primorski dnevnik n Za^el. izhajati v Trstu 1945' njegov ffi]?dnik partizanski br=EiVnNlK pa 26 novem-c a 1943 v vasi Zakriž nad erKnim, razmnožen na gostil- Od 5. do 17. se-nibra 1944 se je tiskal ^Jiskarni »Doberdob« Govcu 8i, od pri Gorenji Trebu-18. septembra 1944 d 1 »cpiemora maja 1945 v tiskarni nr;°!enija« pod Vojskim S ldrii'. do 8. maja 1945 l: v osvobojenem Trstu, J, rJ® izšla zadnja števil-■ Bd je edini tiskani par-‘zanski DNEVNIK v zadeni Evropi. primorsld JL dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 279 (13.510) Trst, nedelja, 3. decembra 1989 »Skupni evropski dom« Marko vvaltritsch julijanska in svetovna sredstva sv obveščanja so v teh dneh po-izredno veliko pozornost obi-qU sovjetskega predsednika Mihaila °foaeova v Italiji in Vatikanu. Zanika 6 se ie sec*ai Premaknilo nekoli-(. na jug, na Malto, kjer se je Gorba-z ameriškim predsednikom n^fkaj tolikšna, zares izredna, pozorni italijanskega tiska, radia in tele- V J^e Gorbačovu in njegovemu šte-"emu in kvalificiranemu sprem- pr u? So italijanski novinarji že kdaj zen1- kakemu uglednemu gostu poka-J tolikšno pozornost? Najbrž ne. bQ£to jasno je, da je bil obisk Gor-Vj_ °|VQ pri katoliškem papežu zgodo-r. skega pomena. Prvič po oktobrski jej °'aciji, od takrat je minilo ■ že 72 je 'Je Predsednik sovjetske države, ki nj‘st°časn° tajnik tamkajšnje komu-pQ ,(:ne partije, obiskal katoliškega VQPeža. Za nas, pripadnike enega slo-$enskih narodov, je to srečanje imelo dvo°Seben P°men' sai sta se srečala vQ Pomembna pripadnika dveh slo-°kih narodov. Rus Gorbačov je soli a’ Poljaka, papeža Pavla Janeza Povabil, naj obišče Sovjetsko zve- skfeI° važni so seveda bili tudi obi-i^vjetskega predsednika pri itali-si predsedniku republike Cos- jp ' P?* predsedniku vlade Andreotti-triePrJ drugih politikih, še bolj po-vQ mbl}o pa je bilo srečanje Gorbačo-°dnn daiijanskimi industrijci. Dobri in (°Si med italijanskimi industrijci S(Ver9ovci ter sovjetskimi gospodar- V teh' 'n ministri so že stara stvar. g0(jk dneh pa so bile podpisane po-tijnrI v tzjemni vrednosti tisočev mi-So^jt.dolarjev. Podobne pogodbe so z Zq/' sicer že pred časom podpisali ftid,- n°dnonemškimi, francoskimi in p0^rnertškimi podjetniki. Politi?dbe, podpisane v teh dneh, ter Se Dn njL m drugi pogovori pa imajo s#t Go h e.n Pomen. Čeprav je bil obi-rheSec. ač°va domenjen že pred več Prthaj1' ie do njega prišlo v času, ko ltlernb v Evropi do korenitih in pode, kjnid sprememb. Padajo pregra-Yzhorl So vso povojno dobo ločevale iztski n° °d Zahodne Evrope. V Sov-kaškihVezi se v pribaltskih in zakav-osQtnn rePublikah ogrevajo celo za bilo rSv,°irtev. V tej veliki državi ni r'ePravSen° nar°dnostno vprašanje. Vqiq k fe ie država samovoljno nazi-da, s 01 zoščitnica delavskega razre-fajn npPr°v delavci tisti, ki so danes kajo ^fadovoljni, in zaradi tega stavbi tudi katoliški, v Sovjet- ih ki j u u dokazujejo, da vera ni zamr-niQnju sedemdesetletnemu prega-Enako ■ r°Ps kih /,e ,ilo v drugih vzhodnoev-ne,7!o kr aarZa v državah ljudske P^dei iP h^e ,Jn realnega komunizma. no zQv erlinski zid, podira se želez-Strijo, MrHi^d Češkoslovaško in Av-P? luštnih arska in Poljska že hodita rte v Prr,,, P°teP- Zaradi pritiska mno-,nji skril' 80 morali odstopiti tamkaj-e/! držau"?pirani voditelji. V vseh Več urawnap._Ima,'^s,zem-ieninjze/n ni Kriza rpnideologiia države. tP?rnbe 7r,Jne9a komunizma in spregajo Vr„.. nPk dveh mesecev pa od-r‘Q Zahod,,0- vPra-šanj, tudi kritičnih, jjjPeričant' W ne samo na evropskem. 'Peni v knfS° na mak znašli potis- Pr‘?°rišča Zdl Se’ d° so izrinjeni s >Q bfernškpm Vepko odprtih vprašanj r"1°dnonem^VSamem osrčiu Evrope. nagnati Sn Politiki in finančni Z*P&ki zdnM, Vr9l‘ v svet Parolo o umazan^' Berlmski zid je bil pa je j .ne9a, sramotnega, ven-\>di tLa ?pVal dve nemški državi, r!p rtcer^p n/,evropi vladal mir. Ti kisaj so kJ!V- rojeli veliko skupil ,z NDR in drugi pridel- skSZn° rer>uhvi}a^al' skozi Nemško t>nY‘.r!0stiPNDR °ipV države Evropske in,V,, e9iran \mela v tem oziru w J niti nevtrn!^' kakršnega nista Pvrščen pralna Avstrija in niti Nadat Ju90slavija. Odtod tudi v EVANJE NA 2. STRANI Orkanski severovzhodnik spravil predsednika ZDA in SZ v varno zavetje Maksima Gorkega Bush in Gorbačov v La VaUetti konstruktivno o vseh problemih V ospredju včerajšnjih pogovorov spremembe na evropskem Vzhodu in Gorbačovova perestrojka - Neurje preprečilo popoldansko srečanje - Danes pogovori na Belknapu LA VALLETTA — Petnajsti vrh obeh supersil in prvi med Bushem ter Gorbačovom bo šel najbrž v zgodovino, kot najbolj nemiren v dobesednem pomenu te besede. Predsednika ZDA in SZ je namreč na Malti pozdravil orkanski severovzhodnik, ki je preprečil njuno srečanje na sovjetski raketni križarki Slava. Skoraj desetmetrski valovi, ki so butali ob malteško obalo, so sovjetsko vojno ladjo nevarno zibali in sta zato državnika za svoje prvo srečanje izbrala mnogo bolj varno mesto na luksuzni sovjetski potniški ladji Maksim Gorki, ki je bila varno zasidrana za valobrani v pristanišču v La Valletti. Orkanski veter in vse nevšečnosti, do katerih je zaradi tega prišlo, pa očitno ni vplival na dobro razpoloženje Gorbačova in Busha, ki sta pred začetkom svojih neformalnih pogovorov, če so pogovori na tej ravni sploh lahko neformalni, dobre volje pozirala fotoreporterjem in izmenjala nekaj dovtipov, s katerimi je bil še posebej radodaren Gorbačov, ki je tako z izrednim razpoloženjem »okužil« vse. Po teh obveznih protokolarnih zadevah sta se predsednika v spremstvu najožjih sodelavcev, med katerimi sta bila tudi zunanja ministra Sevardnadze in Baker (vsi na sliki AP), umaknila in začela s konkretnimi pogovori, na katerih sta v začetku obe delegaciji sodelovali v popolni sestavi, nato pa sta se Bush in Gorbačov več kot uro in pol pogovarjala le ob prisotnosti prevajalcev. Čeprav so z obeh strani že pred »malteškim vrhom« vztrajno ponavljali, da ne gre za uradno srečanje in da na njem ameriški in sovjetski predsednik ne bosta sklepala nikakršnih sporazumov, pa je že prvi dan pokazal, da se ne NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ob zaostreni medijski vojni proti vsem, ki se ne strinjajo z Beogradom Srbski napadi na Slovenijo se stopnjujejo V prihodnjih dneh bo na udaru zvezna vlada BOGO SAMSA LJUBLJANA —- Po vsej Jugoslaviji je ponovno sončen prazničen dan. V resnici so se prazniki za veliko večino občanov pričeli že v sredo, redno nadaljevali v četrtek, v petek je bil most, včeraj in danes pa se ponovno »normalno« ne dela. Zato tudi rahel premor v medijski in ne samo medijski vojni in prva ugibanja, kaj se bo zgodilo prihodnji teden. Uradno bo prvi že najavljeni spopad v torek, ko se sestane zvezno predsedstvo SZDL. Na njem bo sodeloval tudi predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, ki je po srbskih obtožbah glavni krivec za razbijanje Jugoslavije, za prepoved mitinga in podobno. Kako bo potekala seja, bo razgovor normalen, celo vroč in polemičen, ali srbski predstavniki v skladu z navodili s Slovenci sploh niti govoriti ne bodo hoteli? V tej zvezi včerajšnji zagrebški Vestnik v prilogi »Panorama subotom« razvija zanimiv projekt, prognozo dogajanj v bodočih dneh. Transparentnost Miloševičeve politike dobiva poslednje oblike konkretnega političnega programa - pravi list - sedaj mora svoje načrte izvesti do kraja in Jugoslavijo do konca leta čakajo težki dnevi. Lahko se zgodi miting pred skupščino, na katerem bodo zahtevali odstop Janeza Drnovška, tako kot se je v Dizdarevičevih časih kričalo ubiti Vllasija in nato zaključilo zaprli in kaznovali ga bomo. Morda bi bilo pretirano reči, da se je vse skupaj pričelo s pretepanjem Muževiča, vsekakor pa je bil sestavni element načrta velik kraval, ki so ga sprožili v zvezi z govorom Stanovnika v ZDA, nato odpoklicem srbskega ambasadorja Živorada Kovačiča in kasneje je sledil napad na Markoviča in njegovo vlado. Postavljen je rok 15 dni, da predsedstvo obsodi Slovenijo, skratka opravka imamo z grožnjo, da se tudi s silo mitinga in množic razbije kolektivni šef države, ki ga predstavlja predsedstvo, sproži parlamentarna kriza in padec vlade. Očitno je prvi na odstrelu Drnovšek. Ta izredno negativna zagrebška prognoza je okrepljena z izrazi zaskrbljenosti iz vseh ostalih republik, včerajšnje Oslobodženje iz Sarajeva ima na primer naslov »Pogubna igra«, v nadaljevanju pa poziva na razum, saj če se izvede srbski sklep o prekinitvi odnosov s Slovenijo pade vse: devizni zakon, vsi napori za tržno gospodarstvo in obvladanje krize, Evropa sprejema Jugoslavijo, kot je sedaj. Mitingi pa niso prepovedani samo v Sloveniji, že prej so bili drugod, in tudi v Srbiji. Ton in vsebina srbskega tiska pa sta povsem drugačna. Politika ima na prvi strani velik naslov »Are- tacije v Ljubljani«, v člankih in na posebnih straneh se na dolgo in široko navaja, kaj je od redkih mitin-gašev kdo dejal, nikjer pa ni povedano, da so bili popoldne že na prostosti. Vse to je v okrilju velikega naslova »Zaprli so vse one, ki drugače mislijo«. Zahtevajo čistke tudi v partijskem zveznem vodstvu, tak je na primer naslov: »Na čelu države in ZKJ ne morejo biti ljudje, ki delajo proti Jugoslaviji«. Po celotnem listu so tudi razpršene prve vesti o prekinitvi poslovnih in drugih zvez med Srbijo in Slovenijo. Tako smo prebrali veliki naslov »Proizvodnjo TAM lahko paraliziramo«, ali »Ljubljanska banka v Novem Sadu zapušča bančni sistem Ljubljane«. Cele strani so posvečene mitingom, manjšim zborovanjem in sestankom, na katerih so sprejemali stališča in telegrame. Vsi ti teksti so enaki, na najbolj grob način blatijo Slovenijo in zahtevajo odpoklic Drnovška. Medijska vojna se torej nadaljuje, vendar za sedaj še vedno bolj verbalno, kako bo s konkretnimi potezami pa bodo pokazali prihodnji dnevi. V tej medijski vojni je Srbija bolj osamljena, kot je bila v prejšnjih primerih. Nekako ji je doseglo prepričati svoje in še nekatere druge ljudi, da bi miting lahko bil, nikakor pa ni prave podpore prekinitvi odnosov NADALJEVANJE NA 2. STRANI »Resnica« o izseljevanju s Kosova NA 8. STRANI □ □ □ Na Filipinih poskusa udara še niso zatrli NA 20. STRANI Okrnjeni jadranovci v Padovi Jadran bo danes ob 17.30 v 11. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige igral v Padovi proti Petrarci, In to v okrnjeni postavi. Manjkal bo Mauro Čuk (na sliki z žogo) zaradi izpaha rame. Moški veleslalom za SP Zmaga Maderja pred Furusethom A. Tomba šesti □ □ □ Ženski superveleslalom za SP Avstrijka R. Mosenlechner presentila NA 18. STRANI Predsednik Cristiani zavrača pogajanja z gverilo V Salvadorju se položaj že dramatično zaostruje V Rimu se je včeraj začela »zelena konvencija« MUČIM jH)t Italijanski zeleni vladnega zakona še vedno razdvojeni o mamil SAN SALVADOR — V Salvadorju se položaj ni umiril, čeprav je v preteklih dneh kazalo, da so spopadi med gverilo in vladno vojsko redkejši. Zlasti v glavnem mestu je postalo nevzdržno, saj streljanje odmeva v vseh mestnih četrtih in prebivalstvo ne ve več, kje bi iskalo zatočišče. Premožnejše družine se množično umikajo v sosednjo Gvatemalo, reveži pa se v kratkih, a pogostih trenutkih premirja vračajo na domove in odnašajo, kar se le da. To romanje pa še bolj otežkoča naporno delo delavcev Mednarodnega rdečega križa, ki z ulic odstranjujejo trupla in odnašajo ranjence. V mestni četri Soyapango je včeraj umrl francoski fotoreporter Eloy Guevara, to pa je že druga žrtev iz vrst novinarjev. Medtem pa je v VVashingtonu glasnik desničarske vlade predsednika Cristianija, polkovnik Carlos Armando Aviles, objavil »uradne« podatke o žrtvah in škodi, ki so jo povzročili tritedenski spopadi med gverilo in vojsko. Salvadorske oborožene sile naj bi, po Avilesovih izračunih, ubile 1680 gverilcev, ranilo naj bi jih 1099 in zajelo 329. Izgube redne vojske so, tako trdi Aviles, »malenkostne« v primerjavi s sovražnikovimi; ubitih naj bi namreč bilo 398, ranjenih pa 1222 vojakov. Podatki gverilske fronte Farabundo Mar- ti se seveda krepko razlikujejo od »uradnih« in govorijo o najmanj 2 tisoč mrtvih vojakih. Ministrstvo za gospodarsko načrtovanje pa je ocenilo, da je vojna povzročila za več kot 100 milijonov dolarjev škode. Polkovnik Aviles je iz VVashingtona še enkrat odločno zanikal, da bo Cristianijeva vlada spet začela pogajanja z gverilo, čeprav je slednja pripravljena na to. Da postaja položaj iz ure v uro bolj dramatičen pa priča tudi dejstvo, da so se za vrnitev v domovino odločili tudi vsi uslužbenci organizacije OZN, ki sicer že 40 let nemoteno opravlja svoje poslanstvo v Salvadorju. Prostore, v katerih ima sedež organizacija, so Cristianijevi vojaki brez pravega vzroka popolnoma uničili, dejanje pa so pripisali gverili. Pričevanja nekaterih uslužbencev pa so bila neizpodbitna, tako da se je moral predsednik Cristiani uradno oprostiti osrednjemu tajništvu OZN. O salvadorskem vprašanju ter o sporih v Srednji Ameriki pa bo Organizacija ameriških držav OAD ponovno razpravljala 10. in 11. decembra. Srednjeameriški vrh so prekinili prav na zahtevo salvadorskega predsednika Cristianija, ki je predsednika Nikaragve Ortego obtožil, da dobavlja orožje salvadorski gverili. RIM — »Vloga in organizacijski model novega zelenega subjekta« - to je naslov dvodnevne »zelene konvencije«, ki se je začela včeraj v Rimu in ki naj bi dala novega zagona procesu združevanja med gibanji zelenih smejočega se sonca in mavrice. Naravovarstvene kroge v Italiji namreč od vedno razdvajajo različni pogledi o tem, kako naj se gibanje zelenih, ki dosega povsod v svetu in v Italiji vedno večje uspehe, vključi v politično stvarnost. Okrog tega vprašanja se neprestano prepirajo. Izoblikovali sta se dve različni duši in ta različnost je prišla na dan na samem začetku konvencije. Zeleni se namreč delijo na zagovornike »transverzalnosti« in zagovornike »alternative«. Prvi vidijo v soočenju o programih z drugimi strankami svojo pravo politično vlogo. To pomeni, da se ne povezuješ ne z levico ne z desnico (oziroma centrom) po ideoloških načelih, temveč po sprotni oceni programov te ali one sile. Skratka, zeleno gibanje mora biti odprto vsem. Drugi pa se zavzemajo za jasnejšo izbiro svojih političnih partnerjev oziroma za alternativo, kar pomeni, da se mora zeleno gibanje povezati z levico v močno silo, ki bo lahko alternativna sedanjemu demokristjan-skemu sistemu oblasti. Prvo tezo je včeraj razvila nova predsednica parlamentarne skupine Laura Cina, ki je bila izvoljena po razkolu skupine (z osmimi glasovi proti sedmim so prevladali iz voj eni na listi smejočega se sonca). Sklicevala se je celo na Gorbačova in na njegove izjave o novi fazi političnih odnosov, ki izhajajo prav iz priznavanja razlik. V tem okviru je moč zelenih lahko le v transverzalnosti. Povsem drugačnega mnenja je rimski pretor Gianfranco Amendola, ki je bil izvoljen v evropski parlament in rimski občinski svet. Po njegovem mnenju se transverzalizem v bistvu zreducira v sprejemanje obstoječega. Treba pa se je sprijazniti z dejstvom, da se je zaključila neka zgodovinska faza za vse, torej tudi za zelene, in da ni več mogoče graditi neke politike s polemikami, ker »bomo na ta način postali klasična Češnjica na torti razvoja«. Če dejansko želimo spremeniti družbo, v kateri živimo, je zaključil Amendola, se moramo hočeš nočeš oprijeti alternative in če bo v tem okviru KPI nadaljevala po začeti poti prenove (tudi v naravovarstvenem smislu), bo imela v zelenih zaveznike. »Zelena konvencija« se bo nadaljevala danes in se je bodo med drugimi udeležili tudi Occhetto, Martelli, Amato, Oscar Luigi Scalfaro, Scotti, Pannella in drugi. D. K. RIM — Senatna razprava o zako proti mamilom traja dlje kot je “ . predvideno. Vladna večina je u° sicer odbila vse . napade opozicijei notranjih disidentov, ki se ne strinN s filozofijo Craxija in drugih, da je ba kaznovati tudi uživalce mamil SP pad pa se ni še zaključil in nihče y more predvideti, kaj se bo zgodu prihodnjih dneh. . . m Vse se je zataknilo pri trinajst členu, na katerem sloni vladna m° fija in ki določa kazenske sankcije uživalce mamil. V četrtek je z yeC <■ prodrl enajsti člen, ki opredeljuje r , vanje mamil (tudi skromne količi za nezakonito dejanje. V petek Pa > bil na vrsti trinajsti člen, potem ko dvanajstega preskočili. Debata Je ° . od samega začetka zelo živahna, J prej se je bilo treba izreči o popra radikalcev, ki so predlagali p°P01 črtanje člena 13. Predlog je bil za.a. njen ob splošnem zadovoljstvu soc listov in dobršnega dela demokris K nov. Še večja preizkušnja za trdo večine je bil trenutek, ko se je P p treba izreči o popravku disidentov k Cabrasa, Rosatija in Granellija, a so j. prebrodili. S tem pa zadeve okrog 1 najstega člena še ni bilo konec. K prava se je zapletla. Predsednik sen torjev KD Mancino je namreč Pre aZ. vil nov popravek, o njem pa bodo r pravljali v torek. • »Skupni evropski dom« NDR višji življenjski standard kot v drugih državah Vzhodne Evrope. Nekateri na nemškem zahodu že računajo na nemško združitev. V Berlinu vlada za sedaj nasprotuje združitvenim nameram bonskih politikov in finančnikov. Koliko časa pa bodo v tem svojem nasprotovanju vzdržali? Jih ne bodo omamile stare nemške sanje o konfederaciji vseh nemško govorečih dežel? Nekateri se že oglašajo z zahtevo po vrnitvi dežel v katerih so bivali Nemci, dežel, ki so danes sestavni del Poljske, Češkoslovaške in tudi Sovjetske zveze. Mihail Gorbačov, ki se dobro zaveda težav v svoji domovini in tudi težav v državah Varšavskega pakta, kot tudi težav v novih odnosih med Zahodom in Vzhodom, govori o »skupnem evropskem domu«, o sodelovanju med evropskimi državami, o tem, da se mora skupna Evropa, od Atlantika do Uralov, zoperstaviti gospodarski premoči Amerike in Japonske. Prav zaradi tega ima pri nas toliko oboževalcev in tudi poslušalcev. Prav zaradi tega je v Italiji doživel tolikšen uspeh. V vseh teh prizadevanjih za vsesplošno evropsko sodelovanje, v kateri bi svoje pravo mesto našli tudi majhni narodi, tudi narodnostne manjšine, v dneh, ko se na širši osnovi uresničuje ideja, ki so jo dali tukajšnji kulturniki, gospodarstveniki in politiki, takrat ko so ustanovili Skupnost dežel Alpe-Jadran, in jo potem z uspehom širili ter uresničevali, pa se na evropskem Jugu dogaja nekaj nezaslišanega in nasprotnega sedanjemu vsestranskemu pozitivnemu razvoju v Evropi. V mislih imamo tiste srbske politike, ki so izgubili vsak stik z realnostjo, tudi s tisto v svoji republiki, ki se zapirajo v ozke meje svoje provincialnosti, svojega nacionalizma in šovinizma, ki imata svoje korenine v prejšnjem stoletju ter nobene zveze z današnjo realnostjo. Histerično poveličevanje Velike Srbije, ki je privedlo do sporov z Albanci na Kosovu, poskus ustvarjanja nacionalnih napetosti v Makedoniji, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, grožnje Slovencem, vse to so znaki nezrelega političnega gledanja. Tem voditeljem ni, da bi svojim ljudem pomagali iz hude gospodarske krize, v katero so jih oni potisnili. Ker tega očitno niso zmožni, iščejo v drugih, v Slovencih, po njihovem mnenju tujcih, sovražnika. Tako so delali vsi vladarji, kadar jim ni uspelo rešiti notranjih težav. Sosedom so napovedali vojno. Čisto nič jim ni bilo mar, da so potem tisoči v vojni umrli in da je bila dežela opustošena. Presrečni so bili, da so si prišili na jopič nekaj medalj, da so si pridobili nekaj »slave«. Tako nekako, brez vsake razsodnosti, ti ljudje delajo dandanes. Čisto nič jim ni mar, če so za razne mitinge porabili denar, ki bi ga koristneje uporabili za razvoj slabo vodenega gospodarstva. Hoteli so prirediti pohod na Ljubljano, pa jim ta ni uspel. Primorci dobro vemo, še iz začetka dvajsetih let, kam lahko peljejo taki pohodi. Sedaj so naredili še neumnost, da večje niso zmogli. »Bojkotirajmo Slovenijo!« je njihovo zadnje geslo. Možički se ne zavedajo, da bo Slovenija z lahkoto obredla te težave, in da bo prav srbsko gospodarstvo tisto, ki bo utrpelo največ škode, če se bodo tamkajšnji gospodarstveniki ravnali po njih navodilih. V Evropi je sedaj velika potreba po prijateljstvu in sodelovanju. Nekateri na Balkanu pa očitno ohranjajo spomin na »smodnišnico Evrope«, na nekakšne »križarske vojne«. Nekateri, nadejamo si, da niso vsi Srbi takšni, hočejo Jugoslavijo povleči v tretji svet, ven iz Evrope. To so ljudje, ki jih politični razvoj zadnjih let in mesecev, ni ničesar naučil. To so dogmatiki, ki bi se radi šli stalinizem, pa čeprav v balkanski obleki. Z njimi so le takšni ljudje kot Ceausescu, ki se je zaprl v svojo absurdno romunsko trdnjavo, iz katere bežijo tudi taki ljudje, ki bi sicer lahko v njej uživali privilegije, ter taki, ki živijo v pol stoletja od sveta samovoljno odrezani Albaniji. Primorci smo se že v letih pred prvo svetovno vojno zavzemali za jugoslovansko ureditev. Skupna domovina jugoslovanskih narodov na Balkanu je bila tudi stvar naših prednikov, kot je bila stvar Slovencev na Kranjskem in Štajerskem. Prav tako je to bila stvar Primorcev tudi med narodnoosvobodilno borbo. Na to skupno jugoslovansko domovino po vojni smo gledali in še vedno gledamo z zaupanjem. Nekateri »ljudski tribuni« pa to naše zaupanje omajajo. Zaradi tega morajo v tej skupni domovini prevladati trezna mnenja. Ni mogoče, da se nekdo v današnji Evropi, kjer padajo pregrade, ki so jo ločevale pol stoletja, igračka s starokopitnima na-cionalšovinizmom in avtarhijo, kot da bi vrh gore živel samotarsko življenje in se hranil samo s pridelkom domačega vrtička ter jezno streljal z zastarelo puško v vse smeri. e Bush in Gorbačov Bush ne Gorbačov ne bosta izmikala nobeni temi. Kot so namreč po skoraj petih urah pogovorov sporočili predstavniki obeh strani, naj bi govorili praktično o vseh dogodkih, ki v zadnjem obdobju pretresajo svetovno javnost. Tako naj bi najprej Bush več kot uro razlagal stališča Washingtona glede nadaljnjega razvijanja gospodarskega in političnega sodelovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo, da bi nato oba državnika največ pozornosti namenila gospodarskemu in političnemu položaju v Vzhodni Evropi, medsebojnemu nadzoru oborožitve in vprašanju Srednje Amerike in Bližnjega vzhoda. V zvezi s srednjeameriškim vprašanjem je Bush pred vrhom izjavljal, da bo pri Gorbačovu »protestiral« zaradi sovjetske vojaške pomoči Kubi. Toda o tem glasniki ne poročajo in najbrž se je Bush premislil, da ne bi s svojim »protestom« morebiti izzval sovjetske »protiobtožbe« zaradi ameriške intervencije v pomoč Cory Aqui-no na Filipinih. Sovjetski predsednik pa je v svojem posegu precej podrobno razložil koncept perestrojke in cilje začetih reform, predvsem pa je od sogovornika pričakoval, da tako ZDA kot njeni evropski zavezniki pokažejo do vseh procesov, do katerih prihaja v Vzhodni Evropi, več zaupanja. Pri tem je pri Bushu naletel na precejšnje razumevanje, ameriški predsednik pa je ob tem predstavil še nekaj idej o obširni politični aktivnosti obeh su- KUPUJ NA OPČINAH VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 89 MP ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO! 1. NAGRADA 15.000.000 lir 5 NAGRAD PO 2.000.000 lir 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. jan. 1990 CASSA RURALC CD ARTIGIANA-OFNCINA HRANILNICA IN ROSD3ILNICA-OPCINC persil, ki bi morali s skupnimi močmi dati odločilni prispevek za krepitev miru in nadaljnjega napredka v svetu. Po plodnih dopoldanskih razgovorih sta se državnika zadržala še na delovnem kosilu, kjer je za menu poskrbel šef kuhinje na Maksimu Gorkem, neurje pa jima je preprečilo popoldanske razgovore in uradno večerjo, ki je bila že prej dogovorjena. Zaradi neurja, ki je še naprej divjalo nad Malto, je sovjetski predsednik rajši ostal v varnem zavetju potniške ladje, njegov ameriški kolega pa se je pogumno podal skozi valove do križarke Belknap, odkoder pa se zaradi vremena, ki se ni in ni hotelo izboljšati, ni več premaknil. Na Belknapu Bush danes pričakuje Gorbačova v upanju, da se bo morje umirilo in da bodo tudi današnji pogovori potekali v enako konstruktivnem vzdušju kot včerajšnji. • Srbski napadi in grozečemu gospodarskemu razkroju Jugoslavije, ki bi bil izredno škodljiv za vse, v prvi vrsti za Srbijo samo, toda povzročil bi ogromno gospodarsko škodo celotnemu jugoslovanskemu gospodarstvu. Znani slovenski beograjski komentator nam je dejal »nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, to pa velja še zlasti za Jug«. Za sedaj ni nikjer nobenega najmanjšega znaka o pravilnosti tega pregovora. Toda res pa je tudi, da je podpora ukrepov v Srbiji sicer verbalno hrupna in nesporna, dejansko pa je med ljudmi mnogo dvomov in bojazni. Srbsko gospodarstvo je namreč pred steči nim zlomom. Preveč neproduktivn bremen so si naložili: naložili so si K sovo, je že res da skušajo in da so P vrgli del bremen na druge republi ' toda breme za Srbijo je nevzdržno, slovensko-srbsko vojno pa bodo nuj odpadli vsi jugoslovanski programi Kosovo, saj je bila Slovenija glaV®Vj. nanser in to breme se bo torej za Sr jo še zaostrilo. Naložili so si ne^at 0 velike kombinate, kot je Smedere ’ ki je samo še prestižna velika želez ^ na z zagotovljeno ogromno izgubo ogromnimi investicijami. Zaradi tične usmeritve v smer velikih drz nih podjetij niso in ne morejo razV^ aj drobno gospodarstvo, ki bi lahko nekoliko razbremenilo strahotno br poselnost in skrajno bedne prejem Posojilo »za preporod Srbije« je P padlo, volitve so očitno šle slabo^ prvič so se v Beogradu proti opore ku poslužili tudi zakonskega Pre9 njanja. V takih pogojih tudi v Srbiji vre * med ljudmi ni več nekdanjega nalLu. šenja, predvsem pa se med intele alei slišijo vedno bolj jasni glasovi, . je treba uvesti resnični demokra sistem in končati z mitingaško p P listično politiko. Bitka skratka se ne bije med nijo in Srbijo, temveč z novimi mo ‘ nejšimi podgledi, ki prodirajo po* j« Edine trdnjave starega so še v Romuniji in Albaniji, zato je tudi vana zloglasna kratica RAJ. časa še? Odgovori bodo dani v kem. Na vsak način pa čakajo J v ^ lavijo v prihodnjih tednih drama dogodki. leo POHIŠTVO UL. FLAVIA 53 BožVc89 PROMOCIJSKA PRODAJA : KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE S POPUSTI OD 20% 00 50% V Trstu 3.000 m2 razstavišča in lastno parkirišče PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC TIR: za zdaj nobene težave na meti Kdaj končno tudi notranja plovba? BOČEN — Včeraj ni bilo nobenih težav na italijansko-avstrijski meji zaradi dunajske Pr®P°vedi o nočni vožnji tovornjakov po Av-stnji.Kamioni so na italijanski strani počakali na določenih jim parkiriščih in ob petih zjutraj odrinili čez mejo, bilo pa jih je le okrog 50. Seveda sta bila tu vikend pa tudi današnja Nedeljska prepoved vožnje težkih vozil, zato oo treba počakati na posledice avstrijskega ukrepa do jutri zvečer. Posledice pač bodo. tre se sinoči ni vedelo, če in kaj bodo ukrenili italijanski avtoprevozniki, pa smo že včeraj Najavili protest avstrijskih, ki prav tako obsojajo prepoved nočne vožnje in uživajo še podporo zanodnonemških. V Avstriji se polemike i? Ure v uro množijo: na eni strani so špediterji in lastniki tovornjakov, na drugi pa tisti, ki očitajo Dunaju, da dopušča vse preveč prime-iov, ko se dotični lahko ne držijo prepovedi, i-ičitki padajo predvsem na oblasti v Vorarl-Nergu, Salzburgu in Koroški. To pa zato, ker samo v petek izdale domačim in tujim šolarjem prek 200 izrednih tranzitnih dovoljenj. Nasprotniki "izjem" pripisujejo to pritisku avtoprevoznikov, ki da so tirolskemu vodji Aloi-su Partlu celo zagrozili s požigom njegove niše. Večina deželnih svetovalcev sicer obsoja izjeme: »Zaradi te "mehkosti" bo Avstrija zgu-oila v mednarodni javnosti vso svojo verodostojnost.« Toda vrnimo se v Italijo. Kakor smo že večkrat pisali, mora Rim nujno sprožiti novo politiko na področju tovornih prevozov. V prvi vrsti je treba tovore začeti preusmerjati na železnico, kar pa ne bi smelo prizadeti avtoprevoznikov, ker bi šlo za intermodalno metodiko, se pravi za nalaganje kamionov na vlake in tako naprej. Ko pa bi bil kdo prizadet, bi mu bilo treba primerno priskočiti na pomoč - kako, to bi moral najbolje vedeti zakonodajalec. Obenem bi moral Rim začeti izkoriščati tudi kopne plovne poti - kanale in reke, glede česar je Italija že spet v hudi zamudi nasproti drugim evropskim državam. Na t. i. notranjo plovbo odpade v EGS okrog 400 milijonov ton blaga letno, pri čemer sta deleža domačega in mednarodnega prometa razporejena natanko polovično. Notranja plovba krije 38% tovornega prometa med članicami dvanajsterice, medtem ko krijeta cesta in železnica 48% oziroma 14%. Čez Alpe seveda ni mogoče po reki, je pa mogoče na ta način razbremeniti cesto in se obenem bolj posvetiti urejanju železnice. Sicer pa intermodalni prevozi pomenijo tudi izkoriščanje notranje plovbe pa še priobalne v tesni soodvisnosti z asfaltom in železniškimi tiri. DRAGO GAŠPERLIN Novogradnje tudi v Tržiču Italcantieri se povzpenja TRŽIČ — V tržiški ladjedelnici Italcantieri gradijo dve 70.000-ton-ski potniški ladji za križarjenja, ki ju je naročila družba Astramar iz britanske grupe P&O. Plovili sodita v sveženj naročil, ki postaja vse zajetnejši in ki družbo Fincantieri potiska v sam mednarodni vrh na področju tovrstnih gradenj. K njima moramo namreč prišteti še tri velike potniške ladje, ki jih je naročilo ladjarsko podjetje Holland America Line in ki bi jih Fincantieri moral izročiti najpozneje leta 1994, sicer postopoma - eno ob koncu 1992., drugo ob koncu 1993. in tretjo ob koncu 1994. leta. Gre za 50.000-tonska plovila, ki bodo izredno luksusno opremljena (pravzaprav bo šlo za hiperluksus-ne ladje) in v katerih bo 625 apartmajev za 1.250 potnikov. Zadevni sporazum sta naročnik in Fincantieri podpisala predvčerajšnjim v Nassauju (Bahamski otoki). Kdaj bodo ustanovili dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu? CELOVEC — V četrtek, 14. decembra, bi morali koroška deželna vlada in avstrijska zvezna vlada skupaj vzeti v pretres problem ustanovitve javne dvojezične trgovske akademije pa še vse druge točke memoranduma, sklenjenega februarja 1988 med dunajsko vlado in predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem. Že zdaj pa je jasno, da bo koroška deželna vlada oziroma koroški deželni glavar Jorg Haider skušal vso zadevo kar najbolj zavlačevati. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v sredo, je namreč dr. Haider povedal, da koroška vlada vztraja pri stališču, da za vse ukrepe v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo še zmerom velja tristrankarski sporazum iz leta 1976. To pa po njegovem pomeni, da je treba tudi vprašanje javne dvojezične trgovske akademije rešiti strogo v dogovoru s koroško vlado. O ustreznem sklepu, ki so ga sprejeli na zadnji seji sosveta za slovensko narodnostno skupnost na Dunaju s povoljnima glasovoma tudi obeh zastopnikov svobodnjaške stranke in po katerem naj bi akademija začela služiti namenu v šolskem letu 1990-1991, je Haider dejal, da ni docela obvezujoč, še zlasti ne, kar zadeva "materialno plat". Deželni glavar Koroške je mimo tega napovedal tudi "novo" politiko do otroških vrtcev: »S podpiranjem dvojezičnih otroških vrtcev zvezna vlada pritiska na župane, da bi jih ustanovili še več,« je rekel in pripomnil, da bo koroška vlada na to reagirala s "primernim odgovorom", to se pravi s pospešenim odpiranjem enojezičnih, seveda nemških vrtcev. ®d jutri do srede na Pomorski postaji v Trstu Workshop o nelinearni dinamiki sjc TRst — Ali je mogoče predvideti razvojno dinamiko na borzah pa tudi tQ ,er v gospodarskih procesih? Odgovor na to naj bi prišel s tridnevnega medna-stvQnega workshopa pod naslovom "Aplikacija nelinearne dinamike v gospodar-n a • ki se bo začel jutri na Pomorski postaji v Trstu. Nelinearna dinamika je val a*^en skupen imenovalec, okrog katerega se je naposled vendarle izobliko-(j soglasje med interdisciplinarnimi interesi docentov in raziskovalcev z Od-Na n Za Matematične vede na Univerzi v Trstu in Oddelka za ekonomske vede ek Un*Verzi v Benetkah, ki sta tudi pobudnika posveta. Na njem bodo poglobili ^ °n°Niske spremenljivke in stopnjo njihove predvidljivosti ter ustreznost mate-MNih modelov mednarodnemu gospodarskemu scenariju. q Nelinearna dinamika je v zadnjih letih pokazala, da je pahljača komponent stv Tolarskih pa tudi negospodarskih sistemov mnogo bogatejša, kot so znan-qe niki mislili še pred nedavnim. Dokazala je celo, da so razni vidiki neregular-p ekonomske dinamike, ki so jih doslej pripisovali "eratičnim šokom" - in jih p^erntakem tudi niso znali obrazložiti - lahko pravzaprav rezultat deterministič-Nn model°v in da so ti lahko dimenzijsko tudi omejeni, vendar pa nelinearni, so r Prav ta ugotovitev je pometla z dolgoletnimi dvoumnostmi in nesoglasji, ki vZt.azdvajala matematike in ekonomiste, ter slednjim pred tremi leti narekovala inte jtavdev tvornega sodelovanja, ki je privedlo do ustanovitve vsedržavne disciplinarne raziskovalne skupine, "Dinamični sistemi v gospodarstvu". Odprla jo bosta predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj in minister Erhard Busek Slovenske panjske končnice na dunajski razstavi DUNAJ — Avstrijski muzej za etnografijo na Dunaju in Slovenski etnografski muzej v Ljubljani prirejata s sodelovanjem Kulturnega in informativnega centra SFR Jugoslavije na Dunaju razstavo z naslovom "Človek in čebela - čebelarstvo na Slovenskem v tradicionalnem gospodarstvu in ljudski umetnosti". Razstavo, na kateri bodo prikazali kar 250 panjskih končnic, bosta odprla predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj in zvezni minister za znanost in raziskovanje republike Avstrije Erhard Busek in sicer jutri, 4. decembra, ob 17.30 v Avstrijskem muzeju za etnografijo na Dunaju, Laudongasse 15-19. Generalni sponzor razstave je Gorenje. Otvoritveno slovesnost bo zaokrožil nastop Slovenskih madrigalistov. ^ Luki Koper delajo tudi ob praznikih --- 0 y\n .tl- (.......7 Vufsue // Koppp l katerem riP,K°P?ka luka Je P°djetje, Piaznifnii delajo luški delavci tudi ob 7 NovemKdnevih' Tako je bilo tudi k8gg . [a, ko so v luki pretovorili r^de in 1 oae 9a (16.910 ton železove °rugeoa r, ‘ ton generalnega tovora). Taj pretovraZnične9a dne je bilo sku-dati je Lojenih 16.520 ton. Tudi ta Z°Ve rudo Pretovorjene največ žele-der 13.736 " Z iadie "Pasithea" - in sili^ bil0 mb n' ^ generalnih tovorih pa ^ga dne t°V^nih 1383 ton blaga, ferskem ao delavci tudi na Kontej-°No bla9a rnunalu pretovorili 1.401 |ddi v°p“Lrezultati koprske luke so 7VeNibrn m mesecu bili dobri: v vseqa IZ, bll° namreč pretovorjenima, kar iP paj 473118 ton raznega plaNirflnn„Je za 22 odstotkov več od V sredo v Pordenonu Sejem obrti PORDENON — Na sejmišču v Pordenonu bo v prihodnjih dneh, od 6. do 10. decembra, sejem z naslovom Arti-gianato Alpe Adria. To je že 15. obrtni sejem, ki ga tu prirejajo domači obrtniki ob sodelovanju Dežele FJK, Deželne ustanove za razvoj obrti ESA, pordenonske Trgovinske zbornice in domače sejemske ustanove. S svojimi izdelki sodelujejo tudi obrtna podjetja iz drugih krajev naše dežele in Italije, kot tudi iz sosednih držav. S tem sejmom hočejo pobudniki prikazati razvejano obrtno dejavnost. Posebno pozornost bodo posvetili drobnim obrtnim izdelkom, ki pridejo do pravega izraza kot darila še zlasti v tem predprazničnem času. Na tiskovni konferenci, med katero so prikazali letošnji sejem, so pobudniki povedali, da bo tam na ogled veliko igrač, umetniških izdelkov, pohištva. Na sejmišču bodo priredili tudi nekaj razstav. Dne 6. decembra ob 16. uri bo posvet o komercializaciji obrtnih izdelkov, 10. decembra ob 10. uri pa posvet o kreditiranju obrtnih dejavnosti. Poziv s posvetovanja A-A v Pordenonu Pomoč invalidom! PORDENON — »Le kako naj handikapiranec zanima ljudi, ki jih zgubljanje vrednot peha v vse večji hedonizem zaradi rastočega blagostanja! Kaj pomaga članek z mastnimi črkami na prvi strani časopisa o invalidinji, ki mora v prtljažni vagon, in kaj tedenska rubričica, ko pa to ne seže v zavest povprečnega človeka in kvečjemu še prispeva k dodatni emarginaciji!« Te zgovorne besede je izrekel načelnik tiskovnega urada združenja civilnih invalidov in pohabljenih ANMIC Sandro Terribiii ob zaključku tridnevnega posveta z naslovom "Civilni invalid v zakonodaji in v družbeni stvarnosti", ki je bil na ravni Skupnosti Alpe-Jadran v Pordenonu. Terribiii je pripomnil, da je treba enkrat za vselej iz začaranega kroga, iz generičnega razglašanja pravic, ki jih imajo invalidi v Italiji praktično samo na papirju, in se lotiti reševanja problematike s pomočjo mednarodnega sodelovanja in solidarnosti. Osrednji temi včerajšnjih poročil sta bili že omenjeno vprašanje javnega informiranja in pa seveda problem arhitektonskih ovir (s katerimi bi bilo treba odpraviti tudi mnenjske pregrade). O teh je govoril med drugimi podpredsednik tržaškega zavoda IACP Pasguale Visen-tin, ki je ob naštevanju hvalevrednih pobud v prid telesno prizadetih pri novih stanovanjskih gradnjah poudaril, da arhitektonske pregrade motijo tudi večino zdravih stanovalcev, kaj šele invalide in druge handikapirane osebe. Upati je, da bodo izsledki posveta vendarle omogočili začetek izvajanja dobro zasnovane zakonodaje. 7Secih letnJL1 SO, v Prvih enajstih j®1 za to obrintv0 mh Planiran pro-rZ,p0|Mli tudHptb)i m Upai°' da bodo 0 1 blizu pdt m ,°Šn]1 Plan in Pretovo-h,vdstavlfa ‘n 1)0nov ton blaga, kar V H Tako nPaa]Večji pretovor v tej je 6t° - Po zaslon6 7ka Koper iz leta va; z istim sod°bne tehnologi- Ja Vse več in ve°čtovoeraVCeV Pret°" ZORAN VLAJIČ -Lbškined9eaiaPvrci°VOra: Uspeh likvidacijskega postopka pri Vinakopru KOPER — Vinakopru, v katerem so zaradi brezizhodnega položaja konec lanskega leta uvedli postopek redne likvidacije, je uspelo poravnati dolgove vsem upnikom, do srede decembra pa bodo izplačali obveznosti tudi delovnim organizacijam, ki so s sanacijskimi posojili krile izgubo koprske kleti ob zaključnih računih zadnjih dveh let. Po končnem obračunu bo kleti ostalo dovolj denarja, ki bi lahko predstavljal osnovo za ustanovitev novega podjetja in nadaljevanje družbene vinogradniške in vinarske dejavnosti v slovenski Istri. Komite za gospodarstvo izvršnega sveta SO Koper se je lani decembra odločil za uvedbo postopka redne likvidacije v Vinakopru, potem ko vsi poskusi sanacije in ukrepi družbenega varstva niso prinesli želenih rezultatov. Kot je povedal likvidacijski upravitelj Florjan Pribac, so pri prvem naroku na temeljnem sodišču v Kopru, 12. aprila, upniki terjali povračilo približno 22 milijard, pri čemer je samo koprski splošni banki Vinakoper dolgoval 13 milijard. Terjatve so začeli izplačevati konec avgusta, saj se je likvidacijski upravitelj odločil, da vsa razpoložljiva sredstva najprej vložijo v zahtevano obdelavo vinogradov in sadovnjakov, tako da jesenske pridelke "normalno" spravijo pod streho. V obdobju redne likvidacije si je Vinakoper sredstva zagotavljal z redno prodajo vin. Od decembra do začetka trgatve so tako uspeli prodati tri milijone litrov vina. Precejšen del denarja so uspeli iztržiti s prodajo 1.200 ton hrušk iz nasada v Sečovljah, pri čemer so uspeli kar 980 ton izvoziti v Italijo in s tem zaslužili okoli 450 milijonov lir. Poleti in jeseni so prodali še 350 ton breskev in 140 ton jabolk, vendar zaradi letošnjih izjemno nizkih cen s to prodajo niso krili niti stroškov pridelave. Naslednji vir sredstev za poravnavo dolgov so v kleti dobili s prodajo nekaterih osnovnih sredstev, poslovnih in stanovanjskih prostorov in zemljišč. Prosti kapital so seveda še vezali in ga s tem oplojevali, uspešni likvidaciji pa je v mnogočem šel na roko tudi veljavni zakon o sanaciji in prenehanju delovnih organizacij, s tem da se z uvedbo postopka redne likvidacije dolg ni povečeval, tako da ob galopirajoči inflaciji Vinakopru ni bilo potrebno prodati oziroma razprodati vsaj v začetku predvidenega družbenega premoženja. Vse je vplivalo, da je Vinakoper uspel postaviti pod streho ves letošnji pridelek grozdja in sadja, hkrati pa so vlagali tudi v dokončanje novega nasada chardonnaya v Izoli, nabavili novi pralni stroj za steklenice v polnilnici, nadaljevali z urejevanjem namakalnega sistema v hruškovem nasadu v Sečovljah in sklenili pogodbo za uvoz novega stroja za mašenje stekleničenih vin. Kot je povedal likvidacijski upravitelj, bodo na licitaciji prodali še precej kmetijskih strojev in vinogradniške opreme, ki je tako rekoč že amortizirana, z iztržkom pa bodo nabavili nove stroje in opremo' IZTOK UMER tržno obvestilo ■ Prišla naj bi iz ZDA naravnost v lekarne Tabletka proti gubam brez križarskih vojn NEW YORK — Poleg tiste, ki povzroča prekinitev nosečnosti, obstaja še ena tabletka za »dan potem«, in sicer taka, ki ne bo mogla povzročiti ne križarskih pohodov in niti pridig. Gre za tabletko z retino-lom proti gubam, ki kot kaže prihaja naravnost iz Amerike. Po splošno osvojenem znanstvenem dosežku ameriškega izvora na področju retinola, so bili pred kratkim oznanjeni novi koraki naprej. Kot se bodo bralci spomnili, so testi profesorja Kligmana z univerze v Pennsylvaniji predstavljali delovni temelj za dosego reti-nolske kreme, ki jo je kasneje v Hamburgu testiral profesor Puschmann. Gre za kremo, ki ima sposobnost krčenja količine in globine gub na obrazih različnih starosti. Retinolska tabletka pa je proizvod nadaljnjega napredka znanosti na terenu, ki zbuja izredno zanimanje. Raziskovalci multinacionalne družbe KORFF, ki ima sedež tudi v New Yorku, so prišli do zaključka, da bi redno uživanje retinolske tabletke za dobo vsaj dveh mesecev, združeno z uporabo kreme, ki jo ženske najdejo v lekarnah, dalo resnično radikalne rezultate. Po prvi prodaji v Združenih državah Amerike, je tabletka proti gubam sedaj na poti tudi v italijanske lekarne, kamor bo prišla kaj kmalu, če ne bo srečala posebnih ovir. Podjetje motorjev VM so prodali angleški družbi Bodo obrati tovarne dizlovih motorjev postali skladišče? Državna skupina IRI-Finmeccanica je prodala podjetje motorjev VM angleškemu podjetju Midland Montagu Vetures in podjetju Euromobiliare. Delničarji novega podjetja, čeprav v manjši meri, bodo tudi nekateri dosedanji direktorji tovarne. Prodaja tovarn dizlovih motorjev bo imela seveda neljube posledice za tržaško gospodarstvo, saj bodo v bistvu zaprli obrate v tržaški industrijski coni EZIT. Podjetje motorjev VM je med velikimi evropskimi proizvajalci industrijskih, morskih in kmetijskih strojev. Vežejo ga številne pogodbe z velikimi gospodarskimi skupinami, tesno sodeluje na primer z avtomobilsko hišo Alfa Romeo in skupino Rover, naj zapišemo, da je slovito terensko vozilo Range Rover opremljeno prav z motorji, ki jih proizvaja VM. Uspeh podjetja pa dokazuje tudi sodelovanje z japonskim velikanom Toyota, katerega terensko vozilo L and Cruser Bj 73 poganjajo prav tako motorji VM. Močna je prisotnost podjetja v industriji, kar se tiče morskih motorjev pa ga vežejo od leta 1987 pogodba z ameriškim velikanom Mercury Marine. Med podatki, ki govorijo o moči podjetja VM, naj omenimo načrt za izdelavo novega ekološkega dizlovega motorja z 2.500 kubiki in z zmogljivostjo 120 konjskih sil. Motor, ki ga bodo pričeli prodajati prihodnji januar, bo odgovarjal vsem novim zahtevam EGS. Družba VM je torej cvetoče podjetje, očitno pa Trst ne bo "užival" njegovih uspehov. O posledicah, ki jih bo imela prodaja za tržaški obrat, smo že pisali. V bistvu bodo izpraznili moderno opremljene prostore, kar je že povzročilo val protestov. Po tiskovni konferenci, kjer je opozoril na nevarnosti, ki pretijo tovarni, je predsednik industrijske cone EZIT Franco Tabac-co ponovno protestiral. Vodstvu podjetja VM je zagrozil, da se bo po potrebi obrnil tudi na sodišče, in ponovil sum, da pomeni prodaja samo nepremičninsko špekulacijo, ki tržaškemu obratu ne nudi nobenega jamstva. Povedati je namreč treba, da je stavba tržaške tovarne last podjetja Isotta Fraschini, proizvodnja pa v režiji podjetja VM. Isotta Fraschini ne dela že leto dni in zato so delavci (400 ljudi) in proizvodnja pred časom prešli pod družbo Fincantieri, slednja pa je vse prodala angleški družbi. Bistvo te dokaj zapletene zgodbe je, da so tržaški obrati doživeli pred leti vzpon, nato pa postopni padec. Prodaje in preprodaje niso prinesle nič dobrega in zdi se, da so strategije novih lastnikov odsekale prav tržaško vejo podjetja VM. Ob vsem tem ne moremo mimo politike družbe z vsedržavno soudeležbo IRI, ki je svoj čas kupilo tovarne VM in jih je sedaj prodala. Do Trsta je bila družba mačehovska in namesto, da bi zagotovila tržaškim obratom VM delo, je pomagala izprazniti delavnice. Sedaj obstaja konkretna nevarnost, da bodo postali obrati v EZIT skladišče. O zadevi se bodo zato morale izreči tudi pristojne oblasti: od deželne uprave pa do občine. Državna podjetja so namreč v tržaški zgodovini slabo zapisana, saj so se večkrat pojavila kot rešitelj podjetij v krizi, dejansko pa niso ničesar rešila in zapustila prazne tovarne, delavce pa v dopolnilni blagajni ali pa kar "na cesti". Kaže, da se stvari ponavljajo, v Trstu pa se odpira nova praznina. WWF bo predstavil svoj načrt za zadnji odsek hitre ceste Svetovni sklad za naravo WWF prireja v četrtek, 7. decembra, ob 18. uri v sejni dvorani zavarovalnice RAS na Trgu Repubblica 1 razpravo o alternativnem načrtu, ki sta ga inženirja Alberto Russignan in Gilberto Škerl sestavila za zadnji odsek nove hitre ceste med Drašco in Lakotiščem. Kot je znano, so naravovarstveniki ostro kritizirali načrt Občine, ki ga je izdelal inž. Malaspina, in so s pomočjo številnih rajonskih svetov nazadnje prepričali krajevne upravitelje, naj ocenijo tudi njihov načrt, ki je po mnenju največjega italijanskega inženirja Vincenza Zorzija celo boljši od Malaspinovega. O načrtu WWF bodo v kratkem razpravljali Občina Trst, Dežela FJK in posamezni rajonski sveti, ki bodo imeli tako možnost, da izberejo najugodnejšo rešitev. O tem načrtu se je v zadjih tednih veliko razpravljalo, vendar inženirja nista imela možnosti, da bi podrobno orisala načrt širšemu občinstvu. Enotno stališče zgoniškega občinskega svetu Maccanicov osnutek preveč omejevalen Zgoniški občinski svet je na svoji četrtkovi seji kritično obravnaval in s soglasno izglasovano resolucijo odločno zavrnil zakonski osnutek za priznanje in zaščito pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je pred kratkim odobril ministrski svet. Ob pozitivni ugotovitvi, da je vlada vendarle izdala svoj toliko časa pričakovani zakonski predlog, pa v isti sapi ugotavljamo, da je vsebina zakonskega osnutka skrajno omejevalna, daleč od pričakovanj oziroma realnih potreb slovenske narodnostne skupnosti ter pod stopnjo zaščite, ki sta jo predvidevala londonski memorandum in osimski sporazum. Vladni zakonski osnutek omejuje priznanje prisotnosti Slovencev in uživanje njihovih pravic na podeželju in izpušča iz dometa zakona velik del teritorija, kjer je zgodovinsko naseljena več kot polovica pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Poleg tega se tudi za okoliške občine, kjer je predvidena zaščita, delno odmika od dosedanje prakse oziroma od duha graditve iskrenega sožitja. Občinski svet je vsekakor izrazil željo, da se razprava čimprej začne v senatu in da ta razprava s primerno občutljivostjo odpravi omenjene' pomanjkljivosti, oziroma da vladni osnutek izpopolni glede na realne potrebe Slovencev v duhu demokracije sodobne Evrope in sveta. Sicer pa je bil dnevni red zasedanja dokaj bogat, začenši z obsežnim poročilom župana Miloša Budina. Na področju javnih del bodo v kratkem oddali v zakup zadrugi delo za urejanje poljskih poti in druge posege v naravno okolje na osnovi prispevka 95 milijonov lir, ki ga je Sklad za Trst namensko dodelil za podporo brezposelnim. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE MARIJ ČUK Lepo je v naši domovini biti Krstna uprizoritev Režija JOŽE BABIČ PREMIERA V ČETRTEK, 7. T. M., OB 20.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU Abonma RED A Ponovitve: v soboto, 9. t. m., ob 20.30 - Abonma RED B v nedeljo, 10. t. m., ob 16.30 - Abonma RED C v sredo, 13. t. m., ob 20.30 - Abonma RED D v četrtek, 14. t. m., ob 20.30 - Abonma RED E V novi občinski knjižnici V Saležu prijeten večer s kulturnimi ustvarjalci SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI vabi na koncertno izvedbo opere slovenskega skladatelja Ubalda Vrabca Tolminski puntarji Libreto: prof. Janez Dolenc Dirigent: dr. Mirko Čuderman TRST - KULTURNI DOM - Ul. Petronio jutri, 4. t. m., ob 20.30 Sodelujejo slovenski bančni zavodi - Radio Trst A - Kulturni dom ...postavimo Miklavža na knjigo! ...knjigo ob Miklavža? ...ali še najbolje KNJIŽNO DABILO v Miklavževo vrečo! vam jo napolni s posebnimi popusti od 10% do 50%! v Ul. sv. Frančiška 20, v TRSTU vam na razpolago PELUCCERIA CERV0 TRST — Drev. XX. septembra 16 — Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah Z nadvse prijetnim in vsebinsko bogatim kulturnim večerom so v petek v Saležu nekako uradno otvorili občinsko knjižnico, ki je pred nekaj dnevi odprla vrata kulturnim porabnikom iz zgoniške občine. Po uvodnem pozdravu predsednice kulturnega društva Rdeča zveza Silve Perčič, ki se je še posebej zahvalila Združenju književnikov Primorske za res bogato zbirko 60 knjižnih daril (avtorjem, ki so bili navedeni v petkovi številki, se je v zadnjem trenutku s knjižnim poklonom pridružil še prof. Janez Dolenc iz Tolmina), je besedo prevzel predsednik Boris Pangerc, ki je doživeto orisal namene in razvojno pot pred nekaj meseci ustanovljenega združenja. »Primorce z obeh strani meje nas povezuje bogata zgodovina, ki je vidna tudi v literarnem snovanju in ustvarjanju, zato smo se odločili za skupni aom v želji in prizadevanjih, da bi čimbolje sodelovali in plodno razvijali književno tradicijo. V skupnem primorskem prostoru ustvarja kakih 200 literatov, med katerimi je že veliko uveljavljenih pisateljev in pesnikov,« je dejal Pangerc. »Zbiranje knjig, ki smo jih poklonili knjižnici v Saležu, je pravzaprav prva akcija na--šega združenja. Odziv je bil spontan oa Tolmina pa do Kopra, primorski avtorji pa lahko še vedno darujejo svoje knjige v ta namen,« je zaključil Pangerc svoje izvajanje. Nato je pozorna publika prisluhnila živi besedi sedmih ustvarjalcev, ki so prebrali odlomke iz lirike, oziroma proze svojega literarnega opusa. Po vrsti so se predstavili Danilo Japelj, Marij Čuk, David Terčon, Duško Jelinčič, Marjan Tomšič, Marko Kravos in Marija Kostnapfel. Večer je s svojim prikupnim in glasovno izpiljenim nastopom zakjučil domači mešani pevski zbor Rdeča zvezda, ki je pod taktirko Marte Werk-Volk zapel tri narodne pesmi. B. S. Na sliki (foto Križnančič) zamejski kulturni ustvarjalci med petkovim večerom v Saležu. Predvidena je tudi ureditev kanali cije v nekaterih vaseh, kjer se ob na vih zbira deževnica in deroča v0 povzroča škodo. Tik pred pričetkonU izpopolnjevanje omrežja javne r svetljave in ureditev kmečkega cen - enoteke v Zgoniku, za kritje celotn ga stroška tega družbenogospodars ga objekta pa računajo na Pris.P®vev Trgovinske zbornice. Na zemljišču Samatorci, ki ga je občina odkupi ^ nameravajo urediti park in man) center za vaščane z dvema pokriti balinarskima stezama. Tudi gl® ._ možnosti metanizacije se nekaj Pre ka in občina čaka na ponudbe speC1 liziranih podjetij. Nekaj manjših P°s gov je bilo tudi na šolskih poslopl1 ' popravili in zamenjali pa so tudi n katere dotrajane table. Občina Zg0® je priporočila Kraški gorski skupno® kot prioritetne važnosti prispevek dograditev stavbe-spomenika pri °r’ čikih. Kar zadeva regulacijski na bodo pozimi izdelali manjšo organs varianto, da se opravijo nekate manjše pomanjkljivosti. Zupan je koncu svojega poroča še omenil u pešno letovanje upokojencev v St® njanu in nov urnik poslovanja vrte ki sprejemajo malčke že ob 7.30. ... Svetovalci so v razpravi Posi^ županu več vprašanj v zvezi z ote jke čenim dostopom do bencinske črpal ^ pri Gabrovcu, z varnostjo peščev cesti pri Božjem polju, s popravil0 ^ nekaterih cest, z napeljavo vode i luči na pokopališče. Velike pomisl6 in celo nasprotovanje pa je izrazil n čelnik slovenske skupnosti Sreč Gruden v zvezi z načrtovano uredi® jo enoteke, saj bi spričo zaskrbljujoč ga problema alkoholizma bilo ned pustno z javnim denarjem propagu uživanje alkohola. Župan je v odg°v° ru naglasil, da je v naših krajih vin°y radništvo razvita gospodarska panog ' in ta žlahtni pridelek morajo krnel^ tudi plasirati na tržišče. Vinska kul u^ ra se mora toliko spremeniti, da dan poudarek na kakovost in na uZ vanje zmerne količine domače kap J ce. , Kar trije sklepi so se nanašali na 0 činsko knjižnico v Saležu, ki je Pr kratkim pričela sprejemati kultur porabnike. Pristojna odbornica Taffl ra Blažina je najprej orisala konvenc jo s kulturnim društvom Rdeča zv da, ki bo skrbelo za upravljanje Pr^ štorov, redno vzdrževanje, čišce I ’ odpiranje in dajanje v najem. Dolo so tudi tarife za uporabo sejne dy°r^ ne, prireditvene dvorane in knjiz® ' pri čemer so za domača društva u° čeni ugodnejši pogoji, medtem ko lja brezplačan režim za občino, šole, vrtce in dobrodelne P°v* ta Knjižnica bo v tej prvi fazi oCT0(j dvakrat tedensko in sicer ob torkih 15. do 18. ure in ob petkih od 1°-19. ure. V dogovoru bo zjutraj na r polago šolam in vrtcem. Knjižnica _ polaga trenutno s približno 1200 k J gami, dobršen del katerih je Ob dobila v dar od knjižnic iz Kopta, Žane in Nove Gorice, od Gospoda zbornice iz Ljubljane, od Založni tržaškega tiska, Narodne in štuj*1] xe. knjižnice, Tržaške pokrajine, Zd® nja književnikov Primorske in ne rib zasebnikov. V preostalih točkah dnevnega r so odobrili nekatere knjig°y° spremembe proračuna za tekoče ^ odobrili so operativna določila za.b6i lovanje prostovoljne gasilske s ' 0| ustanovili so ekipo za civilno zagoUp. imenovali so dva predstavnika v ravni odbor socialne-zdravstve okraja iz Nabrežine, podelili P^ tudi prispevke športnim in kul društvom ter prispevek za uprav športno-kulturnega centra. g. S- (IflaffioJL POROČNE BOMBONIERE BOŽIČNI ARTIKLI Ul. Manzoni 18 - TRST - Tet UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov Ul. sv. Frančiška 3? TRST - Tel. 768667 - 772002 Pred cerkvijo v Skednju bodo danes sadili lipo Danes bo v Skednju, takoj po maši, ki se začne ob 10. uri, sajenje lipe pred cerkvijo - zraven zvonika. Prisotni bodo podpisali posebno pergameno, ki jo bodo položili zraven korenin lipe. Ob 16. uri bo v cerkvi predstavitev knjige Dušana Jakomina Cerkev v Skednju, ki je izšla v slovenščini in italijanščini. Predstavila jo bosta prof. Marijan Kravos (v slovenščini) ter Ruggero Paghi (v italijanščini). Nastopila bosta tudi italijanski mladinski zbor ter škedenjski pevski zbor, ki bo izvajal v koncertni obliki latinsko mašo Lorenza Perosija. V okviru filmskega srečanja dežel Alpe-Jadran Vidni slovenski predstavniki o razmerah v Jugoslaviji Okrogla miza o slovenskem etnosu .ed izzivi in perspektivami, ki jo je ./"oči v okviru filmskega srečanja de-.v *Pe-Jadran priredil goriški Kino-/eije, bi lahhko v tem zgodovin-r/etn trenutku, ko so medrepubliški dnosi v Jugoslaviji tako izostreni la res prava poslastica za časnikarje. ^krogle mize, ki jo je vodil prof. Dar-k/, “fatirm, so se namreč udeležili ne-“teri od najvidnejših predstavnikov venske politike in kulture: pesnik ,n podpredsednik Socialistične zveze delov lovnega ljudstva Ciril Zlobec, član s K ZKJ Borut Šuklje, predstavnik Peta za varstvo človekovih pravic kuU100 ^ur' ter profesor sociologije Rot Ure-na univerzi v Ljubljani Braco otar Časnikarjev pa razen dopis-r /a Gazzettina žal ni bilo, pa čep-stv oi ta bila, zlasti za italijanska sred-n/f javnega obveščanja, dragocena Phložnost. ^Gostje Kinoateljeja so v dvorani Instituta namreč orisali sedajo hude politične razmere v Jugosla-Ji, vse od gospodarskega položaja pa je, različnih pogledov na bodočnost derativne države. Vsi so v bistvu /gotav Rajati in pravne države, temelji za skupni obstoj jugoslovanskih narodov. Po okrogli mizi si je — sicer maloštevilno — občinstvo ogledalo dokumentarec Helene Koder »Montaža ekstaze«, ki ob primeru lanskega poletnega mitinga v solidarnost četverici prikazuje, kako je mogoče manipulirati z vestmi. Vpogled v slovensko stvarnost pa je že dopoldne nudilo srečanje z režiserjem Francijem Slakom, avtorjem filma »Hudodelci«, in scenaristom filma »Kavarna Astoria« Žarkom Petanom (filma so predvajali v četrtek). Današnji spored pa bo nekoliko manj natrpan kot v prejšnjih dneh. Ob 11.30 bo v kavarni San Marco sicer okrogla miza s hrvaškimi režiserji in producenti, katerim je bil namenjen osred- nji del te filmske prireditve. Projekcije pa se bodo začele šele popoldne. V dvorani Excelsior bodo ob 15. uri predvajali »U raljama života« Rajka Grlica, ob 17. uri »Prometej otoka Više vice« Valroslava Mimice, ob 19. uri »Vice« Wilhelma Hengstlerja, ob 21. uri »Preden netopir zaključi svoj let« Madžara Petra Timara in ob 22.45 »Život sa stricem« Krsta Papiča. V dvorani Azzurra pa bodo predvajali en sam film, in sicer »Geld« že dokaj znane bavarske režiserke Doris Ddrrie, ki je na sporedu ob 16.45 in ob 20.45. (bg) Na sliki (foto Magajna); udeleženci sinočnje okrogle mize (z leve proti desni); Borut Šuklje, Ciril Zlobec, Braco Rotar, Franco Juri in Darko Bratina. t^tavljali, da Jugoslavija ne more vzidati na neuspešnih družbenih pro-ktih in zanemarjati individualne j, °de, kar je posebej podčrtal Braco tar. Zlobec pa je opozoril predvsem gv slovensko težnjo k povezanosti z , r°Po, medtem ko je Juri prispevel sj/^hhvo stališče manjšinca (italijan-jg®3a). ki se priznava za Slovenca, ker - sl°venstvo v Jugoslaviji trenutno si- */n za demokracijo in državljanske Vp oščine. Prav te pa so po Šukljeje-jp.^.ronenju poleg svobodnega pod-str*1 uVa' pluralizmg lastništva, več-ankarskega sistema civilne družbe Zanimiv prikaz založniške dejavnosti Knjižni sejem Librografica od torka na velesejmu V torek, 5. decembra, ob 10. uri, bodo na tržaškem velesejmu odprli knjižni sejem z naslovom Librografica. Odprt bo do vključno nedelje, 10. decembra. Gre za pomembno prireditev, ki bo tokrat prvič v Trstu. V načrtu pobudnikov naj bo to sejem knjig, ki se izdajajo in tiskajo v naši deželi, kot tudi drugod v Italiji in tudi v drugih državah. Prvenstveno gre za prodajni knjižni sejem. Pobudniki si sicer nadejajo, da bi v prihodnjih letih tržaški knjižni sejem pridobil na veljavi, bil naj bi nekaj podobnega knjižnim sejmom, ki se prirejajo drugod po svetu. Pobudniki so Tržaška občina, Deželna uprava FJK, Trgovinska zbornica, Tržaška velesejemska ustanova. Pokrovitelj je predsedstvo rimske vlade. V več paviljonih bodo razstavljali založniki iz vse Furlanije-Julijske krajine kot tudi razne tržaške knjigarne, tiskarne ter tukajšnja zastopstva velikih italijanskih založb. Na sejmu bodo tudi razstave otroških ilustracij, osnutkov lepakov, grafične opreme knjig v Italiji v povojnem času. Med razstavljale! je tudi Založništvo tržaškega tiska. V dveh kioskih bodo razstavljene knjige ZTT, periodične publikacije (sem sodi tudi Primorski dnevnik), predstavljena bo ponudba naše tiskarne. Predstavljeni bodo tudi Tržaška knjigarna, TKG Galerija ter druge službe ZTT.. V sejemskih dneh bodo priredili tudi nekaj strokovnih posvetov ter srečanj z založniki in avtorji. Jutri na pobudo rajonskega sveta za Sv. Ivan Javna skupščina in okrogla miza o preureditvi javnih struktur p V mestni predel Sv. Ivana sodi cela vrsta struktur, ki bi jih morali temeljito p Pfaviti, da bi lahko še služile javnim namenom. Zato se je tej problematiki tudi rajonski svet, ki za jutri sklicuje javno skupščino. Na srečanju, ki pt °b 19. uri na sedežu ŠZ Bor na Vrdelski cesti, bodo predvsem razpravljali o boiUEeditvi precej obsežnega območja, ki je sodilo v sklop bivše Psihiatrične utišnice OPP. jaje Pravzaprav bodo na dnevnem redu razne novosti, ki so se zadnje čase pora-2a ba tem področju, predvsem pa bosta projektanta arhitekta Mario in Luciano ®ttini prvič predstavila načrt o preureditvi bolnišnice Gregoretti. 2ato a tsti večer pa svetoivanski rajonski svet napoveduje še eno okroglo mizo, siffk d® bi opozoril na tesno povezanost urbanistične ureditve z zdravstveno in iavrvkVeno službo. Razpravo o strukturah, ki bi jih bilo treba zaščititi, in o raznih ciSi/b servisih na teritoriju, bo vodil predsednik tržaškega patronata ACLI Tar-2(jra “arbo. Zaradi pomena pobude so k njej pristopili deželna odborništva za KZP-Stv° in skrbstvo, pokrajinsko in občinsko odborništvo za skrbstvo, tržaška c ln ustanovi ITIS in IACP. Škedenjski rajonski svet niti jutri tie bo razpravljal o rabi slovenščine ga ipUtri zvečer ob 20. uri se ponovno sestane škedenjski rajonski svet, vendar d n/// lokrat predsednik sklical po nekakšnem nujnem postopku. O seji in o tiatpi„afu redu se namreč ni predhodno, kot je ustaljena praksa, posvetoval z Tau svetovalskih skupin. reso,**? ni predvideno, da bi v ponedeljek rajonski svet končno razpravljal o komunistične skupine glede prevajalske službe oz. o rabi slovenščine. škede°; ,srno že večkrat in obširno poročali, je glede tega vprašanja prišlo v Privedi’ em rajonskem svetu do zelo polemičnih zapletov, ki pa zaenkrat niso uu do odkritega soočenja mnenj, še manj pa do ustrezne rešitve vprašanja. Odbornik Saro o razvojnih možnostih ll*dustrijskega sektorja v FJK in Trstu ^arkom^ec*u gospodarskega položaja v deželi in na Tržaškem s posebnim pou-*e*hiiri hk m°žnostih razvoja je bilo prvenstveno namenjeno srečanje med de-cev. I\Ja°h °rnikom za industrijo Ferrucciom Sarom in Skupino mladih industrij-tarejo s ?nevnem redu so bila seveda tudi trenutno najbolj pereča vprašanja, ki a j a cjp-j/i °r industrijske proizvodnje in pa pobude, ki jih temu sektorju name-qj, na uprava Furlanije-Julijske krajine. Prišlo _D°rnik Saro je najprej opozoril na razvoj in na spremembe, do katerih je tstoeasn zabnjih treh letih po krizi, ki je zajela industrijski sektor v letih 1983-84. stva o Pa je podčrtal pomen »paketa Altissimo« za razvoj tržaškega gospodar-Venri SVne9a zak°na 828, s katerim so dokončali proces obnove v deželi, bju evrnr/i Pa ie Saro opozoril, da bodo morali biti odslej oziroma ob poenote-?astavjjpP?kega tržišča javni posegi v korist industrijske proizvodnje drugače bodo ni/J1' Ne bodo jih namreč več neposredno prejemala podjetja, temveč Venri n)ena raznim servisom. 24tc°nskirrr pa že Pred »zgodovinskim« 1. 1. 1993 EGS negoduje nad nekaterimi Baket0v /"“Predpisi in olajšavami. Tako npr. ne odobrava tako imenovanih a® Prenrif/ 7rst in Gorico. S tem v zvezi je Saro dejal, da je naloga Italije in FJK, 0Pravl]a s? sogovornike, da lahko dežela samo s takšnimi zakonskimi oporniki VoJo vlogo neposredne zveze z vzhodnoevropskimi državami. Po odstopu ravnatelja Montenera Poziv kulturnih delavcev za Mestni muzej Revoltella Problemi Mestnega muzeja Revoltella so kljub nedavnemu protestnemu odstopu njegovega ravnatelja Montenera, ki postavlja Občini Trst sicer velike organizacijske probleme, ponovno tonili v pozabo. Kljub prahu, ki ga je dvignil Montenerov odstop, so odgovorni — to je Občina Trst, od katere je Muzej finančno in politično odvisen — s svojim molkom skušali ponovno zabrisati ta problem, ki nazorno dokazuje, da je kultura v našem mestu dejansko pepelka. Da bi nerešeni problemi muzeja Revoltella (dolgoletno zaprtje, pomanjkanje finačnih sredstev in upravne avtonomije ter znanstvenega osebja) kljub pomanjkanju politične volje spet planili na dan, pa je poskrbela širša skupina tržaških političnih in kulturnih delavcev (poimenovala se je za prijatelje muzeja Revoltella), ki je tržaškemu županu in posameznim občinskim svetovalcem poslala neke vrste "obtožno pismo". Z njim poziva mestne upravitelje, naj povrnejo muzeju in torej samemu mestu dostojanstvo, ki ga ta kulturna ustanova dejansko ima (gre dejansko za eno od najbogatejših evropskih zbirk moderne umetnosti, iz katere črpajo muzeji iz vsega sveta), a ki se zaradi dolgoletnega zaprtja in malomarnosti mestnih upraviteljev iz dneva v dan izničuje. »Želimo samo,« piše v pismu, »da bi končno imeli možnost uresničiti razstave in druge dejavnosti, ki jih ravnateljstvo muzeja že nekaj let načrtuje. Te načrte namreč še vedno "prisilno hranimo v skladišču, medtem ko so same prostore svetovno znanega arhitekta Carla Scarpe spremenili v skladišča.« Podpisniki pa obenem predstavljajo dolg seznam načrtov, ki jih je v vseh teh letih sestavilo ravnateljstvo muzeja, a katerih iz navedenih razlogov še ni bilo mogoče uresničiti. Gre po eni strani za predstavljanje bogate muzejske zbirke, a tudi za ponazarjanje kulturnih in umetniških poti, ki so jih prehodili umetniki iz naši krajev, in Nobelovec Rubbia j Jen za predsednika druzbe Sincrotrone p0 . Upravni6^/ triletne mandatne dobe je este obn 6 dmžbe Sincrotrone Tri-/redS6cj ., / sinoči svoje vodstvo. Za /0belover r bil soglasno potrjen bl Pa so h;r arl° Rubbia' kot novi čla-/henu Ohr/ SRreieti Sergio Tripani v ti^dstavnii/ri/ T/St- Luigi Croce kot RlZzUto vnt ru/be Eniricerche, Carlo organa lMp//tavnik univerzitetne-/behu pv m Emilio Picasso v u/'/ s k a v (' Jp a centra za jedrske J * Potrjeni RN ' So9lasno so nadalje >o, Fulvm 2V6t/Valci Domenico Ro- Ro,nualdo vn0Zlpt0ttl' Sergi0 Tazzari KZ bo tudi letos pomagala izpolnjevati prijave vina KZ obenem opozarja, da je oproščen prijave vina, kdor pridela manj kot 10 hi vina in/ali obdeluje manj kot 1.000 kv. m. vinograda in ne proda oz. daruje proizvedenega vina. Tistim pa, ki prijavo morajo vložiti, Kmečka zveza priporoča, da prinesejo s seboj sledeče podatke in dokumente: kopijo lanske prijave, kopijo morebitne prijave ostanka vina, številko IVA, številke parcel, številke katastrske mape, površino in letnico nasada za vsak vinograd posebej, količino potrganega grozdja, količino umazanega (pred prvim pretokom pridelanega vina) in skupno zmogljivost (v hi) vinskih posod. Kmečka zveza obvešča, da bo tudi letos izpolnjevala prijave vina, poleg na svojem sedežu, tudi v sledečih okoliških vaseh: v ponedeljek, 4. t. m., na sedežu Občine Repentabor od 12. do 14. ure ter v gostilni Radetič v Medji vasi od 18.30 do 19. ure; v sredo, 6. t. m., na sedežu Občine Zgonik od 12. do 14. ure ter na sedežu SKD Vigred v Šempolaju od 15. do 18. ure; v četrtek, 7. t. m., na sedežu Občine Zgonik od 15. do 18. ure, v Srenjski hiši v Borštu od 15. do 18. ure ter v Srenjski hiši v Prebenegu od 15. do 16. ure; v soboto, 9. t. m., na sedežu Občine Dolina od 8.30 do 12. ure in na sedežu Občine Devin-Nabrežina od 8.30 do 12. ure. torej za neke vrste umetniško "didaktično" dejavnost, ki že več let manjka v našem mestu (in ki jih priložnostne razstave sodobne umetnosti po posameznih galerijah res ne morejo nadomestiti). O pozivu, ki so ga med drugimi podpisali Willer Bordon, Paolo Budi-nich, Ugo Čara, Aldo Castelpietra, Bruno Chersicla, Sergio D Osmo, Bogdan Grom, Barbara Gruden, Miloš Jugovič, Marjan Kravos, Marko Kravos, Stelio Mattioni, Pavle Merku, Mauri-zio Pessato, Luciano Semerani, Lojze Spacal, Deziderij Švara, Fulvio Tomiz-za, Franko Vecchiet, Giorgio Voghera in Giuseppe Zigaina, bo verjetno razpravljal prihodnji občinski svet. Vrsta prireditev ob prihodu Miklavža Sv. Miklavž že trka na vrata in bo v torek obiskal malčke ob 14.30 v špor-tno-kulturnem središču v Zgoniku, na javni prireditvi, ki jo organizirata KD Rdeča zvezda in ŠK Kras. Najprej bo na sporedu otroški zabavni kotiček s Svetlano Makarovič, ki bo med drugim predstavila svojo novo kaseto Coprnica Zofka. V občinski knjižnici v Saležu pa je odprt miklavžev knjižni sejem, danes od 14. do 16. ure, jutri ob 16.30 do 19. in v torek ob 15. do 18. ure. KD Kraški dom pa je že včeraj odprl Miklavžev knjižnji sejem, ki bo v Bub-ničevem domu v Repnu še danes od 10. do 13. ure. Za 11. uro pa je napovedana zabavna lutkovna predstava Kam letijo balončki, (bs) 3. 12. 1986 3. 12. 1989 Ob 3. obletnici smrti drage Daniele Škamperle -Zenic t Zapustil nas je naš dragi mož in oče Erminio Beltrami (MINI) Pogreb bo v sredo, 6. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Uča, sin Ale, tašča Anica in ostalo sorodstvo. Trst, 3. decembra 1989 Dragi kolegici Uči in Aleksandru izražamo občuteno sožalje ob nenadni smrti moža in očeta Erminia Aida, Jožica, Nadja, Tamara, Betty, Karmen in Darja Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Aleksandru Beltrami) u uprava in uslužbenci Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika. t V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi Ernest Švara (učitelj, rojen v Ricmanjih) se je spominjajo mož Federico, sin Alberto in hčerka Wilma. Spomin na tebe bo ostal vedno živ. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob. Repentabor, 3. decembra 1989 Pogreb bo v torek, 5. t. m., ob 11. uri na ljubljanskih Žalah. Žalujoči brata Vlado in Anton ter ostali svojci. Trst, Ljubljana, 3. decembra 1989 ZAHVALA Vsem tistim, ki ste z besedami in dejanji sočustovali ob izgubi našega dragega moža in očeta Josipa Tavčarja neizmerna hvala. Irma, Sergio in Loris Opčine, 3. decembra 1989 ZAHVALA Globoko ganjeni od velikega sočustvovanja prijateljev in znancev ob prerani smrti nepozabnega Valeria Bordona se vsem iskreno zahvaljujeva, prav posebno pa TPPZ Pinko Tomažič, Godbi na pihala sv. Antona, KD Rovte-Ko-lonkovec, govornikom, nosilcem krste in vsem, ki so ga na katerikoli način počastili. Žena Milka in hči Milva Trst, 3. decembra 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega - Stanislava Širce se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru Fantje izpod Grmade. SVOJCI Mavhinje, 3. decembra 1989 KD Primorsko - Mačkolje Združenje književnikov Primorske VABITA ob Prešernovem rojstnem dnevu na Literarni večer danes, 3. decembra, ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Sodelujejo: Nevin Birsa, Ines Cergol - Bavčar, Rafko Dolhar, Edelman Jurinčič, Franci Černigoj, Marjan Tomšič in Boris Pangerc. Pel bo: oktet Škofije. KD Vesna prireja danes, 3. decembra, ob 17.30 v Domu A. Sirka v Križu Praznovanje 40-letnice MPZ Vesna Sodeluje tudi dekliški zbor Vesna. _________gledališča____________ ROSSETTI Danes ob 16.00 (red 2. nedelja) bo gledališče Teatro di Roma zadnjič ponovilo Goldonijevo komedijo UNA DELLE UL-TIME SERE Dl CARNOVALE. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju: odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri počitek. V torek, 5. t. m., ob 20.30 bo il Piccolo Teatro iz Milana uprizoril delo Itala Sve-va LA RIGENERAZIONE. Režija Enrico D'Amato. V abonmaju: odrezek št. 3B. Abonenti, ki so odrezek že uporabili imajo ,50-odstotni popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku razdeljevanja abonmajev za red A, B, D, L. V torek, 5. t. m., ob 20. uri (red B) bo na sporedu opera F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. Režiser Alberto Fassi-ni, dirigent Daniel Oren. Jutri ob 18. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi v okviru VIDEO REVIJE, v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost, Cappello Underground, sedežem RA1 in Tržaškim koncertnim društvom na sporedu film PAGLIACCI. Dirigent Herbert von Karajan z orkestrom gledališča Alla Scala iz Milana. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA V soboto, 9. decembra, ob 20.30 premierska predstava STORIE D'AMORE. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Laura Tavanti, Ariella Reggio, Carlo Montagna, Mimmo Lo Vecchio. Predstava je v abonmaju. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. SILVESTROVO V BUDIMPEŠTI Od 30. decembra 1989 do 3. januarja 1990 z ogledom mesta in slavnostno večerjo. Cena na osebo 500 DM. Vpisovanje do 9. decembra pri: AUTO JOLLY - Ul. Valdirivo 24, tel. 61835 od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava ZORANA MUŠIČA - slike in grafike. V galeriji Cartesius je do 7. decembra na ogled razstava slikarja Carmela VRA-NICHA. V Palači Costanzi je do 5. decembra odprta fotografska razstava znanih tržaških mojstrov VVULTZ. V galeriji Juliefs room - Ul. della Guardia 16 - je do 5. decembra na ogled razstava ANGELA PRETOLANIJA. Razstavo je pripravila Skupina 78 v sodelovanju z galerijo Cristine Busi iz Chiava-rija. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. LOTERIJA BARI 76 5 79 86 65 CAGLIARI 8 63 31 46 40 FIRENCE 34 85 8 27 36 GENOVA 25 81 5 74 37 MILAN 78 72 79 51 83 NEAPELJ 56 64 18 29 10 PALERMO 82 6 16 83 28 RIM 73 19 86 60 12 TURIN 29 16 74 61 53 BENETKE 10 7 12 48 38 ENALOTTO 2 1 X 1 KVOTE: 2 X 2 2 1 1 2 1 12 69.735.000,— 11 1.730.000.— 10 160.000.— KD Rdeča zvezda* prireja Miklavžev knjižni sejem Obiščite ga lahko v občinski knjižnici v Saležu danes, 3. decembra, od 14. do 16. ure, jutri, 4. decembra, od 16.30 do 19. ure in v torek, 5. decembra, od 15. do 18. ure. SKD Igo Gruden in Občina Devin-Nabrežina organizirata večerni šanson Vrtnica na klavirju v izvedbi Svetlane Makarovič V torek, 5. decembra, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK vabi na razstavo Pomagajmo otrokom Sejna dvorana Hranilnice in posojilnice na Opčinah Ob delavnikih od 8.30 do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure, ob sobotah zaprto. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - Jutri, 4. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil AMA-DEUS PIANO TRIO. kino ARISTON - 17.00, 22.00 L’attimo fuggen- te, i. R. VViliams. ENCELSIOR - Ciklus »Alpe Adria Ci-nema«; 15.00 U ral jama života, 17.00 Prometej sa otoka Visevice, 19.00 Fe-gefeuer, 21.00 Mielott befejezi roptet a denever, 22.45 Život sa stricem. EKCELSIOR AZZURRA - Ciklus »Alpe Adria Cinema«; 16.45 Geld, 18.30 Ver-kauite Heimat-Brennende Lieb, 20.45 Geld. NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Fratelli d’I-talia, i. Massimo Boldi,'Sabrina Salerno, Jerry Cala. NAZIONALE II - 16.00, 22.10 Non guar-darmi, non ti sento, kom., i. Gene Wilder, Richard Pryor. NAZIONALE III - 16.00, 22.10 Giochi di morte, fant., i. R. Hauer, J. Chen. NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Senza in-dizio, kom., i. Michael Caine. Jutri 16.20, 22.15 La bestia nera calda e dolce, □□ GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Black Rain - Pioggia sporca, dram., i. Michael Douglas. MIGNON - 16.00, 22.15 Indiana Jones e Tultima crociata, pust., i. Sean Conne-ry, Harrison Ford. EDEN - 15.30, 22.00 Folli notti di piace- re, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Scuola di polizia VI, kom. LUMIERE - 10.00, 11.30 II barone di Munchausen, ris. Ob 16.00, 22.10 In una notte di chiaro di luna, r. Lina Wertmuller. ALCIONE - 16.30, 22.15 Rosalie va a fare la spesa, r. Percy Adlon. RADIO - 15.30, 21.30 Brucia sesso bru-cia, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razna obvestila SKD Vigred prireja TEČAJ STANDARDNIH IN LATINSKOAMERIŠKIH PLESOV TER ROCK AND ROLLA za odrasle pod vodstvom Davida Poljška. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 201102 od 19. do 21. ure. Galerija Kraške umetne obrti BOR -Nabrežina sporoča, da je odprta BOŽIČNA RAZSTAVA tudi ob nedeljah za ves december od 11. do 18. ure. izleti Bi radi preživeli z nami najdaljšo noč v letu? V Zagrebu ali Varaždinu za 198.000 lir ali v Moskvi ali Leningradu za 1.320.000 lir. Za informacije tel. na št. 200150 od 19. do 21. ure. cvetličarna semenarna AMIDA BOSSI Trsi - Tel. 040/762829 Ul. sv. Jakoba 15 (San Giacomo) venci - blazine - palme košarice - šopki UGODNE CENE ODBOR ZA PROSLAVO 120-LETNICE SLOVENSKEGA ŠPORTA V TRSTU se zahvaljuje: zgodovinskemu odseku NŠK za pripravo bogate dokumentarne razstave Marku Sosiču za režijo proslave Vladimiru Jurcu za branje slavnostnega govora Tržaškemu oktetu Saši Rudolfu - avtorju veznega teksta Noemi Calzolari za povezovanje v italijanščini Graficentru za scenografijo in vsem nastopajočim športnikom za doprinos in trud, ki so ju vložili v realizacijo svečane proslave. čestitke Novopečeni doktorici iz biologije ERIKI JUNC iskreno čestitajo teta Mila, Marisa, Claudia, Livia, Miro, Dani in Alberto. včeraj-danes Danes, NEDELJA, 3. decembra 1989 VSELJUB Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 11.25 in zatone ob 21.08. Jutri, PONEDELJEK, 4. decembra 1989 VELJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1039,9 mb ustaljen, veter 16 kilometrov na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Martina Peris-sinotto, Michele Ciani, Silvia Klamert, Luca Puppis, Martina Dri, Marco Benus-si, Maria Šelenati, Jessica Zappetti. UMRLI SO: 67-letna Redelina Germek, 78-letna Leonilda Zotter por. Eccel, 61-letni Mario Babich, 94-letna Maria Ga-lante, 77-letna Bianca Bajc, 65-letni Mario Mosetti, 60-letni Cesarino Padovese, 68-letni Tullio Bevilacgua, 80-letna Carmela Saffiotti vd. Giordano, 77-letni Giuseppe Paparone, 86-letna Anna Gherlanz, 76-letna Lidia Pavlica por. Gei, 72-letna Anna Strain por. Crevatin, DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 3. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Petek, 8. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 9. REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 4. decembra 1989, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo ravnatelja, 3. obračun in predračun, 4. razprava, 5. poročilo nadzornega odbora in 6. razno. Dne 2. decembra je doktorirala iz biologije na tržaški univerzi ERIKA JUNC Čestitajo ji starši in nona Te dni praznuje v Nabrežini okrogel jubilej naš tata BOGO ROJC Iz srca mu želimo vse, vse najboljše vsi njegovi razne prireditve KD Ivan Grbec obvešča, da bo MIKLAVŽEVA RAZSTAVA izjemno odprta tudi danes, 3. t. m., od 10. do 12. ure. Pohitite z nakupi! KD Kraški dom priredi MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE v Bubničevem domu v Repnu danes, 3. decembra, od 10. do 13. ure, ob 11. uri pa bo lutkovna predstava KAM LETIJO BALONČKI. Vabljeni otroci in starši. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Opčine - Prosvetni dom, MIKLAVŽEV SEJEM bo odprt do torka, 5. decembra, od 16. do 20. ure, danes od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Knjiga: najprimernejše darilo za vaše drage. SK Brdlna - Miklavž bo prinesel v Prosvetni dom RABLJENO SMUČARSKO OPREMO. Čakal vas bo do torka, 5. decembra, od 16. do 20. ure, danes od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Pridite tudi na predstavitev smučarske opreme, ki bo v torek, 5. decembra, ob 18. uri. Predavali bodo tehniki Alpine in Elana. Danes, 3. decembra, ob 17. uri bo v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah ansambel Zvezde priredil KONCERT Z DIA PROGRAMOM o pravkar zaključeni turneji po Kanadi in ZDA. Prisrčno vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev vabi člane in prijatelje na tržaško predstavo opere Ubalda Vrabca TOLMINSKI PUNTARJI, ki bo jutri, 4. decembra, v Kulturnem domu v Trstu. Na ta dan zato odpade običajni tedenski sestanek društva. KD Rdeča zvezda In ŠK Kras vabita ob priliki sv. Miklavža na otroško zabavo SVETLANINO COPRNIŠČE, ki bo v torek, 5. decembra, ob 14.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopila bo Svetlana Makarovič. Učenci osnovne šole Finžgar in malčki otroškega vrtca iz Barkovelj vabijo na MIKLAVŽEVANJE, ki bo v barko vij an-skem društvu v Ul. Cerreto 12 v torek, 5. . t. m., točno ob 15. uri. SKD Slavec in malčki otroškega vrtca iz Ricmanj vabijo na MIKLAVŽEVANJE, ki bo v Kulturnem domu v Ricmanj ih v torek, 5. t. m., ob 18. uri. Darila sprejemamo v torek, 5. t. m., od 14. do 17. ure. KD Fran Venturini priredi MIKLAVŽEVANJE v sredo, 6. t. m., ob 18. uri v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Nasvete za darila bo Miklavž prejemal od 16. ure dalje. Miklavžev prihod bo popestril nastop čarodeja Nevia Martinija. Vabljeni! Mladinski krožek Bolju-nec organizira v soboto, 9. t. m., ob 20.30 ples s skupino JANEZ BONČINA IN JUNAKI NOČNE KRONIKE. Vabljeni! V Prosvetnem domu na Opčinah bo v sredo, 6. t. m., ob 20.30 večer šansonov z naslovom VRTNICA NA KLAVIRJU. Pela in izvajala jih bo znana slovenska umetnica Svetlana Makarovič. Vabljeni! TK Tržaška knjigarna obvešča svoje cenjene stranke, da bo jutri, 4. decembra, poslovala po običajnem urniku. mali oglasi PEKA - VAJENCA z dobro voljo in veseljem do tega poklica takoj zaP -n pekarna Jerman, Ul. Garibaldi Romjan - Ronke. Tel. (0481) 777106. PRVOVRSTEN ansambel ponuja svoj usluge za Silvestrovo. Igranje v zvrsti glasbe po želji. Dogovore in . ge informacije po tel. št. 226228 ob u» obedov. SLAŠČIČARNA zaposli izkušeno pro?" j alko in pomočnico v laboratoriju. 213055. ,95 PRODAM motor cagiva aletta oro ' letnik '85, v dobrem stanju. Tel. 32/4' PRODAM ford escort cl, letnik 1987, nu bro opremljen. Tel. 228628. , PRODAM mercedes 190, bele barve, sk , raj nov. Tel. na št. 229486 v popoln31 skih urah. ■ : PRODAM tobakarno - bazar, lepa poZ ja. Tel. 228390. , „a POTREBUJEMO čistilko, domačinko, * čiščenje poslovnih prostorov. pisatlyj, upravo Primorskega dnevnika, ' Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro uu mačinka". . 0 HRASTOVA drva za kurjavo prodajam • Tel. na št. 421508 po 20. uri. c „a ŠOFERJA z vozniškim dovoljenjem L zimski čas zaposli Petrolchimica adi tiča, Domjo št. 145. Predstaviti se 16. do 18. ure. p, DIPLOMIRANI inženir agronomije, sm= sadjarstvo, vrtnarstvo in vinograd" tvo išče zaposlitev. Tel. (003865) 23/»°' DAJEM v najem dva boksa za konj Tel. 228390 VIKEND za počitnice na deželi mo v Savinjski dolini. Tel. (003° 882395. v ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nu dimo vsakovrstno pomoč tudi s mernimi stroji, nudimo tudi semena travnike, gredice in nasade vseh v ■ rož in dreves, urejamo tudi ograje nudimo montiranje toplih gred v® vrst po najugodnejših cenah. 1 (0481) 884161 v večernih urah. T DRUŽINA išče za otroka varuško s o žaškega z vozniškim dovoljenjem. 1 575198 v večernih urah. ODDAM V NAJEM vinograd, 800 kv. m, v kontovelskem bregu. Tel. 213912. MLADA tričlanska družina išče v naj stanovanje, srednje velikosti, v ‘L , ali v neposredni bližini ' mesta. 1 281521. OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavm* TRŽAŠKA FIRMA za mednarodno P^ slo vanj e takoj zaposli računovodjo večletno prakso, ne part time. Za P govor tel. na št. (040) 410278. .,k0 V ZIMSKI sezoni oddajamo Počltn„a(j hišo za 8 oseb na Starem VIjhu n Škofjo Loko, oddaljeno 5 minut smučarskih prog. Za informacije: a žina Tušek, tel. (003864) 7492L . . g DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiam - TRST - Tel. 774090 nudi široko izm zlatih in srebrnih izdelkov po k°P -renčnih cenah, ter daril za vse Prl. nosti. Velike kupčije v mali trgovini-PONUJAMO brezplačno duhov» zdravljenje z osebno nekonfesiona molitvijo za hitrejše okrevanje. Za formacije pišite na naslov: Igor Vra • 7 Fallovvfield Crescent, Ho BN37NO - Anglija. ,jj IŠČEMO zidarje. Tel. na št. 725432 a 725093 - ob urah uradov. . -rr. KUPIM zazidljivo zemljišče v okolici sta. Tel. 44871. TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE Aleksandra primerna Miklavževa darila NABREŽINA 143 | šolske vesti ____________________ Ravnateljstvo liceja France Pre^r^i vabi starše na skupne govorilne ut > bodo v šolskih prostorih jutri, 4. de bra, od 18. ure dalje za sledeče razr 3. b, 3. c, 5. a in 4. višjo gimnazijo. _ _ Ravnateljstvo srednje šole Ivan .j. kar v Trstu vabi starše učencev na ^ teljski sestanek, ki bo na šoli jutri, • ^ cembra, ob 17. uri za 3. razrede in 0 uri na 1. in 2. razrede. mšča Ravnateljstvo državnega u^*e,]teij-A. M. Slomšek s priključeno vzg°J b; sko šolo in pedagoškim licejem j0. starše na roditeljski sestanek, ki bo rek, 5. decembra, ob 18. uri. ^ >RlT0i'3 Celoletna ..................... 192.000 1jr Mesečna ....................... 20.000 l‘r □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna narocni znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno m* oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: . . — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarni-. [gr dov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in 1 naslov naročnika. Moški pevski zbor Vesna praznuje danes 40 let neprekinjenega delovanja Zborovska pesem ima v Mu bogato tradicijo WNEVAR S. R. L. Ul. Maiolica 15/b evat 2 Ul. Roma 11 - Trst - Tel. 040/362483 Velika izbira dragocenih daril V Domu Alberta Sirka v Križu bo danes velik praznik. Domači moški pevski zbor Vesna se bo na današnjem koncertu, ki se bo začel ob 17.30, spomnil 40-letnice ustanovitve in prav toliko let nepretrganega delovanja v okviru istoimenskega prosvetnega društva. Za kriško vaško skupnost je ta zbor, tudi s svojo razburkano zgodovino, nekaj več kot le pevska skupina, je neke vrste povezovalna nit, ki združuje domačine ne glede na njihovo strankarsko ali idejno pripadnost, čeprav je treba jasno povedati, da sta tako društvo kot zbor vseskozi zvesto gojila nepredne ideale. Zborovska dejavnost ima v Križu bogate tradicije, še danes pa je cvet v gumbnici vaškega kulturnega in splošnega družbenega življenja. Poleg moškega zbora Vesna delujeta trenutno v vasi še istoimenski dekliški zbor, ki ga vodi Bogdan Kralj ter cerkveni zbor, ki poje pod taktirko Albina Verginelle. Zamisel o obnovitvi pevske dejavnosti v vasi se je rodila takoj po koncu vojne, tako da so o tem stvarno razpravljali že na prvem občnem zboru obnovljenega prosvetnega društva Vesna, ki je bil jeseni 1945. Predsednik Mirko Doušak je o potrebi po obnovitvi zbora obširno govoril v svojem poročilu, rešitev pa ni bila za vogalom. Treba je bilo najti pevce in pevovodjo, društvo pa je bilo organizacijsko gledano takrat še zelo šibko, mnogi pevci in pevke pa so bili že angažirani v cerkvenem zboru. Odbor se je vsekakor lotil dela in v nekaj mesecih zbral večjo skupino (približno 40 pevcev), mesto dirigenta pa so ponudili Frančku Sedmaku-Balekotu, ki pa je vodil zbor samo na enem javnem nastopu, tako da se je novoustanovljena skupina zlasti zaradi organizacijskih težav takoj razpustila. V društvu so morali tedaj začeti vse znova, glavni problem pa je bil seveda dirigent. V vasi je bilo mnogo nadarjenih pevcev, dirigenta pa je bilo treba še najti oziroma ustvariti. Doušak se je takrat spomnil na Frančka Žerjava, ki je že pri vojakih vodil improvizirane zbore,v prvih povojnih letih pa je bil med nosilnimi stebri Tržaškega komornega zbora Ubalda Vrabca, ki je takrat združeval »smetano« pevskih talentov iz mesta in okolice. Žerjav, ki je izhajal iz družine z bogato pevsko tradicijo (sestra Danila je imela zelo lep glas, sestra Lojzka pa se je v Argentini uveljavila kot nadarjena solistka, zaradi zdravstvenih težav pa kasneje ni mogla več peti), je takoj sprejel pobudo društvenega odbora. Z referentom za pevsko in godbeno dejavnost Marijem Bogatcem in z odbornikom Viktorjem Bogatcem je v roku nekaj mesecev postavil na noge zbor, ki je imel svoj prvi »uradni« nastop 28. avgusta leta 1949. V glavnem so bili to mlajši vaščani, nekaj je bilo tudi starejših (med njimi tudi nedavno peminuli Nini Ko-šuta-Kocjanov), ki so hkrati peli tudi v cerkvi. Zbor je vadil v »društvu« (sedanjem Sirkovem domu) in že v prvem letu svojega obstoja imel več kot deset nastopov v domačem kraju in v sosednjih vaseh. Resolucija informbiroja je zelo negativno vplivala na vaško prosvetno dejavnost, posredno pa tudi na zbor. Glavnina odbora je sicef ostala v PD Vesna, skupina tedanjih »titovcev« pa je ustanovila kulturni krožek in pozneje še zbor Albert Sirk, ki sta ostala v starih društvenih prostorih, člani PD Vesna pa so se zbirali »pri Bibčevih«. Tja se je preselil tudi zbor Vesna, vse do otvoritve Ljudskega doma. »Bila so to težka leta razhajanj in ostrih trenj. Meni je bilo takrat najbolj pri srcu kako pravzaprav obdržati pri življenju zbor, kar mi je kljub težavam uspelo,« nam je povedal Žerjav, »čeprav smo v vasi skoraj čez noč dobili nov zbor.« Novo skupino, ki resnici na ljubo ni imela dolgega življenja, je sprva vodil Mirko Guštin, nato domačin Albin Verginella. V drugi polovici petdesetih let so se politične razmere na mednarodnem prizorišču začele postopoma urejati, kar je ugodno vplivalo tudi na tržaške vozle. Do novega vzdušja je prišlo tudi v Križu, kjer so se člani krožka A. Sirk vrnili v matično društvo Vesna, kar je veljalo tudi za pevce. Moški zbor je tedaj štel rekordno število 50 članov in nekaj let preživljal morda najlepše obdobje svoje zgodovine. Pevci so spet redno nastopali v Sloveniji in Jugoslaviji, med prvimi pa so slovensko pesem in besedo ponesli tudi širom po Italiji. Kriški zbor je bil v tem okviru dvakrat gost vsedržavnih festivalov komunističnega tiska v Mo-deni in v Milanu, najbolj odmevem pa je bil koncert v slavnem gledališču S. Carlo v Neaplju pred gosti in delegati vsedržavnega kongresa sindikata CGIL. Iz društvenih arhivov ni mogoče točno ugotoviti število nastopov OXUS£f\ foto kino n,.. v r optika u'~ 5/ >^53-36/ zbora, lahko rečemo pa, da jih je bilo krepko nad petsto, da se omejimo samo na javne prireditve in pustimo razne družabnosti itd. Žerjav je vodil kriške pevce do leta 1985, to se pravi neprenehoma kar 36 let, vmes pa za krajša obdobja tudi zbor v Vižovljah, ki je žal pel le nekaj mesecev in tre-benski zbor Primorec. Njegovo mesto v Križu je pred štirimi leti prevzel mladi Ivo Lešnik, ki je dal pomlajenemu zboru novega zagona in novo samozavest v lastne sposobnosti. Žerjav pa ne stoji popolnoma ob strani in je v primeru potrebe že nekajkrat priskočil na pomoč »svojemu« zboru. Frančko Žerjav »Taktirka je imela zame velik pomen, tako da si danes svojega življenja, če pogledam nazaj, res ne znam predstavljati brez zbora. Mislim, da zadoščenja, ki so mi jih dali pevci krepko presegajo nekatera razočaranja, čeprav sem jih tudi jaz verjetno kdaj pa kdaj razočaral. V vasi smo imeli veliko nadarjenih pevcev, nekaterim od teh pa je manjkala vztrajnost, tako da bi lahko bil zbor v določenih trenutkih mnogo boljši kot je v resnici bil. Človek pa se ne sme ozirati nazaj in mora gledati predvsem naprej,« nam je povedal še Žerjav. »Zbor je danes pomlajen in živ. Vodi ga sposoben pevovodja, ki predstavlja najboljše jamstvo za njegov nadaljnji razvoj.« S. T. Prv' dejav 1 Pevski zbor so v Križu ustanovili že leta 1878, organizirana zborovska Skaia /St. Pa se je začela dvanajst let pozneje, ko so v vasi ustanovili društvo ho driift delovalo vse do prve svetovne vojne. Skala je bilo liberalno usmerje- °b dram v' *eta 1906 pa so krajevni socialisti dali pobudo za Ljudski oder, ki je leta l9?i em odseku imel še pevski zbor in knjižnico. Ljudski oder je deloval do 1910 ko.s° ga fašisti nasilno zaprli. Na pobudo domačega župnika so leta hjerio vln0Vili katoliško prosvetno društvo Slovenska straža, ki je bilo včla-1-egj na2katoliško zvezo v Ljubljani in se je izkazalo v boju proti potujčevalni bistvi kiudskega odra je leta 1922 nastalo prosvetno društvo Vesna, ki je v C>dbor i °ru^evalo vse vaščane. Prvi predsednik društva je bil Kristjan Tence. sku naiPrej ustanovil pevski zbor in ljudsko knjižnico, kasneje pa še dram-Vesria i^ln°' medtem ko je godba še naprej avtonomno delovala. V novi zbor ^°rih sv sl°Pd° okrog petdeset pevk in pevcev. Skoraj vsi so svoj čas peli v vazi Veni® ‘n Ljudskega odra. V začetku je zbor vodil Edvard Sosič, nato pa je 2bntunni. Ko se je ta moral zaradi fašističnih groženj umakniti v Jugoslavi-bilo ier r Prevzel Milan Pertot. Fašisti so stalno nadlegovali delo društva, ki je težim ni uradno razpuščeno, slovensko besedo in pesem pa Mussolinijev Cerkvern 1?°9e^ zatreti. Dobršen del pevcev in pevk zbora Vesna je pristopil v 9°stiinah . r' ki je lahko še nekaj časa pel slovenske pesmi. Pelo pa se je tudi v ®latii part-111 na yaških ilegalnih prireditvah. Med vojno pa so bili mnogi Križani hja 1Zanskih pevskih skupin in zborov. PevcpPpp, s^ki (arhiv družine Košuta-Kocjanove) vidimo člane odbora, pevke v*ditn0 m^.Vesna leta 1927 nekaj dni pred uradno razpustitvijo. Na drugi sliki J sestavi pod vodstvom Iva Lešnika. Prizadevanja za kvalitetno rast zbora Moški zbor Vesna šteje trenutno 28 pevcev. Vodi ga mladi učitelj glasbe in študent muzikologije iz Kopra Ivo Lešnik, ki je pred tremi leti prevzel mesto Frančka Žerjava. Lešnik, ki je pel v zboru Obala in v Obalnem oktetu, je pred leti vodil zbor v Šmarjah pri Kopru in tudi Škofijski oktet, sedaj pa vodi samo kriške pevce. V Križu, kot nam je povedal, se dobi zelo dobro in je zadovoljen s pevci in tudi z vzdušjem v zboru, ki se je v zadnjih letih precej pomladil. Z odhodom prejšnjega pevovodje so zbor zapustili nekateri starejši člani, prišli pa so nekateri novi, v glavnem mladi pevci, kar vliva koprskemu dirigentu optimizem za nadaljnjo kvalitetno rast zbora. Razveseljivo je dejstvo, da sta se letos skupini pridružila še dva mlada vaščana. Zbor vadi v Ljudskem domu, v tem času, ko Ljudski dom obnavljajo pa v Domu Alberta Sirka, ki je po Lešnikovem mnenju glede akustike vsekakor primernejši za pevske vaje. Na današnjem koncertu bo zbor zapel 19 pesmi, v glavnem iz umetne in ljudske zakladnice, skupina pa ima v svojem repertoarju tudi parti- Ivo Lešnik zanske in borbene skladbe. Za današnjo slavnost se je zbor vestno pripravljal že v lanski delovni sezoni, tako da bo nudil poslušalcem kolikor toliko zaokroženo sliko svoje dejavnosti in tudi svoje 40-letne zgodovine. Kriški pevski zbor, je kot rečeno, v zadnjih letih zabeležil zadovoljivo kvalitetno rast in je glede na svoje stvarne zmožnosti in sesta- ve na poti dodatnega dozorevanja, čeprav je njegovo poslanstvo v glavnem kulturnega in narodnostnega značaja. »Upam, da bo današnji koncert vzbudil v mladih zanimanje za petje in za zborovsko dejavnost,« nam je povedal še Lešnik. Kot gost bo na koncertu nastopil kriški dekliški zbor Vesna, ki ga vodi Bogdan Kralj. Gre za kakovostno pevsko skupino, ki sodi med najboljše naše zbore. Dekleta so pred kratkim nastopila na zborovski reviji Alpe-Jadran v Schiu pri Vicenzi, kjer so se zelo dobro izkazale. Med koncertom bodo tudi podelili Gallusove značke zaslužnim pevcem. V fo-yerju Sirkovega doma bodo na ogled fotografije o 40-letni zgodovini moškega zbora, ki jih je zbral Niko Sirk, mladi pa so v istih prostorih pripravili knjižni sejem. V Križu bo torej danes popoldne praznik slovenskega petja in kulture. Domače kulturno društvo Vesna trenutno zaradi organizacijskih in kadrovskih težav ne preživlja najboljših časov. Današnja prireditev predstavlja zato zelo lepo in konkretno priložnost za preporod kulturne dejavnosti v vasi. Cvetličarna DORA • aranžiranje cvetja in rastlin • sveže, suho in umetno cvetje ^ • božični okraski ® priprava izložb TRST — Ul. Genova 21 — Tel. 040/631651 Kje je resnica o izseljevanju s Kosova? Represija je doslej zajela že 7.000 Albancev Tako imenovani miting resnice in solidarnosti na Kosovu, ki naj bi bil 1. decembra v Ljubljani, a je bil preprečen oziroma prepovedan, naj bi prebivalce Slovenije predvsem "seznanil" s tisto uradno resnico o Kosovji. To je resnica, ki jo izvajajo in utemeljujejo tako imenovana dnevna politika na Kosovu in v Srbiji, pa partija, ki ima na Kosovu vsemogočno in edino resnično oblast. Ta "resnica" trdi, da je na Kosovu v toku že četrta protirevolucija, ki da jo izvajajo albanski nacionalisti in separatisti proti Srbiji in Jugoslaviji, zato da bi južno srbsko pokrajino proglasili za republiko, nato pa bi jo priključili k Albaniji. S tem bi bil izpolnjen program, ki so ga zasnovali že v preteklem stoletju, namreč program o ustanovitvi velike Albanije. Omenjene resnice Slovenci ne poznamo, trdijo na Kosovu in zlasti nacionalistični skrajneži na Kosovem polju, kjer je leglo mitingov, in zaradi tega bi morali prebivalce naše republike "prepričati" o tej resnici, ki da je edina in izključna. Slovenski narod, sodim, prepozna razmere in stiske na Kosovu, je seznanjen s tamkajšnjo krizo. Toda če ne sprejema v celoti in brez pridržkov obravnavane resnice, ga ne bi smeli tako brutalno napadati in proti njemu uprizarjati gonje, v kateri sodelujejo tudi najvišji predstavniki politike in oblasti na Kosovu in v Srbiji. Zagotovo je res, da na Kosovu delujejo nacionalisti in separatisti, tako imenovana iredenta, toda je tudi res, da ti skrajneži nimajo skoraj nobenega vpliva med prebivalstvom to je pri albanski narodni skupnosti. Albanci so bili rojeni v Jugoslaviji in žetijo v njej tudi ostati. Globoko so prizadeti in užaljeni zaradi tega, ker jih v uradnem besednjaku imenujejo za nacionaliste in separatiste. Politika pozna samo albanske nacionaliste in separatiste, pri či- mer pozablja ali pa noče uvideti, da je po mnenju dobrih poznavalcev in analitikov sedanje politike na Kosovu, kar okoli 95 do 97 odstotkov pripadnikov albanske narodnostne skupnosti proti politiki represije in terorja, ki jo v pokrajini izvajajo po naročilu in pod pokroviteljstvom Srbije. Za uradno politiko poleg "nacionalistov in separatistov" obstajajo še tako imenovani "pošteni oziroma jugoslovansko opredeljeni Albanci". To so tisti, ki sodelujejo z režimom, bodisi iz prepričanja ali pa iz osebnih razlogov ali potreb (karierizem, zaradi discipline in nalog na delovnih mestih, in podobno). Ostaja dejstvo, da sedanja politika zaupa samo štirim pripadnikom albanske narodnosti, ki se nahajajo na vodilnih mestih na Kosovu oziroma so tolmači srbskih teženj in usmeritev. To so prva osebnost kosovske partije Rahman Morina, sedanji predsednik Gospodarske zbornice Kosova Husa-medin Azemi, član Sveta federacije in vodstva ZK Jugoslavije Ali Šukrija, ki pa že dolgo let živi v Beogradu in zaradi starosti ne more več natančno spremljati razmer na Kosovu, in univerzitetni profesor Halit Trnovec, ki poučuje na beograjski Univerzi. Takšna je resnica o "resnici", ki bi jo sedanji režim tako rad razširil in uveljavil po vsej Jugoslaviji in v svetu. Toda tudi slovanski narodi imajo veliko razlogov za zaskrbljenost za sedanjost in prihodnost Kosova. Srbi in Črnogorci se iz pokrajine že daljše obdobje izseljujejo. Vsi razlogi niso ugotovljeni in natančo proučeni. Izseljevanje je spolitizirano. Srbi in Črnogorci zatrjujejo, da odhajajo zaradi psihološkega, političnega in fizičnega pritiska Albancev, pripadniki večinske narodnosti pa trdijo, da izseljevanje poteka zaradi osebnih interesov in koristi. "Srbi in Črnogorci prodajajo svoje imetje na Kosovu, za kar prejmejo MM *n\** S if T hŽB praktično neomejene zneske v zahod-nonemških markah, nato pa za mnogo manjši denar kupijo zemljišče ali stanovanje v Srbiji", je slišati pri Albancih. Pri tem pa poznavalcu kosovskih razmer in odnosov hitro postane očitno, da je v obeh mnenjih veliko pretiravanj in pol resnic. Zagotovo so izseljevanja krivi tudi pritiski, a veliko je tudi osebnih računov in interesov. To postaja jasno zlasti v zadnjem času, ko si uradna politika prizadeva za povratek Srbov in Črnogorcev na Kosovo in za naselitev prebivalcev iz drugih območij v Jugoslaviji, ki bi v tej pokrajini radi živeli. Pripadniki albanske narodnosti nejevoljno, z ogorčenjem pripovedujejo o tistih, ki gredo za krajši čas na primer v Srbijo, tam dobe "potrdilo", da so bili "izseljeni", nato pa se vrnejo na Kosovo, kjer takoj dobe na primer parcelo za gradnjo hiše, stanovanje in druge ugodnosti, in seveda zaposlitev. Albanci nimajo nobene možnosti za zaposlitev, če na primer na neko delovno mesto konkurira tudi tako imenovani "povratnik" iz Srbije. In še druge resnice s Kosova. Dejstvo je, da pri Srbih in Črnogorcih naraščata obup in ogorčenost, ker se Kosovo zelo hitro albanizira. V pokrajini je bilo na primer leta 1926 še okoli 70 odstotkov prebivalstva Srbov in Črnogorcev, sedaj pa je pripadnikov obeh narodov le še okoli 7 do 8 odstotkov od celotnega prebivalstva. Stanje je tako, da Srbi in Črnogorci odhajajo, se torej izseljujejo, novih prišlekov ni, v albanskih družinah pa se hitro rojevajo novi otroci. Rodnost je na Kosovu najvišja v Evropi in nič ne kaže, da bi se zmanjašala. Imamo vtis, da noben ukrep o omejitvi števila otrok ne bi uspel, preprosto zato, ker pripadniki albanske narodnosti sodijo, da svojo nacionalnost in težnje lahko izražajo predvsem s svojimi otroci, torej s številčnostjo. Točnih podatkov o rodnosti nimajo. Toda samo v prištinski porodnišnici in v drugih zdravstvenih ustanovah na Kosovu, se vsako leto rodi okoli 55 tisoč otrok, ki so v ogromni večini albanske narodnosti. Mnogo otrok pa se rodi, ali pa tudi umre, po vaseh, kar doma v družinah, v hiš ; ki so obdane s kamnitimi ograo^ oziroma zidovi in od koder ni moč biti podatkov o rojstvih, življenju tudi smrti. Vse se dogaja skrivaj, zn.. raj velikih družinskih skupnosti, ponekod na Kosovu štejejo tudi p° pripadnikov. ,g Srbi in Črnogorci poudarjajo, da J obstanek obeh slovanskih narod mogoče zagotoviti samo z novo in ločno politiko. Zavzemajo se za no kolonizacijo, to je za organizirano P selitev pripadnikov slovanskih na dov iz drugih območij Jugoslav U Takšni kolonizaciji so oblasti bi Jugoslavije izvedle v letih 19120 1924 in v obdobju od 1934. do lf . leta. Vendar si je težko predstavi) ’ da bi nova kolonizacija uspela. K. mere na Kosovu so namreč preveč * tične, sovraštvo med Srbi in Črnogor . ter albansko narodnostjo veliko. Albancih bi lahko nastal odpor upor proti novi kolonizaciji Srb°v -Črnogorcev, tudi zato, ker v pokra) zmanjkuje zemlje in delovnih mest J malo. ... Pripadniki srbskega in čmogorsK ga naroda pri naštevanju in ohrav vanju kosovskih resnic, tudi opozafl jo na tako imenovano običajno p ra ' ki ga izvajajo Albanci. Gre za Kode pravil za življenje in ravnanje, zna Kanon Leke Dukadžinija, ki vel)* , nad 500 let. Ta Kanon pri pripadnik albanske narodnosti, in sploh pri m limanskih vernikih na Kosovu, nad mešča državne zakone in pravo. Do ča celotno ravnanje in vse 0<^n010 Običajno pravo vsebuje številna z humana pravila za ravnanja, obnas ^ nja in življenje, a je v marsičem tudi nepremostljivem nasprotju s sodobn mi zahtevami in težnjami moderne organizirane družbe. Zato je mogoč razumeti tiste, ki poudarjajo, da je K sovo izgubljeno za moderne Potre a in čas, ker so tam pravila Kano Leke Dukadžinija močnejša in VP 1 nejša od vseh državnih zakonov drugih pravil, ki jih določa oblast. Takšne in podobne so torej PoSq_ mezne kosovske resnice, ki bi jih d1 . rali celovito obravnavati in upoštev pri vsaki politiki, ki bi nameravala p stopno rešiti tamkajšnjo krizo. Ta pa upoštevajo in izvajajo samo tis "resnico", ki jo določa režim. To pa J prisila, to so tako imenovane duete ciacije, se pravi načrtno odstranjev ni e nrinadnikov albanske narodnos nje pripadnikov albanske narc pomembnejših delovnih mest ali drugih funkcij in opravil na Koso • Represija je doslej zajela že okrog tisoč Albancev in čistke se kar nap nadaljujejo. Tistega, ki je "diferen ran" običajno obtožijo tudi za gf® y svojcev, tudi na primer za udeležb "protirevolucijah" leta 1945, 1968, 1981. Ko so konec preteklega okto odpustili okoli 50 rudarjev v ru°n\nj Stari trg (šlo je za protest proti so obravnavi obtožencev), so zdiferen rali še okoli 1500 njihovih družinski članov in drugih svojcev. MARJAN DROBEŽ So vsi Albanci na Kosovu zarotniki? Proti večeru smo odšli iz hotela Grand v Prištini in za nekaj ur zapustili tamkajšno pisano druščino, sestavljeno v glavnem iz tajnih agentov v civilu, novinarjev, poslovnežev in ljudi različnih ras in barv kože, ki kljub poklicni radovednosti in najboljši volji ne moreš zvedeti, kaj jih je privedlo v Prištino, v sam center burnih kosovskih dogajanj in krize. Med stalnimi gosti je posebej opazen mlad človek v usnjenem jopiču, ki vpričo gostov povprašuje receptorje za goste in prišleke, ki so mu sumljivi, meni pa je znan po tem, ker me je v ostrem tonu pokaral, zakaj v Sloveniji ničesar ne ukrenejo proti pisanju Mladine, ki da žali vse, ki sodelujejo v boju proti kontrarevoluciji na Kosovu. Predlagal sem mu, da ima kot varnostni organ najbrž možnost in morda tudi pristojnost, da sam predlaga policijski postopek proti ljubljanskim časnikarjem. Nekateri predstavljajo hotel Grand tudi kot nekakšno zbirališče prostitutk, toda ta madež v očeh moralistov ni resničen, ker so se dekleta za zabavo umaknila, potem ko so v hotelu pred meseci zaprli nočni bar. Toda sedaj gremo v Kosovo polje, primestno naselje Prištine, kamor nas je povabil nekdanji boksar Bogdan Kecman, predsednik božurja, Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo. Mislijo na povratek tistih, ki so se s Kosova izselili, domnevno pod pritiskom Albancev, dejansko pa predvsem zaradi lastnih izbir in osebnih razlogov. Kecmana poznam že nekaj let, od tedaj, ko je deloval še v senci proslulega nacionalističnega skrajneža Miroslava Šoleviča. Takrat je bil Kecman znan predvsem kot bivši zelo uspešen boksar, toda on je hotel iti v politiko in postati prvi in edini voditelj kosovskih Srbov in Črnogorcev. Trdijo, da sta se s Šolevi-čem v boju za prestiž celo fizično spopadla, dejstvo pa je, da se je Šolevič pozneje preselil v Niš, od koder še zmeraj deluje. Šolevičev konec se je začel lani, tedaj ko Je zaman poskušal prirediti miting Srbov in Črnogorcev s Kosova v Ljubljani. Toda bolj verjetno je, da je srbska politika sama prisilila Šoleviča k molku, zato ker je s svojim skrajnim nacionalizmom in evforijo, ki jo je povzročal z mitingi začel škodovati Slobodanu Miloševiču in njegovim. Odslužil je in opravil svojo vlogo, za njim je Kosovo ostalo v nacionalističnem kaosu. Šolevič je tisti, ki je vzburil množice, da so na mitingih kričale proti Azemu Vllasiju in zahtevale njegovo smrt, ali zapor zanj, in tako ustvarile ozračje in pogoje, da je Miloševič konec preteklega februarja rta mitingu v Beogradu zagrozil, da bodo tiste, ki so odgovorni za protirevolucijo na Kosovu "zaprli in kaznovali". Kecman živi v nizki kmečki hiši, s prostranim dvoriščem, ki sta ograjena z lesenim plotom. Pravzaprav gre za njegovo podeželsko hišo v Kosovem polju, kjer se sestaja in dogovarja s "svojimi Srbi in Črnogorci". Brez težav ali ovir smo se v kuhinji znašli domači in mednarodni poročevalci, med katerimi sta bili tudi novinarki španskega dnevnika II Pais in francoske tiskovne agencije France Press. Pustil nas je nekaj časa čakati, potem pa pojasnil, da je moral nekaj postoriti v hiši, ker da je "on predvsem delavec, ki da se tudi s Šiptarji (zaničljiv izraz za Albance, ki ga uporabljajo Srbi in Črnogorci na Kosovu) dobro razume". Potem je začel odgovarjati na vprašanja. Hitro smo ugotovili, da je sicer pravi ljudski tribun, toda tak demagog, da lahko uspeva samo v nenavadnih kosovskih razmerah. Novinarjem ni jasno, kako je mogel človek povprečnih intelektualnih sposobnosti, kot je on, spraviti pod svoj vpliv velik del srbske in črnogorske inteligence na Kosovu. Morda so izjemni časi, kakršni so na Kosovu, to omogočili, ali pa so ga njegovi usmerjevalci določili za funkcijo predsednika Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev. Na vprašanja odgovarja hitro, neposredno in - grobo. Glas mu je še hripav, saj je nekaj dni prej na pokrajinski konferenci Zveze komunistov Kosova veliko govoril in pravijo, da je s svojimi nastopi, napadi in podtikanji dosegel tudi to, da je moral bivši tajnik kosovske partije Tomo Sekulič oditi s položaja. Toda Kecman zdaj govori o političnem vodstvu Slovenije in trdi, da slednje podpira albanski terorizem na Kosovu, slovenski narod pa je dober in voditelji z njim samo manipulirajo. Hvali se, da bi lahko v Ljubljani organiziral največji miting na svetu, toda ni možnosti in drugih pogojev za prevoz tolikšnega števila mitin-garjev iz vse Jugoslavije in tudi iz tujine. Na vprašanje, kdo ga je v Ljubljano sploh povabil, negotovo pojasnjuje, da je prejel veliko vabil, pisnih in po telefonu, in da jih bo časnikarjem pokazal. Tega pa ni storil, tudi ne čez nekaj dni, ko so v Kosovem polju na sestanku "baze" odločili, da bodo miting v vsakem primeru organizirali. Kecman trdi, da Slovenci ne poznajo kosovske resnice, lo je tiste resnice, ki jo razlagajo in širijo Srbi in Črnogorci, pa sedanji politiki Kosova in Srbije. O Albancih ne govori, pač pa je to storil tajnik Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev Milanko Buljugič istega dne dopoldne v hotelu Grand. Tam je novinarjem gladko izjavil, da so vsi Albanci na Kosovu zarotniki (zavjere-nici), ko pa mu je novinarka zagrebškega Radia poskušala oporekati, je dobesedno pobesnel in hotel takoj prekiniti pogovor. No, Kecman o Albancih ne govori tako grobo in žaljivo. Zatrjuje pa, da bodo na miting v Ljubljano skupaj odpotovali Srbi in Črnogorci, Albanci, Muslimani in predstavniki drugih nacionalnosti, ki žive na Kosovu. Toda ne pove imen in drugih podrobnosti. Zvedeli smo samo za enega Albanca, ki naj bi govoril na mitingu v Ljubljani. Ta si je vzel pravico, da je "podučil Kučana in njegove", da albanski iredenti niso dopustili priključitve Kosova k Albaniji, zdaj pa da bodo preprečili tudi odcepitev Slovenije. "Sicer pa se morajo Kučan in drugi slovenski voditelji zavedati, da so z ustavnimi dopolnili v Sloveniji omogočili propad Jugoslavije" je še ugotovil. V Ljubljani naj bi na mitingu govoril tudi Ivan Jerič s Kosovega polja (njegova družina je prišla s Kresa), toda, ker na Kosovu živi že več desetletij, svoje materinščine ne obvlada več. Zato pa so se dogovorili, da naj bi na mitingu v Ljubljani govoril igralec Stevo Žigon iz Ljubljane. Bogdan Kecman govori odločno in ponavlja stereotipe, ki ne trpe ugovora. V sobo medtem prihajajo tudi njegovi sodelavci, člani najožjega vodstva Združenja. Za pasom imajo pištole, kritizirajo celotno jugoslovansko politiko, pa tudi srbsko vodstvo z Miloševičem na čelu. "Počakali bomo še kak mesec, potem pa se bomo vsi Srbi in Črnogorci s Kosova izselili, ker nam tukaj ni več živeti", govore v mikrofone. Kecman jih poskuša pomiriti, očitno kot vodilni politik zato išče more v svojih izjavah. Toda začne vpitf nekdo omeni Miroslava Šoleviča. "Če se kdaj pojavil na Kosovu, ga bodo Srbi in gorci raztrgali, kajti Šolevič je vsem narodom narodnostim v Jugoslaviji povzročil veliko s ^ do". Novinarji se spogledamo, saj vsi vedo, ^ Kecman sovraži Šoleviča, ker se boji tekmec ^ položaj prvega in nespornega voditelja Srbo Črnogorcev. Čez nekaj dni so na sestanku ■ ^ nodvorani v Kosovem polju Kecmanu Prire,, jji pravo evforijo, vsi so mu ognjevito ploskmj kazalo je, da se na Kosovu rojeva nov V°a' m Toda Kecman ne ve, da ima v lastnem ok ^ nasprotnike, ki ga podcenjujejo in sovražijo- a je dober boksar, toda za politiko nima z?a aja pameti in znanja", sta mi v Prištini zatrjev^ dva njegova najožja sodelavca, znani oseb na Kosovu. Rekla sta, da bodo Kecmana p°s šali odstaviti po mitingu v Ljubljani. Moro v bo notranji obračun pričel kmalu, saj se b° aj. Združenju za vrnitev Srbov in Črnogorcev brž začela obtoževanja o tem kdo je kriv n $e. peha pri načrtovanem pohodu v Ljubljeno-veda pa bo za odstavitev Bogdana Kecman trebno soglasje iz Beograda. zVa- Največje žrtve teh politikantov in sam flje nih voditeljev so Srbi in Črnogorci. Izseli^ neslovanskega življa se dan za dnem nad / jJi Povprečno odide 20 oseb na dan. Sicer pa P v $ podatkov o izseljevanju Srbov in Črnogm vn Kosova, nima nihče. Menijo, da je na h j/i ostalo samo še od 7 do 8 odstotkov jstvO. Črnogorcev, v odnosu na celotno prebiv Pripadniki slovanskih narodov se izse / hkrati pa se vsakih okoli 10 minut to ^ otrok albanskih staršev. Zemlje zmanjkuje 0jj. se, kot da tudi zraka kmalu ne bo za vse je Neskladje med izseljevanjem in roje vam „a najbrž poglavitna značilnost tega obdo ^an- Kosovu. Kecman in njegovi pa govore °. allb>k ski protirevoluciji. Srbi in Črnogorci so 1 # pa vsako upanje in zaupanje v Jugoslavijo, g0g-so se strnili okrog samozvanih voditelje vflJi dana Kecmana in njegove druščine. OdP [aiU' naj bi na miting v Ljubljano, tam doseg „v[gll mevanje in pomoč slovenskega naroda, a gi politično vodstvo republike, in kosovska bila nato kmalu rešena. ... v J\ote. Pozno zvečer smo se novinarji VT,jaJi, sa[ Grand. Policaji so nas le bežno P°9 fa dv>9ag smo za večino njih stari znanci. Hotelsk g s la spet niso delovala, prijazni recept017^. pe$a na pripombe gostov, ki so nekateri m°r . ja s čiti tudi v trinajsto nadstropje, odgov°T ^0d a "mojstri" za dvigala pripravljajo za 0 miting v Ljubljano, (md) RAI 1 '00 Film: II falso principe (fant., It,-Jug. 1986, r. Dušan Rapoš, i. Svetislav o'2? Risanka: Čebelica Maja 45 Dok. oddaja: Kvarkov svet " Listje se brani Zelena linija Dic ^aša in nabožna oddaja 13'nn ?,elena Unija (2. del) ,uu Nedeljski tednik in dnev-nik ' 5 Kviz: Toto-TV Radiocor- U on Yariete; Domenica in... i- - Športne vesti IB on §Portne vesti 181 c |P°rtne vesti Šport: 90. minuta 2o,“ Vreme in dnevnik ' u ~V film: I promessi sposi (r- Salvatore Nocita, i. Danny Quinn, Delphine 2i50 60rest' 4- del) 24nn ,Portna nedelja yo Nočni dnevnik in vri ' 0 SP v smučanju: moški 0, leslalom (2. tek) Film: II boia viaggiante (kom., ZDA 1970, r. Jack Smight, i. Stacy Keach, Marianna Hill) vreme ve- _CANALE6_ (Nabožnaoddaja 1000 |iort:9°lf u Aktualno: Block Nol foški svet, Magazini llnn 5 girasole Rubrike: Fatto da m« Cammina, cammine l2.on ^mprebelle l3nn yariete: Rivediamol 1 . ^ Sil Ddrr'! C In /ni (kom., It. raoj, r. Walter Chiari, *»auer unian, S Variete: Nonsolo: I7 nn Aktualno: Antepi 17'5q Nanizanka: Ovid 4T RAI 2__________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac 8.45 Film: Alina (dram., It. 1950, r. Giorgio Pastina, i. Amedeo Nazzari, Gina Lollobrigida) 10.15 Glasbena oddaja: Plesni ritmi v Chopinovi glasbeni fantaziji 11.15 Film: Keiservalzer (kom., ZRN 1953, r. Franz Antel, i. Willy Danek, Maria Holst) 13.00 Dnevnik, šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Nad.: Ouando si ama 14.30 Videocomic 15.15 Šport: 45. minuta, boks, SP v smučanju - moški veleslalom (1. tek), Motor-show 18.50 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Flash poit (pust., ZDA 1984, r. William Tan-nen, i. Kris Kristofferson, Treat Williams) 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Nedeljska rubrika: Mixer 23.40 Rubrika o židovski kulturi 0.05 Rubrika: Laguilone 1.00 Nagrada Tenco 88: Roberto Vecchioni RAI 3______________ 11.10 Nanizanka: Vita col non-no 12.00 Film: Bulldog Drummond situazione pericolosa (krim., ZDA 1938, r. James Hogan, i. John Barrymore, John Howard, Louise Campbell) 13.10 Nanizanka: Professione pericolo - La signora in verde 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti, gost Nanni Loy) 16.30 BlobCartoon 16.55 Film: Io e Annie (kom., ZDA 1977, r.-i. Woody Al-len, i. Deane Keaton) 17.35 Šport: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 Nogomet B lige 20.30 Aktualna oddaja: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet RTV ljubljana 1 9.25 Video strani 9.25 Otroška matineja: Živ Žav, nanizanka Pika Nogavička (11. del) 10.45 Nadaljevanka: Anastazija (pon. 2. dela) 11.30 Ansambel Tonija Verder-berja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Nad.: Veliko sedlo (ČSSR, r. František Mudre, 5. del) 14.10 Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini 14.55 Kolo sreče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Film: Skrivalnice (mlad., Kan.) 17.45 Zabavna oddaja: TV kavarna 18.40 Risanka 19.00 TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 TV drama: Kot list (Ne-bojša Rončevič, r. Jan Makan, i. Stevan Šalajič, Derd Feješ, Branka Petrič, Mirjana Gardinovački) 21.30 Zdravo 23.00 Dnevnik 23.05 Video strani TV Koper 10.00 Dok.: Čampo base (pon.) 11.30 Tenis: turnir Masters (pon.) 13.30 TVD Novice 13.45 Športna oddaja: Noi la domenica, vmes jahanje, nogomet, odbojka in košarka, 14.00 Tenis: Masters (pon.), 18.30 Tenis -turnir Masters (finale moški, prenos) 20.30 Športna oddaja: A tutto campo, vmes tenis - turnir Masters (finale moški, prenos) 23.45 Košarka NBA: Sacramen-to Kings-Phoenix Suns fr RTV ljubljana 2 10.00 Danes za jutri 13.00 Športno popoldne 19.30 Dnevnik 19.55 Da ne bi bolelo: Aids - ne umrite za nevednostjo 20.15 Dokumentarna oddaja: Piš svobode (zadnji del) 21.10 Dokumentarec: Camel Trophy 21.45 Športni pregled 22.30 TV drama: Naša stvar (G. Babič) RETE 4_________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: Topazio 10.45 Aktualno: Money, 11.15 Ciak, 12.05 Regione 4 12.15 Rubrika iz parlamenta 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 16.00 Variete: Leningrad Show 17.45 Nanizanka: Marcus Welby M. D. - Ouando accadde il miracolo 19.00 Tenis: Turnir Masters 23.15 Koncert iz Scale: Riccardo Muti dirigira Simfonijo št. 13 Sergeja Prokofjeva 23.55 Film: A tavola in cingue (dram., ZDA 1983, r. Robert Jeberman, i. Jon Voight, Richard Crenna) 2.15 Nanizanka: Ironside - La mia vita 6 solo mia IT ALI A1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanki: Starman - II gu-aritore, 11.25 L uomo di Atlantide - Alla fine della Terra 12.20 Na robu nogometnega prvenstva 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: I lancieri neri (pust., It., 1962, r. Giacomo Genti-luomo, i. Mel Ferrer, Yvon-ne Forneaux) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: II cacciatore di ombre - Ti amero nel 2016 19.00 Risanke: Teodoro, Ghost-busters, 20.00 Siamo fatti cosi 20.30 Variete: Emilio 22.15 Nanizanka: Colletti bian-chi 23.20 Rock opolnoči 0.25 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 1.25 Wonder Woman - II vašo d’oro ODEON 13.00 Giunnessovi primati 13.30 Nanizanka: Galactica 14.30 Film: Arrivano le tigri (kom., ZDA 1978, r. Sean Cunningham, i. Richard Lincoln) 16.30 Nanizanka: T & T - Ladri d'auto 17.00 Variete: Sugar 18.00 Dokumentarec: Beyond 2000 19.30 Variete: Sportacus, nato risanke 20.30 Film: Vakusa (pust., ZDA 1975, r. Sydney Pollack, i. Robert Mitchum, Ken Ta-kakura) 23.00 Film: Toccarlo porta fortu-na (kom., VB 1975, r. Chris-topher Miles, i. Roger Moore) TMC_____________________ 8.30 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Un estate in campeg-gio (kom., ZDA 1980, r. Lawrence Goldfarb, i. VVhit Reichert) 14.15 Šport: Motorshow 14.45 Glasbena oddaja: Bros 15.55 SP v smučanju: moški veleslalom (1. tek, prenos iz Kanade) 17.00 Odbojka: za zvezni pokal, Eurostyle Montichiari-Ec-zacibasi 18.55 Moški veleslalom (2. tek) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Un volto tra la folla (dram., ZDA 1957, r. Elia Kazan, i. Andy Griffith, Lee Remick) 22.45 Dok.: Sinji planet 23.45 Rubrika: Megavvatt 24.00 Film: Incubo nella contea di Badham (dram., ZDA 1976, i. Deborah Raffin) TELEFRIULI______________ 10.20 Nanizanka: La famiglia Smith 11.00 Zelena dežela 12.00 Nanizanka: Sguadra segreta 12.30 Razstave: 80. leta 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: The Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Cronache di poveri amanti (dram., It., r. Carlo Lizzani, i. Marcello Ma-stroianni) 22.30 Nanizanka: II grande teatre del West 23.00 Športne vesti 1.00 Vesti: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Miklavževa tovarna; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nadaljevanka: Rosa L. (pon.); 14.40 V studiu z vami: Sergej Verč, vmes (15.30) Šport in glasba; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Igra; 18.00 Operne melodije; 19.30 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30 17.30 Poročila; 17.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Tuttoradio; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Dragi Luciano (vodi Luciano Minghetti); 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejši LP; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Oddaja o športu: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. ■ • ponedeljkovi televizijs, ki in radijski spored iiiiiyiii!iiiaiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii Mii f RAI 1____________________ 9.40 j^ualno: Uno mattina 10.30 , nizanka: Santa Barbara 10.4q , .uL"anji dnevnik U.55 Xariete: Ci vediamo 12.05 r-,rame in dnevnik 12.3q vi0k'.: Llille bolle blu anizanka: La signora in 13.30 R*alI° H.00 wevnik "tri minute j netervjuji politične tribu- l4.2o 5u|jrika: Fantastico Bis 15.00 s a 0fl» fc"™' PMI/d 12 40 T?*® mia' 12 00 Bis, 19 30 r = Pranzo e servito, RETE 4 i.«, •Sr™1«- ■=” »5 5?™ S. Babi],:°ppi° slalom, 17.30 Ptezzo a9' 18 00 O K- U ?iocodet99i94^T1900 11 20.30 Lieamant9019'45Tra m°9- ItiomimHi9hlander " Lulti-1986 ™™ortale (fant., ZDA ChristonbSe11 MulcahV' 1' u.asstr*--<=► L°u Grant; Petrocelli' 2 05 8.30 Nanizanka: La grande val-lata 9.30 Nad.: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.00 La val-le dei pini, 16.00 Veronica, il volto delVamore, 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La tunica (zgod., ZDA 1953, r. Henry Koster, i. Richard Burton, Jean Si-mons) 23.00 Vriete: Leningrad Show 0.45 Film: Il cacciatore di fortu- na (vestem, ZDA 1954, r. William Witney, i. John Derek) 2.15 Nanizanka: Ironside Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Ragazzi della 3. C 21.30 Variete: Roba da matti 22.40 Nanizanka: Zanzibar 23.15 Aktualno: Ottanta non piti ottanta 24.00 Italijanske smešnice 0.10 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 1.10 VVonder VVoman 2.10 Deejay Television 18.00 Nanizanka: Biancaneve a BeverW Hills 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.35 Film: La cagna (dram., It. 1972, r. Marco Ferreri, i. Marcello Mastroianni) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Film: Manhattan baby (srh., It. 1982, r. Lucio Fulci, i. C. de Ponti) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Un problema d amo-re (dram., ZDA 1978, r. Jer-ry Thorpe, i. Gena Row-lands, Jane Alexander) 22.20 Variete: Ladies & Gentle-men 22.50 Vesti in Šport nocoj 24.00 Film: Bataan (vojni, i. Robert Taylor) TELEFRIULI TMC ODEOH ITALIA 1 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ric-chi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pietra 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: GetSmart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Film: Voglia di vincere (dram., ZDA 1984, r. Alvin Rakoff, i. David Stiers) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Fumo nel vento (vestern, ZDA 1975, r. Joseph Kane, i. John Ashley) TELE 4 12.00 Nanizanka: La famiglia Smith 12.30 Dokumentarec: Tre castel-li friulani 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Custer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Quei 36 gradim, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka: Glaxo-Fantoni 23.00 Rugby: Crup Pordenone-Rugby Parabiago 23.30 Dnevnik, dražba, vesti (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.00 Country Club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Opere; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Cecilijan-ka 89; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster, nikar!; 14.30 Gospodarstvo; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Itali-ana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Mi in vi skozi čas; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Mi in vi; 19.00 Souvenir d’Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi; 22.00 rrlasha. Predsednik Kmetijske zadruge Boris Mihalič o pobudah za razvoj oljkarstva Za ohranjevanje in vrednotenje našega kmetijstva O oljki, oljčnih nasadih, predvsem pa o pomenu in razvoju te stare, a vendar nove kmetijske panoge je spregovoril Boris Mihalič, že tretje leto predsednik Kmetijske zadruge. »Oljka je pri nas udomačena že od časa starih Rimljanov. Po "zgodovinskem" letu '29, ko je mrzla zima popolnoma uničila letino in tudi marsikateri nasad, je večina pridelovalcev izkoreninilo vsa pozebla drevesa. Ponekod so oljčni nasad obnovili, storjena pa je bila dolgo let nepopravljiva škoda: vse do pred kratkim je bila oljka pri nas obsojena na obrobno životarjenje. Gojenje oljk je ponovno zaživelo v povojnih časih, ko je zaradi splošne revščine, neugodnih gospodarskih in družbenih pogojev spet izraziteje prišla na površje potreba po kmetijstvu. Predvsem zaradi življenjske stiske, v katero je zabredel povojni svet. Sedaj se ista potreba po povratku k naravi in s tem k gojenju oljk postavlja v drugačnih okoliščinah, predvsem je mišljena kot intenzivnejša nega te žlahtne, značilno sredozemske kulture. Sploh pa zasledimo zgodovinsko zakoreninjenost tovrstnega kmetijstva po naših in istrskih vaseh v prisotnosti številnih torkel. Zadnja od teh, ki je še služila svojemu prvotnemu namenu, je boljunska, ki se je je naša zadruga posluževala približno devet let.« »Daljšo "odsotnost" oljke v povojni dobi zasledimo predvsem v 60. letih, ko je Italija doživljala svoj ekonomski razmah. Takrat so se ljudje prej usmerjali k industriji in podobnim gospodarskim panogam in seveda vse bolj zanemarjali kmetijstvo in s tem oljkarstvo. Tisti kmetovalci, ki so imeli večje oljčne nasade, so pridelek vozili v torkle do Bassana del Grappa. K TRST cvetje, rastline, bonsai, semena, Trg Goldoni gnojila, enologija, živalstvo, darila; Tel 772488 - 772517 vrtove, terase in urade opremljamo in okrašujemo s cvetjem in rastlinstvom TRŽAŠKI KMETIJSKI KONZORCIJ trgovine v TRSTU in GORICI Trst-Ul. Filzi 15 - Ul. Flavia 12 - Bazoviška cesta 6 Gorica - Ul. Mazzini 105 (Ronke) - Drevored Istria (Fossalon pri Gradežu) KMETIJSTVU NA USLUGO! CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE AGENCIJA V BOLJUNCU Boljunec 42 Tel. 040/228235 Dolina —Trst vse večjemu propadanju oljke je nato pripomoglo še množično razlaščanje sredi 60. let, ko so posebno v Bregu odkupovali zemljišča za gradnjo čezal-pskega naftovoda in Velikih motorjev. Človekova potreba po vračanju k naravi je v svojem navdušenju ovrednotila tudi oljko, predvsem v iskanju pristne in zdrave sestavine vsakdanje človekove prehrane. Pred dobrimi petnajstimi leti so si tudi člani Kmetijske zadruge začeli prizadevati za ponovno usposobitev večje oljarne, ne nazadnje zato, da bi vsem, ki so imeli na svojih njivah nekaj oljk, omogočili proizvodnjo olivnega olja v domačem kraju. S posredovanjem dolinske občinske uprave je Kmetijska zadruga leta 1976 vzela v najem torklo v Boljuncu, jo preuredila in poskrbela za sodobnejše stroje. Slo je za nekakšno "sporazumno" varianto. Olje smo še vedno pridobivali po klasičnem načinu, le da so bili stroji na električni pogon. Prvo leto so v boljunski torkli predelali v olje približno 300 stotov oliv, v devetih letih pa je proizvodnja dosegla celo 1.800 stotov. Vsekakor pozitiven podatek, ki je marsikoga prepričal o pomembnosti te naše pobude. Uspeh je učinkoval tudi na naše ljudi, od katerih se jih je precej odločilo za resnejši pristop do gojenja oljk.« Pred šestimi leti so na gričih Čelo in Brdo, ki se vzpenjata med Zabo-ljuncem in Lakotiščem, uredili velik oljčni nasad. Kako je do tega prišlo? »Ko je EGS ustvarila denarni sklad za razvoj mediteranskih kultur, je tudi Dežela F-JK razpolagala z dokajšnjo vsoto denarja, namenjeno v podporo tovrstnega kmetijstva. Takrat so Zoran Parovel, Robi Ota, Vitjan Sancin in kasneje Danilo Starec izkoristili priložnost in pobočje dveh gričev posadili z oljkami. To je bila morda le najvidnejša pobuda naših kmetovalcev, saj so se z oljčegojstvom spoprijeli tudi mnogi posamezniki. Deželni prispevek pa je spodbudil tudi h gradnji zadružne torkle v industrijski coni, ki smo jo otvorili jeseni 1985. Štirje kmetovalci so v novo pobudo vložili res veliko truda. Žal je že prvo zimo mlada drevesca hudo poškodoval mraz, tako da je bilo treba po pozebi januarja 1985 tako rekoč začeti delo znova. Poleg tega so se nad nasad, ki je precej izpostavljen "nezaželenim obiskovalcem", nekajkrat znesli tudi neznani tatovi. V teh okoliščinah bomo torej predvidoma šele letos dosegli prve vidne rezultate. Na splošno je bila letina kar dobra, če ne upoštevamo seveda napadov oljčne muhe, najhujše sovražnice oljke. Nadvse pozitivno je ponovno ovrednotenje tovrstnega kmetijstva z dolgoletno tradicijo, ne nazadnje pa zelo spodbudno prizadevanje za nov razmah "naše" oljke, čeprav je dela in stroškov precej.« Kako bi lahko ocenili skoraj štiriletno delo zadružne torkle? »Torkla je povsem sodobno opremljena. Za nakup strojev smo se zgledovali pri oljarnah, ki imajo že dolgoletno izkušnjo, kot so, denimo, toskanske. Olje pridelujemo z načinom neprekinjenega delovanja, namesto kamnov je poseben mlin, ki sadeže zmelje v homogeno zmes, nato jo po principu centrifuge druga dva stroja predelata v čisto olje, ne da bi "pašte" kuhali. Postopek seveda ne predvideva nikakršno uporabo kemičnih čistilnih primesi, samo mlačno vodo. Na začetku so se porodili dvomi prav v zvezi s pridelovalnim načinom novih strojev. Nekateri so bili mnenja, da je stari mlin dajal boljše olje, ker je olive samo zmečkal in jih ne tako drobno semleval. Novi način pridobivanja pa je higiensko veliko bolj zanesljiv. Ze LET naetovoo: NJEGOVO MESTO, NJEGOVO PRISTANIŠČE NJEGOVI LJUDJE ČRTA, KI TEČE OD TRSTA DO SRCA EV- = ROPE: ČEZALPSKI NAFTOVOD, PO KA- ° TEREM SE JE STEKLO SKUPAJ ŽE 520 ^ __:______________________________ .2 MILIJONOV TON NAFTE, RAZTOVORJE- | NE S 7.600 LADIJ. NJEGOVA GRADNJA -3 SE JE ZAČELA PRED 25 LETI. DELO VISOKEGA INŽENIRSTVA, KI BI NE BILO NIKOLI URESNIČENO BREZ ODLOČILNEGA PRISPEVKA USTANOV, UPRAV, JAVNIH STRUKTUR, SPOSOBNOSTI OSEBJA IN SODELOVANJA ZASEBNI- KOV. DANES JE SIOT - ITALIJANSKA DRUŽBA ZA ČEZALPSKI NAFTOVOD - PONOSNA NA TO, DA SAMA NOSI BREME NJEGOVEGA VZDRŽEVANJA. TO JE PODVIG, KI UVRŠČA TRŽAŠKO PRISTANIŠČE MED KLJUČNE TOČKE STRATEGIJE EVROPSKEGA NAFTNEGA OSKRBOVANJA. JE ELEMENT ŽIVLJENJA IN ZAPOSLENOSTI, CILJ, DOSEŽEN Z VAMI. Z ZADOVOLJSTVOM PRAZNUJEMO 25-LETNICO DRUŽBE SIOT SKUPAJ Z 10-LETNICO SKUPNOSTI ALPE-JADRAN, S KATERO NAS POVEZUJE ISTO NAČELO SODELOVANJA. SIOT SOCIETA’ ITALIANA PEfi L'OLEODOTTO TRANSALPINO S.P.A. na začetku smo imeli smolo zaradi mrzlega januarja 1985. Zato se je proizvodnja od 1.800 stotov občuteno znižala na komaj 350 stotov pridelka, naslednje leto pa še manj. Oljke so si nato opomogle šele lani, ko smo končno spet presegli mejo tisočih stotov pridelka. Pri tem gre morda poudariti, da ne velja več stara logika pridelovanja, ko je splošno veljalo pravilo, da oljka obrodi le vsaki dve leti. Intenzivno gojenje dokazuje, da je mogoče doseči dober pridelek vsako leto. Zadovoljivo in razveseljivo je tudi, da se ljudje vedno več zanimajo za ohranjanje "zdrave" oljke, zato se raznih strupov čim več izogibajo in oljčno muho odganjajo s primernimi vabami.« Količina pridelanega olja pa je zaenkrat še premajhna za možnosti, ki jih ponuja zadružna torkla. »Prav zato, da bi zadovoljili tudi naše odjemalce in bolje izkoristili torklo, letno odkupimo nekaj pridelka iz južne Italije. Olje, ki ga iz puljskih oliv pridobimo, je pristno, brez vsakršnih primesi. To je v bistvu edino in najboljše jamstvo Kmetijske zadruge, ki sicer ne ponuja domačega proizvoda - zaenkrat ga je namreč premalo, da bi zadostili povpraševanju - temveč samo pravo olivno olje iz drugje dozorelih sadežev, kar je za zaščito končnega proizvoda že zelo pozitivno « Kaj pa bodoči načrti Kmetijske zadruge na tem področju? »Treba bo sicer vložiti še truda in investicij zato, da -bomo ugodnost torkle povsem izkoristili. Predvsem z razvijanjem in širjenjem oljkarstva. To pomeni spodbujati kmetijstvo, ovrednotiti žlahtno, za zdravo življenje pomembno kulturo in stopiti v korak s časom, ko se ves svet tesneje zbližuje z naravo in oljka odlično zadošča vsem tem pogojem. Zato se naša zadruga v sodelovanju z drugimi sorodnimi ustanovami vsestransko zavzema za čim širše seznanjanje tudi predstavnikov javnih oblasti. Torklo so v zadnjih letih že obiskale številne pristojne osebnosti. V sodelovanju z ERSA -Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva - si prizadevamo za t.i. oljčni načrt.« Kaj pa predvideva ta pobuda? »Vsakemu zasebniku, ki k temu pristopi, ponudi ERSA denarni prispevek, sadiko, podporni kol in tehnično pomoč. Kmetijska zadruga je na razpolago za vse informacije in skrbi za tesen stik z deželno ustanovo. Po posredovanju le-te smo dosegli tudi sodelovanje z videmsko univerzo, s prof. Lerkerjem in prof. Boschellovo. Tamkajšnji Inštitut za tehnologijo prehrane vodi raziskave o oljki na podlagi vzorcev, ki jim jih redno posredujemo. Ciklus opazovanj sicer traja tri leta, predvidoma pa bomo lahko že letos dosegli prve rezultate. S prispevkom te deželne ustanove smo dvema mladima torklarjema, Liviu Miliču in Gi-anniju Žerjulu, letos omogočili 4-dnevni strokovni tečaj v sodobni toskanski oljarni v San Gimignanu. Kolikor nam bo mogoče, nameravamo tudi pripomoči k ureditvi preizkusnih oljčnih nasadov v neposredni okolici, na Miljskih hribih, pa tudi v bregu od Kontovela do Nabrežine. V sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije bomo še to sezono poskrbeli tudi za strokovno pomoč pridelovalcem, članom in nečlanom, s praktičnimi tečaji z delom v manjših skupinah, ki jih bo vodil koprski agronom Darko Sedmak.« In še zaključna misel. »Upamo in si res želimo, da bodo te pobude uspele. Skupen cilj je namreč ohranjevanje našega kmetijstva, ozemlja, vrednot in tradicij, ki z zemljo povezujejo našega človeka od Milj do Devina.« Žlahtna tisočletneP človekove^ obstoja Damiana Oljka je najstarejše in najbolj r ' • Se posebej v tem desetlet- no sadno drevo na svetu. V nienl.jba a it/J* rjljčnikneneben' čeprav nestalen zimzeleni krošnji je tisočletna z9 vj|^ :t..° leta 1(F nasadov, ki so pred hudo človeštvu. Ob njej so se razvile s “1% “29 prekrivali dobršen del mitološke pripovedi, človeku pa P oj0'j, % j iških in istrskih obdelanih tudi simbolično drevo, znamenje v sij^eh krajev, točneje iz Boljun-vitnosti, življenjske moči in odre ^ e, je cej0 doma ena najbolj čistosti, vzrasla je v simbol vere i ^ ti ^ domačih" sort oljke: žlahtna Starodavna legenda pripoveduje- ^, ttj ^ J v teh krajih še gojijo pred-je na Adamovem grobu vzbrstel ye n. 1 bjene neverjetne odpornosti iz semena zemeljskega raja. Z olj < e()u9 ^ jico je bela golobica oznanila N° k0»eLj G?? danes oljčne nasade, se selo vest, da je vesoljnega potopa „3 ti]eni e edvsem zahvaliti oljki sami, Z oljčnimi vejicami so Stari Grki A* ‘ Uenjski sili, ki je uporno zdr- zmagovalce olimpiad, starorirm drža'.fV«hi ler ji p0 hudi pozebi človeška pa je z_ njimi proslavljal zaslužne Qala zadnji udarec s tem, da so ljane. Ženin in nevesta sta siv vel* FlePaNe.<< Z mnenjem| ki ga je dobi obljubljala zvestobo z ol čn a '^apisal v Kmetijskem vestni- cem. Celo krščanstvo, ki je od v marsikdo strinja. Polo- cetka krčevito preganjalo pogan y s^^ n Je bUo po letu 1929 storjene cenje dreves, je oljko povzdignU K - k, sadnega ravnanja kmetoval-boh Oljka prepreda antična Pjjob«;tle daUMo" drevo enostavno izko-ohredia kar potrjuje njeno n JaHdicU"|» ŽivJj ^ M tem upoštevali never- - vr<^ =el0|J>kostl ki jo premore oljka. - L Obelim' S,e pri nas in v bllžnji in zf sji^o v ^9o r,,.®1 koreninami izruvanih obredja, kar potrjuje njeno zakoninjenost v človekovo zaicoiiiiijeiiosL v ciuvctvu«^ vrc (L vejn Tudi zaradi njene visoke hranljiv j0iti ? -da s nosti, tako da so jo že stara 1iadfrl ži‘°f L tlolg®belirni k’ j pri ognjišču. Tudi v še tli in i^azu življenjska srž oljke boko spoštovala ter jo z vinom združevala v dragocene sadove, sposobnosti oljke so j>o za-na pobočju Cela in odlično v kuhanih kot v SUT0\l’kalJ; i„ p ^usobn Danes nam to tudi znanstveno X y £ *obn jo. Na žalost je hitri tempo s°dn°> S- ... . . . sveta izpodrinil to dobro staro na ,» W b harnrlellk° sadik. Prizadeto Prevečkrat raje sežemo po živali dii ^ potrebovalo preveč drugih, mnogokrat "dvomljivo. P^, \fdtmom 3 raste ln se razvl]a S nih maščobah, ki nam jih vsiljuj . %■ oeliCa Ne znamo več ceniti radodarnosti > ^ razmeroma zelo po- ve, ki nam s tem drobnim kŠq0ce EDOARDO FURLANI s r i TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 KOMPRESORJI S PRIKLJUČKI ZA POBIRANJE OLJK - motorne žoge STIHL - stroji zo obrezovanje grmičevja STIHL - zastopnik HONDA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH SKGZ pripravlja občni zbor Ocena vladnega osnutka Priprave na občni zbor ter nedavno predloženi vladni zakonski osnutek za zaščito naše skupnosti sta bili glavni temi na seji goriškega pokrajinskega odbora SKGZ, ki je bila v petek zvečer. V zvezi z osnutkom zaščitnega zakona je predsednik Mirko Primožič poudaril, da predstavlja slabo izhodišče za njegove morebitne popravke, saj je izrazito omejevalen in ne zagotavlja paritetne zaščite v treh pokrajinah, kjer prebivajo Slovenci. Ob tem, če se omejimo le na Goriško, so iz besedila izostali številni kraji, kjer je prebivalstvo dvojezično. Tako ob Podgori oziroma mestu Gorica ni Maccanicov zakonski predlog upošteval Ronk, Krmina, Tržiča, Dolenj in Zagraja. Pri vsem tem pa je zaznati eno samo pozitivno noto in sicer črtanje tiste postavke, ki je predvidevala preštevanje manjšine. Naloga SKGZ, tako so podčrtali tudi ostali člani pokrajinskega odbora, pa je, da se odslej poveže z vsemi tistimi političnimi silami, ki bodo lahko prispevale, da se v ta zakonski predlog vnese nekatere bistvene spremembe, tako da bodo te zaščitne norme sprejemljive ter izraz demokratičnosti in poštenosti italijanske države. Tajnik Igor Komel je o občnem zboru SKGZ povedal, da bo 17. decembra v Čedadu v kinodvorani Ris-tori. To je prvič, da se skupščina SKGZ odvija v videmski pokrajini, kar daje občnemu zboru še večji poudarek tudi ob dejstvu, da bo sovpadal s 35-letnico ustanovitve SKGZ. V nadaljevanju seje je pokrajinski odbor SKGZ obsodil mazaško akcijo, ki so jo neznanci izvedli v šolskem poslopju v Ul. Alviano in s tem v zvezi podčrtal izredno nizkotno bese- dišče, ki so ga pisci uporabili pri tem podlem dejanju. Kar zadeva fašistično provokacijo na meji, so si bili člani PO SKGZ edini, da taka početja imajo kot edini cilj ustvarjanje napetega vzdušja na meji, ki je postala simbol sodelovanja in prijateljskih odnosov. Zaradi tega ni dopustno, da je Prefektura sploh dovolila skupinici fašistov svoj »pohod na mejo«. Kar pa gre pozdraviti, so še naglasili na seji, je odločno na-sprotovalno stališče, ki ga je s tem v zvezi sprejel goriški občinski odbor. Igrišče v Štandrežu Z deli za prenovo in ureditev nogometnega igrišča v Štandrežu bodo lahko pričeli že v drugi polovici decembra. Predsednik rajonskega sveta v Štandrežu, VValter Ressi, nas je obvestil, da bo Občina uradno zasegla zemljišča na gradbišču že 13. t. m. Istega dne bi podjetje lahko tudi pričelo z deli. Praksa je seveda nekoliko drugačna, ker je treba računati tudi čas, ki ga potrebuje podjetje za organizacijo gradbišča. Vsekakor, če bodo dela potekala tako kakor predvideno in če bodo roki spoštovani, bo igrišče nared že prihodnjo jesen. Zabeležiti pa je treba žal še drugo, tokrat neugodno vest: občinska telovadnica v Štandrežu je še zmeraj zaprta, ker so se dela zavlekla preko predvidenega roka, prav te dni pa so se pojavile dodatne težave glede zamenjave, oziroma prenove celotne električne inštalacije. Po besedah predsednika rajonskega sveta bo objekt odprt čez kakšen teden. Kultura in družba v dvajsetih letih V četrtek 23. mittelevropsko kulturno srečanje Osrednji kulturni dogodek prihodnjega tedna v Gorici bodo 23. mitte-levropska kulturna srečanja. Mednarodni simpozij se bo pričel v četrtek, 7. t. m. dopoldne, sklenil pa v soboto, 9. decembra. Tema, o kateri bodo razpravljali zgodovinarji, folozofi, arhitekti in sociologi iz Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Hrvaške, Slovenije in Italije je tokrat dokaj splošna: kultura in družba na območju mitte-levrope v dvajsetih letih. Uvodni del simpozija bo v četrtek, 7. t. m. ob 10.15 v deželnem avditoriju, kjer bodo udeleženci prisluhnili uvodnemu poročilu Francoisa Fejtoea ter tudi prvima razpravljalcema, Gustavu Corniju in Pasgualeju Fornaru. Simpozij se bo nato odvijal v občinski sejni dvorani. V četrtek popoldne (ob 15. uri) bo na vrsti sedem posegov. Ta del simpozija bo usklajeval Stanislav Šmatlak. V petek bodo posegi v dopoldanskem in popoldanskem času. Zjutraj bo vodil delo prof. Walter Zettl, popoldanski del pa prof. E. Cevc. Sklepni del simpozija, v soboto, bo spet v deželnem avditoriju, kjer bo zasedanje vodil prof. Guido Cervani. V sklepnem delu bodo posebej počastili tudi tržaškega pisatelja Claudia Mag-risa, ob tretji izdaji njegovega dela Habsburški mit v sodobni avstrijski li- Luciji in Franku Periču iz Dola se je rodil prvorojenček MAURO Srečnima staršema toplo čestita zbor Jezero iz Doberdoba. Gneča na Andrejevem sejmu Francu Periču je žena Lucia povila prvorojenčka MAURA b veselem dogodku v družini iskreno čestitata KD Kras - Dol Poljane in Gospodarska zadruga Dol-Poljane. POSOŠKA FEDERACIJA KPI KROŽEK "RINASCITA" prirejata jutri, 4. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici srečanje na temo "Nove programske smernice komunistov v Sloveniji Sodeloval bo PETER BEKEŠ izvršni sekretar ZK Slovenije. Razpravo bo vodil prof. Darko Bratina. VABLJENI! Andrejev sejem je včeraj zaživel v sončnem, čeprav v jutranjih in večernih urah nekoliko hladnem dnevu. Množica je navalila med stotine stojnic in zabavišč, ki so zasedla dobršen del centra mesta. Na tisoče je bilo jugoslovanskih kupcev iz obmejnega pasu, pa tudi iz precej bolj oddaljenih krajev. Sejem se nadaljuje še danes in jutri, zabavišča pa bodo ostala v Gorici do prihodnje nedelje. Tudi navadne trgovine bodo danes in jutri smele biti izjemoma odprte s podaljšanim urnikom do 20. ure. Na sliki (foto Čubej) prizor z Andrejevega sejma. KULTURNI DOM SMReKK GORICA: zunanja podoba dvojezičnega mesta II. Uvodni prispevki: glavni urednik Primorskega dnevnika Marko VValtritsch pokrajinski svetovalec SSk Mirko Špacapan v osebnem imenu Igor Orel KULTURNI DOM GORICA, v torek, 5. decembra, ob 20.30 Obisk v Ul. della Barca samo še danes in jutri Sejem AGRICOLA 89 Trgovine na ' l€<»:rg»i Itiilia v GORICI so decembra meseca ODPRTE tudi ob nedeljah in ponedeljkih Na razstavišču ob ločniškem mostu, kjer so v petek odprli sejem kmetijskih strojev in opreme, pričakujejo danes živahen obisk. Toliko bolj, ker je prireditev sočasna s tradicionalnim Andrejevim sejmom, ki bo danes in jutri privabil v Gorico na tisoče obiskovalcev, od katerih veliko tudi iz sosednje Slovenije. Dopoldne, s pričetkom ob 8.45 se bo v konferenčni dvorani pričel mednarodni strokovni posvet, ki ga pripravlja pokrajinski konzorcij čebelarjev goriške pokrajine. Strokovnjaki za čebelarstvo iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in Italije bodo razpravljali o pogojih in zakonskih določilih glede prevažanja čebel na pašo v raznih deželah. Gre za pomemben aspekt na področju čebelarstva, saj si brez selitve čebel danes težko zamišljamo uspešnost te dejavnosti. Včeraj dopoldne so v okviru sejma in na pobudo strokovnega združenja Coldiretti pripravili posvetovanje o vlogi mladih v kmetijstvu. Na sejmu se predstavlja kakih štirideset proizvajalcev, oziroma trgovcev s kmetijskimi stroji in različno opremo. Zasedeni sta dve hali razstavišča in tudi precejšen del nepokritega prostora. Obisk sejmišča je danes med 10. in 21. uro, jutri pa od 15. do 21. ure. Sejem Agricola bodo zaprli jutri. čestitka Pred nekaj dnevi je nona Pavla iz Štandreža dopolnila 80 let. Še na mnoga leta ji želijo sinova Anton in Klavdij ter hčeri Livia in Zora z družinami. včeraj danes ŽENSKI BUTIK S. 'fl.HA VAS VABI NA MODNI DEFILE V DOBRODELNE NAMENE KI BO V GORIŠKEM AVDITORIJU V PONEDELJEK 4. DECEMBRA OB 20. URI DECEMBRA MESECA SMO ODPRTI TUDI OB NEDELJAH IN PONEDEUKIH. VSEM OBISKOVALCEM DARILCE ZA VESEL BOŽIČ GORICA - Ul. Boccaccio 2 - Tel. (0481) 33224 Iz goriškega matičnega urada v tednu od 26. 11. do 2. 12. 1989. RODILI SO SE: Chiara Leban, Sergio Braidotti, Miriam Cadoni, Giulia de Fab-ris, Sara Cidin, Alberto Gamberini, Anna Vidal, Giulia Germech. UMRLI SO: 86-letna gospodinja Maria Calligaris, 80-letna gospodinja Bernardina Volk vd. Villini, 93-letna upokojenka Amelia Montani vd. Sillig, 55-letni trgovec Ornello Magnani, 84-letni trgovec Basilio Primožič, 89-letna upokojenka Onorina Olivo, 87-letna gospodinja Dina Volpi vd. Baldocchi, 62-letna uslužbenka Silvana Brigadini por. Boegan, 53-letni delavec Armando Pizzo, 91-letna gospodinja Maria Pellegrini vd. Alesani, 92-letna upokojenka Frančiška Močnik por. Gorjup, 73-letna gospodinja Ottilia Pari-ni vd. Zatta, 82-Ietna gospodinja Ciriaca Irene Burello, 91-letna upokojenec Eva-risto Petarin, 86-letna upokojenka Maria Hervatin, 78-letni upokojenec Ovidio Ros, 83-letna upokojenka Teodors Perin vd. Iaconcig, 60-letni kmet Ferruccio Pe-corari, 81-letni upokojenec Stanko Sirca, 62-letna gospodinja Aladina Furioso. OKLICI: uslužbenec Mauro Bressan in uslužbenka Mariangela Battistutti. teraturi (II mito asburgico nella lette-ratura austriaca contemporanea). Avtorja in knjigo bosta predstavila Sergio Katunarich in Sergio Tavano. SKPD "F. B. SEDEJ" - ŠTEVERJAN ”ŠANSONI VRTNICA NA KLA VIR JU” Izredno srečanje s pesnico in pisateljico SVETLANO MAKAROVIČ Jutri, 4. decembra, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. razna obvestila Miklavževanje bo jutri, 4. decembra, ob 18. uri v občinski dvorani v Selcah. Prireja ga društvo Jadro. Starši, Miklavž, Dedek mraz p°' zor! ZSKD sporoča, da je obisk razstave otroških in mladinskih knjig možen vsak dan (razen sobote in nedelje), med 8.30 in 18. uro na sedežu, Ul. Mal' ta 2. KD Sovodnje vabi na miklavževanje, ki bo v torek, 5. decembra, ob 18-uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. KD KRAS Dol-Poljane priredi danes popoldne miklavževanje za ostarele krajane, ki jih bodo obiskali na domu. Miklavževanje za otroke pa bo v torek, 5. t. m., ob 19.30 v šoli na Palkišču. SPD GORICA obvešča, da še sprejemajo prijave za tečaj smučanja za začetnike in v nadaljevalni tečaj. Prijave na sedežu društva in v trgovini Bau-con. Občina Sovodnje obvešča, da bodo uradi odslej odprti tudi v popoldanskem času in sicer ob torkih med 15.30 in 17.30. Uradi bodo za občinstvo odprti tudi ob sredah od lO.do 13. ure. kino Gorica CORSO 15.00-22.00 »Indio«. VERDI 15.00-22.00 »Lattimo fuggente«. VITTORIA 16.00-22.00 »Le vergognose«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič TEATRO COMUNALE - OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.30-22.00 »Le avventu-re del Barone di Munchhausen«. EKCELSIOR 14.00-22.00 »Arma letale II «- Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 16.00 »Obračun v Hong Kongu II«. 18.00-20.00 »Krokodil Dundee II«. SVOBODA - Šempeter 18.00 »Ljubezen ne moreš kupiti«, 20.00 »Anina obsedenost«. DESKLE 17.00 »John 5«, 19.30 »Avtocesta strahu«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi - Raštel 52 - t®' 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul. prvega maja 94 - te ' 790338. pogrebi Jutri ob 9. uri, Matilde GorupP vdova Muravetti iz splošne bolnišnic na glavno pokopališče, ob 11. uri Kaz mir Braini (Brajnik) krsto pripeljejo Vidma v cerkev v Štandrežu, P°9rL bo na pokopališču v tem kraju, 12.45 Teodora Perini vdova Iaconcig bolnišnice Janeza od Boga v Krmin- -J- Po daljši bolezni je preminil Kazimir Braini (BRAJNIK) tra Žalostno vest sporočajo sv Mirka z možem, tete Danica Julka in bratranci z družinami ^ Krsta s posmrtnimi ostanki P°*C°^ev ka bo prišla iz Vidma v župno ce v Štandrežu jutri ob 11. uri. Štandrež, 3. decembra 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage, Bernarde Černič vd. Nanut m ki s° se iz srca zahvaljujemo vsem, Runami žalovali. Posebna zahval yjnu, pniku, osebju bolnišnice v na$o darovalcem cvetja in vsem, zadnP drago pokojnico spremili n poti. SVOJCI Ruplovi prodorni Pogledi in Jadranski koledar 1990 Y Ljudski knjižnici Damir Feigel so Prejšnji -veter predstavili letošnji Zrjrnik Jadranski koledar in knjižno birko, ki jo Založništvo tržaškega tis-j Ponuja bralcem skupaj s koledar-IPm, še posebej pa je bil večer prilož-Post za predstavitev nove knjige Alda Pppla Pogledi in razgovor s plodnim Soriškim avtorjem. Srečanje je v imenu knjižnice uve-Milan Pahor, ki je povedal, da že-So s to prvo predstavitvijo v knjiž-Prčnih prostorih uveljaviti v Gorici "°vo prizorišče za kulturno in še po-fiej literarno dogajanje. Knjižnica ornir Feigel naj bi odslej redno gos-‘Jo predstavitve novih knjig in publi-acij, srečanja in razgovore z avtorji, Predvsem ko gre za domače pisce ali l^ o, ki obravnavajo tukajšnjo temati- kavnatelj knjižnih izdaj pri ZTT "PfAo Kravos je nato predstavil le-osnjo zbirko Jadranskega koledarja, 1 Ponuja bralcem po izredno ugodni dragocen kupček solidnega slo- venskega čtiva. Ob zborniku za leto 1990, o katerem je nato podrobneje spregovoril njegov urednik Miran Košuta, ponuja zbirka letos še namiznos-tenski koledar in knjige Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem Ivana Sedeja, Pogledi Alda Rupla in roman Stari Gringo Carlosa Fuenteja. Kravos je z zadovoljstvom ugotovil, da je letos zbirka izšla prej kot prejšnja leta, tako da si jo bodo lahko bralci pravočasno priskrbeli tudi za dar ob bližnjih praznikih. Fuentejev roman je Kravos označil kot enega od vrhov latinskoameriške literature. Po njem so prav pred kratkim posneli film. Na kratko je spregovoril tudi o ostalih knjigah, sicer pa podrobnejšo predstavitev prepustil samim avtorjem. Miran Košuta je tako spomnil, da poteka letos 45. jubilej zbornika, ki ga je prvič izdala Gregorčičeva založba nato pa vsa ta desetletja ZTT. Iz bogate vsebine zbornika, ki vsebuje kot vsako leto dragocene podatke, raz- mišljanja, intervjuje, članke, je opozoril na nekatere - morda še premalo številne prispevke -, ki pobliže obravnavajo goriško stvarnost. Semkaj sodi poklon Francetu Bevku izpod peresa Cirila Zlobca, prispevki Branka Marušiča, Lojzke Bratuž in drugo. Ivan Sedej je predstavil svoj priročnik o sto najlepših kmečkih hišah na Slovenskem. Dejal je, da je knjiga nekakšna zmes etnologije in umetnostne zgodovine, sicer pa sad bogatih avtorjevih izkušenj v dvajsetletnem delu pri spomeniškem varstvu. Največ zanimanja je med občinstvom bilo za Poglede Alda Rupla, ki so izšli v sklopu zbirke Črno na belem. Ta že četrta Ruplova knjiga odpira po besedah Marka Kravosa kot tudi samega avtorja novo, zahtevnejše poglavje v njegovem delu. V njej niso samo razmišljanja, pač pa eseji z zahtevnejšo literarno estetsko obdelavo, je pojasnil založnik, avtor pa je spregovoril o določeni nelagodnosti, ki jo doživlja ob izidu. »Ta knjiga ni samo strokovno-racionalna kot prejšnje, pač pa miselno-ideološka in čustvena. Skozi njo se dosti bolj odpiram kot doslej«. Ob pripravljenosti na osebno izpoved je Rupla gnala tudi želja po uveljavljanju goričkega prostora oz. ustvarjalnosti v njem. Čeprav so nekateri spisi nastali že pred leti, v njih ni ničesar preživetega, avtor še vedno stoji za tistimi stališči in pričakuje diskusijo z bralci o tem ali onem argumentu. Izbira je lahko dokaj široka, saj oblikujejo knjigo trije simetrični sklopi, skozi katere se prepletajo razmišljanja o telesnosti, politiki, naravi, čustvih. Gre torej za poglede človeka, ki prodira skozi površinsko skorjo v globlje plasti osebnega in družbenega življenja in skuša vedno znova vzpostavljati svoj smisel in pogoje za obstoj v tem prostoru ob meji. Na sliki (foto Marinčič) predstavitev zbirke Jadranskega koledarja v knjižnici Damira Feigla. Miklavž bo v torek obiskal Kulturni dom Obdaril bo tudi otroke v drugih krajih Tudi letos naši otroci s precejšnjo nestrpnostjo pričakujejo prihod Miklavža, da jih obdari. Več pisem je že romalo bradatemu starčku, ki bo skušal, bolj ali manj, vsem ugoditi. Goriški otroci bodo Miklavža pričakali v mali dvorani Kulturnega doma in to v torek ob 17. uri. Spored predvideva vrsto zanimivih družabnih iger, spretnostno tekmovanje in še marsikaj drugega. Za starše pa sporočilo, da darila sprejema hišnik Kulturnega doma od 9. ure dalje. Hip hura, skupaj smo se zbrali, tra-lala, da bi se igrali, ne doma, tukaj kar na travi, hip hura, veselje naj živi... tako se pravzaprav začne pripoved, ki so jo člani gledališke skupine KD Briški grič iz Števerjana tokrat poimenovali zelo preprosto in jedrnato: Bodi priden! Če so se že lani lotili problema "Ne bom", in se borili s trmo malega fantiča, jih tudi letos najbolj zanima vzgojna problematika v družini. Sestavljenka Bodi priden je v našem vsakdanjem življenju najpogosteje izrečena želja, ukaz, priporočilo ali kakorkoli pač želite. S tem se člani gledališke skupine popolnoma ne strinjajo in bodo zato na svoj način proti temu tudi protestirali, kajti Bodi priden, trdijo, pomeni nekaj.... no, če želite to izvedeti, kar pridite na predstavo. O sami pripovedi naj povemo še to, da jo je spisal Sten Vilar, da je glasbeni delež prispeval Viljem Ge-golet in da se v njej veselo igrajo: Kristina Jussa, Valentina Devetak, Tanja Humar, Raffaella Varone, Janja Koršič, Irina Lovisoni, Petra Miklus, Mitja Miklus in Kristjan Hlede. Za animacijo je poskrbel Sten Vilar, pri tem pa mu je pomagala Maja Humar. Predstave, ki jih v okviru letošnjega miklavževanja prireja Zveza slovenskih kulturnih društev, bodo v torek, 5. decembra, ob 18. uri v KD Jezero v Doberdobu, v sredo, 6. decembra, ob 19. uri v KD Briški grič v Števerjanu in v četrtek, 7. decembra, ob 19. uri v KD Danica na Vrhu. V okviru prednovoletnega praznovanja pa se bo skupina predstavila še v KD O. Župančič v Štandrežu, in sicer v ponedeljek, 18. decembra, ob 18. uri. 8, NAGRADNA RAZSTAVA KIPEČIH in PENEČIH SE VIN Furlanije-Julijske krajine DEŽELNA RAZSTAVA ŽGANJ in SADNIH DISTILATOV OD 2. DO 10. DECEMBRA 89 GRADIŠČE Začasni sedež DEŽELNE ENOTEKE ”LA SERENISSIMA" Palača Motite di Pieta - Ul. Dante URNIK: DELAVNIKI IN PRAZNIK 10.00 - 13.00 in 15.00 - 23.00 PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 GRADIŠČE OB SOČI AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorlo Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Skupščina članov mestne sekcije VZPI-ANPI Bivši borci odločno obsodili misovske provokacije na meji Bivši borci in aktivisti, člani VZPI-ANPI goriške mestne sekcije, so se v začetku tedna zbrali na skupščini članov te organizacije. Zasedanje je potekalo v dvorani kulturnega društva Andrej Paglavec v Podgori. Uvodoma je tajnik Silvano Culetto poročal o opravljenem delu, o finančnem stanju in poteku akcije za včlanjevanje v VZPI. Politično poročilo je imel predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Silvino Poletto, ki se je dotaknil nekaterih aktualnih vprašanj. Predvsem fašistične provokacije na meji, ki so jo izvedli misovski veljaki z vsedržavnim tajnikom Pinijem na čelu. VZPI ocenjuje manifestacijo kot izredno težko provokacijo in obžaluje, da niso organi javne varnosti že od vsega začetka preprečili razgrajanja celo s čeladami opremljenih misovcev. Manifestacija je bila namreč prepovedana, zato bi bili morali pristojni organi preprečiti, da bi se njeni udeleženci sploh približali meji. Poleg tega je po mnenju VZPI prišlo do žalitve republiške zastave. Poletto je še pozval k budnosti bivše borce in demokratično javnost ob napovedi zborovanja neofašistov v Gorici ali Trstu, saj bi šlo za ponovno nevarno provokacijo. Drugo pomembno vprašanje, ki ga je v svojem govoru obravnaval predsednik VZPI, je vladni zakonski osnutek za zaščito Slovencev v Italiji. Ne da bi se spuščal v razpravo o vsebini osnutka, je v imenu VZPI ponovno poudaril nekaj osnovnih izhodišč, prvo med vsemi potrebo po večji odprtosti do teh vprašanj in zadovoljivi rešitvi problema zaščite Slovencev. Žal pa so signali vse prej kot spodbudni: Poletto je izrekel začudenje in presenečenje zaradi paradoksalne izključitve Podgore iz zaščitenih območij. Goriška VZPI je odločno proti tej izključitvi in pri tem opozarja na zgodovinsko prisotnost Slovencev v tem kraju. Poletto je nadalje omenil polemike glede zgodovinske rekonstrukcije dogajanja okrog fojb, ki jo je poleti izzvalo polaganje cvetja predstavnikov KPI tudi k bazoviški fojbi. VZPI se sklicuje na svoja že večkrat izrečena stališča in sicer, da je solidarna do vseh žrtev vojne, da pa ni dopustno prezirati edinstveni pomen odporniškega gibanja. V svojem poročilu se je še dotaknil sodelovanja z jugoslovanskimi borci. Goriška VZPI je vzpostavila odlične stike s pobratenim borčevskim združenjem z Reke, prav tako pa uspešno sodeluje z novogoriškimi borci. Te stike gre še poglobiti in razširiti. V nadaljevanju skupščine so spregovorili še drugi člani VZPI ter predstavnika združenja deportirancev Milovan Bressan (ki je informiral o prizadevanjih za postavitev spomenika pred goriško železniško postajo) in združenja Vo-lontari della Liberta Giordano Braidotti. Zaključke bogate razprave je povzel sen. Bacicchi, ki je spregovoril o delovanju zveze tudi na vsedržavni ravni ter o vlogi, ki naj jo ima združenje partizanov v današnji italijanski družbi. Predlagal je tudi, naj bi v okviru deželne VZPI ustanovili komisijo (kakršna že deluje na vsedržavni ravni) za spodbujanje k hitri odobritvi zadovoljivega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. s 26. 12. ŠTEFANOVANJE R (Euforia) k 31. 12. POVRATEK V...90“ iz v Kulturnem domu Naročnike, bralce in oglaševalce obveščamo, da smo te dni namestili Tele!ax tudi v goriškem uredništvu. Naša številka Teiefaxa je 532958. Naši telefonski številki pa sta 533382 in 535723. Celoletna Mesečna 192.000 lir 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste; ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. Še danes in jutri v Gorici Kmetijski sejem AGRICOLA 89 Še danes in jutri si lahko na goriš-kem razstavišču ob Ločniškem mostu ogledamo zadnjo letošnjo sejemsko prireditev, Agricola 89, sejem kmetijskih strojev in opreme. Sejem kmetijske opreme in mehanizacije je daleč najvažnejša sejemska prireditev na Goriškem. Njena tradicija sega stoletja nazaj. Kmetovalci s podeželja, kakor je tudi na otvoritvi poudaril predsednik goriške Trgovinske zbornice Bevilacgua, so na začetku decembra, ob sejmu sv. Andreja, ko je bilo delo na poljih zaključeno, prihajali v mesto prodajat svoje pridelke. Bila pa je to tudi najboljša priložnost za nakup kmetijskega orodja in drugih potrebščin. Čeprav so se razmere od takrat veliko spremenile, je začetek decembra še vedno priložnost za nove nakupe in ogled naj novejših strojev za delo na poljih in v vinogradih. Tako se je razvil tudi sejem Agricola, ki že vrsto let privablja kmetovalce iz naše dežele in Slovenije. Na letošnji izvedbi sejma je prisotnih skoraj štirideset razstavljalcev, ki ponujajo dokaj bogato paleto kmetijskih strojev za velika in specializirana posestva, kakor tudi zelo bogat izbor drobne mehanizacije, opremo za vinogradništvo in kletarstvo, marsikaj zanimivega za vrtičkarstvo, vrtnarstvo in čebelarstvo. Poleg proizvajalcev in zastopnikov so letos na sejmu Agricola znova prisotne razne deželne institucije, od ustanov ERSA in ESA do deželnega centra za vinogradništvo, pokrajinskega konzorcija čebelarjev in deželnega kmetijskega konzorcija. Sejem Agricola je v letih zaslovel tudi zaradi številnih mednarodnih strokovnih posvetov, ki jih v sklopu programa sejma prirejajo razne ustanove. Včeraj je pokrajinsko združenje Coldiretti priredilo posvet na temo "Mladi v kmetijstvu", danes zjutraj pa je na vrsti vsakoletno srečanje čebelarjev goriške pokrajine. Osmi mednarodni posvet čebelarskih strokovnjakov se bo odvijal od 8.45 dalje na temo "Paša čebel: organizacija in zakonodaja". Na to temo bodo predavali strokovnjaki z dežel Alpe-Jadran, kjer sta med drugim paša in selitev čebel zelo razviti. Posebno pozornost bodo posvetili deželni zakonodaji (deželni zakon 18/88), ki od lani ureja čebelarstvo v naši deželi, o kateri bo govoril direktor deželne komisije za kmetijstvo dr. Pascolini. ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO GORIŠKI SEJMI x~ X KMEČKE IN OBRTNIŠKE HRANILNICE______________ Furlanije-Julijske krajine GORICA 1. - 4. DECEMBER - sejmišče - KMETIJSKI STROJI - KMETIJSKO ORODJE - DREVESNIČARSTVO - STROJI ZA ENOLOGIJO - ČEBELARSTVO - AGROŽIVILSTVO TAJNIŠTVO IN INFORMACIJE: TEL. 0481/22177 - 22233 - 520430 Adriano Corsi s.r.i. import-Expori Sedež: ŠTEVERJAN (GORICA) Uradi in skladišče: PRADAMANO (Videm) Državna cesta — SS 56 — km 7 telefon (0432) 670589 - 670396 — teleks 450162 NUDI: — ZA GRADBENIŠTVO: valjarje BITELLI in hidravlična kladiva MONTABERT — ZA KMETIJSTVO: traktorje, goseničarje, motokultivatorje, kosilnice itd. Zastopnik traktorjev SAME SERVIS IN NADOMESTNI DELI Pričakujemo vas na sejmu AGRICOLA 89 KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH VAM NUDI VSE BANČNE USLUGE IN JE NA VAŠO RAZPOLAGO ZA VSAKODNEVNO MEDSEBOJNO SODELOVANJE VSE VRSTE NAVADNIH POSOJIL IN POSEBNIH KREDITOV PO ZNIŽANI OBRESTNI MERI ZA KMETOVALCE, OBRTNIKE, TRGOVCE IN DRUŽINE LAHKO ZAPROSIJO PREBIVALCI IN TISTI, KI POSLUJEJO V OBČINI SOVODNJE, V OBČINI ZAGRAJ IN V ŠTANDREŽU. PROBLEMI SE POENOSTA VIJO, ČE SE O NJIH POMENITE V KMEČKO-DELAVSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI V SOVODNJAH. Telefon: 0481/882155 AORO01/7 Massey-Ferguson ¥mufi« POSEBNE SEJEMSKE PONUDBE AGROMARKET Ul. Favetti 5 - GORICA Telefon: (0481) 531741 __ » «#.141 IF ~ % v* % cenjeni kmečki opvuitetji Pomagamo vam lahko pri uspešnem upravljanju vašega podjetja ter vam nudimo vsakovrstna kmečka posojila po znižani obrestni meri. Naši uradi so vam na razpolago za kakršnokoli informacijo. ^//4'Itnfft y> Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica Pod vodstvom zborovodje Janeza Boleta Slovenski madrigalisti na koncertu GM v Trstu Slovenski madrigalisti med koncertom v Kulturnem domu v Trstu ^Abonmajski koncert Glasbene mati-s ,lz Trsta (v sodelovanju z deželnim Ki n em ^AI v Trstu), je privabil v ‘^mi dom številne ljubitelje zbo-skega petja. Med njimi so bili tudi oro vodje jn pevci tržaških pevskih to°r°V' Prišli smo, da bi doživeli lepo-liuHrlnesančne gl85*36 in slovenske ra °S l.6 Pesmi v vrhunski izvedbi zbo-1 'J* ^aterein smo prebrali v časopisih kave kritike o njegovih koncertih. Šol °stu^anje dobrega zbora je odlična Pev ta*C0 za zborovodje, kot tudi za - Ce- V Kulturnem domu v Trstu je jja . v rvuiuuiiiem uumu v usiu je t0vloPil zbor Slovenskih madrigalis-izki' * 3a vodi prof. Janez Bole — ske en zborovodja, ki je na Slovenjo Prebudil zanimanje za renesan-7n.i glasbo (letos praznuje prof. Bole list a .ico). Zbor Slovenskih madriga-iti pV ‘e sestavljen iz dvanajst ženskih So najst moških glasov (v taki sestavi jQSe Podstavili v Trstu). Vsak član pevra je verjetno odličen amaterski venjC. ki bi ga bil vesel vsak zbor, pej; aF so to le ljubitelji zborovskega braia ‘o premalo pevskotehnično izo-za2veilt' da bi v tako majhnem številu barve.nett homogeno in v vsej zvočni Zvolt mS^ komornega zbora. Da je bil ttfflo Za"° stadionu 1. maj (na-14.30 v zl'° Sgortna šola Trst), ob nem centrmŠ£?m Športno-kultur-skal > k,er bo otroke obi-kdečdzvez^Ia^Ž n neonesnaženega sveta, v katerem kraljujejo samosvoje mačke, je seveda precej različna kot pred skoraj Ruleti. Po eni strani le odraža spoštljivejši odnos do naravnega okolja, k ga je človek predvsem v zadnjih desetletjih močno načel, po drugi pa izdaja, še zlasti v tem predprazničnem obdobju, zadostno dozo avtoironije v želji po sprostitvi, (bip) ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 Oglase zbral in pripravil publiest /gg oglasni oddelek telefon: (040) 7796688 MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200055 MOŠKO IN ŽENSKO PERILO Modne neprozorne nogavice TRŽIČ Ul. F.Mi Rosselli I6 - Tel. (0481) 4II463 TrcSorelle j OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 na razpolago vse Rimske novosti primerne %a MIKLAVŽEVO DARILO ZLATARNA - DRAGULJARNA - URARNA AcutnettU lastnik Stigliani < PRSTANI Z DRAGULJI DIAMANTI Z GARANTNIM LISTOM TRST - LARGO SANTORIO 4 - TEL. 772770 BACC01/1 B*dCCW Dolores Ghirardi darila v mesecu decembru bomboniere bo trgovina odprta bižuterija tudi ob nedeljah in ponedeljkih Trst - Ul. Barbariga 11/c - 040/422121 od leta 1931 na razpolago TRST Ul. Mazzini 37/39 V tem kraju v Normandiji bo proglašeno Evropsko leto turizma Srednjeveški samostan Mont Saint Michel Konec tedna bodo ministri za turizem Evrop-, . skupnosti in še nekaterih drugih evropskih držav v Mont Saint Michelu na Francoskem sve-an° proglasili leto 1990 za evropsko leto turiz-?a' Začetna svečanost bo sicer nekaj dni prej v trasbourgu, kjer domuje evropski parlament, Zaključna pa v Mont Saint Michelu. Najbrž ni naključje, da so ministri izbrali Pfav ta kraj, saj je Mont Saint Michel ena najbolj Pomembnih turističnih točk v Evropi, eden naj-. °lj pomembnih spomenikov evropske civilizaci-le' ki se je ohranil iz časov srednjega veka. . Mont Saint Michel je samostan zgrajen na rsoki pečini sredi morja, nedaleč od kopnega, v slivu med Cancalom in Granvillom na skrajnem ^hodnem robu Normandije, kjer se ta staplja v “retanjo. , Samostan zgrajen na skalnatem otočku je ne-"SJ Posebnega, saj je bil še do srede prejšnjega ^mletja otok, s kopnega vsak dan zjutraj in po-no zvečer, ob plimi, peš nedosegljiv. V tem zali-u imamo namreč veliko razliko med plimo in oseko. V odprtem morju ta dosega tudi 17 met-°v- Zaradi tega je bil ozek košček zemlje med /*°ht Saint Michelom in kopnim vsako jutro in večer prekrit z morsko vodo, pa čeprav je razli-smomke gladine tu bila le nekaj metrov. Leta ?79 so zgradili 1800 metrov dolg in več metrov ‘sok nasip, na katerem je speljana cesta, po ka-er‘ lahko do otoka prideš s svojim vozilom. Na esti in tudi pod njo so urejena parkirišča (za ostop z vozilom do otoka moraš plačati cestnino n Parkirnino, sicer moraš do otoka po cesti peš ekaj kilometrov, od kraja kjer so gostišča, hoteli n Parkirišča). Na več tablah na parkirišču je Zhačeno kakšne bodo tistega in naslednjega t-n® razlike med plimo in oseko. Zaradi tega vsi ‘sli, ki tam parkirajo svoj avto, so že v naprej bveščeni, da ga tam lahko pustijo, ali pa ga jaorajo odpeljati, sicer bi se lahko zgodilo, da bo a ostal pod slano vodo. Mont Saint Michel je ena najbolj značilnih pPomeniških in turističnih postojank v Franciji, iP ■ na je visoka kar 78 metrov. Vrh nje so zgrnil j11 samostan, cerkev in zvonik. Ta je viden že b daleč. Ko si še kakih 50 kilometrov oddaljen o tega kraja, in se voziš po cestah polotoka otentin, zagledaš v daljavi orjaško cerkveno avbo z značilnim zvonikom. Že od daleč ugoto-‘s, da je to Mont Saint Michel, saj si sliko te avbe že videl na številnih fotografijah objavljena v raznih knjigah in časopisih. Zdi se ti, da si v neposredni bližini, pa moraš z vozilom vozi- ti še dobro uro, preden po številnih ovinkih prideš na prej omenjeno parkirišče. Pečina je bila znana že v poganskih časih. Od takrat je bila znana kot Mont Tombe. Ustno izročilo pravi, da se je na tem otoku angel Mihael prikazal Hubertu, ki je bil v 7. stoletju škof v bližnjem Avranchesu. Angel je škofu dal navodilo, naj se na tem hribu zgradi svetišče. Iz ustnega izročila je tudi mogoče izvedeti, da je bil hrib takrat povezan s kopnim. Zaradi morskega potresa se je takratna podoba zahodne Normandije spremenila. Morje je pogoltnilo velik gozd Sissy. Mont Saint Michel je takrat postal otok. V srednjem veku so tja na božjo pot hodili verniki iz Normandije in Bretanje. Kraju so takrat dali ime Mont Saint Michel au Peril de la Mer. Leta 966 je normanski vojvoda Rihard I dal zgraditi benediktinsko opatijo. Do cerkvenih objektov vrh hriba pridemo s parkirišča peš skozi srednjevška vrata. Kraj je namreč obdan s širokim obzidjem. V zgodovinskih knjigah je namreč napisano, da so tam večkrat bile razne vojne, in da so se prebivalci Mont Saint Michela morali braniti pred napadalci. Od vrat do opatije se navzgor vije ozka mestna ulica, ob kateri so, v stavbah zgrajenih v raznih časovnih obdobjih, trgovine, gostišča, hoteli. Tu prodajajo vse polno spominkov. Hotelske sobe so opremljene s starim pohištvom. Kakšna je notranjost sobe in koliko je treba zanjo plačati lahko ugotoviš kar na ulici, v izložbah hotelov, kjer si lahko ogledaš fotografije s pogledom v notranjost sobe. Tu je tudi veliko restavracij, vendar je najbrž najbolje, da greš na kosilo ali večerjo v bližnjo okolico. Bolje boš postrežen, saj se v Mont Saint Michelu vedno gnete veliko turistov. Zaradi gneče pa, po sili razmer, ni postrežba takšna kot bi morala biti. Izjema je seveda daleč naokoli znana restavracija, ki jo ista družina up- ravlja še iz prejšnjega stoletja. Cene v njej pa so precej visoke, kar seveda odraža kvaliteto postrežbe. V okolici, tako ob cestah, ki peljejo iz Mont Saint Michela v notranjost, kot stran od glavnih poti, v starih stavbah sredi kmetijske pokrajine, pa je nekaj prijetnih gostiln, kjer si lahko privoščiš normanske in tudi druge francoske specialitete. V tem predelu slikovitega mesteca so tudi trije zgodovinski muzeji s figurami v človeški velikosti. Tudi to privlačuje turiste. Vrh hriba je cerkvena stavba, ki jo nazivajo La Merveille. Zgradili so jo v 13. stoletju. Sobane in dvorane so zgrajene v treh nadstropjih. Cerkveni stolp dosega višino 152 metrov nad morsko gladino. Dokončali so ga leta 1895. Mont Saint Michel je bila pomembna vojaška postojanka v času stoletne francosko - angleške vojne. V času francoske revolucije je tu bil politični zapor. Navadni zapor je ostal do leta 1863. Leta 1874 so cerkvene objekte in vse mesto označili kot narodni spomenik. Danes ga upravlja francoska vlada, oziroma direkcija za spomenike in muzeje. Z denarjem namenjenim proslavam ob 200-letnici francoske revolucije so se že pred nekaj leti lotili obsežnih popravil spomeniških stavb. Dela so še v teku. Gre namreč za takšna dela, za katera nikdar ne veš, kdaj jih boš zaključil. Mont Saint Michel turisti obiskujejo v vseh letnih časih, pa čeprav je obisk seveda večji v toplih mesecih. Pozimi je v teh krajih mraz, z morja piha močan veter. Turisti iz Anglije ali drugih severnoevropskih krajev pa tja pridejo kljub vsemu, saj je za marsikoga tamkajšnje podnebje kar ugodno. V prvem tednu maja imajo tam folklorne prireditve, v juliju so v opatiji koncerti, v juliju in konec septembra so tam cerkveni prazniki. Do Mont Saint Michela z avtomobilom pridemo, po več urah vožnje iz Pariza, po avtocesti mimo Versaillesa do Caena. V neposredni okolici tega mesta je veliko malih krajev, v katerih je precej etnografskih muzejčkov in kjer je mogoče kupiti tudi odlični sadjevec, ki mu tu pravijo calvados, ter odlične normanske sire. Iz središča Normandije nadaljujemo pot po podeželskih cestah, dokler ne zagledamo slikovite stavbe. Pa smo že skoro v bližini kraja, ki si ga velja zares ogledati. Evropski ministri, ki bodo čez nekaj dni tam proglasili evropsko turistično leto, pa se bodo najbrž tja pripeljali z letali, da bi prej opravili svojo politično dolžnost. MARKO VVALTRITSCH Korošci so že sredi zimskošportne sezone Zimsko kopanje v Bad Heinkiriiheimu ^0T gre na zimsko letovanje v Bad boj In^irchheim na Koroško mora s sekan XZefj smučarsko opremo in tudi Palfce, v tem \irajUt 40 kilometrov sfa» 2° °d beljaka, na poti k Mill-Vsi Is*e,nu jezeru, so znane toplice. fiQzpVe<^-i hoteli imajo pokrite bazene. se r11 Pa so tudi na odprtem. Gostje zi termalni vodi okopljejo tudi v n0 sliem času, ko je vse naokrog pol-Rornne9a- £no izmed takih kopališč, Tu^bad, je v Avstriji zelo znano. nQ D kof zabavno kopališče, saj je bazen pastem obdan s celo vrsto naprav, ko Kleinkirchheimu se torej lahkost P°ZJmj kopljemo v bazenu na vSemejn- V ta kraj pa prihaja predirno!1 število smučarjev. Tu Hotni .kilometrov smučarskih prog. rij s °Y, ie tu kar precej. Vseh katego-poSfrrk ■ ‘rnajo tudi kongresni center. pQVa