pri ste si Osvobodil ne Fronte Hrvatske so se obvezali.,da bodo bratsko sodelovali in podpirali ter razvijali svojo narodno oblast,ki jo predstavlja ZA VKOH, prav tako kot pri nas v Sloveniji SNOS,nas slovenski parlament,predstavija isblast>C£' pa je politično gibanje,ki tej 'oblasti pomaga in jo obenem postavlja pod široko narodno kontrolo. Živela svobodna in zedinjena hrvatsi a v demokratični,federativni Ju- goslaviji ! Bogos'kmnst po Belogardisti j plavogardi s ti in š vab o brane i - ta konfuzna družina 1? uj •• čevih hlapcev že ves čas svojega postanka vztrajno laja,češ da je Osvobo- dilna Fronta proti veri „ To kaj novo pokol jen je od 11 o ga zaznamovanih brato- mor cev in izdajalcev sebe proglasa zr. vojsčake Kristusove,z bobnom in tro>-petami razglasa v svet svojo versko src pričanje • L jud je ,ki svojih nain timnojsih odnosov z Bogom ne nosijo spotijivo in tiho v sebi,tako kot ti- ho in spoti jivo nosimo svojo največjo ljubezen, zmeraj vzbujajo opravičen sum,da imajo vero le na jeziku« In- resnično, ze v besedah naših Jude že v ni tako ni 6 pravega krščanstva, ko t ga nič ni bi] o v žvenku tridesetih srebr- nikov, za katere jo bil prodan sin Božji.Njihova dejanja p/a so ena sama živa opreka vse ga,kar je pravemu kristjanu dragega in svetega. Svetišče ve re so spremenili v sejmišče, v katerem bsrantajo za svoje ženske koristi kot židovski* trgovcira ne samota ni nikogar,ki bi jih spodil iz templja, ampak so ji:,i 'veliki, duhovni" sami poskrbeli vstopnice vanj .Poslušni hla.p ci svojih gospodarjev poznajo le boga svojega trebuha in so na njegov ukaz in vel jo pripravljeni storiti vse, pole g izdajstva ir. bratomora tudi begos- krungtvo, nam posebno j&dno dokazuje zadnji primer m Irimor skern. Nemci in domobranci .ki so p mi Čl i na požig in pokol j. v goriško okolico, so v Renčali s bajoneti vlomili v tabemakelj,stresli hustje po tleh in jih poteptali. Keliha pa niso odnesli :3fco so se prepriomli. da ni iz zla ta. Pokradli pa so den?,-- i a skrinjic in odnesli cerkveno prte .Cerkveni rop so bili pred meso ci zagrešili^tudi v neuLki-m ruiiV.Ta 'Dolenjskem so ti "vcjšČaki Kristuse vL" oakrunir.i n-,teto cerkva s se jil spre.uciiLli v bimkar je ,celo v hle- ve, v br'lo.;e podivjane s o Id a to ske , z vsemi umazanimi in smradlji /imi posle- dicami takih brlogov.Pri to m pa ti "bojevniki za vero svojih omotov-, ka- kor jih nalivajo op 'o nekateri cerkveni a osto janstveniki,se zmeraj drzico trd i j o,da so skr iuli loi oo rkva - pe rti zani . Pejstva govorijo tako jasno in glacnOjda bi že moral spregledati po- slednji za slepi jene o. Posebno onim d uho vm. k o/d, ki so v dobri veri nase.Utl! sovražni propagandi, bi mojvls končn<« par ti sleralo raz oci .Monsičnior-i jJru matu. in njemu enakim so ;,.:ij nudi vnu prilika,da v svoji sveti vn-., i bra- nijo versko svetinje ,a ne proti par t j zanom ;kar bi jim bilo gotovo ljubko, ampak proti svojim ljubljenim.doinobranoo-.Ljubljanski L^of bi moral dvig- ni ti pastirski glas svetega ogorčenja pro bi skrun.il ceni božjih sveti So. Ali bedo visoki gospodje imeli tolikb poguma in poštenja?Ne ielam jim pravic-' ako trdim; Tega ne bodo storili! Ce bi jim v tem boju ros slo za obrambo vere in svetinj krščanstva, bi Idi i morali to storiti že davna j prej. Izza varnega plota so zavestno streljali preko cilja,isto bodo delali tudi posle j t"Dofmo bran ci pa bodo pod visokim pokrovi tel jstvom še nedalje vršili bogoskruntva in cerkvene rope. Pričakujemo, d a se bo vsak oošton kristjan in svečenik,ki vere nima - samo na jeziku,s studom obrnil od skrunilcev corkva. "Pove j mi,s kom hodiš in povedal tibom,kdc si," pravi narodna modrost.kdor druži z Nemci in domobranci , je sokriv nar.ed ne ga izda j stva, bratomorov, cerkvenih ropov in bo. goskrunstva. Tolminski dekan Vodopivec in tovarišija,ali n::j vam Čestitam k d i Sni družbi ?Morda jf vaša krščanska vest čisto zakrnjena,a to vrni ne bo rešilo odgovornosti pred Bogoja in ljudstvom. France ^evk. SRBIJA __S| JE _Z0PV1 T AZPLAMTKLA (Tedenski pregled RSJ) Ofenziva v zapadni Bosni pojenjajo Sovražnikova ofenziva v zapadni Bosni,ki se je pričela 25.maja,poča- si slabi,Nemške čete,ki so že v prvih bojih pretrpele velike izgubo,so pod pritiskom naših enot morale zapustiti vso baze,odkoder 30 se Vršile ofenzivne operacije .Nase enote so po srditih spopadih znova zavzelo Kiče- vo,ICljuč,Prmzor,Crlamoc in cesto med GlamoČom in Mrkonjic grado.i.Boji se sedaj nadaljujejo na področju Bugojna,ILuprefcr.,Šujioe ,Livna in Puvna, ter prav tako pri Prvaru, in Mrk on ji č graiu.V vseii bojih je sovražnik utrpel ob butne izgube. Tako so. v zadnjih bojih pri Livn.i naši borci zajeli 5)0 sovraž nikovih vojakov in oficirjev ter zaplenili 2 topa,!; težkih st.rojnio,mino- metaloc in vojni ma~terial.Pri bos.Petrovcu so naši'boroi pobili okoli ^00 sovražnikovih vojakov in oficirjev.Med Bihaoem in bon. Petro vcem je bilo u ničenih - nogo tovornih avtomobilov in pobitih. ?70 sovražnikovih vojakov in oficirjev.V bojih za Glamoč so naše enote uničilo 3 nemške tanke in dva oklopnjaka.Razen tega jo našim enotam pomagalo zaveznico letalstvo,ki je izvršilo napade na sovražnikove postojanke v dolini reke Vrba3a in prav tako na sovražnikove kolone in motorna vozila na cesti Bihac-bos.Pe trovao in Drvar in nemška letališča t' Hrvatski .Nemški generali se boje,da bi v zapadni bosni i zgub.-L li popolnoma vso iniciativo ter vsled te^a d o vaza jo no va ojačanja.S pomočjo teh ojačanj mislijo zadržati nekatera oporišči, ki 00 jih zavezli v zadinjili dvajsetih dneh •Naše. enote , ki so bore v zapadni Bosni,sc tudi tokratt znova pokazale V2držlji/ost,hrabrost,požrtvovalnost, in hladnokrvnost bo rr bi .Vrhovni poveljnik NOV maršal Tito jo izrazil svojo pohvalo in priznan jos borcem,podof i, cir jem, oficir jem in politi vnim komisa- rjem I. srbsko d i vi z i- jo in prav tako Štabu te divizije,na čelu s polkovni- kom Vasom Ivanovicer.v ,1. srbska divizija so j<~> zlasti izkazala na frontem odseku r/irkonjič grad—JO. i ni £te -(JI a no 6.Vrh ovni poveljnik maršal Tito jo pr a; '.ako izrazil polivalo in priznanje borcei ,podcfi cir jem, oficir jem in poli- tirnim komi sarem I *brigad t? I?! »divizijo ,ki so pokazali izredno hrabront v l o jih na frontno.-: od soku. (rrahovo-rll ;juc * 15 o ji v sapadni ;3osni r?- nad vi;; v« jejo,toda nase enote posucpoma prevzemajo inioiativo v svoje roke in po- tiskajo nem rk o-f a si e ti one tolpe iz rvo hod ol j ubne Boraneko Krajine. Nem&ki pora-, na i',; .Je vi o i Velike uspehe so dosego nase enote $ki se "bore v vzhodni bocn.i pro- ti nemčkimsustaškim in 6e t ni ilkim ca ta p ♦ Borci .UVI .diviai ja so za Vi to- -žak poraz nemški 13--diviziji,ki je v srditih spopadih na KajrtVioi jri svojem opoiisou Loparji o živela pravo katastrofo »Kaši "borci so zavzel: to oporišče,pobili 330 Nemcev ter zaplenili 8 težkih'o a j. »kcme thih topov, >0 tovornih avtomobilov,10 velikih sanitetnih avtomobilov* :0 minor-otov.nekaj desetin vagonov mitnici jo ?noka j sklališo 'z obutvi jo, obla lo in hrano in prav tako mnogo avtomatskega orodja in puri:. ognjem iz zaplenjeni::; dale kometnih topov go razbili sovražnikovi oporifcoi Celici in ICorajo.Istodas no so nasi borci likvidirali dve sovražnikovi opori.eci med Tuzlo in Zver nikom. 13*nemška Si divizija je pretrpel.; velike poiv.ze tudi na dru^i?! od sckih fronte v vzhodni i-osni ter je ea^-o na oiscku pri Ko sovi pustila .o. bojisou okoli. 320 trupel svojih vojakov in oficirjev,--.»nogo orožja in vojne opreme o Se 150 vojakov in oficirjev pa je izgubila ta divizija pri TobuŠi na obranku' aj^vioe0Na ta nac:'n je ta divizija ,3:i naj bi bila !$av ni r te bor okupatorja v vzhodni Bosna 9 onesposobljena za dalje 6 o no. in nje no moštvo deiiioralizira.no .XXVI«vojvodinska divizija in njen štab,na čoln s generalma j orjem Danilom In ki o'-; r., je dobila pohvalo vrhovnega poveljnika rnardala Tita za te volike uspehe. Grbi j a zopet vstopa v borbo Aktivizaoi ja t r on te v Srbiji je pritegni. In nase pozornost vse nase javnosti., kaj tj boji v Srbiji sonc. samo vojaeko^a, marveč tudi politične- ga pomena®!! boji dokazujejo vsej rvntovni javnosti,da je Urbija od.tal.-; zvesta svoji tradiciji 273marca,oborožene vstaje,ki jo je poj vol;-.tvom maršala Tita Srbija pričela pred tre--.i le ti. V moravski kotlini so na no- vo ustanovljene 4 divizije /Bo ji se vre pri Jablanioi ,Kop;aoaiku, Jas trob- cu in Vlaseni»Boji na Ibru,Kosutou, in v Su^adiji bodo zajeli vso Srbijo • ter po izkrcanju zavezniških cet v Normandiji ne more nobena d^ma^o^ij^ NediTja in Mibailovice zaustaviti pohoda NOV v brbi j o. Ljudstvo v Srbi .ji - vidi,da ;je prišel odločilen trenutek v boja inhooe,da skup a o z bratski?: hrvatskim, slovenskim,črnogorskim in mak l onsk.ua narodom izve ju. je ,jo svojo svobodo. Zadnji dogodki v Lrbiji dokazuje j o .da jo Srbija prav tako kot pred tremi leti z narodno osvobodilnim gibanjem in z r.ar^alon Titom, '-oji , ki ce vrse v Srbi j i, ponovno dokazujejo vsej svetovni javnosti,da !'raka M.ha i lovi 6 nima ničesar skupnega s patriotsko Srbi jo« Za razpoloz >n jo ljuds- tva v Srbiji j.j najbolj značilen prehod bivž^ga ootnifrega komandanta ma- jorja "D jurioa e tiso':? cetniki in velikim številom oficirjev na stran na- rodno osvobodilnega gibanja in ni dvomiti,da bo prestopu "Djurioa in nje- govih tovarišev sle lilo ih ved dru-;i i bore.v in cetniskih odredov,ki so jih njihovi gospodarji zaslepljovali veo. tri lota..Bo ji ki jih vodici". di"rizi ja,ir boli, 1 jih vedi II, brt ;:;a<3 • 1, m.- ra j o služi bi okupatorjem in izdajalcem v Srbiji kot opomin,da jih 6 aka lotos v Srbiji porov.. G ~j.av.no zavezniške fronte razbremenjujejo naČo NOV ?t1 avne fronte,kjer vodijo nasi zav- zniki boje proti hitlerjevski /'».m o:i ji, olajšujejo bojo na'' ir nam pomagajo razviti so vvojo bojevno delavnost, ker je naš boj tor^o pov.-zr. ■■ bojer. Eflo&o arihade nt, vzhodu in zapad ni;;- ^kt rim "6ot boio v Franciji in 'C tali ji. To c _ je pred -d vema .1 ne verna pcudaiil tudi komentator S vi epskega radia, ki jo dejal me 'i drugj.:a e-edeSej Zavosni&ce vojske cenijo pomen hoje. jttg oslovans kili pariizano-v ter jo pri dosegi novih,odločilnem skupnih operacij posta- la ta fronta se ak::.7ne jea. NOV SLOVENIJE IffiHA NEMŠKI KO^T. Zeioznioe so v danem položaju postale hitlerjevi živci.Svoje armado mora hitro premeščati s fronto na fronto * Vsaka ura je dragocena. PreSko Slo veni je -vodijo glavne poti z italijanske na vzfeodno fronto'in iz osrčja - raj.ha v Italijo in na Balkan.Slovenija je.zato glavni Živčni vozel nemške ga prometnega^sisjema.Ce ta brezM-Vnc no funkcionira,se poznajo• posledice na vseh bojifccih.Ce slovenske edini če rušijo proge ,inoSno pomagajo brat£dm odinio am NOV na jugu Jugoslavijo in vsem zavezniškim armadam, . 12 junija ze drugič razstrelil Stanpetov most med bo- rovnico in Lo^atoe-v in onemogočil promet na glavni nrogi Ljubljana - ?-rst za nekaj dni. ski_odred Prihodnjo no6 razrušil v.rogo med Planino in r?ako kom v razdalji 60 m. IX, Korpus j?, na Primorskem vzel na piko. progo' Jo menice-Gori ča-Trsir - ter rorusil velik most pri Avcah.Promet je zaradi tega prekinien najmanj za tri t^dne0Akcije na tej progi se nadaljujejo. je istočasno uničil most na nrog.i Gotioa-Vidom, f^SrHi^Sje ru^il progo Obline-Nabrezina. Na Gorenjskem"so minerca Gorenjskega odreda vrgli v zr&k skladišče - na postaji v Kranju in poru sili ""progo "pfi"LelcaE.Proirj.o t je stal 20 ur. Podpolkovnik Mooro cesta ta VII.Korpus« Podpolkovnik Bloore ; o lan anglo-ameri ske. misije pri Glavnem Žtabu KOV m ros, ki je o sobno ,"pri so stvoval akciji na Č tempe tov most, je podal V Ji, Korpusu sledeče izjavo2 "kot predstavnik angleške vojske sem ponosen, da sem imel priliko pri sestvovati akciji VII .korpusa HOV in POJ,ki so jo kršila 12.jun$ii na Štam potov most o Naj mi oo dovoljeno,da tk izrazim svojo zahvelo in čestitke vsem,ki so podedovali pri tej akci;ji,ki predstavlja vzor v svoji vrsti,.Kas rušite v tega važnega no a tu je te'$ak udarec sovražniku-in to v Času, ko ga on najtežje občuti .To bo no d vozno v največjo podporo 5 .in 8, armadi, ki napredujeta v Italiji" r s s i:.....>0 JUG O. Na^a kolonija v Italiji obstoji iz in- terni ranco v fašistične f tali jo (voČinoua Slovenoov in Hrvatov) ,V'ginco v iz Dalmacije (okrog 23*000 ljudi), ranjencev, ki so prispeli sem po mor ju ali zraku in onih znanih 20.000 naših ljudi v Sardini ji , bi v'ž i h vojakov fazi rtvin T T a • n _ i i _ . . . ' ' eru G:. a . ...............HVViJ-JU VSU.UiU V X OiiJ.J ~ m^so se pri javili našim vojnim oblastem,so raztreseni po vsej Italiji veo je v Bari ju,Monopoli ju in Grumu.V Bariju pri vojni misiji NOV tvp njo glavni uradniški kader,v Monopoli ju sc pri pomorski bazi NOV,a ■< mu v^nasi Jvetfji bolnici.Pred nekolikimi meseci sem obiskal logor vigni,kjer je bilo mnogo Slovencev.Tam sem so prepričal o visoki zav- . , m znanem tradipionalnem smislu Slovencev za organizacijo,Videl se;: k. as- ne s-oenske časopise,dnevne časopise , bil tono i td okrašeno s slika. i. in - prepričevalnimi risbami .Prisostvoval som prireditvi kulturno^ o s ve rac - sor.cj je.Sbor jo pol partizanske in slovenske narodno pesmi glasbeno »Tako oa lično, A a ISO bili angleški in a^miman-v i gostja očarani . Tu sen prvikrci? slišal .. lovori;'^.o perti s'o j Vri*:ad" ,hitito ". S tem zborom smo priredili, skupen konoert z , ".oro. Rguncev iz Dalmacije v onopoliju.Kon- cert je uspel nad vse pričakovanje. Iz pisma Ivana jard o vi , člana vojne misije HOV j v Bari ju. Po orska ' - za ;.'OVJ v Italiji. Dopisnik Sulzberger j v "Nov Y;-rk Ti- m-': objavil Klan? -E, v ka te re m "o - -i su j o na So pomorsko bar. o, k i oskrbuje prevoz zavezniški! dobav mrrŠalu Ti tu. V bazi bi človek mislil,da j-' nm drugi stra d ozkega Jadranskega morja.Povsod vidiš partizanske oficirje v različnih uniformah z rdečo zvezdo na kapi. 7 pristanišču leze par ti mas sire ladje,im:d katerimi jih je nekaj iz istrskih pristanišč s slovenskim mo- Čtvom.IPed ladjami je tudi nekaj velikih parnikov,opremljenih z "Bror a" strojnicami in 7S iuui "ckoda" topovi. Shod jugoslovanskih izseljencev v Irana. V začetku junija se je vrML v Teheranu~shod"*'jugoslovanskih Izseljencev,ki so se javili kol prostevoi;] ci v NO" J in bodo ko!; taki vključeni v samostojen odred HOV J na teritorije C/j.Josl J.i so nav.;u$ea:» pozdrav maršalu Titi;. 3AV'''O 7 j; omaga prizadetim, pol raj i nam. V Času setvene kampanje je prvo narodno o svo bodlliiirH''dTbbTov"nuJ:Tl "p oi.j oŠ na j bol j pri zad e t.i m poi :ra j i nam., Li ki 5 mil-l Jonov kun,Kordunu 4 milijone kun,Hrvatskemu Priborju 3 milijone kun,Bani ji pol milijona kun, ter semenj % in orodja.Ta sredstva so znatno olajšala to &ik pol o Saj najb-olj prizadetih krajev. Aionsignor Hi t ti g,župnik cerkve sv.Parka v Zagrebu in član 100? Hrvat ske, ;je~*v "svo igi ""dejal :'"HaSe \T 'Julstvoje" imeTo~vso pravico ,d a se z orožjem v rokah bran-'1 pred nemškimi zasu£n jevr loi in njihovi d pomagači - ter zdajalci svojega naroda.Zato jo narodno osvobodilna partizanska bor- ba pravična stvar,kajti imeli ste po boš jih in ljudskih zakonih pravico u- preti se prelivanju nedolžne krvi...." V "Vi j e sniku.", glasilu 01.' Hrvatske, je -duhovnik Anto Bo g o vi Č napisal; Pot katoliški duhovnik se &o dolgo čas-1 orim v IIOV.Vse hrvatsko ljudstvo obsoja stražo pok olje Iieaoev in us tankih ter četni Skl h p omaga če v... Ponesrečeni zavezniški letalci v Ji igo slavij i. P.orci na Se ^GV so redi- li 2c"preoevTIo"''sav^ini*^cIH'"Io^sScov73B''"so bili prisiljeni spus- titi se s padalom nad na 8 in o zemljo m. IT- m£ki okupatorji besne ?,a.rad i tega, kAr se ji.p ti piloti izmaknejo i7, krempljev in ker Ved o,da se bodo v naj- krajšem Času znove vrnili s svojimi bombniki in rušili njihove kasarne .'.'a to skušajo širiti laznjive ver-ti ,ktko baje na M borci slabo ravnajo z za- vozniškimi. padalcfc.JRSJ je 20. jutri ja priobči], izjavo. re Senema naredniku iT A Johna Potita o lepem spre jemu,ki ga je doživel mcA slovenskim prebivalst- vo i in vojaki ter sdrsrvniPi KOV J, ter izjavo kape tana Jima Goodwina,ki smo jo priobčili v številki 13 "Slovenskega porooevaloa". UGTAITO virov LLOv^:wskT)OA ir^fecrA I;KI5A. Na osvobojenem ozemlju se je v nedeljo 18.junija v prisotnosti prel stavnikov SJOC,NOV anglo-ame 1 fifco in rusku miiije vršili ustanovni občni z bor slovenskega rd- čega kri Ustanovil se je kot sekcija jugoslovanske - ga lidečega kri£a,da bi na slovenskih tleh izvrševal vse naloge,ki njih vr- ši ta človekoljubna organizacija po vs mn svetu: tečen jo in le Se nje ranjen- cev,pomoči vsem žrtvam okupatorskega in belogardirtifcnegi terorja in pri - prave za naj&LrŠo pomoč vsem žrtvam te vojne v miru.V ta namen bo sloven- ska sekcija RK preko ovoje matične jugoslovanske organizacije navezala sti k" z RK po ostalem svetu. Izvoljen jo bil 13. članski glavni odbor s predsednikom tov.dr.Om gom i- a r u o i o e m,podpresedniki dr.^n^lb^rtora O a n g 1 o m,Vido TomSiČcvc* pio' kano . And rej on I 1 c e m in tajniki tov. Josipom J e r a s o m,dr,'3og f - 11 - danom i r e o e 1 (i e a in osem mest j 3 bilo pridržanih z- tiste si oven ske pokrajine,ki se niso itogle poslati svojih zastopnikov. ZA VSTOP JUGOSLOVANOV V ITALIJI V K.O.V. L ond on s 16 j uni j a. Danes zjutraj se je ma^or Randolph Churchill,sin britanskega premie- ra, sestal s predstavniki NOV maršala Tita v Rimu čer je v svojem razgovo- ru iz javil,da bo storil vse,da se tisočem jugoslovanskih državljanov, ki so trenutno v I tali j i, omogoči vstop v jugoslovansko NOV« SVOBODA VERE NA OSVOBOJENEM OZEMLJU. V svoji oddaji 21 .junija je RSJ prinesel razgovor s prodekanom gospo dom Andrejem licem,ki smo ga objavili v zadnji 'številki"Poročevalca".Vsvo jem komentarju je RSJ zaključil: Tako,kakor je govoril prodck&n Ilo,misli jo vsi polteni duhovniki na osvobojenem ozemlju Slovenije .Škof Ro'žman je 0 tem gotovo dobro p ou'6 on, vendar mu vse to ni'6 ne pomaga,da ne bi stal na 6elu boja proti narodno osvobodilnemu gibanju in da ne bi bil pod krinko zascfcte vere ena glavnih opor okupatorske in švabohransko akcije v Slove- nci ... PO SLOVENSKI ZlML /JI Ostanki Stampetovega mostu se posmehuje jo okupatorju. Napad na Štampetov most na pred Ljubijana-Trst je pokazal vso drzno st,izve£banost,naglost in organiziranost nabih edinic.Koncentracija peho- te ,artileri je in materiala na sektor samega napada se je izvršila v najvo 6ji tajnosti in hitrosti .Morala borcev je bila na'višku, "de prav so nekate- ri v pičlem "času prehodili 130 km dolgo pot.Edinice so se razporedile na ozemlju v velikem zoložni&kem loku I3orovnica~Rakek v cbmo'6ju utrjenih so- vražnih pošto jank, jih blokirale in začele napadati .Artilerija je zasedla položaje na težiko dostopnih, strmih pobob jih* Cesta,ki je vodila a o Stampe- tovega mosta, je bila prepredena z zasekami in preprekali ,ki so jili na&L boroi takoj odstranili .Prva sovražna patrola,na katero so naletele naše cdinice,je bila tako iznenadena,da so je spustila v paničen beg.Oglasili so se naši topovi.Irvi strel je zrušil sovražnikov bunker.Drug za drugim so se rušili Številni bunkerji,ki so z leve in desne ščitili Štampetov - most.Sovra-inik je odgovarjal s težkimi minami in strojniškim ognjem. Pod močnim topovskim ognjem se je peŠadija vedno bolj pomikala proti mostu.So vražnik se je začel v neredu umikati .Ko so -artilerci zapazili,da bežie Nem 01 iz bunkarjev za mcstpso prenesli topovski ogenj za njimi in na^ša peho- ta je vdrla v postojanko. V največjem zalo tu je prihrumel pod most minerski vod s svojim mate- rialom ter miniral srednji podpornik.Ogromni betonski steber se je zrušil s strasnim pokom. Istočasno so naSi borci uničevali stroje, bunkerje, barake in druge naprave. . • . Raznobarvne rake te so premikale ves ts "vojni' aparat,ki je pod vodst- vom komandanta VI-I.Korpusa polkovnika Pera Popivode in v prisotnosti gene ral-la jtnanta AvSica in člana angleške misije pod polk ovni 3, a bora zadal - sovražniku na našem bojiŠCu enega najtežjih udarcev.Akcija sama je velike ga pomena za zaveznike, kaj ti p te trgala jo eno izmed glavnih zil sovražni- kovega oskrbovanja v Italiji. TEKMUJEJO ljudje, tekmuje polje. Pri spe m v vas« Po zdravim tovarišico predsednico Krajevnega narodno o- svobodilnega odbora,ki je ravno prihajala o polja »Vprašam jo,kako kaj njena vas Okraje,-'OL, toliko zumi&l.jaa o ton tolc-.cv-'.,tovori'«,u »i od/p vori. "Kako naj tekmujemo, ko pa je ta?:o malo 1 jud': v vasi iMoskik ni , smo p.-vuo ženske ,pa se poten: vrrsi na oceno ali levo.Cele /; ^.arar/.o, la. ol Is- lam o ••'se ' o V jo..V pozno, ponoči delamo.i-iajpro j sei/i rr.J l« so M, p o to..« cr»;/i j dni orala talci.a, ki niaiajo vprege živinopavati krompir,koruzo in drugo.Pa saj sam veti, •••.-•I.j.ko jo čela« T-cda Jjo&agati drug drugem;1, aioramo.'j.1 >re j vidiš j; a iiiniano oara r.a tekmovanje• Zbrala sem samo 2.000 lir posojila,da "bomo vsr j z ono stvarjo tekmo /ali." Pazno jž> poslusam. in ji re^m: ".^ovarcdsioa, ti in /i vsi ,-«ivdi tekmovanja,le ne zavedate s'» g.uAli ni . tu tekmovanje,da so kljub n ju delovnih sil obdelana vsa pol je V Ali ni bo tekmovanje, da dru.^ iiau vzajemno pomaga to ?I»e tako naprej,ne samo v dobi tekmovanja,t:?!• ••u:';to buri po končanem te.*1 ii.'oymjUe'' Jeze iz '^1. Krajin" . irako umirajo na si junaki. •iemoi so v vasi Svina na V.obarisko,a ustrelili najlopsr deklv. zato,- ker ni Jiotelr delati družbe nomSkemu od oficir ju,ki je lazil za njo. Pred smrtjo je saklicalas "No jokajte za tncrio j ,jaz vem, zakaj uMratr.." V tolminskem rajonu je bilo sedem Zavednih Slovo no o 7 visi-ro?.ionih .Pa- sli so kot talci .Dali so nadvs • lop vzgled ,- ako tiaSi umivajo za svobodni dom.Na vprašanje feva"wov,kje se skrivajo par ti'-..a«:., so vsi molčali, red obsojenimi je bil tu-ii uiaobolni iv.nt.žloki družinski poe jo stopil vr?v vrsto talce-v.-jote ;nil umobolnoiž;* ven in stopil sam no n.jegovo mes-'^ i»«itoo "Ustreli t*-i mene,on je nedolžen! "Take.-a ljudstva v V«o:./bi no netivi r.oVei; - teror. J. iz tolnins1 olp^-zja. Oanloi v r ^teindl pravi ,da je bandi tr;t. o na ()ta jersk; -i. iztrebi jr io. Naša stvar teb'o vražje v redu.-ViobiHwuoija jo rodila uovor/otr« \ispo he.Vri svoj ji mobilizirane." v so /.»ostali ojrjjvitj pobom*ki narodno osvo- bodilne "oorle..Ti boljših cbvo&;evalerev in intendantov,kot so so; a;] oni. Vohajo za 'lemci in sabotirajo njih narodbe na debalo.Vorbo so v.;ak-i:vn-ij uspehi tndi.Nasa vojska je trajno v praznične, • razpolage v. ju.Povc. \ • i 1 9 da je zadnjič sprejela Tomšičeva brigada vest,da gre nel a j polioi jskil? in vermanskih kolon nad nas z gromovit^m krupom in razbrr;"!anin vesoljnim. In res so jib sva-i skupili kot zlepa no .Civilisti so vršili obvoiof-vuuio - službo kar uea oorbo skozi borbeno linije. Verv a .ttvo gre v na ■ ;lo de*. ••val:i.:-aoi jo .Ljud je so jih priooli smasifi. Cvabov r- ih mora biti petkrat ali pa so v«>o j;rat več kot nas,da si upajo bli^r..'3r.,injic jo oi:t: borba .;ri oiozo-;ju.Norto -ili so v ve <5 kolonah* Eno si.o srbi! i so -.jutra ] .^opoldne je krenilo proti, nam !<%):.. ož polioijo iij ver^anov. r-tika z fia^-ii so se izoji baii 'j in nas sploh niso napadli ."avzo- 11 so take >olo&j.3?da jih o>± sploh narasti nisvo »uof^li., zveber pa so kre- nili nai^.j.Steindi jo govoril v Sostai ;1u in rei-el,da je bmmitstvo v t-da krajih i^trebljeno.ToiSjio dva dni po a-.o napadli '.C;irn, 6c-trt lire Oi'? 7cler?;ja in uia.^aoin res je med Šolanjem in Velenjem.Ljudje sc h' li navdušeni i 1' tako da so zastopane v odboru vso vasi- odbor okrožne posojilnice pa pride po en Član iz vsakega okra j a, d a je n. ta način zagotovljena enakomerna razdelitev kreditov na vse okraje. G e TOVARIŠU LUNA OKU V SPOMIN Kdo ga ni poznal? Vedno veder,m8z je bil .Uči tel j e Poznala ga je mladi- na,ki jo je učil in ga ljubila,poznali so ga stari in c/njem in njegovih s spoštovanjem govorili »Celo nasi največji nasprotniki so mu morali pritrdi ticPrav zato so ga izdajalski bel o gard i stični čtvabobranci s tako vztrajno stjo iskali o Ni Še tega teden dni, od kar sva bila skupaj na se s tanku. Pravil mi je o zadnjih dogodkih doma.Žalostne novice so to bile! Toliko dobrih ljudi spet pobili t belogardisti , ki so tisto čfni zverinsko god podarili po dolini. Stare kmečke grče so odtrgali s polja od oranja in jih postavili ob - id . Dekletu.zene Sna tere,Da,celo tiste,ki se niso odzvali kij cu domovine in k. ; se bojazljivo skrivali in delali njim v prid.Vse to samo zatOjda zadoat eli po krvi,ki je iz njih naredila zveri,ostudne polasti,pred katerimi trepetajo celo njihovi lastni pristaši. O svojcih je govoril>0 2eni,sinu borci,o hčerkah.Ko je govoril, se:, videla pred seboj vso od sonca obsijano Mirno, njegov dcmsna trati pred hišo malo Bred i co, resno Majdo in tisto dobro majico. Me o n-hko je govor i."i o njih, ko t ga še nisem šli sala. Takrat sem ga videla Živogc poslednjih'. V potek junija so prin« 1 ::-r.v;;io vos tj "Ubili so ga! »Sefr duhu vidim stražo, zevajoč rano, ki ma jo •i.* narodi! udarno a J rampa < , " 7vonov- a* utihnili i OV' cdbrti j ara. ^ stal tovvris^ako Ciatko jc M le kar 30 povcdal;in v,rdar je" povedal tako voli k o. Ljubili smo te! iv'aSoov,. Ovonolo bodo roze na tvojem grobu,smrečje se bo vsuio,toda nikoli no obledel spomin nate , "Ivovariš L*načok! Vida I3rest. r\rom;: vesti •r-.,,, v -•.4 oraznuje-jo. obletnico smrti trboveljskih zrtov, 1, junija, na ■ 'T :;^uiia2ke''smrti ' Pakim "ilf'tovarišaf ?ki "So""jo h le ta 1324. po bilo a- t^^^o naši aktivisti v Trbovljah okrasili grobove zr«^v-J,aor v r-virjih divja naprej,Ifejvočja krvnika sta domačina ^rr.apovc - ri,;var> in P uril Jaklič Jaklič je bil-v Jugoslaviji p.odofioir, ui-. ,y atreljaokv druzilie, torej, Član prav tiste fašistične ™ipo ,ki ;-e zc i pobi iala na^e borce po revir jih,Pri • odkrit ju spornenima Ki alja leksanriru v Trbovljah je položil ver^c in jokajoče pr..za&ei j*ves mobo. ob .•aihodu Hitlerjevih hord jo bil ).*>& prvimi ?ki je stopil v njih sluzjo. Domobranski miting v ?empasu.bno 29. maja z jutra j,ko so U^je ravno priha^ir^'misi -pričaftlo v kompas pri Carici dva avtomobila aom,> bratiCv: v »Po maši so ljudi ustavili pred cerkvijo in ;,ih niso pus m. J i e- ,iovJ.[ek domobranec v civilni obleki jim je govoril proti komunizma in se- icda tuji proti partizanomti:iiiiiO(r,rede je napadel tudi fasistc m Italija- ne, Ljudstvo jo ostalo mrzlo,zakaj videlo je,da so d-omobrance pripeljali v vas prav iački fašisti ,ki so jih čakali nedaleč od corkvc .Govorniku ni nihče ploskal,na pozdrav »Smrt fašizma" mu ni nihče od govoril. Ko so domo- branci spoznali ,d a si ljudje ne dajo me mati peske v o0i5so osramočeni od- šli, , . P vabo brane o - 'nemški sluga. Po -lavni cesti v Kočevju se; sprehaja - svabofiransH s svojo ljubioo.Mimo pride navaden nem- Sr> vo i al" c Ko je bil Nemec ze kakšnih dvajset metrov za zaljubljenim parom 3C ustavi in spusti na tla cigare to,nato pa glasno .pokliče: "Halo, Herr uj r- s ti iš kae rapf e r, e in Komont, bitto.i." (Halo, gospod Kristusov vojSoal ,trenutc- - oresim) »Sva be bran ski narednik je pustil svojo ljubico in stopil pred nem ikca vojaka ter rstim.no pozdrav,ti.Nemški vojak mu jo ukazal,na;j pomo- ra cigare to *Lrez besed je narednik Woibel izvršil povelje ,nato zopet srnii no pozdravil in se odstranil. »Nasedli-smo iostajo in podiramo Stampetov most", je med napa«;.om :a J čampo't o v- s~SilToiiiuSeir' par UzSTS" p"o s tS jo'na Verdu,ki je bila za oa. al siju. tudi zasedena, telefoniral v Borovnico nemški komandi . . . Ljubljanski svnbo branoi se mehčajo. Na enem izmed zadnjih prenavanj - je govo?niE'rekeIrfSarKusi~HiSb'llabI ljudje,le judje,ti so krivi vsega zln/Mi vemo ,da se velesilam ne bomo mogli ubrani ti,ker so Že okrog m okj\> Svabo brane o se proda za hlebček kruha. Svabobranai hujskajo ljudi,de. bi jih^cim VeC~zvabili "na 'svč3o~Strafi•Voo^zauan.Naši ljud je se no prouajo za hlebček kruha ke t se oni; mi smo za skupno, borbo, da se čimprej prioori mo demokratično,federativno Jugoslavijo, Ivanka, Gv. Vid-Begun je . Or t sgrupponfti.hr e r Steinbeek je v Žalcu fovoril o "zločinskih" podvi- gih nn se ~a"zaPlJu5eg" ~ j ~pok!i cal na oder nekega Ukrajinca,ki ga je - pripeljal s seboj zato ,da bi navzočim govoril o krutem postopanju bolj...« vike v v £2,o tem,kako streljajo diihovniko in jemljejo kmetom zemljo, Takoj v začetku je Ukrajinec dejal dobesedno; "V Rusiji je zemlja last kmeta, ^ Rusiji tudi ni laioto in se ne morijo,ker so bolj* viki vse to »odpravili. uovcr no Nenci tr.: »j pr e&i nil j., go v o.-.- l- :i ka "-a ure Ura J1 In ed;r-.! jr-li v Cc?- Ije na goutapo, & Java bo Gorica. V 0 slavij a pri tj orisi so s? s'ko;i :rr.p'ralj i'a Čisti, in bc3 tvfa.'disti""z;ira 1 i ''rorico.:<&,.••> je prijel nr .gfc-d vej. i,j* opa- zil prepir in začni sod • leva ti .1 ovr.dwl pa jim je, na j ee zarud i fori o«3 ni- kar ne prepirajo, ker v »a* sva ne bodo gospod- rili niti čaSis i;i, ci ki i-; logar • i 1 i. t J, ampal: " c ni v o zš u" • * I/id^JALOI P. 1JJfSJ.tA JO PO 2.A.'.M/M/JIr Okrožni odbori-' ti.1; je izdal letak, v katerem naznanjaa rta bili - po volji ljudstva ii. junija ustreljena H o m a r. Prano in V o s a r Plo- r jan.SakrJ ril. sta 'naslad je :To so se na binkot tni ponotV.' ijek vračala za vozniška letala s poleta nnu Avstrijo, so je r kr.mn'i šl o okrožje spustilo osem zavezniških letalcev, od katerih r o jih Šest r sili. partizani »Dva ame ričana sta pn' .jovr človečnosti,nj ego- vo volje . To ^jo 1 okum-.; n t, i zpr:i čevalo, s 3 u te rim narod koraka po cesti z ;odo vi ne k velioini aLi padcu. Tak dokument je pri iJ\ oih "Pesem o Nibsih pa not epos - bi line o staroruakih junakih - v: težil,pravi jico ,p.smi. TTe bom se spuščal v ume fcnisi-o ocrpp nemške pesm5 iti ruskih bil in. Ve '0 ro »c zdavnaj opravili učenjaki..Dan s,ko se jih boju:'«Ji , 'ljih preliva - človeška kri,danes,ko goro mesta in vasi in se ispru/daJnjo v kape raz- valin,ko se neusmiljeno pokonČuje jo ne samo vojaki , t n.liMii nulolzni - stare!, Žene i .n otroci., je zanimivo pog.lodatj na te narodne stvaritve z dru ge strani - kaksen^ j'-? i»aintfki,kakšen jn ruski junakkaj,za k. J &ao dur-ev no bogastvo,za~lcakine V^ivTgo je~proiilavlja.1 ivoj'«" ', .uao ta ali drugi na "Pesem o Nibelungia" jo bila istvar jerm v dobi biti ozva - • vil) ^ ga prešel jo vanja narodov. Še danes uži "a v Nemčiji velido j opu.V vr.o/t.Cb njej so se vzgajala osla pokolenja,tc se pravi,ona podi .Tuši ncmfr ga »uiroda . ^asisil so ti/e^ano proglastli podvi gc njeni b junakov zn naroi r i m1i-i>o3 . V jLavo vsakega mladiča so veepili,da viJ.ti aie^riedov H0Č,da ga čakajo no številni zakladi Nibelun^ov - sosedov Nemčijo,ki so jih J-,.-j1: i. -lol^nti. poVo ri ti. Serinanimo se pobliž • z junaki teh pe^mi.Sconiir. r. vriliahl j- ?'im ntrm- r,rim ju>uako..i Cioffrledo\ ,po katerem hitlrrjnvo?. nai.vali rjo .•.L/Lj' na zan r'u.01« jte ,ka j no, 'fr. preden j p A o ju vil v 'k si o uV;' 1 ,-i»»..'', govori I j o no tte.ia&b% ?. . ? - £to{3'\d.od je bil cesar jov r iu..-Jo«.'; o^ega j>m?.k?i k« vstajal keri^ t;' ren kovač .pc, postavi škrat,a moder&irod•) ;.j. TTokoč je poved-;..! vi- du zgodbo p zlatom zakladu,ki ga strani v > od obi zi-a;ja R-ginov Jkiogfried je prosil Ko.;ina,naj m oko je o je bil me o gotov, a ta od Xla ce r{'OjVO kateri ,io Painir hodil k vodi* f iogfrLed je iz zased-. \»okov«ca- •miaja z me Čem in za tem vorolomno ubil svojega vzgojitelja Ro «_. i h»f»kupa j L. Si'e gfried om, Hago&oBs in aruv;im vitezi se Sun to r napoti v Is - lun';-). jOooiegiried o prevaro, poslužujo• U- na .kraljično mizo na mesto njenega cozroga in jo itkusa omehčati4 Vri zahrbtno sname z' jirunhiriino noke prstan in ji ukrade ^i-s.V zahvala ■i obi SiegPi'2.ed o i kralj-, pristm^ek na poroko s > rimi.', i Id o« Ta so končajo - bi^friedovi podvigi s pogine kot ftr te vjGi- i.Šče vonja od izdajalsko rok'-: krvi- o"'1-joega Tlag^r r-, Ha ^en, drugi glavni junak "ioemi o Ji bel -ip/dh'1 je poosobij ma hudobi ;h, ./-hlap in krutost« Zasovražil ;jo Bi \.d?r i;-, d a, ker je ta dobi;! nemtevi'! zaklade KiKO.uhgov.V spanju rk-i 5 kuno i:i prisvoji ta .zaklad. V kra1 j o vi odsotnosti Hageu --krade zaklad C:'e sfriodovi vdovi in ekri je na d nu ?.ena«Kririhi Ida * se skicnr Hage.iiu, nr. ČČo va ti . Povabi n i o ga in druge viteze na gosti jo«. Toda Hagon je srl t in ne zaupljiv., Na go.etijo « z onorožonim oddelkom« Na /gostiji neusmiljono odseka glavo otroku-kra- Ijovemu sinu«.Hagonovo oorna^/če žaČno pretepa ti. Bosno se branijo, toda d ru« ,;oga za drugim pobijejo.Poslopje ';ori.nagon zakliče svojim tovarišem; "Pijte kri ro.njoivlb in ubitih!Kri bolj uteči zojo kakor vinoc" In oni pijejo Človeško, kri. Zvezan* iJagena pošljejo Krirahildi/in ona dvigne nadenj moč« Umira jo- či Ilagen m:i zli t;amo na zaklad. ^udi sama krimhilda pogine. Dobesedno sloni vsa "Pesem o rfj.belu.gih" m ropanju, pohlepno a ti ,vnro lomnosti in prevari jen junak so n-^.ilnozi in ubijalci 9ki jih prevevajo .poze le n j o p o krvi, pohle pno s't in e.l o -.n. Kot d>;n od noči se razJiil*uje jo junaki na i'i h bi lin od mlačnih krvi ze Ijnih junakov nemških pesmi«k.orba za resni00,za razgaljene ,za domovino,pr! veva ::tarorusk.- bi line .V njih tudi nastopajo zgodovinske p se bo kot v nem- ilki sr-j , toda glejte,kako jih j'! na.vonna zavest počlovečila .Poglej te bi- line "JCijevskega cikla".V njin brez razlike nastopa ime zgodovinskega k- ne za Vladimir ja6 ljudstvo ga laskavo naziva "sonboce" /Spreminja ga v dobre •;a očeta ali veselega svat». .Njegov' obraz je obsijan soncem in nima son- r- no samo krutosti,tomvec iaidi 110 najmanjšo zlobe »Tako je ljudstvo in ta k*gu hoče videti svoje.ga Vneza.On ni despot in ne vladika sainodržeo« Ved - no,la^lar grozi domovini nevarnoot,se i^osvetuje r> svojimi jimaki - vitezi :l'i opira nanje. Čute o v nj.ih IjurlrJro moč in resnico.In ta sila ga vedno .'^tfi, kajti ona jo ljubezen do domovi na ,bro:mie jna vdanost narodu, X jubo ze a \o svobode * - 17 - Stola'tja so minul-. o<3 Časa,ko j e . i'U\ na ri.c; na "Po sera o *fibe"! urinih11 In na Se bi line o ruskih junakih - vit* .Tih. I's nemških kneževin jo vznik- la Nemčija,a slovansko, plom-na so ustvarila veliko rusko državo. Večkrat v zgodovini se jo dalo-d a sta 'i d v:; državi pomerili svoje silo, a ved no jo zmagal ruski junak * On j? kontno vodno razbil napadajoče "pre--* ; te- ze ki so nosili Slovanom suženjstvo in s-.a."t.Zmagoslavno jo vkorakal v .Berlin,re&il Nemčijo la1 oleona,a nikdar ni. bilo v njom niti iiisli na zasužnjen j o ali uničenj- no?: Čkega naroda. t-anabnjim Nemcem so j-iraki iz "Pesmi o Nibelungih" vzgled junaštva. Ivrvo 2žo 1 jno s t, ve r c 1 on 3 tvo in nasilje - to j-' vsebina njihovega £ivljon;ja. kot orodje smrtne leazni so doma v Nemčiji proti, nasprotnikom zaboli upo- rabljati srednjeveške sekiro. l'r oglasil i so s«-1 aa "višjo raso" in i uvaja- jo zlobno nestrpnost nad ostalimi narodi,ki so nasoljeni g>v zemlja?"'« ob- li fl;akor a smrtonosn:Li. strupen so hitlorjevoi s pr o ti <$1 ove ekiini id o jar:d zastrupili milijone nojrSko mladine in prebudili v njo j najnižje nagon« s . In ni krutosti, pre';. katero bi so na si sovražniki ustavili .Glej te , kaj pi v svoj dnevnik nemški vojak? Ki mečemo bon.be v človečka bivaliŽsČa. • »Ogenj so sili -a dr ura hi? • ljudje joka j o, mi se pa njihovi, solzam sme jemo... " Dn en primer,ko hitlcrjeveo ne pije človečke rvi in jo Človeško r.h mesa,a se kljub tercu nasa duša zdrzne ob otraSnon zlottinu« V vasi Novi I*sočni j jo pred očmi starega deda kolhoznika Nemec lila! nokrvno ustrelil dva njegova vnuka, fantka treh in sedmih le t. Stare o jo obnemel|ni s« mo/*el niti dvigniti in spraviti besede iz sebe . h no rzumo — vajočimi očmi je gledal zdaj trupli otrok,zdaj Nemca,Nemec je mirijo, v avest:' si dobro opravljenega dela pridal cigaro to. Govoril je ruski in bil oČividno dobro razpoložen.Camoobso"hiumevno je pojasnil starcu; "Vi Vi s,ded, vi Rusi s t maščevalni .Vsak izmed nas ve ,da nam vi to vqj ne no boste pozabili. Ti otrooi bi zrastli in •■-ostali vojaki,ki bi sovra- žili Nemčijo. Zato sem se odločil,da jih je bolje ubiti sedaj, i u no bi • oni potom ubili mojih otrok... V teh hladnih, strašnih besedah jo vsa du&j dostojnega potomca Hibo-- lungovjki nosi v sebi smrad smrti in ruSonja... Takih primerov bi mogel navesti brezkončno »Naenkrat oo uničili na tisoče na£ih ljudi .Izpostavili so jih - razu v koncentracijskih tabori S8U i, zažigali a o jih v zaklenjenih hi čali, uničevali so jih v "duBetfubkak". To, Sesar jo polna riračna "Pesem o Iiibelun£ih",se sedaj dogaja Se v sir se m - obsegu »In z vsem tem se Nemci b aha jo kot z napredno idejo-- ki nosi sve- tu "novi. red ".Zato jo vsa pot naših, sovražnikov od mojo Nemčije do bre - rov naš«, velike Volgo in nazaj pokrita s sramoto pro^roh in Črnih dol. Vodja nomsk^ gladine ftillur von Kohiraoh cinično priznava: Že petnajst se nisem lotfil od noža in revolverja. opominjam se o«dkritega Hitlerjovega priznanja: Jaz hočem vzgojiti grobo, oblastno, neustrašeno mladino.Njene oči. ur- > orajo iskriti kot oči svobodne, vol i častno divje zveri.... Glejte kakšno razbojniško misli se vlivajo mlademu pokolonju. A soda j,ko je začela Rdeča Armada tej zveri puliti zobe, se njene celi 11».' iskre več.Se zlobno grize,a :vo bo24 nazaj s stisnjenim ropom in na njr j ni ničesar več "Veličastne-a". i svojo zverinsko di v j ostjo in krvoželjnostjo so notomoi Siegfrioda in Hagona vzdignili in strnili proti nebi vse bratsk- narodo Sovjetske Zveze. Tod o šotori le so sc v njih junaft; s sile in sro.gorula v n j ukroti ji ve/r sovrafitvu do sovražnika.In ni vo<5 daleč dan,ko bo naš mogočni Ilija Muro mro pobil vse sovražne horde, pri ve zal ?: svojemu sedlu glavarje faSistiO- no.-;a krdela, od jahal na polje in zaklioal: Dovolj solza so zaradi tebe prelili očetje in matere. aovolj jo ovdovelih mladi' Žena. - 1i. ~ "DvT/oIj si zapustil sirot - malih otrok! Izročil jih "bo vso ljudskemu sodišču. In tedaj bo ves svet zapel junaku slavo«,.... Gornji sestavek smo vzeli iz aprilske številka mesečnik.-. "Slavjane", glasila vse slovanskega Komi te ta , ki izhaja v Moskvi. Aleksej ITovikov - Priboj je znan ruski pisatelj. Pil i na je stara ruska pripovedna pesem. BELOKRANJSKA 02203NA SKCJPSCINA NA prve]'.! ZASEDANJU Bela krajina je preteklo nedeljo doživela velik dan.Pole t..la jo jo velika čast,da kot prvo okrožje v na si skupni domovini Jugoslaviji izvoli svcjo okrožno narodne osvobodilno skupščino ,ki se je v nedeljo 1G o't« m.citat la na prvo zasedanje.Temelj nove ljudske narodne oblasti so v Beli kra- jini postavi j eni*, Kraje vni, okrajni in okrožni narodno osvobodilni odbori so izvoljeni in so pričeli z rednim posloven jem. Bela krajina na ta način postaja vzor vsem ostalim pokrajinam v Sloveniji in v celi Jugoslaviji v graditvi nove narodne oblasti. Pc zapeti homni "Naprej,zastasa Slavo "Je otvoril zasedanje vimena predsedstva SNOS,ki je bile prisotno .dr,liam.jan Breoelj.?Y imenu NK0J*~a je pozdravil skupsoino poverjenik za finance ingVDusan Serouc* Skupino je ti d i obiskal šef anglo-amerišk v misije pri C-lavnem X tabu NOV in POS g«, kapi- tan jim soqdwin.. Po opravljenih formalnostih so se pričele volitve okrožnega izvršne- ga narodno osvobodilnega Odbora. Izvoljen je bil na sle d ni odbor sPred sednžte* JakovČiČ Niko ,kmet iz Cerkvi še, podpredsednik Maležio ilatija •• Oiril $ sokre tr.r okrožnega odbora OP za Belo krajino., ta j nik Cerne Jože, sodnik iz Crnom 1 ja; odborniki :I£aležiČ Ivan/trgovec iz Metlike , Koren Peter, ve le trgov j o iz CrnomljajPe trie Matija,kmet iz Suše ve ga a ola, dr. Ravnikar Tone, sdas&vnik iz Vinice | Jani car Hi ca, uči te 11 ca iz JSemiČajPortun Jure,kmet iz Krasnima s Pa- juk C tanka, uradni ca iz ?.Ce tlike ; Vrani čar An ton, kmečki sin $ Po teh Mati j a jLne-fc Smid Stanko j miz ©r iz Gradca $ Javor ni k Ale^:r,ander,Klemen, Član okrožnega od- bora OP; Gustio Ivan.jkm.et iz TTavcrlena; ZuniČ Janez j tesar iz Grma; Vitko vi p ck.nszjpek iz Podklanoajnovo izvoljeni odbor je nato zasedel pripravljeno prostore in predsednik je nadaljeval z zasedanjem.Sledili so štirje refe- •.\iviPV prvem je poročal tov.Matija Haležio - Oiril^0 graditvi narodne oblasti:t,; 7 svojem referatu je prikazal,s kakšnem navdušenjem in zaniaaa — jem se je belokranjsko ljudstvo zadnje mesec* udeleževalo volitev.Za Pelo krajino jo bil to res praznik zmago slav-j a po OP prebujeni ljudskih sil.S tem je Pelo krajina storila prvi korak v graditvi nove narodne oblasti« .'red vsem novoizvoljeni odbori, rlasti pred krajevnimi 1700, sto ji jo sedaj težke nalogo,da že tekom domovinske vojno zgradijo Čim trdnejše temelje na Sy.';';odoci stavbi in da najširše množice pritegnejo k tej gradnji .Tov. Oiril je prikazal tudi vse napake,ki so bile doslej narejene in ki jih je treba cppraviti.ro njegivem poročilu se je razvil živahen razgovor,zlasti o nje govem predlogu,da s3 kaznuj« z izgonom iz Bele krajine in z zaplembo imo- va.ne vse podpornike skrivaoev in prehajaoo v okupatorske postojanke .Ta predlog je bil soglasne sprejet in bo poslan v odobritev Predsedstvu SNOS 'sije je skupščina izglasovala predloge o upravno-političnih tečajih za v se odbornika narodno osvobodilnih odborov, o tridnevnih tečajih za Slane narodne zaščite,o obveznem zasedanju okrajini skupssini vsaj enkrat na me -cc.i .t.d v V naslednjem referatu je tov0Janez Žunic podal izčrpno poročijo "O go jpodi-rstvu v Beli,krajini".Bela krajina jo samo od letošnjega Novega leta Izdal 78 vagonov živil za svojo Narodno Osvobodilno Vojsko.Src-'i voj- ne ;ji; :ia razve: linai.. oku •aicrskevju divianja stekla indns^n-ija (livarna,»j.s- n^irna1>"lc.ktrar-'!c) in:: vi je. obrt in bo pričela zcp'*t trgovina. 0 L-s to ji stiskalnica olj 5 Tradi ^a se bc opekama, tekstilna, tovarn;., in ar.kljub po- manjkanju delavni ?: sil je belokranjsko Ijadotvo obiolalo l:.t.-r več ze ,ljo kot v normalni.- e tih.. Izvoljeni odposlanci po se pri' g.ospe&arztvu.naju.a-'--' ljr ustavili. L* a j jo io >1 j bol j nore jo vprašanje pri graditvi novo narodno oblasti »Razpravljali so in nato izglasovali sledeče predloge referenta: o pcmoH v prehrani bratovi Hrvatom, o zvičanju cen, o ceni bre srn j, o prekrških maksiimu.no' a oer-ika, o kaznovanju radi oviran.;a rednega prometa,o oddaji . živine za or o hran o vojake itd«; : Heiorat "0 prosv-> ti v ?>oli krajini" tov.Mioe Jančarjeve ' je prikazal da .deluje v E^li krajini 64 Ijadskih sol z 'JO učiteljskimi močmi, z ali 'brez strokovne izobrazbe ,in ena meščanska sola. Skupščina je po diskusiji izglasovala predlo;-: o sankcijah napram- staršem,ki ne počil j 1 je otrok v šolo in o obvezni prehrani utfitol jstva o strani okrr-.jni.1. T: 00. Razpravljalo se je se o ustanovitvi drug« me članske šole v r,rli krajini,o dijaških m oni o vi h, o ljudski univerzi in o skrbi za narodno bla^o,po kate.ro... jo Pela krajina znana Čirom sveta« končno je toVmPono "Ravnikar prikazal zdravstvene- prilike v okrožju in nakazal naloge zdrav s v/a za bližnje bodočnost.KI jub težavam, pomanjka- nju zdratii in ■ zdravnikov je Bela krajina doslej srečno prebrodila vse ne- varnosti in bolezni j ki jih prinese s seboj vsaka vojna , zlasti pa tak td~ fcak boj z okupator jem. o0ivd Ina bolni oa se z novimi zgradbami,a vodovodom , mod'r ni m: stkani "Sol in kp^alnioami ,lepo razvija in bo v kratkem lahko spre j c lt- 30 bolnikov • iojav tre burnega tifusa v -sni vasi je bil takoj lokali zi ran in uni6en.Izvr60na so bila cepljenja firoti pegavou.Vrši so široka kam panja za dvig hi/m.jene na vasi.končan je prvi tedaj za bolničarke in se pripravlja že drugi..'ft.apS6i.na je z razumevanju sprejela napore zdravstvo« nih organov i.u izglazov -:la pr<' i le:.1:, da so gradnjam civilna bolnice, da pred nost pre.i vsemi ostalimi civilnimi gradnjami in da se ustanovi protitubar kulo^ni dispan/er. , H koncu rta bili z navdušenjem sprejeti po zdi a vri brzojavki AVITOJ-u maršalu Titu. Odposlanci belokranjske okrožne akupččino 00 končali svojo prvo zase dan je z besedami predsednik:« tov« Jakovč'i5a,da bodo napel i/vs~> svoje sile - in sposobnosti, t! a se bodo izkazali vredne to velike naloge,ki jo je domo- vina Jugos.lavi,jfi naložila beli krajini v skupni borbi, vsoh jugoslovanskih narodov za svobodo i i', srečne j Čo bodočnost o CIOV^NSKO PRI:.:0RJR POPRAVLJA VOLITVE o 30 v ma j > prekrasni pomladni dan v depovanskih hribi h o Od vseh strani prihaja j<5 aktivisti in rktivistke OJ? ter člani okrožne volilne komisije za malsko-kanalako in goriško okrožje' na voli no posvetovanje s člani Po- krajinskega odbora za ri o vedsko Ivimorjo ,tofr5 Jo^etom. Srebrni čora, Jo ze tc . Vilfanom, Tome.:; Dre j cen in cd poslancem Od seka za izgradnjo .iur odno oblas- ti tov »Francih i epi tom. .7. a Primorce pomenijo volfctve plebiscit za federa- tivno Jug o j; lavi jo in izpolnitev idealov, ?,a 3'atero so umrli junaki na vi c i 4 Posvetovanje je trajalo vt3 dan.Zanimanje za rolitve je ogromnov kar je jr i o al o zi-ahno ^delovanje vsoh pri šotnih., b posebnim zadovoljstvom je bil spr'- ir: se razbije jo velike ik^istibne. obdine in da samoup:Uu Vt«, vo--\kem.u kraja .l;i jo zeli,same ko ima z*-'.osimo število voliloov« Posvetovanje se je lončalo ob navan^n-ih vzklikih tovarifcu Ti tu •. v:; vi federativni Jugoslaviji ,0k in rfarpdno Osvobodilni Vojski. > T.rs 'i o juni ' \ s: ;e /r.lilo prvo volilno po svetov m jo v Vi.vavlri ločini. v scj v j.o .j. in j>p Pri vseh glavnih H ta "bih IIOV in rOJ so bilo tekom 1 o4j. leta ustanovlje- no o i" i c .1. r sko s o 1 o , d a h i na še mlad e , v "borbah prekaljene poveljnike so bo Ij usposobil:) za odgovorne naloge ,-ki stojijo pred NOV in POJ. S kolesom sem se odpeljal v oficirsko Šolo,da si ogledam, kak o živijo i se učijo bodoči oficirji slovenske Nerodno Osvobodilne Vjske.Že osvo- bojena slovenska zemlja je po pomladanskem de "z ju kazala vse dare svojega zorenja. V takem pomladanske m na s trojen,ju sem prispel do stra&e .Natančen pre- gled dovolilnico - in spustil me jo napre j .'.Takoj se mi jo nudila prva sli ka,ki j i. je. potrdilo.?da sem v of icirski goli*Na tramovih na soncu se je g moralni poročnik tov. Jaka Avsio pravkar razgovar jal z gojenci ar tile ri j f 'rega tečaj-; .Nisem jih hotel motiti in sem pognal naprej na komand o 'šole. *••" gozdu sem sreČaval prvo barake,uČilnioo in spalnice .Ob \odi,ki jo v vro Čini s svojo zeleno barvo vabila, so kuharji pripravljali, kosil o i Nek je iz •o zda so je oglašala harmonika in po tj-. . Stopil sem v komand o r Pri pisalni -dzi sta bila zatopljena v delo ko- mandant sole major tov. Alojz Jlostnik- - Jovo in njegov namestnik pod polkov nik tov o Vlado Vod opi ve c. Pravkar sta sestavljala taktično nalogo ,ki jo bo- do morali izvršiti gojenci višje oficirske šole»Kot stari znanci smo se po partizansko prisrčno pozdravili 9 o budil nekaj spominov na stare par ti - zanske dni,na to pa som jima zadal nekaj vprašanj fna katera sta mi z ve se - ".jem in z njima znane zgovornostjo izmenoma odgovarjala. tov o komand ANT, NA 3A opicirsfa šolajkot mi jk ziia.'?0 , že phec5j časa veši SVOJO vašno nalogo.KbAJ jfl bila ustanovljena in u&tm je nj3it ita- NaSi partizani so vedno Čutili potrebo,da bi bili bolj sposobni voja ki kot okupator ji. Ta tezn.ia je razumi j ir;a9 saj so imeli proti sebi števil- čno daleko močnejšega in boljše oboroženega sovražnika. S a to so vso svoje telesno in duševne .:o'6i posvetili bo ju, gojili so prebrisanost in vojaško znanje. Nas Glavni štab jo še od vsega zadetka organiziral vojaške kurze ? 3. avgusta 1?43.pa je začela prviš poslovati redna "Vojaška šola ".Kljub teča vaj 1 po italijansko okupacijo je šola dobro funkcionirala>vzgajaka je po- leg vodnikov in ko nndirjov tudi višje vojaške funkcionar jo, vse §ar v 0- nem kurzu. Vojaška šola jo ras tla vzporedno z našo vojsko.V kolikor so jo vojs- ka vso bolj bližala regularni armad i, toliko bolj se je ."peoializiralau Za- tone tudi vojaška šola dobivala vso nove be ca je. Prvotne mu pehotnemu teča ju so je pridružil s prvimi našimi topovi artilerijski to Ca j, na to miners- ki. itd »Vsled potreb in stvarnega napredka sole je Glavni štab že decembra 1S43 - preimenoval šolo r "Oficirsko šolo Glavnega štaba kov in pos"« Danes i.-.n oficirska čola devet različnih tečajev,ki obsegajo vse delavnosti v nasi vojski. zdi ss m fiiA ir. naša cpioieska Šola zelo razlikuje od bivše voj- Nli A^DEMIJS V BEOGRADU. Res je .D očim jo trajalo vojaško šolanje za oficirje v bivši Jugosla- viji tri leta in ;y>. bil predpogoj za sprejem vojaško akademijo celo matu ra, pribijalo V oficirsko Šolo sinovi i.z ">aŠoga ljudstva z ne].- * j iv.ziv-di - - 21 - ljudske šole. Tudi basa je za šolanje malo na razpolago .koma j mesec do me- sec in pol«In vendar se gojenci nase cTicjrske sole,naH mladi oficirji , lahko merijo v borbi z vsemi, tudi nakut-imi neimšk imi oficir ji .Vendar pa moramo rcČi,da takih go jenoev , ko t, jih dobiva nesa oficirska &ola,še ni do bivala nobena vojna akademij.To ko vojaki,prekaljeni v borbi,z obilnim vojnim izkustvom,ki ga v šoli le povežejo in poeplošije v vojno teoretič- * no znanje,ki jim omogoča nadaljnji napredek. , Ganljivo je opazovati gojence oficirske šole,ki niso dobili oa-iostne f predizobrazbe ,ko se u'6e či trnja kart,kar aorajo, obiladati v rekordnem ča- su. Sate se trudijo od zore do r:traka.Ne eden je izjavil; "Lažje se c i zdi •štirinajst dni vsak dan juri š;-. ti na bunker je,kot sedem dni učiti so v so- li." Vendar ne popušča j o..Dobro ved o, da so jim njihovo vojaške edini ce na 1 ožile veliko čast in nalogo,da postanejo oficirji naše NOV*I-opuščanje - pred težavami v Šoli smatrajo za sramotno kot pobeg s pol o'ž a. j a pred scvra znikorn. KAICŠKE e3tgde s3 poslužujete PRI POUKU IN EDO SO UOlTSLJI NA- ŠIH bonooih OFICIRJEV? Metoda pouka je prilagojena snovi,ki jo gojenci morajo obvladati .Bor bone vaje se vršijo praktično na terenu,teoretsko snov pa predelujejo go- jenci po končanem predavanju v krotkih,v medsebojnem razgovoru.Inštrukto- rji so deloma vojaški strokovnjaki iz bivše jugoslovanske vojske,deloma oficir ji , z.raa tli i z partizanskih vrst, ki pa i, ajo bogato izkustvo iz borb. Strokovne predmete pa . redavajo razni inženirji i o drugi specialisti. Oficirska Šola zasleduje vse novosti v taktiki sovražnika in pripravlja protiukrepe. Tov. Podpolkovnik Vod op i ve o mo je nato seznanil podrobno z učnim na- črtom, z ureditvijo šole iz dosezinimi uspeha, zlasti v višjem tečaju. 13o sedaj je višja Oficirska šola končala pet tečajev.V njih so se teoretično usposobili znani naši komandanti '-n junaki,me& njimi narodni heroj polkov nik Cemio G tank o~Jj aki. name s tn3k k o mand a n ta CV. divizijo major Pranci Ho j ar- k -Jaka,.komandant £. "Ljubljanske " brigado »Sibili ja Anton,ki j,- drzno uničil idrijski rudni.k-Mlinar Ciril-čudoviti vodjo mineroev v Seroerjeyi brigadi ki je zrušil ze sest vi-kov in bil £e Šestnajstkrat ranjen.ir desetine - drugih .Na j boljši uspeh v višjem tečaju so dosegli v teh petih tečajih po -vrsti: £a jeršič Albin,elektromonter, namestrtik komar n an ta /.V.brigade , kapo tan PavŠic £tefan,in'ustri jski delavec,', red tečajen, komandant bataljone - Tomšičeve brigade jBaveo Prane, kmečki edn, namestnik komand en ta CV7II. bri • gade "Bazovica" $ poročnik kogoj V" r! :i. • d r, ki jučavni čar, pred tečajem koman - dan t 1.bataljona VV/plazove o kranc-Ri sto, mesarski pomočnik, pred tečajem k omand • m t 2. ba ta 1 j o na " 3anku r j o ve" ■ bri gad e , in zn: ni bore c s 3 ta je r skega. Ogledali smo si barake,ki so ji.1! gojenci sami v prostem času zgra dili, obiskali mlo.de teftajnike pri študiju in gojence višjega tečaja,ki so ravne razpravljali o "akciji",ki jo bodo morali drugi dan podvzotj .Tečaj- ni]: 1 "ttpet-an ''.Oj.ie j3 prevzel poveljstvo "Brigade" in dajal z;mmja narodi la. C komisarjem Šole tov. Mi Ikoni Goršičem in njegovim namestnikom tov*I- vanom Toiioem smo poso.tili še politkoaiisarski' tečaj.Tam smo culi,da so si na sli pol i tv. orni rar j i - io č a j ni i i zad ali i u 1>• o, d a v svo j e pr o s te m 6a su j orna- gaje ljudem na polju in pri drugih opravilih. Tako je v nekaj dneh de ve tna jst ^ oa-jn-kov opravilo 60 delovnih ur pri košnji,okopavan ju,cepljenju - drv in popravilu poljedelskega orodja. Pri večerji rmese Š - malo porazgovorili,pet»m sem se poslovil in s."? - o _ odpeljal z zavestjo,da bedo taki oficirji in politkcmisar j.l znali pojesti naio N O v do zmage in z njo ohraniti prid o bi tve, za katere so najboljši si- novi .j\*go*XcvA:iykih narodov dali Svoja »livljeaia« P, H, Pc?i ivini o i TCjOvin o s . 'Priletna borba je trgovini zasekala globoke rs-ne«Pomanjkanje IP-ga in, denar-j a oe v gotov:, k predelih trgovino popolnoma u-ru-va: 1 o ..Vsi ta takega stanja ::o bil: mali potrošniki plen Orne borze in špekulantov*BlugO,ki j-* po raznih skrivnih kanal i& prihajalo od vseh s t: *rd;: je med potjo pode se to rilo svojo osno,Iz težav ni naporov,ki jih na S narod 20 'četrto leto d opri naša za svobodo.so si nekateri brezvestnozi hoteli ustvarjati kapital kot verižniki v prvi svetovni vojni« Toda naba nova narodna oblast si pri zadeva? k.\vr na vseh drugih popri čoih gospodarstva ?da turi trgovino v okviru danih možni--* s ti obnovi-Na pobu do trgovcev samih organizirajo trgov,sk': zadruge-ki bodo po zmogljivih ce- nah skuhal5? nuditi kupcem vse potrebno bla^o.Blago se bo nabavljalo po zvezah in kanal i h, ki jih kontrolira nasa oblast,in je izključeno vsako iz ker i 8can&eTe trgovske aadruge bodo posredovale potrošnikom« Tudi proizvode industrije obrti tn kmečke pridell:^- Obnova trgovine bo vzbudila zasebno inici-ativo in sposobnosti naiega trgovskega stanu,ki so osle j pod silo razmer spalo«Narodno oblast propus oa trgovcem pr.i organizaciji teh zadrug.pri nabavi in prodaji blaga popoi noma proste ioke »edino cene bodo pod njeno kontrolo »Denarni zavod SI oveni :je in sedaj Odprte posojilnice bodo nudilo posameznim trgovcem kot trgov- skim zad.ruga;m potreben kredi t g Prvi sestanek med zastopniki oblasti in trgovcev ?ki se je prod krat* .'rii., vršil na osvobojenem ozemlju, je pokazal obojestransko dobro vJljo, da oe trgovina zopet o&Lv.i ter se omogoča prizadetim slojem cenena nabava življenjskih potrebščin.Trgovci so pokazali vsp razumevanjema tudi oni po svojih 1 to ob h pomagajo našemu Ij^stvu v teh težkih časin.S minimalnim do biokom-,ki ga bodo imeli jhooe jo pomagati pri uničenju tfrfce borze in tihotap -s tva p ol zno s t v še ga ljudstva, je »da napore narodno oblasti in trgovoov v tej smeri r:dpr? in samo napove neizprosen boj brezvestni .m. izkeri soeval - .