Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI EIST Časopis za trgrovlno, Industrijo In obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za >/2 leta 90 Din, za ‘A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Telefon št. 30- Uto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 6. maja 1933. štev. 53. Pasivnost d&zavrak Finančni minister dr. Gjorgjevič je uvedel hvalevredno novost, da redno vsak »lesec objavlja pregled državnih dohodkov in izdatkov. Namen teli objav more biti le ta, da služijo kot vzpodbuda k še boljšemu gospodaren ju, kar je tudi finančni minister sani izjavil v svojem ekspozeju novinarjem v začetku tega leta. Objava teh podatkov se torej ne vrši zato, da bi jih javnost spregledala, temveč da bi jih kritično premolila in pokazala pot, po kateri bi mogli Priti k še boljšim rezultatom v državnem gospodarstvu. Če kdo pogleda na številke, ki jih na-vaja zadnji pregled državnih dohodkov in izdatkov, ki ga objavljamo na drugem mestu, potem se mora nehote ustaviti na rezultatih gospodarstva v državnih podjetjih. Zlasti pa na tej ugotovitvi, da so imela aktivna državna podjetja v lanskem proračunskem letu 241,3 milijonov presežkov,' pasivna jmdjetja pa celih 193,5 milijonov deficita, z drugimi besedami se pravi to, da bi bila država za skoraj 200 milijonov .samo v enem letu na boljšem, če teh podjetij sploh ne hi imela. So med temi nekatera podjetja, od katerih res ni pričakovati dobička, toda načelo državnega, ko tudi vsakega drugega gospodarstva bi moralo biti, da mora vsako podjetje vsaj kriti svoje izdatke. Vendar nima nobenega smisla vzdrževati podjetja, ki ne prinašajo nič drugega ko izgubo. Kakor se takšnih podjetij mora rešiti vsak zasebnik, tako se jih mora rešiti tudi država. Zato bi bilo nad vse priporočljivo, da h; se že enkrat načelo -vprašanje, če ne bi bilo bolje, da hi država odstopila nekatera pasivna podjetja zasebnikom, ker bi na ta način dobila poleg odkupnine še davke, ki bi jih ta pozasebljena podjetja plačevala. Tako n. pr. so bili državni rudnik’ defioitni samo v marcu za več ko 4 milijone. Z izgubo pridobivati rude je pač za današnjo dobo mnogo preveč nerentabilen Posel, da bi si ga smeli dovoljevati. Ali je treba vso upravo rudnikov spremeniti tako, da postanejo ti rentabilni, ali pa se je treba odločiti k še bolj energičnemu koraku ■n napraviti temu deficitu z likvidacijo pasivnih podjetij konec:. To bi bilo vsaj glede rudnikov tem lažje dosegljivo, ker vemo, da so privatni rudniki aktivni in da bi bili še bolj, če ne bi trpeli od konkurence državnih rudnikov. Neglede na to pa ima država od posestnikov rudnikov vse drugačne davčne dohodke ko od državnih. Prav tako bi bilo zelo hvalevredno, če bi se že enkrat načela debata o deficitu državnih železnic. Na eni strani je jasno, da so železniške tarife že tako visoke, da so postale ovira za gospodarski napredek dežele in da zato sedanjih tarif ni mogoče več zvišati, temveč jih je treba nasprotno še znižati. Na drugi strani pa je prav tako jasno, da morajo železnice kriti svoje izdatke, ker mora tudi za nje veljati načelo, kakor za vsa druga .podjetja, da morajo kriti vsaj svoje izdatke. Verno tudi, da dejansko drž. železnice ne bi bile deficitne, če jih ne bi obremenjevale razne dajatve, ki gredo na račun drugih resorov. Pri današnjem silnem pomanjkanju denarja bi pač že morali enkrat pregledati, ali so te dajatve tudi potrebne in če jih ni mogoče v prav znatni meri omejiti, da bi se izdatki železnic znižali in s tem omogočilo tudi znižanje železniških tarif, kar bi mahoma oživilo vse gospodarsko življenje. Mimogrede bodi tu opozorjeno na malenkost, ki pa le na tako malenkostna, da bi se smela prezreti. Če je katerokoli zasebno Podjetje pasivno, potem bo takoj omejilo svoje izdatke na minimum, zlasti pa ne bo s svojim denarjem podpiralo druga podjetja. Kar velja za zasebna podjetja, to velja tudi za državna, vsaj moralo bi veljati. Naše železnice so pasivne, a v poročilu konzumne zadruge nameščencev drž. železr nic v Zagrebu beremo, da ima ta zadruga od ministrstva za promet še vedno 1,620.0Sušak kot izvozno pristanišče pride predvsem* v poštev kot izvozna luka za domače blago. Zaradi njegove lege na skrajni točki jugoslovanskega Jadranskega morja je na Sušak najkrajši dohod z jugoslovanskega Podonavja. Takoj po nastanku Jugoslavije je nastal živahen promet med jugoslovanskim Podonavjem in Sušakom in ta promet je nato neprestano raste I. Če bi se sušačka luka uredila tako, da bi čisto odgovarjala vsem potrebam njegovega prometa in če bi imela zadostne železniške zveze, bi Sušak kaj hitro postal ena najvažnejših luk na severnem Jadranu. Železnica in parniki neprestano dovažajo novo blago. Pristanišče, ki hoče redno in pravilno izvrševati svojo nalogo, mora v redu spravljati naprej poslano blago. Pri tem pa morajo pristanišča gledati tudi na to, da bodo kos vedno rastočim nalogam, ki nastajajo iz vedno bolj napredujočega prometa. Gradijo se vedno večji in vedno hitrejši parniki iin pristanišče mora poskrbeti, da morejo ti parniki pristati in iztovoriti svoje blago. Primerne naprave n skladišča za nakladanje in razkladanje so pogoj napredka pristanišča. Prav tako pa se morajo pristanišča pravočasno prilagoditi tudi vedno večji izpopolnitvi kopnih prevoznih sredstev. Nakladanje in razkladanje parnikov je mora vršiti naglo in z vso popolnostjo v manipulaciji. Zato morajo imeti pristanišča dovolj pomolov, dovolj skladišč in vse potrebne priprave za nakladanje. Na vsak način bi se moralo preprečiti, da bi se morali parniki vsled pomanjkanja prostora zasidrati zunaj pristanišča in čakati, da se raztovorijo paniki, ki so prišli pred njimii. Tudi ni dovolj, če so pristaniške naprave tako popolne, da se izvrši nakladanje in razkladanje parnikov v redu, temveč ludi železnica mora biti na tej stopnji, da more hitro odpramiti raztovorjeno blago naprej v notranjost dežele. Vagoni se morajo pravočasno razdeliti med skladišč«, da se prepreči vsako kopičenje blaga. Kakor je bijl pred vojno hrvatski les glavni izvozni predmet reške luke, tako je danes jugoslovanski les bistveni del prometa luke Sušak. Da se je izvoz hrvaškega lesa skozi Reko olajšal, je bila zgrajena v obsegu reškega pristanišča posebna železnica, brajdiška železnica, posebno skladišče, Delta skladišče in posebna luka, Ba-roš. Les, kot glavni izvozni artikel reške luke je bil gospodarski razlog njenega postanka, podlaga njene eksistence in pogoj njenega napredka. Po vojni je bilo skladišče Delta skupno s pristaniškimi napravami, priključeno jugoslovanski državi. S tem je bila ustvarjena luka Sušak, ali bolje rečeno le jedro nove jugoslovanske trgovske luke na severnem Jadranu, ker v sedanjem stanju še ne odgovarja potrebam in zahtevam jugoslovanskega čezmorskega izvoza. Da bi Sušak odgovarjal tudi tem svojim nalogam, bi bilo potrebno: 1. razširiti pristaniško ozemlje in povečati pokrita in nepokrita skladišča, med katere je treba zgraditi zadostno železniško omrežje, da se more blago hitro odpravljati. 2. zgraditi potrebna pristajališča za parnike, zlasti za vkrcavanje lesa. •1. zgraditi moderne pristaniške naprave, ki naj zagotove hitro nakladanje in razkladanje parnikov. Trgovina in promet spadata med poglavitne narodne in državne naloge, ker ni brez urejene trgovine in prometa napredka v narodnem in državnem življenju. Zato se tudi ne sme gledati na Sušak samo s stališča trenutnih potreb njegovega pristanišča, temveč treba je imeti pred očmi, da se bo na tej točk.’ Jadranskega morja ustvarila glavna jugoslovanska trgovska luka, ki bo odpirala Jugoslaviji pot v široki svet, a širokemu svetu pot v Jugoslavijo. V povojnih časih je slovenski les znatno prispeval pri prometu sušačke luke, kajti iz leta v leto se je večal izvoz slovenskega lesa skozi Sušak. dokler ni gospodarska kriza paralizirala ta izvoz. Slovenija je našla v novi jugoslovanski luki na Jadranu s vrt je naravno izhodišče na morje in v svet, a manjka ji direktna železniška zveza s tem izhodiščem. Iz tega izhaja nujna potreba, da dobi Slovenija direktno zvezo z morjem, ki naj bi se zgradila s primeroma kratko železniško zvezo med Kočevjem in progo Zagreb—Sušak. Ni treba še posebej povdar-jati, kako velikanskega pomena bi bila ta zveza ne samo za razvoj Sušaka, temveč tudi vse naše zunanje trgovine. Šele takrat, kadar bo ta zveza ustvarjena, bo mogla Slovenija v resnici uporabljati sušaško pristanišče. Blago, ki se odprem 1 ja iz Slovenije via Bubnjarci na Sušak, potrebuje danes štiri dni, dočim bi po direktni zvezi potrebovalo le en da«. Že to dejstvo pove dovolj. Direktna zveza Slovenije z morjem pa bi zelo povečala tudi tranzitni promet tujega blaga, ki bi po'direktni zvezi imel krajši dostop do morja. Za stanje gospodarske bilance pa je tudi tranzitni promet važen, kakor smo že omenili uvodoma. Ni dovolj, če ima pristanišč« samo dovolj železniških naprav za naglo razkladanje in nakladanje, temveč tudi zaledje pristanišča mora imeti dobre železniške zveze. Razširjenje sušačke luke in izpopolnitev pristaniških naprav bo pripomoglo k olajšavi pristaniških operacij in znižanju nakladalnih stroškov. Treba bo gledati tudi na to, da bo vedno mogoče direktno nakladanje iz vagonov na parnike in prav tako direktno razkladanje iz parnikov na vagone. Seveda pa je treba tudi vso pažujo posvetiti vprašanju izpopolnitve zadostnih prekomorskih zvez Sušaka s tujino, da bo vsak izvoznik vedel, da ne bo njegovo blago moralo čakati v pristanišču tedne in tedne, predno pride parnik, ki ga odpelje v namembni kraj. Sušak je jugoslovanska dvokrilna vrata v svet. Čez Sušak se bo vršil jugoslovanski izvoz v čezmorske kraje in uvoz iz teh krajev v Jugoslavijo. Zato je treba napraviti vse potrebno, da bo Sušak kot prva jugoslovanska luka na višini svoje naloge. Ljubljanski velesejem. Rok za prijavo k udeležbi na XIII. vzorčnem velesejmu v Ljubljani poteče 10. t. m. Po dosedaj duši ih prijavah bo letošnji pomladni velesejem dobro zaseden s tvrdkami vseh panog in se bo na tem velesejmu posebno uveljavljala naša domača produkcija. Na razpolago je pa še nekaj razstavnega prostora. Tvrdke, ki nameravajo razstaviti, pa se še niso prijavile, naj to čim preje store, ker bo uprava velesejma drugi teden že začela z razdeljevanjem razstavnih prostorov. Med. dr. IVO RAKULJIČ-ZELOV javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil službo asistenta pri dvor. svetniku prof. Sr. Knniierju, preselil v Ljubljano IN OKDINIHA ZA OPERATIVNO GYNEK0L0GIJ0 (ŽENSKE BOLEZNI) IN PORODNIŠTVO s 24. aprilom t. 1. na Miklošičevi cesti 34, I. nadstr., od 9. do 11. in od 16. do 19. ure. Telefon 20-25. Izvoz blaga prost skupnega davka Davčni oddelek pri fin. ministrstvu je iz-dal pojasnilo, kdaj je izvoz blaga prost skupnega davka. Po čl. 5. uredbe o skupnem davku je izvoz blaga v tujino prost tega davka. Ker pa ni mogoče a priori določiti, če se bodo gotovi izdelki ali polizdelki v resnici v celoti ali deloma izvozili, morajo davčni zavezanci, pavšaJiisti in oni, ki vodijo knjige, prijaviti v svojih letnih, oziroma mesečnih prijavah ves v tem času s tujino izvršen promet. Skupni, oziroma luksuzni davek, se ne bo pobiral le od onega prometa, ki ga je obveznik izvršil s tujino. Kot dokazilna listina, da je bil promet izvršen s tujino, se bodo uporabljali poleg rednih poslovnih knjig in kopij izdanih faktur, duplikati železniških tovornih listov in izvoznih deklaracij. la oprostitev pa velja samo za one davčne zavezance, ki kot producenti sami izvozijo blago, ki ne podleži kombiniranemu skupnemu davku. Če n. pr. lastnik žage sam izvozi rezan les, potem za ta izvoz ne plača skupni davek. Če pa lastnik žage proda rezan les trgovcu, ki ga izvaža .tli proda drugemu trgovcu izvozniku, plača lastnik žage skupni davek, ki ga more po § 3., 3. zakona o skupnem davku prevalili na trgovca izvoznika, dočim ima trgovec izvoznik pravico na podlagi $ 12. zakona o skupnem davku na povračilo iz drž. blagajne aili od producenta. Če kupec izvoznik od producenta ali trgovca kupljeno blago ne izvozi v nepredelanem stanju,, temveč šele po predelavi ali po dovršitvi, bo oproščen skupnega dav- ka za ves premet, ki ga kot izvoznik izvrši neposredno s tujino. V pojasnilu se nadalje navaja, da treba razumeti § 1 zakona o skupnem davku tako, da ima pravico n i povračilo iz drž. blagajne samo trgovec izvoznik, ne pa producent, ki je oproščen od skupnega davka na promet, ki ga izvrši kot producent s tujino, ker po zakonu podleži skupnemu davku le uvoz in notranji promet, ne pa tudi izvoz. Naš izvoz in uvoz Pregled zunanje trgovine po mednarodni delitvi blaga za prvo tromesečje 1. 1933 iu 1932 193S Izvoz tisoč milijonov v % ton Din Žive živali 17'(i 128-7 18-07 Predmeti za hrano in pijačo 119« 211-3 29-67 Sirovim* in polfabri- kati 436"6 322-9 45-32 Gotovi izdelki 15-5 49-4 6-94 Skupaj r>89-4 712-5 100 Uvoz Žive živali 01)09 0-09 0-02 Predmeti za hrano in pijačo 22-0 72-8 12-16 Sirovine in polfabri- kati 93-5 124-6 20-80 Gotovi izdelki 39T) 401-2 66-97 Zlato, platina, sre- bro, in srebrn de- nar 0-28 0-05 Skupaj 155-2 599-0 1(K) Izvoz tisoč 1932 milijonov v % ton Din Žive živali 12-5 98-4 15-51 Predmetii za hrano in pijačo 96-3 198-2 31-23 Sirovine in polfabri- kati H«H-4 294-2 4«-36 Gotovi izdelki 15-8 43-7 6-9 Skupaj 523-1 634-6 100 Uvoz Žive žri vali 0-008 0-1 0-02 Predmeti za ti rano in pijačo 23-7 78-8 11-19 Sirovine in polfabri- kati 85-7 126-8 18-03 Gotovi izdelki 39-3 496-0 70-47 Zlato, platina, sre- bro, in srebrn de- nar 2-0 0-29 Skupaj 148-8 703-8 100 9owosl aništv u »L Ordre« ostro napada de Jouvenela, 'francoskega veleposlanika v Rimu, ker se je z zopetnim zavzemanjem za pakt četvo-rioe pričel mešati v stvari, ki ne spadajo v njegovo pristojnost. List pravi im zadnje, da se ta osebna politika de Jouvenela nili uajman,;e ne sklada s politiko Daladiera in večine vlade. Generalno tajništvo Društva narodov je razposlalo vladam 66 držav vabila k svetovni gospodarski konferenci, ki se prične dne 12. junija v Londonu. 0 vojnih dolgovih se ne bo razpravljalo na londonski konferenci, kakor je izjavil MacDonald v angleškem parlamentu. Vsled sabotaže nemške delegacije je zašla razorožitvena konferenca v skoraj brezizhoden položaj. Roosevelt je z velikim zanimanjem pregledal zbirko aktov o nemških dogodiv.u, ki mu jo je predložil Herriot in nato poslal ameriškemu zastopniku v Ženevi Davvisu primerna navodila. Da\vis je tudi nastopil v Ženevi proti Nemčiji. Hitler je sprejel v navzočnosti zunanjega ministra v. Neuratha poljskega poslanika Wysockega in mu izjavil, da bo Nemčija spoštovala obstoječe pogodbe in da je pripravljena skupno s Poljsko objektivno proučiti poljsko-nemške odnošaje. Poljski zunanji minister je po sprejemu poslanika Wysockega sprejel francoskega in italijanskega veleposlanika in jima po- 1 očal o izjavi Hitlerja. Dostavil je, da je ludi 1 oljska pripravljena z vso objektivnostjo proučiti skupno z Nemčijo vprašanje poljsko-nemški h odnošajev. • Istočasno pa je začela nemška vlada na brutalen način preganjati Lužičke Srbe. Njih tisk ,;e zatrt, večina zavedne lužičko-srbske inteligence pa je biJa aretirana. Bavarski diktator v. Epp j« izjavil, da je Avstrija le del nemškega ozemlja in se mora zato nacionalna revolucija razširiti tudi na njo. V istem smislu je pisal tudi Volkischer Beobachter«, glavno glasilo liitleri jancev. 30.000 hitlerijaucev je po vesteh dunajske Reich.sp ost e pripravljenih ob avstrijski meji, da napravijo izprehod« po Avstriji in pomagajo avstrijskim narodnim socialistom, da vržejo Dollfussovo vlado in prevzamejo oblast. Avstrijska vlada je prepovedala vse uniforme. Prepoved zadeva zlasti hitlerijance, ki so v uniformah prihajali v Avstrijo. Krščanske strokovne zveze so se prostovoljno izenačile s hitlerjevskimi. »Izenačenje« v Nemčiji napreduje na vseh poljih in sedaj pridejo na vrsto tudi delniške družbe in velika kapitalistična podjetja. Gd/da pza/Szfcčfc Ital. drž. podtajnik v notranjem ministrstvu Arpinati le odstopil, ker se je sprl z vodilnimi osebami italijanske vojske. V zvezi s tem govore listi o možnosti rekonstrukcije italijanske vlade. Med nankinško in sovjetsko vlado so bili obnovljeni diplomatski odnošaji. Hirtenberškega orožja Avstrija ni vrnila, temveč ga zadržala. Tujim diplomatom je pokazala falzifieirane carinske dokumente o vrnitvi orožja. Tako trdi pariški »Populaire«. Kljukast križ dobe tudi zastave nemške trgovske mornarice. denacsb/b STANJE NARODNI-: BANKE Po izkazu z dne 30. aprila se je stanje Narodne banke po izkazu z dne 22. aprila spremenilo tako-le (vse v milijonih dinarjev): Na aktivni strani: kovinska in devizna podloga se je zmanjšala za 8-2 na 1.924-6, devize, ki ne spadajo v podlogo pa za 0*35 na 14-1. Tudi kovanega denarja je manj za 24-0 in ga je sedaj za 1801. Skupna vsota posojil na menice in vrednostne papirje se je povečala za 7-2 na 2.343-0. Prejšnji predujmi državi so se povečali za 0-26 na 1.812*7, vrednosti raznili fondov pa so padle za 0-2 na 58-0, dočim s« ostale vrednosti drugih fondov neizpre-»lenjeno na 7-9. Nepremičnine so po vrednosti narasle za 0-2 na 158-9, razne aktive l>a '/.a 9-1 na 61 ‘9 milijonov Din. Na pasivni strani: kapital, rezerve in drugj fondi so neizpremenjeni. Obtok bankovcev se je povečal za 71 H na 4.501, skupna vsota obvez na poka/, pa •i*“ padla za 91 'H na 940-3. Obveze z rokom večje za 11'8 in znašajo 1.275-1, dočim Sf> razne pasi ve manjše za 7-8 in znašajo 192-4. Skupno zlato in devizno kritje je naraslo od 35-36% na 35-37%. Obrestna mera je ostala neizpreme-"jena. Francoski desničarski politiki in finančniki zahtevajo, da se izda prepoved izvo-Za in zamenjave »lata, ker obstoja nevarnost, da bi Amerikanki in Angleži s pa-Piniatim denarjem konvertirali francoski 'zlati zaklad. Tečaj francoskega franka bi hoteli nekateri francoski finančniki znižati za eno četrtino, da ne bi vsled padca dolarja trpela francoska zunanja trgovina. Zlati zaklad Švicarske banke se je v zadnjih 14 dnevih znižal za 154 milijonov na 2385 miljonov. Vendar pa znaša zlato kritje švicarskih bankovcev še vedno 01%. češkoslovaška Narodna banka je dovolila, da se smejo vezani dinarji v Jugoslaviji uporabiti za hipotekarne naložbe v Jugoslaviji. Tujim lastnikom obveznic ameriških posojil ne bodo več izplačevali kuponov v zlatu, temveč kakor ameriškim državljanom le v dolarjih, neglede na njih tečaj. N a z n a n i I o Zobni atelje PIRH EMIL dentist-tehnik se je preselil z Rimske ceste sedaj Pred Škofijo št. 21 hiša Strojanšek, trgovina »Pri Zvonu«, II. »adstr. ordiinna od 8.—17. (5. pop.). Mednarodni borzni indeks V preteklem tednu so skoraj na vseli borzah tečaji papirjev napredovali, razen na pariški borzi, kjer je prevladovala 'nlačna tendenca. Zlasti so napredovali tečaji na njujorški, berlinski, curiški in dunajski borzi, kakor kaže spodnja tabela. Koncem 1.1. 15.4. 22.4. 29.4. 1927 — 100% 1929 1»;« 1933 1933 London 102-6 58-7 58-2 58-7 Pariš 156-8 58'2 59‘2 58‘5 Berlin 113-6 32'4 33'5 34'9 Bruselj 133-8 28"2 28-7 29-5 Amsterdam 104-5 28-3 29-3 29‘8 Stockholm 109-5 10-1 10'4 10’7 'Urih 101-0 41-6 42-5 44’4 IJunaj 91-4 33.3 34.3 35.7 Kav„ . 108-3 53-2 54-0 54‘7 Vork 137.3 37-0 43-7 47-8 V preteklem tednu se je mednarodni ,dvignil od H9'4% na 40-5 in zabeležena, kak°r letos še ni bila TEDEN, ANSKl-BORŽl Devizno tržišče Tendenca mlačna; promet Din 1,5)66.756-49. Devizni promet v tekočem tednu je v primeru z minulim tednom (3,425.000 Din) nazadoval za 1,458.000 Din ali skoro za polovico skupnega prometa v prejšnjem tednu. Vzrok temu nazadovanja je predvsem zmanjšanje klirinškega prometa v avstrijskih šilingih, v dinarski devizi in v devizi Newyork, katerih skupni padec prometa znaša nad 1,086.000 dinarjev. Na drugi strani pa tokrat ni bilo zaključkov v Bruslju, katerega je bilo v pretečenem tednu nabavljenega za 120.000 Din in v Madridu, čigar skupni promet minulega tedna je znašal nad 496.000 dinarjev. Nasprotno kažejo porast prometa v tem tednu sledeče devize (v tisočih dinarjev): Curih (166), Pariz (108) in Berlin (priv. kliring 55). Narodna banka je intervenirala v dosedanjem obsegu in dala na vsakem borznem sestanku za 40.000 Din deviz na razpolago. Z njenim posredovanjem je bilo nabavljeno Curiha skupno za 140.000 Din, Londona pa skupaj za 60.000 Din. Na četrtkovem borznem sestanku je bil perfektuiran tudi manjši zaključek v bonih grške Narodne banke in sicer po tečaju Din 41-— za 100 drahem nominale. Iz spodnjih prometnih podatkov: Dne 1. maja Din 210.582-44 Dunaj. Dne 2. maja Din 372.601-66 Dunaj. Dne 3. maja Din 695.953-34 Dunaj—Pariz. Dne 4. maja Din 440.380-11 Dunaj—Pariz. Dne 5. maja Din 247.238-49 Pariz—Din. je razvidno, da je zaključil sredin borzni sestanek z največjim dnevnim deviznim prometom približno 700.000 Din ali nekaj manje ko dve tretjine; najmanjši dnevni promet je bil dosežen v ponedeljek dne 1. t. m. Na večini borznih sestankov so prevladovali klirinški zaključki v avstrijskih šilingih in inoz. dinarjih, le deloma pa v Parizu. Porast oziroma padec prometa tekom tega tedna (vse v tisočih dinarjev) na-prani preteklemu tednu (številke v oklepajih) je bil v ]>oedinih devizah naslednji: Berlin 55 (0), Bruselj 0 (120), Curih 182 (16), London 131 (187), Madrid 0 (496), Newyork 25 (340), Pariz 117 (9), Trst 11 (42), Dunaj (priv. kliring) 1.150 (1.709), Din deviza (priv. kliring) 284 (506) in slednjič Solun (boni) 12 (0). Pretežni del zaključkov (priv. kliring) v avstr, šilingih je bil perfektuiran 3. t. 111. po tečaju Din 8-40 in 4. t. 111. po tečaju Din 8-30 za avstrijski šiling. Devizna tečajnica tekočega tedna beleži ponovno močno nazadovanje dolarskega tečaja, ki je po spodnji razpredelnici: Dae 1. maja 1933. Dne 5, maja 1933. najnižji naijvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2304-29 2315-65 2305-96 2317-32 Berlin 1319-58 1330-38 1350-14 1360-94 Bruselj 802-40 806-40 7!)9-68 803-62 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 193-36 194-90 191-19 192-79 Newvork 4963-82 4S)92-08 4809-37 4897-63 Pariz 225-82 226-94 225-88 227--- Praga 170-79 171-65 170-90 171-70 Trst 296-85 299-25 297-40 299-80 Avslr. šilili" v privatne m Idi ringu 8-40 H-40 8-35 8.35 od ponedeljka na včeraj •opustil z a celih 94-45 točke, dočim je v istem razdobju & muisii uiu po nizkih cenah J. VILHAR Ljublfana, Sv. Petra c. 36 deviza Berlin okrepila svoj tečaj za 30-56 poena. Izmed ostalih deviz beleži tečajni porast Amsterdam 1-67 poena, Pariz 0-06 poena, Praga 0-11 poena in Trst 0-55 poena; Curih je bil skozi ves tekoči teden trgovan na dosedanji bazi 1108-35 za denar in 1113-85 za blago. Tečaj Bruslja je po gornji tabeli nazadoval za 2-78 točke, Londona pa za 2-17 točke. Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca nespremenjeno mlačna. Delnice Trboveljske premogokop. družbe so na ponedeljkovem in torkovem borznem sestanku beležile po 150 dinarjev za blago, od srede dalje pa po 160 dinarjev, dočim so bile dne 2 in 5. t. m. zaključene (neborzno) po 160 dinarjev za komad. Investicijsko posojilo je od ponedeljka (41—42) na torek okrepilo svoj denarni tečaj za eno točko, na sredo pa svoj blagovni tečaj za dve točki in beležilo na tej bazi do konca tega tedna. Notica 8% Blaira je 1. in 5. t. m. izostala, na ostale borzne dneve pa je beležila ponudba 37-—, a povpraševanje 34-—, torek, v sredo in četrtek pa za dve točki višje, t. j. 36-—. 7% Blair je od ponedeljka na petek oslabel v povpraševanju za poldrugo točko, v ponudbi pa od 1. na 2. in 3. t. m. za dve točki. Seligman je bil nuden v ponedeljek po 44—, v torek po 43-—, dočim se je nudilo zanj dne 1. t. m. 42'—, 2. 1. m. 41—, včeraj pa 41-50. Beglučke obveznice so notirale v ponedeljek 31-50 (denar), 32-50 (blago), v torek 31-50 (denar), 33-— (blago), od srede dalje pa 31"— samo za denar. V tem tednu so beležile tudi 4% agrarne obveznice in sicer dne 2. t. m. po 23-— za povpraševanje. Vojna škoda je od ponedeljka (188 do 190) na torek (190 do 193) okrepila svoje tečaje za par točk, od srede dalje pa beležila 190-— za denar, brez blaga. Lesno tržišče. Položaj minulega tedna na slovenskem lesnem trgu se ni bistveno spremenil, vkljub bližajoči se stavbeni seziji. Jasno je, da se brez tekočih denarnih sredstev ne more zidati odn. trgovati, vsled česar je čimprejšnja remedura denarne cirkulacije neobhodno potrebna, sicer bomo imeli poleti gospodarsko zimo. Povpraševanje za jelove deske je vedno še samo v 111., IV. vrsti, za katere pa se nudijo nizke cene. Monte blago odn. I, II. do sedaj še ni prišlo v poštev, razen stnrekovine (blejske provenijence). Po tramih je povpraševanje precej dobro, [»osebno za nove trame debelejših dimenzij, za katere se pa zahteva obenem teža suhega blaga, kar je pa za enkrat Se nemogoče. V bukovini traja še naprej povpraševanje po parjenih deskah, določenih za izvoz čez morje. Testoni pa so do prihodnje sezife odloženi za trgovanje. Povpraševanja: Bukovi frizi, prima, 5 in 6 cm široki, 30 do 50 cm dolgi, z običajnim nadmerami. Cena franko meja Postojna. Bukovina, parjena in neparjena (za pohištvo), z navedbo dimenzij, količine, časa rezanja in dobave. — Cena franko meja Jesenice. Bukovo oglje, samo canello, odnosno z navedbo percentualnosti canelle. — Cena franko meja Postojna. Jelove deske, III., 18, 24, 28, 38 in 48 mm. — Cena franko vagon prihod Su-šak, odnosno meja Postojna. CIKORIJA Naš pravi domači izdelek Drž. dohodki in izdatki v marcu Izdatki. Drž. izdatki v mesecu marcu so znašali 635*1 ali 100*62% vseli proračunanih (85*74 v januarju in 79*74% v februarju). Osebni izdatki so znašali 322-9, materijalni pa 312*1 milijonov dinarjev. Prihrankov torej ni bilo nobenih, ker se koncem marca zaključuje proračunsko leto in so bile v marcu plačane obveznosti iz prejšnjih mesecev. Dohodki. Dohodki so znašali v marcu 576-9 milijonov ali za 54-2 milijonov manj, kakor je bilo preračunano ali za 91-31% (v januarju 73-18%, v februarju 79-38%). Deficit znaša torej v marcu 58-2 milijonov. Tu pa niso še všteti dohodki Belja in »Topolovce«. Za proračunsko leto 1932/38. Vsi izdatki so znašali 6.162-4 od proračunanih 7.575 milijonov ali 81-36%. Za osebne izdatke je šlo 3.719, za materijalne pa 2.443-4 milijonov. Prihranek je znašal torej 1.412-6 milijonov. Tu treba pripomniti, da traja računsko leto do 31. avgusta 1933. in da se bodo do tedaj vršila še izplačila pravilno angažiranih zneskov. Dohodki Vsi dohodki so znašali 6.057*4, to je za 1.517-6 milijonov manj, kakor je bilo preračunano. Izdatki so bili večji od dohodkov za 104-9 milijonov. Od doseženih dohodkov pa je bilo državni blagajni izročenih samo 5.745-5 milijonov Din. Vsled tega se niso mogli plačati vsi že likvidirani računi v višini 466-6 milijonov Din. Od teh so bila državna podjetja dolžna 299, drž. uprava pa 167-6 milijonov. Po proračunu državnih podjetij Marca meseca je bil dosežen v proračunu izdatkov drž. podjetij prihranek v višini 38-9 milijonov, to je od proračunanih izdatkov je bilo izvršenih le 87-54%. Dohodki v marcu so padli za 43-1 milijonov izpod proračunanih. Vendar pa so bila državna podjetja v marcu aktivna. Nekatera podjetja pa so bila pasivna tako: drž. tiskarna v Beogradu za 0-041, drž. tiskarna v Sarajevu za 0-11, drž. železnice za 7-1, poštna hranilnica izvenproračunski izdatek za 14-4, drž. rudniki za 4-1. Aktivnost drž. podjetij je zato padla od 74-4 na 48-5 milijonov in je dosegla le 77-31% preračunane vsote. Tu pa niso še všteti dohodki Belja in nekaterih drugih posestev. Vsi izdatki državnih podjetij so znašali 3.326, od proračunanih 3.748 milijonov ali 88-74% proračunanih. Vsi dohodki pa so znašali v vsem proračunskem letu 3.373-8 in je bil torej dosežen presežek v višini 47-8 milijonov Din. Dejansko pa so imela aktivna državna podjetja prebitek v višini 242-3 milijonov, pasivna pa deficit v višini 193-5 milijonov. rceva Dr. Pi sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Univ. prof. dr. Milan Škerlj: Nekaj pripomb k našemu trgovinskemu registru (Nadaljevanje.) Sodišča sama so, izvzemši zapuščinske in stečajne stvari, torej v veliki večini primerov glede sprememb in izbrisov skoro brez moči. Kar bi ona mogla storiti, bi bilo vobče le to, da od časa do časa splošno opozore druga oblastva na njihovo dolžnost. Redki pa bodo, zlasti pri trgovcih poedincih in pri osebnih družbah, primeri, da bi sodišče moglo iz samega registra kolikor toliko zanesljivo sklepati, da je nastopila sprememba, ki zahteva vpis ali izbris. Več je takih znakov pri delniških družbah in pri družbah z o. z. Brez dvom i sumljivo je n. pr., če pri delniški družbi celih deset let ni bilo nikakršne spremembe v osebah članov načelstva (upravnih svetnikov). Sodišče bi v takem slučaju pač lahko poizvedelo pri obrtnem ali davčnem oblastvu ali pri TOI, ali družba še posluje. Pri družbi z o. z. ima sodišče precej moči v onem naznanilu, ki jo mora vsaka družba vsako leto v januarju poslati sodišču o svojih družabnikih. Če naznanilo izostane, bo vzrok često, da družba ne posluje več. Res, da sodišče družbe ne more naravnost siliti, da sklene svoj prestanek, toda če se pokaže, da niti nima več poslovodij ali celo, da ni več najti družbenikov, bi se stvar morda vendar dala urediti? Morda je nekaj vzroka, da oblastvena naznanila izostajajo, tudi v tem, da zakon ni postavil vrstnega reda, ]x) katerem so razna oblastva pozvana k sodelovanju, tako da se lahko zanašajo drugo na drugo. Prvo zve za novo podjetje pač obrtno oblastvo, toda ono ne ve višine odmerjenega davka, njegovo naznanilo bi sodišču malo pomagalo. Pač pa obrtno oblastvo prvo zve za prestanek, če je n. pr. odvzelo koncesijo, kjer je potrebna, ali sicer odvzelo pravico izvrševati obrt. Seveda bi moralo naznaniti samo one primere, kjer gre za trg. podjetje v smislu trg. zakonika. Tudi TOI za naznanitev novih firm malo pride v poštev, ona jih zve redno šele po sodni registraciji. Tudi ona bi sicer pri novoprijavljenih obrtih mogla paziti, ali ne gre za trg. podjetje, ona je brez dvoma tudi interesovana na višini davka, toda ona se po pravici zanaša na to, da je davčno oblastvo, ki je davek odmerilo, obvestilo tudi reg. sodišče. Ker tudi stranka, ki opusti svoje podjelje, ali pri kateri sicer nastopi sprememba, katera utegne vplivati na višino davka, ne opusti tega naznaniti vsaj davčnemu oblastvu, saj gre neposredno za njen žep, imajo davčna oblastva dejanski največ prilike in najčešče pač tudi prva priliko zvedeti za velik del činjenic, ki se morajo prijaviti za vpis v trg. register. Zato je tudi že v bivši Avstriji popoln je vanje registra dejanski v prvi vrsti bilo osnovano na sodelovanju davčnih oblastev, za njo so izšli jako točni predpisi — ki veljajo še danes — in že v Avstriji jih je bilo treba včasih opozoriti, da ti predpisi še veljajo. Ono zbirko firm, o katerih je dvomljivo, ali še poslujejo, naj bi pa TOI priobčila prizadetim sodiščem, ki bi brez. dvoma stvar preiskala in uredila, kolikor bi sploh mogla. Vedno po sedanjih zakonih najbrže ne bi mogla, ker ti, kakor rečeno, skoro ne poznajo vpisa in izbrisa po uradni dolžnosti. Za ta del bi bila potrebna sprememba zakona, kakor jo nekateri inozemski zakoni že poznajo in kakor jo — v omejenem obsegu — namerava tudi naš načrt novega trg. zakonika. Samo sodišč se tičejo primeri, v katerih je sicer zaznamovana otvoritev stečaja, ne pa, kako se je končal. In vendar je jasno, da otvoritev stečaja ne pomeni vedno pre-stanka podjetja in s tem firme (prisilna poravnava, pristanek upnikov, en sam upnik); pravzaprav ja samo odprava ste- čaja vsled razdelitve mase zanesljiv razlog za izbris firme. Njemu bi mogel bili enak primer, da se stečaj ne otvori ali da se odpravi, ker stečajna masa ni zadostna, da pokrije stroške stečajnega postopanja; toda danes ni enak. Tudi tam pa, kjer je masa razdeljena, firma ni vedno izbrisana ali vsaj izbris ni objavljen, pač ker ni kritja za stroške objave. To bi se dalo urediti tako, da se iz stečajne mase vnaprej izloči znesek, potreben za objavo, ali pa da se z objavnim organom dogovori, da te objave — mnogo jih ni — objavi brezplačno. III. Pravilnost registrskih vpisov. Mnogo manj ko popolnosti trg. registra je prigovarjati pravilnosti vpisov v njem. Vpisi le razmerno redko ne ustrezajo zakonskim določbam. Najvažnejše opazke bi bile te-le: 1. Firma. Čisto izjemno sem opazil dve firmi, eno trgovca poedinca in eno nekapi-talske družbe, ki nista vsebovali nobenega osebnega imena, dasi firma trgovca poedinca in firma osebne družbe mora vedno vsebovati vsaj priimek ene fizične ali naziv pravne osebe. Firmi pa sta bili čisto fantazijski, niti ne na splošno razumljiv način posneti po predmetu podjetja. Besedi, ki sta služili kot firma, bi bili lahko dostavek v imenski firmi. No, ena teh firm je že izbrisana, pri drugi |>odjetje menda tudi ne posluje več. Mnogo bolj pogoste so napačne firme pri družbah z o. z. § 5 zak. o dr. z o. z. določa povsem jasno, da mora biti firma družbe z o. z. ali povzeta po predmetu družbinega podjetja (stvarna firma) ali pa mora biti v nji ime vsaj enega družbenika (lahko tudi večih ali vseh). Če firma ni imenska, se torej mora iz nje dati posneti, s čim se družba bavi, če se bavi z različnimi posli, mora biti iz firme viden vsaj en predmet podjetja. V registru pa najdemo firme z zgolj fantazijskimi bese- dami, kakor so n. pr. »Marat«, »American«, »Hellit«, »Organizator«, »Jugominol , 11- zu«, »Jugospidol«, Ar kok, »Ostrina , /lova«, »Njiva«, »Orasija«, : Kosmos«, Telo-reklam«, »Radiol«, »Kebrin«, »Konus«, >Mako«, »Ekstrakt«, »Bezalin«, »Proda«, Desa«, »Sikor«, »Lux«, »Svilrob«, šumo-grad«, »Persik, »Sand-Banum«, Feniks-:;, »Jugu«, »Juvenit«, »Loli«, »Romi«, Gifo-ka«, »Clio«, »Lamendro« in druge. Povsod je sicer v teh »firmah« zakonski pristavek »družba z omejeno zavezo«, toda to ni dovolj, navedene besede so po sebi mogoče, morda celo za promet praktične kot dostavki v osebni ali stvarni firmi, zlasti tudi kot besedni žigi, same za se pa ne morejo tvoriti besedila firme. Poleg navedenih sem našel še celo vrsto firm, katerih besedilo je vsaj dvomljivo, n. pr. »Importur«, Alimenta«, »Elektra« (kaj: elektrarna, trgovina z elektrotehničnimi predmeti, instalacija?), »Kandis«, Tehniška Union«, »Elektrocompany«, Agru-maria«, »Jugo-Agraria«, »Sladkor« (tovarn i ali trgovina?), »Jugoavto« (tovarna, trgovina, garaža, delavnica?), »Vezalka?:, Si-licium«, »Peta«, Jugotehna«, Instalacija (kakšna?) itd. itd. Razume se, da si ne lastim nikakršne sodbe o dobroti podjetij s temi firmami, saj pravilnost firme nima nobene zveze z njo, in naglašam, da se seznami TOI vodijo po objavah trg. sodišč, toda prav malo verjetno je, da bi objave v toliko primerih —• vseh je nad 80 — ne bile v skladu s samim vpisom v trg. register, ali ta ne z družbeno pogodbo, ki določa firmo. Saj je še mnogo večje število firm, ki tudi vsebujejo lake fantazijske besede in kratice, pa so povsem v redu, n. pr.: Pekarna Sidi-o;^ »Totra tovarna trakov«, »Tovus tovarna usnja«, »Pleto tovarna pletenin«, »Theseus veletrgovina z drožami«, Jugosvila tvor-nica svilene robe« in toliko drugih, pravi vzgledi kratkih firm z značilno besedo, ki ustrezajo zakonu. (Dalje prihodnjič.) J ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Zadnji zagrebški tedenski sejem z dne 3. maja je bil dobro obiskan. Cene so bile čvrste, kupovalo pa se je le za domačo potrebo. Cene svinjam pa so padle. Na trg je bilo prignanih 36 bikov, 343 krav, 60 junic, 96 volov, 37 juncev, 169 telet, 326 konj in žrebet, 31 ovc, 371 svinj in 233 pujskev. Cene so bile dosežene te: biki od 3'25 do 4-25, krave za mesarje po 3 do 3'25, krave za klobase po 2-26 do 2'50, junice za mesarje po 3-50, voli I. vrste po 4-50 do 4'75, II. vrste po 3'50 do 4, junci po 3'50 do 4, nepitane svinje po 8 do 8-50, pujski Ze v 24 urah Us klobake Itd. Škrabi in avatlallka mjn, ■ Tratnike In muiete. Pen. »it, mnn in Uka damaie paril« tovarna JOS. REICH PtljuiU uili 4—4. — Mmtamn ni. I. Telefon K SS-71. po 100 do 170, konji po 2600 do 4000 par, žrebeta po 400 do 500 kos, konji za klanje po 1 do 1*25 kg, sremske svinje zaklane po 11‘50 do 12, živa teleta po 4'25 do 5-o0, zaklana teleta po 8 do 9 in jagneta po 10 do 12 Din za kg. Detelja po 55 do 65, otava po 50 do 60, seno po 50 do 55, slama za krmo po 40 do 50 za 100 kg, krompir po 0*50 do 1 Din, za kg. Drva po 70 do 95 Din. NOV GOSPODARSKI LIST V Beogradu je začel izhajati »Industrijski pregled«, ki ga izdaja Petar A. Zor/., tiska pa tiskarna Radenkovič. List objavlja članke v latinici in cirilici ter tudi v slovenščini. Oprema lista je zelo lepa in reprezentativna. V uvodni besedi pravi uredništvo, da je list nastal v cilju, da propagira domačo industrijo in da z njo seznani najširšo javnost in ji dokaže, da je naša industrija na dostojni višini. List hoče nadalje pokazati javnosti, da imamo v državi vse, kar potrebujemo, obenem pa hoče tudi povdariti sposobnost naše industrije. »Industrijski pregled« bo nastopal nadalje proti povpraševanju po tujem blagu. S tem je tudi podana ideologija lista. Tudi o vprašanju naše domače industrijske delovne sile hoče spregovoriti list in se dotakniti tudi vprašanja »nacionaliziranega« kapitala. — Prva številka »Indu- strijskega pregleda je dobro urejena in se priporoča. Uprava in uredništvo Usta je v Beogradu, Kralja Tomislava 30/1. Narodno gledališče v Ljubljani Drama. Začetek ob ‘20. Sobota, dne 6. maja: Dajne z zelenimi klobuki. Red D. Nedelja, dne 7. maja: Izpreobrnitev Fer-diša PiStore. Znižane cene. Izven. Opera. Začetek ob 20. Sobota, dne 6. maja: Pri treh mladenkah. Globoko znižane oene od 30 DLn navzdol. Izven. Nedelja, dne 7. maja: Samson in Dalila. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. J. H LE BS, LJUBLJANA MUlM X O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-ftkosllkarstvo Ih pleskarstvo Vaa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70 Pred nakupom si oglej nova chrom-poniklana PII C H'kolesa! Ugodne cene in plačilni pogoji IGN. VOK - Ljubljana Tavčarjeva ulica štev. 7 .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA RailovSka c. 2 Volarski pot 1 TV0RNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Citajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! šBrzojavi: ŽKrispercotoniale £jubljana — ‘Gelefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniale €aslmh: Josip Verlič ‘Veletrgovina koloni-jalne robe. ‘Velepraiama kave. Mlini za dišave. ‘Gočna vostreiba. Ljubljana tDunajska cesta 33 ‘Ustanovljeno leta 1840 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. [Mineralne vode. Ceniki na razpolaero, TISKOVINE vseh ml:injcn'ske, uradne,mklam-"TpJT ne,časopise, knjige ,večban lisk hilvc in ficrceni! TISKARNA MERKUR L1U B U ANA ,G R EGORČI ČE VA 23 ‘Jei-25-52jelec/ram Hiškama 11 Ur k in r Motvoz Grosuplje JmmC sloreaslcf Izdelek -> Svefl k svejiml Tovarna motvoza Sn mama «L «L Grosuplje pri Ljubljani Orel* ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za TrgOT»*o-lnduatFljako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelj* In tlaka rja: O. MICHALEK, Ljutoljana,