Občinski proračun: Za zdaj dohodki po načrtih Proračun bežigrajske obči. ne je imel v devetih mesecih letos 1 milijardo 851 milijo, nov st. dinarjev dohodkov aild 80,5 odst. dohodkov, koli. kor sp jih planirali m letos-Pimančni položaj je ugoden in za zdaj rebalans občinskega proračuna (z negativnim predznakom) ne bo potreben. Več o tem berite na 3. strani. 39.205 PREBIVALCEV V začetku oktobra je živelo v bežigrajski občini 39.205 prebivalcev. Od spomladi letos se je število Bežigrajčanov povečalo za 800. Mmm 21. seja občinske skupščine I OHhorniki! Razprava o kadrih lili iV I I # Na prvi jesenski seii občinske skun- • • i meni|o... j Uredništvo »Zbora občanov« se je odločilo, da povpraša odbornike bežigrajske občinske skupščine, kaj menijo o nekaterih aktualnih vprašanjih občinske samouprave. Prosili smo jih, da ocenijo delo občinske skupščine, povedo svoje mnenje o samoupravnih pravicah, razdeljenih med občinsKo skupščino in mestni svet, o uresničevanju samoupravnih in oblastvenih funkcij občinske skupščine, odnosih med občinsko skupščino in mestnim svetom itd. Objavljamo prvi del odgovorov. V prihodnji številki bomo anketo nadaljevali. Volitve v komunalno skupnost socialnega zavarovanja: MALOMARNOST, KI SE BO MAŠČEVALA STR. 4 Klavrna podoba športnih igrišč Stran 11 prvi jesenski seji občinske skup- # ščine so odborniki razpravljali o po- # slovnem poročilu stanovanjskega pod- # jetja »Bežigrad«, o poslovanju gospo- # darskih organizacij v prvem polletju # in o kadrih. Poročila o tem berite na 3., 5. in 8. strani l V vrtcih 1 200 otrok ■ Razgovor z Ančko Čerin, predsednico sveta zasocialno varstvo in varstvo | družine ANTON REMS: »Oblikovati stali-- šča, ne pa ocenje-| vati neko politiko« Učinkovitost naše občin-ske skupšči7ie ni zadost-»o, ker je kljub zelo ki-I vahnim razpravam vse I Preveč ocenjevalec neke I Politike, ne pa oblikovalec ■ Menim, da je tre-I v Prihodnje dajati m skupščini problematiko v ■ uoravnava s tem. da se I Maltšča in ukrepi izobli- ■ kujejo v skupščinskih or- I ,Znih- Kaže’ d*1 1e obliko I Politike občinske ■ 'KuPščine monopol neka- ■ "ih polprofesionalnih od-I Dornikov z rutino nekaj I Mandatnih dob ter s po- I \hiJri ki niso Povsem v I l,! U, s trenutno družbe-I "o politično situacijo. I nr!>fe^afcor bo morala v I Pi^°dn,e občinska skup-čtna obravnavati — zla-I tiJOSpodar*ko problema-I ■ k~. ^onkretnejše in se 1 Tn/‘bati prelaganju pro- I delovni obvezm)sti na ■ toienii or°anizaciie. ker . °kJ*Tle Pristovnikom I sajni^,ne - m skupščini I TrZ~ UOlod ter »h de- ■ kodira na nivo »iicarjev«. I oani^11031 delovnih or. I Te l'1 m} b°do določe- ■ nretir uPoštevanfu, da I PrelanC obremenitve nc I Sars!?, Aem,ielo gospo-m zlasti U fivl1tmisko moč, 1 netuin Se• • ^ < v - - : ' ■ 1 j-v* ■J-,,, r-' . M I “Ip Po skoraj 50. letnem organiziranem boju proti tuberkulozi se pokažejo prvi večji; sadovi in uspehi te borbe. V zadnjem desetletju v Sloveniji oboleva in umira za jetiko čedalje manj ljudi. Vendar nas dosedanji uspehi ne morejo zadovoljiti, ker je zdravstvena služba še lani odkrila 2167 novih tuberkuloznih bolnikov in okoli 300 obolelih za pljučnim rakom. Zdravljenje pljučne tuberkuloze je danes v glavnem uspešno, vendar dolgotrajno, kar pomeni bolnika in njegovo družino precejšnjo materialno obremenitev, a za družbo veliko ekonomsko škodo. Prekasno odkrivan ffe povzroča zlasti med kmečkim prebivalstvom visoko umiranje za jetiko, med industrijskim prebivalstvom pa ustvarja veliko število kroničnih Invalidov Velik problem v boju proti tuberkulozi predstavlja sezonska delovna sila. Iz leta v leto je večje preseljevanje kmečkega prebivalstva in tuje delovne sile iz drugih republik v naša mesta in industrijska središča. Zaradi slabih stanovanjskih in često tudi življenjskih pogojev. J0 tuberkuloza med njimi najbolj razširjena (v občini Bežigrad je v letu 1965 med novo odkritimi tuberkuloznim* bolniki ena tretjina priseljencev). Uspehi proti tuberkuloznega boja so doseženi z dobro organizirano zdravstveno službo, z rednimi sistematičnim* tluorografskiml pregledi Pre' btvalstva z doslednim cepi Je' njem otrok in mladine zoper tuberkulozo. Poleg tega J0 velikega pomena še izboljša' nje življenjskih razmer, večja zdravstvena prosvetljenost prebivalstva In napredna soci-alno-zdravstvena zakonodaja. ki omogoča bolnikom dobre pogoje zdravljenja. Naša, naloga v boju protl tuberkulozi je, da moramo r bojem nadaljevati vse dotlej dokler ne bomo lahko črtal* tuberkuloze kot množične socialne bolezni. Dr. Ludvik B0** Odgovorne naloge skupščine Nadalj. s 1. strani drovske politike in trenutnega stanja kadrov v našem gospodarstvu. Ugotoviti moram, da smo od reelekcije več ali celo preveč pričakovali. Ni bil naš namen likvidacija zdajšnjega vodilnega kadra in si za to tudi nismo prizadevali. Upali in pričakovali pa smo, da bomo pospešili proces uveljavitve sposobnejših kadrov ne samo na direktorskih mestih, ampak predvsem na drugih vodilnih mestih. Tu imam v tnislih direktorje računskih, tehničnih, komercialnih in drugih sektorjev, kjer položaj ponekod še posebej zbuja skrbi. Ugotavljamo, da je večina delovnih organizacij premalo storila, da bi se struktura kadrov na teh delovnih mestih popravila. Občinska skupščina je na delovne organizacije že nekajkrat naslovila priporočila s kadrovsko problematiko. Ugotavljamo, da so pogostokrat naletela na dokaj majhno pozornost. Tu imam v mislih priporočila o minimumu strokovne izobrazbe za vodilna delovna mesta z vsemi analizami, ki so jih dobile delovne organizacije. Niso slučajne stalne te-Save, ki jih ima naša skupščinska komisija ob razpisih delovnih mest. To, kar je bil včasih pogostokrat očitek, da občinska skupščina vsiljuje delovnim organizacijam svoje kadrovske rešitve, velja zdaj obrnjeno, da delovne organizacije ali, bolje, posamezni vodilni ljudje v teh delovnih organizacijah vsiljuje na ši komisiji kadrovske rešitve, ki so daleč od splošno sprejetih, politično in gospodarsko utemeljenih konceptov vodenja v de-lovnih organizacijah Podobno je z združevanjem sredstev za strokov-uo izobraževanje. Pri 45 odst. povečanju ostanka dohodka v delovnih organizacijah smo se znašli Pred nepremostljivim problemom, kako poravnati obveznosti do strokovne-ga šolstva. Račumili smo, ua se bo osebni dohodek v delovnih organizacijah Povečal letos za 10 odst., polletni obračun pa kaže, da so se osebni dohodki povečali za 30 odst. in torej ni razlogov, da ne bi mogli zbrati predvidene vsote 219 milijonov st. dinarjev, kolikor znaša naša obveznost do strokovnega šolstva. Lani so v delovnih organizacijah za Bežigradom porabili 56 odstotkov od vsote, ki bi jo lahko porabili za strokovno izobraževanje. Mar ni tudi to odraz kadrovskega položaja v nekaterih delovnih organizacijah? Opozoriti moram na posledice, če bomo morali, namesto delovnih organizacij, kriti primanjkljaj za strokovno šolstvo iz občinskega proračuna. Ekonomsko osamosvojitev, decentralizacijo sredstev in deetatizacijo oblasti smo vsi podprli kot edino normalno pot za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Se več, takšne težnje moramo še naprej razvijati in se boriti zoper kakršenkoli poizkus oživiti stari birokratski etatistični sistem, če smo obsodili takšne poskuse, ki jih je razkril IV. plenum, ne pomeni, da smo podobnim težnjam pri nas, tako v komuni kot v delovni organizaciji, že spodrezali korenine. Najbolj primeren čas je, da se s temi poskusi spodaj temeljito spoprimemo. Samoupravljanje je tisto, ki mora še bolj povezovati delovne organizacije in komuno,« je poudaril Janez Vinkler. »Naša skupščina ima ne samo dolžnosti, ampak tudi pravice, ki ji pripadajo iz našega, statuta kot na j višji samoupravni organizaciji v občini, da ustvari ugodne pogoje za hitrejšo, rast proizvodnje in proizvodnih odnosov, ima pa tudi dolžnost, da spodbuja, opozarja pa tudi ukrepa zoper tolmačenja, ki niso v korist niti samoupravljavcu niti občanu v komuni. S tem bomo tudi prispevali k uresničevanju sklepov IV. plenuma CK ZKJ, katerih bistvo je samoupravljanje in demokratizacija našega življenja in javnost delovanja samoupravnih mehanizmov«, je zaključil Janez Vinkler OgCINSKI PRORAČUN: PO NAČRTIH nr^prie° ugodnega Proračunskih dohodki Ut ne bo potrebno Predvidenih proračun svit^’ 80 ^"tovili n^eZLdniŽbeT11 P'£ ai,,.. ’ 1k’ 80 obravni letošnjega o cek? <5una Govora D,0 ° Presežku dobo i™ Ka bo mogoče c ■«» Poravnavo oh strokovnega . šoli na f m°ra p®1*11 rezerva aa začel i^njega ><**. ker ni vatl Premostitvenih 1 InS? J™** septei mih, *bčmski Prora st- dinarjev ali 8o,5 odst dt za vse 1, z»n k' iz osebnega pošlemu lasajo n, (71. < odst- od vsote 1 letof din' Predvideni! Druga najvažnejša davek^ dohodki je { k od prodaje h drobno. Ta znaša v devetih mesecih 220 milijonov st. dinarjev ali 66,7 odst. od vsote 330 milijonov st. din, predvi demih za vse leto. Pri prometnem davku od prodaje blaga na drobno bi sicer lahko pričakovali nekoliko višji znesek kot je bilo predvideno, vendar pa bo prišlo do sprememb, ker so ponekod napačno vplačevali prometni davek za republiko in poplavljena področja. Pregled vplačil praz zdaj pregleduje Služba družbenega knjigo vodstva. Predvidevajo, da dohodek od obrtne dejavnosti ne bo dosegel plani ra rega zneska, ker je promet zasebnih obrtnikov v prvem polletju znatno padel, ker na tržišču ni bilo mogoče dobiti materiala in pa zaradi zmanjšane zaposlitve tuje delovne sile. Prispevek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja drugih gospodarskih dejavnosti bo presegel planirani znesek. BOLJE KOT LANI Zadovoljiv uspeh gospodarskih organizacij v naši občini po prvem polletju Po analizi poslovnih rezultatov gospodarskih organizacij na območju občine Bežigrad lahko ugotovimo, da je položaj po začetnih težavah zaradi reforme že dokaj boljši, pa čeprav še vedno ni zadovoljiv. Ob koncu preteklega leta smo ugotavljali pri nekaterih primerih celo nazadovanje, ob koncu prvega polletja pa že lahko zasledimo napredek v primerjavi s preteklim letom. Ni treba posebej onaKifti, da je ocenjevanje gospodarstva, zlasti pa primerjanje poslovanja gospodarskih organizacij v letošnjem prvem polletju i enakim obdobjem lani zelo težko. Spomnimo se samo naraščanja cen zaradi občutnih inflacijskih tendenc ter pomembnih korektur cen, ki so bile sprejete v okviru ukrepov gospodarske reforme (devalvacija dinarja, prenos prometnega davka iz proizvodnje na potrošnjo, ukinitev družbene akumulacije v obliki prispevka in dohodkov, podražitve reprodukcijskega materiala. zlasti uvoženega itd.) /ato bi bili za natančne in povsem zanesljive podatke potrebni obsežni in zapleteni računi. Te možnosti pa tisti, ki so analizirali poslovanje, niso imeli, /ato so se morali odločiti za upoštevanje sploš-nih indeksov naraščanja cen, ki so izračunani za vso republiko ali pa celo za državo. Celotni dohodek za 32% večji Naj najprej zapišemo nekaj glavnih podatkov. V pr vem polletju so gospodarske organizacije v naši občini ustvarile nekaj manj kot 761 milijonov novih dinarjev eč lolnega dohodka. To pa je za S2 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob tem pa je treba povedati, da je netto produkt le za 18 odst. večji, kar kaže, da so podjetja tudi več porabila (amortizacija je npr. bila za 38 odst. večja!) Večja je tudi masa za brutto osebne dohodke: 15 odstotkov več! Ker pa so sr znižale stopnje prispevkov, je čisti osebni dohodek večji za 30 odstotkov na mesec. Oseb-ni dohodki torej presegajo čisti dohodek. To pa je posledica znižanja prispevkov na osebne dohodke. Rezultat 36 odstotkov povečanja čistega dohodka in 15 odstotkov povečanja brutto osebnih dohodkov pa je za 54 odstotkov večji ostanek dohodka, ki predstavlja s 40 milijoni N din močan delež v razpoložljivih obratnih sredstvih. Ce terminološko istovetimo ostanek dohodka v polletnem obračunu z izločitvami dohodka v sklade v zaključnem računu ugotovimo. da jr le za 16 milijonov N din manjši, kot pa so zna- šali vsi skladi po zaključnem računu za leto 1965. Ce pa upoštevamo dinamiko gospodarstva v drugem polletju, lahko računamo, da bodo ob koncu leta znašala sredstva, s katerimi samostojno razpolagajo kolektivi — okrog 100 milijonov N din (10 milijard S din!). Po teh podatkih lahko ugotovimo, da je poslovni uspeh gospodarskih organizacij v bežigrajski občini v prvem polletju zadovoljiv. Kolikšno pa je realno povečanje celotnega dohodka? Ob analizah teh podatkov pa ne moremo mimo vprašanja, kolikšno ,je REALNO po-večanje celotnega dohodka, osebnih dohodkov in skla dov. Poglejmo ugotovitve zveznega zavoda za statistiko o povečanju cen industrij skih izdelkov pri 'proizvajal cih ter indeks povečanja živ-tjenjskih stroškov: cene industrijskih proizvodov so se povečale za 32 odstotkov, življenjski stroški pa za 53 odstotkov, od tega hrana za 54 odstotkov. Te ugotovitve bi lahko 7. manjšimi popravki posplošili tudi na razmere v naši občini, le da je povečanje cen proizvodov in storitev pri industrijskih proizvodih nekoliko manjše. Ker pa smo primerjali cene in življenjske stroške, ki so veljale ob koncu 1964, proizvode pa so prodajati skozi vse leto 1965, bi po nekoliko grobi oceni lahko sklepali, da so v podjetjih dosegli za radi naraščanja cen v pov prečju za okoli 14 do 16 odstotkov večji dohodek, razliko pa bi lahko pripisali fizičnemu povečanju proizvodnje in storitev. Podoben postopek pri izračunu življenjskih stroškov bi pokazal, da so večji za dobrih 30 odstotkov. Nominalno povečanje čistih osebnih dohodkov je torej v skladu s povečanjem življenjskih stroškov, tako da lahko sklepamo, da so realni osebni dohodki v letošnjem prvem polletju enaki dohodkom v enakem obdobju lani. In produktivnost zaposlenega? /a oceno produktivnosti pa je važna primerjava vseh elementov na enega zaposle- nega. Proizvodnja na zaposlenega pa kaže močno odstopanje tako med podjetji kot v odnosu na panogo. Odstopanja posameznih organizacij v primerjavi s povprečjem panoge so znatna in se gibljejo pri netto produktu od indeksa 82 (Elma) do indeksa 313 (Ljubljanske mlekarne). Pri dohodku pa je razpon od 95 (Belinka) do 224 (Ljubljanske mlekarne). To je le nekaj podatkov iz analize o poslovanju gospodarskih organizacij. Naj ob koncu še pripomnimo, da »Topsa« analiza ni obravnavala, ker se z njim ukvarja komisija za prisilno upravo. V C. UGODNA FINANČNA REALIZACIJA ŠE NI VSE Vodja analitska službe za ■ gospodarstvo pri občinski skupSčini Janez Hieng je pred razpravo o gospodarstvu med drugim dejal: Celotni dohodek v prvem polletju letos se je v primerjavi z enakim obdobjem la ni povečal v bežigrajski ob čini za 32 odst., v Sloveniji pa za 29 odst. če še upoštevamo, da se je število zaposlenih za Bežigradom znižalo še za 2 odst. več kot v vsej Sloveniji, je porast celotnega dohodka zadovoljiv. Zelo pozitivno lahko ocenjujemo, sicer za zdaj začasno delitev dohodka, ki je v bežigrajski občini dokaj ugodnejša kot v Sloveniji. To ve Ija tudi za gibanje zalog« V razpravi so odborniki meniti, da nas ugodna finančna realizacija v prvem polletju ne bi smela zavesti, saj se v vrsti podjetij fizični obseg proizvodnje sploh ni povečal. To velja zlasti za gradbeništvo in obrt. V pod jetjih bodo morali več storiti za znižanje materialnih stroškov, saj kmalu ne bo več tistih učinkov, ki so nastali zaradi umetneffa povišanja cen z reformo. V delovnih organizacijah se pri raznih poslovnih odločitvah preveč zanašajo na »dober nos«, je bilo rečeno v razpravi, vendar pa zaradi iega marsikje zaidejo v težave. V nekaterih delovnih organizacijah imajo podatke o poslovanju vsak dan na razpolago. Tako bi moralo biti povsod. Podjetja bi se laže usmerila, na takšni podlagi pa bi se tudi pravilneje odločili za razne poslovne stike. Kimm Odborniki menijo Nadalj. z 2. strani no je torej, da gre sedanja delitev pristojnosti na j škodo samostojnega odločanja občinskih skupščin. Zdi se mi, da je občin-| ska skupščina pozitivno odigrala svojo vlogo, zla-I sli kar zadeva komunalne | dejavnosti in ostale terciarne dejavnosti, seveda I kolikor je bilo v njeni | finančni moči. Stik z volivci pa je še vedno pre-I šibak ih vpliv občanov I na delo skupščin premajhen. Zbori volivcev ne I predstavljajo pravega k. n | takta med odbornikom in volivci, zato bo treba nc ni I ustreznejšo obliko. Menim, da mora proč e. motiko vsega mesta reše vati mestni svet. Kon:ti-nalnu dejavnost pa bi morala biti čimbolj t)‘ pristr j-I nosti krajevnih skuphoni seveda pa usklajena s skupnimi potrebami. Pri sedanji ureditvi m I delitvi na občinske s/;- j-ščine se krepijo loka: v I tendence bogatih ob; , I za skupim mestne potre c pa jim gre denar le te£,:o I od rok Zdi se mi. da ob. | čani sami dostikrat vir a jo razumevanja za sk ■>• ne mestne potrebe. • Vloga današnjih občin odmira, vse več pristojno-I sti pa ima mesltji svet. Občinska skupščina je 1 motena v svojem delu za-j radi pomanjkanja denar-I ja Ne menim pa. da ob-' čina nima avtoritete: toda j koordinacija sklepov občinskih skupščin gre pre-1 ko mestnega sveta, odbnr-I niki občinskih skupščin pa potem le formalno glasujejo o sklepih I MILOŠ HOČEVAR: | »Avtoritativnost I skupščine -j jugoslovanski problem« Na dosedanje delo ,.i -. činske skupščine v /glav I nem nimam pripomb. Cu I tim pa veliko vrzel v po-■ vezavi odbornik-občan. vo-I livec. Na tem področju I premalo delamo in je . pravzaprav malo narejene-I ga. Odločitve občinske I Nadalj. na 4. strani Malomarnost, ki se bo maščevala Odborniki | menijo | Nadalj. s 3. strani skupščine so v glavnem odločitve samih odbornikov, brez sodelovanja ali vpliva širšega kroga občanov. Glede uresničevanja samoupravnih funkcij občinske skupščine menim, da VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA NE BI SMELE BITI FORMALNOST, VENDAR — NA ŽALOST — MARSIKJE SO! Ni odveč, če pred volitvami v samoupravne organe socialnega zavarovanja povemo, da zbere in uporabi služba socialnega zavarovanja v naši republiki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje okrog 150 milijard starih dinarjev. Ni odveč tudi, če povemo, da uživa pravice tega zavarovanja več kot pol milijona aktivnih zavarovancev in še več kot toliko družinskih članov. Volitve v samoupravne organe socialnega zavarovanja so tik pred nami. Zakaj že ta mesec morajo biti skupščine konstituirane. MILOŠ HOČEVAR je bistveno vprašanje — avtoritativnost občinske skupščine. Zdi se mi, da pa je to splošni jugoslovanski problem, ki velja za vse skupščine, na vseh nivojih. Skupščine vseh stopenj sprejemajo odloke in zakone, potem pa vsi nekako solidarno iščemo v njih luknje za posamezne rešitve. Pri tem pa je še ena slabost, da izdane odloke ali zakone raje vsi kritiziramo, kot da bi konstruktivno sodelovali pri njihovih pripravah in sprejemanju. Ne vem kakšen odziv imajo priporočila, ki jih sprejema občinska, kakor tudi republiška in zvezna skupščina, vendar menim, da so takšna priporočila neučinkovita. Seveda pa bi to potrdila lahko le analiza dosedanjih priporočil. Pri razpravi o samoupravi v Ljubljani bi morali ojrredeliti dve stvari: čisto samouprava in samoupravne pravice občana in pa skujmo komunalno, gospodarsko, finančno j in razvojno problematiko mesta. Ljubljana je v vseh I pogledih še vedno majh-no mesto, ki ima premajhne gospodarske in tudi I druge zmogljivosti, da bi lahko razvijalo pet občin-skih \centTov, v katerih se I vsaka gospodarska veja ali služba razvija po svoje. Ena občina bi prav go- I tovo lahko več naredila za I enotnejši in bolj skladen^ razvoj mesta. Poleg tega I bi se prav gotovo precej I zmanjšali stroški poslom- 1 nja ene občine v primer- | javi s sedanjimi petimi. \ Če bi izvedli med prebi- * valstvom Ljubljane refe- I rendum — ena ali pet ob- I čin — sem prepričan, da 1 bi hitro dobili večino od- I govorov Ljubljančanov za \ eno občino. Saj je v sve- 1 tu še veliko število večjih | mest, ki imajo samo eno I upravo, če že ne eno ob- 1 čino. Pri Aem se postavlja sa- I mo vprašanje, kako žago- * toviti samoupravne pravi- I ce občanov, ki jih danes I lahko laže uresničujejo m preko sedanjih petih ob- I čin, ki so jim bliže. Ven- I dar tudi to ni nerešljiv u problem. | Nadalj. na 5. strani Potem ko smo povedali | glavne številke, bržkone ni treba posebej poudarjati, da I zavarovanci pričakujejo utr-| ditev pomena samoupravnih organov pri socialnem zavaro-I vanju, pa tudi uveljavitev | zborov zavarovancev posameznih območij in panog po komunah. Znano je namreč, da | zavarovanci na svojih zborih najlažje opozarjajo in oce-I njujejo problematiko social-| nega zavarovanja in zdrav-stva. Vedo, da kot plačniki te j službe lahko in morajo zah-| tevati, da bi bil denar porab-_ Ijen v korist zavarovancev I in na ekonomski osnovi. Za-| to od volitev, ki so pred na-_ mi, pričakujejo uveljavitev svojih pravic. I O pomenu volitev, na kate- ■ rih bodo izvolili tiste, ki bo-I do gospodarili s sredstvi so-I cialnega zavarovanja, je bilo ■ dovolj napisanega in poveda-I nega. Delež narodnega do- ■ hodka, ki je namenjen za za- ■ varovanje, je precejšen. Prav I tako pa Je velika odgovor- ■ nost, kako v korist naših ■ ljudi porabimo ta denar. Za-I to bi lahko upravičeno pri-* čakovali, da bi se delavski ■ sveti in delovni kolektivi za I te volitve najbolj zavzeli. Ne ■ samo zaradi tega, ker bo po ■ čisti logiki poslovanje in po-I litika socialnega zavarovanja ' morala biti predvsem skrb ■ tistih, ki za to službo največ I prispevajo, ampak tudi zara- ■ di tega, ker je tudi sedanja I zakonodaja tako prilagojena, I da zahteva čedalje večje sode- ■ lovanje delovnih kolektivov s l socialnim zavarovanjem. To I ne velja le za področje zdrav- ■ stvenega zavarovanja, temveč I čedalje bolj tudi ža urejanje pokojninske problematike. To, kar smo doslej zapisali, I ni napisano v zadnjem času J prvič. Precej je bjlo člankov, ki so opozarjali, da volitve, ki I so pred nami, nikakor niso | in ne smejo biti le formalnost. Mnogo je bilo opozoril, I da je treba temeljito premi-| šiiti, kdo bo zastopal zavarovance v njihovih samouprav-\' nih organih. Zato bi lahko upravičeno pričakovali vso zavzetost. Zal pa teh volitev marsikje niso upoštevali dovolj resno in vse kaže, da sem spada tudi naša občina. MILAN GERŽELJ, predsednik občinskega sindikalnega sveta, je o tem med drugim povedal: ■ Želeli smo, da te volitve ne bi bile le čista formalnost. Zavedali^ smo se in se zave- * damo pomena teh volitev. Žal pa fleftaj pred volitvami ugotavljamo, da so priprave na volitve v delovnih organizacijah minile brez razprav o problematiki socialnega zavarovanja. Marsikje so samo določili svoje kandidate za ‘ samoupravne organe socialnega zavarovanja, ponekod pa jih bodo potrdili celo »post festum«! Ni se jim zdelo namreč vredno samo zaradi tega sklicati sejo delavskega sveta!« »Kako ocenjujete dosedanje delo skupščine ljubljanske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja?« ■ Za dosedanje delo skupščine je značilno predvsem kontroliranje porabe sredstev (in še to je bilo zaradi različnih razlogov pomanjkljivo!), zelo redkokdaj pa so kreirale politiko porabe sredstev!« »Katera je po vašem mnenju trenutno najvažnejša naloga v zvezi z volitvami?« ■ Izbira kandidatov! Menim, da bi morali izbrati za kandidate razgledane tovarišice in tovariše, ki bodo znali zahtevati, da bodo sklepi samoupravnih organov socialnega zavarovanja odsev zahtev zavarovancev in ki bodo odločno zahtevali tudi racionaliziranje poslovanja v zavodih in uradih socialnega zavarovanja! Večkrat namreč slišimo v podjetjih vprašanje, kaj so storili v komunalnih skupnostih samih' za boljše, enostavnejše in cenejše poslovanje! Občinski sindikalni svet poizkuša prepričati kolektive, DA Bi IZBRAU ZA K ANDI-DATE NAJSPOSOBNEJŠE! SEVEDA, KJER TO ŽE NI PREPOZNO!« Pred volitvami nove polovice člhnov samoupravnih organov socialnega zavarovanja pa je prav, če se pogovorimo tudi o dosedanjem delu in izkušnjah. ■ štiri leta sem bil član skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana, prej pa član po- dobne skupščine sa Bežigradom«, je povedal FRANC MOČNIK, ki je zaposlen v Iskrini tovarni električnih aparatov. »Ko smo bili pred štirimi leti izvoljeni, nismo skoraj ničesar vedeli in precej časa smo porabili, da smo se znašli v obsežni problematiki. Z delom skupščine nisem zadovoljen! Zato ne, ker praktično skupščina ni mogla gospodariti s sredstvi, temveč je lahko porabo le nadzorovala! In še pri tem je morala vnaprej verjeti strokovnim službam! Pomanjkljivost našega dela je bila tudi, da člani skupščine niso imeli zadostnih stikov ali pa sploh nobenih stikov z zavarovanci. Zavzemali so se za stališča, za katera so oni sami misliti, da so pravilna. Kako bi lahko bolje delati? Predvsem bi morati poenotiti poslovanje ljubljanskih zdravstvenih institucij, pa tudi tako pogosto ne bi smeti menjati raznih predpisov! Delo samoupravnih organov pa bi bilo boljše, če bi bili njihovi člani bolj razgledani, pripravljeni za delo in če bi zastopali interese tistih, ki največ prispevajo za soci. alno zavarovanje!« VINKO VRBEC, član republiške skupščine socialne ga zavarovanja, ki je zaposlen v »Elmi«, pa je med drugim povedal: ■ Strinjam se s tem, kar je povedal Franc Močnik! Samoupravljanje bi se bolj razmahnilo, če bi poenostaviti predpise v socialnem zavarovanja! Razen tega menim, da mnenja samoupravnih organov ne pridejo do prave veljave! To pa povzroča med člani pasivnost in mnogi se sprašujejo, zakaj bi ure in ure sedeti, ko pa nihče ne upošteva njihovih predlogov! Seveda ima to naše socialno zavarovanje težave, ker ima vedno manj denarja kot prijavljenih potreb. Žal se tudi predpisi in zakoni prepogosto menjajo. Zato ni možno VELETRGOVINA Ljubljana, Bežigrad 6 specializirano trgovsko podjetje z usnjem, gumo, plastičnimi masami, čevljarskimi, sedlarskimi in tapetniškimi potrebščinami ter orodjem, tehničnim tekstilom, zaščitnimi sredstvi, galanterijo in birotehniko vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah. Rudniki, tovarne, obrtna, trgovska, transportna, mlinska in gradbena podjetja ter ustanove, prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah veletrgovine Astra Vsa naročila, osebna, pismena ali preko naših potnikov, izvršujemo hitro in poceni. Pri naročilih tehničnega materiala nudimo tudi strokovne nasvete. SOCIALNE MILIJARDE — TABU ZA PROIZVAJALCE? Predstavniki proizvajalcev v skupščinah socialnega zavarovanja odločajo o milijardah. Toda, če porabo denarja le nadzorujejo, ne pa z njim gospodarijo, samoupravni organi nimajo prave veljave. Vendar pa delavski sveti le redkokdaj razpravljajo o socialnem zavarovanju, čeprav gre za stotine milijard dinarjev, ustvarjenih v delovnih kolektivih. (Posnetek iz tovarne »Energoinvest« J. V.) kakršno koti načrtno delo pri izboljšanju varstva v podjetju niti v drugih širših enotah. Probleme zdravstvenega zavarovanja smo doslej poizkušali reševati le s spremembami predpisov, zelo malo ali skoraj nič pa s poenostavitvijo poslovanja zavodov, podjetij in zdravstvenih ustanov. Vsak predpis zahteva dodatne evidence, poročila itd. Žal pa s spremembami predpisov samo zavarovanci nekaj izgubijo; pač zato, da izdatki ne bi presegli dotoka sredstev, ki je omejen. Tudi mi, člani republiške skupščine socialnega zavarovanja, nismo mogli vplivati na politiko, ker skoraj vse določajo predpisi. In če želimo, da bo samoupravljanje boljše, potem bi moralo biti v skupščinah pri komunalnih zavodih več proizvajalcev (čudim se, zakaj noben delavski svet o tej problematiki ne razpravlja? Ali meni, da je vse opravil, ko je odštel predpisani prispevek?), v republiški skupščini pa bi moralo biti več strokovnjakov!« V. C. Priljubljeno glasilo V tovarni TONOSA že četrto leto izdajajo svoj časopis Delovni kolektiv tovarno Tonusa v Savljah že četrto leto izdaja svoj časopis »Glas kolektiva«, ki je med delavci zelo priljubljen, predvsem pa zelo informativen. V Tonosi — tovarni nogavic in trikotaže — ie zaposlenih 200 ljudi, njihovo glasilo pa izhaja v 150 izvodih mesečno. Ureja ga poseben uredniški odbor, ki ga sestavljajo člani komisije za tisk in kulturo pri delavskem svetu podjetja. Roman Novelli, predsednik te komisije, pravi o tovarniškem glasilu takole: • Naš časopis ima običajno osem strani. Kot uvodni članek imamo v ospredju običajno prispevek ali nekakšen splošen članek o gospodarjenju in financiranju v tekočem mesecu, pa tudi za daljše obdobje, o izvozni politiki in realizaciji (Tonosa izvaža okrog 20 % svoje proizvodnje), o uvozu reprodukcijskega materiala (osnovne surovine in barve) itd. V vsaki številki imamo tudi Članek oziroma analizo enega izmed oddelkov s predlogi za izboljšanje delovnega procesa, morebitne razširitve proizvodnje, modernizacijo, nove tehnološke postopke ipd. Redno objavljamo tudi tolmačenja naših pravilnikov v obliki vprašanj in odgovorov. Prinašamo izvlečke o delu upravnega odbora, delavskega sveta i*) sindikata. Na straneh našega glasila redno dobi svoj prostor tudi vsak praznik. Priobčujemo tudi nagradh® križanke, ki so med kolektivom zelo priljubljene. Člani kolektiva dobe časopis brezplačno. VsaK prispevek je plačan, in sicer po 500 starih din za tipkano stran. »Glas kolektiva« je primer tovarniškega časopis* v naši občini, ki je predvsem izredno informativen* razumljiv in tako zelo dostopen slehernemu člann 1— m 1 _. Z— A 9- tovarniškega kolektiva. razprava v občinski skupščini Ali smo zadovoljni s kadri? Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, pravi da ne Ob razpravah o poslovanju gospodarskih organizacij se ne smemo niti ne moremo izogniti vprašanju: kakšna je strokovna usposobljenost ljudi, ki vodijo podjetja? Ali so sposobni organizatorji proizvodnje? Tem vprašanjem se ni mogla izogniti tudi občinska skupščina, ko je na začetku leta razpravljala o lanskem poslovanju gospodarskih organizacij. In da se ne bi pogovarjali na pamet in ponavljali pavšalne ugotovitve brez argumentov, je sklenila, naj strokovne službe analizirajo podatke o vodilnih delavcih v podjetjih. Analizo je pripravil svetovalec za kadre pri občinski skupščini, komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pa jo je obravnavala na seji ob prisotnosti predsednika skupščine m predstavnikov občinskega komiteja ZK ter sindikalnega sveta. Vsi Usti, id so se udeležili ^Prave, so se strinjali, da Je analiza pomembna zlasti zato, ker njeni podatki dopolnjujejo analizo gospodarjenja. Katera je glavna ugotovitev analize o kadrih? Predvsem ta, da je struktura kadrov v delovnih organizacijah nezadovoljiva in zato ne omogoča, niU ne zagotavlja uspešno uresničevanje ukrepov družbene reforme. To P» pomeni, da tudi ne zagotavlja hitrejšega razvoja gospodarskih organizacij. Kljub temu pa priporočila občinske skupščine (gospodarskim organizacijam ga je poslala januarja letos) marsikje niso upoštevali. Ni težko odgovoriU, zakaj! Kot na dlani je, da nekateri posamezniki- uveljavljajo nekatera stališča, ki so v interesu njih samih ali pa v interesu manjše skupine, sklicujoč se na demokratičnost postopka in pristojnost samoupravnih organov. Ob tem pa jih ne motijo negativne posledice, Id nastajajo za delovno organizacijo in družbeno skupnost. Praksa v minulem obdobju potrjuje ugotovitev, da težave v gospodarstvu ne nastopajo in niso samo objektivne narave in odsev ukrepov gospodarske reforme. Pri vseh primerih so ugotovili, da so rezultati gospodarjenja tudi odsev kadrovske strukture. Ob tem se vsiljuje vprašanje, kaj delajo kadrovske službe? Kako pomembne so te službe, je med drugimi že pred leti ugotovil aktiv komunistov iz gospodarskih organizacij. Razmere pa se niti do danes niso spremenile in o kadrovskih službah v beži-« grajskih gospodarskih organizacijah (razen o nekaterih izjemah!) sploh ne moremo govoriti. V glavnem rešujejo kadrovske probleme perso. nalni referenti, katerih odnos pa je večkrat zgolj formalen iij birokratski. Zato tudi samoupravni organi običajno nimajo ustreznih konceptov o kadrovski politiki in strukturi, njihovo razpravljanje in odločanje pa se marsikdaj začne in konča le pri formalizmu. Večkrat slišimo, da je problem zaradi nezadostne strokovne izobrazbe le zaradi tega, ker so na vodilnih delovnih mestih udeleženci NOB, ki niso imeli možnosti za študij. Analiza vodilnih delovnih mest pa je pokazala, da nima ustrezne izobrazbe 26 odstotkov udeležencev NOB. Prav toliko tovarišev pa dela na vodilnih delovnih mestih in tudi nima ustreznih kvalifikacij, vendar pa niso sodelovali v NOB, pa če-prav spadajo v generacijo borcev. So pa tudi pri-meri, da delovne organizacije sprejmejo na vodilna delovna mesta pripadnike mlajše generacije, ki so imeli vse možnosti za izobraževanje, pa kljub temu nimajo ustreznih kvalifikacij. Komisija meni, da tekš. na kadrovska struktura v današnjih pogojih gospodarjenja ne ustreza in resno ovira razvoj gospodarskih organizacij. V. C. Težnje posameznikov Nikjer niso tako močne, kot prav pri kadrovski politiki Poročevalec Alojz Smol kar je med razpravo, ko Pojasnjeval stališča komis fejal, da je pri reševati JMlrovsJcih vprašan) bistv odnos kadrovskih služb samoupravnih organov in c "os na vodilnih delovnih n stih do te službe. »Na nol nem področju dela ne prit jajo do izraza tako moč subjektivne težnje posamez kov,s je poudaril, »kot rav na področju kadrovske pc "ke. Očitno je, da so san upravni in pravni akti, ki c ravnavajo kadrovska vprat n>a, v mnogih delovnih ort tozacijah prilagojeni trenuti mu stanju kadra in posami nikom. Mnogokrat zelo vt leadrovske odločitve p era do primera, na sestc samoupravnih organ Po dobe samo formalno-pn Podlago. Posledice takši vt/uunanja so znane, saj jr~n)e čase vse pogosteje si 2iemo * težavami, ki iz On nastajajo.* “ Pogoji za roesta din počila v stotu, BJ*Jam°uPravnih aoithrSkih orVanii rektl f0 delovna rektor^v in dru delovna mesta, tc T' Dopuščajo tu str°kovno izobraz dljna delovna me klovnih organizac bruu6 lUarH° proaukt z, milijard starih 2av Ootovo to , Klanskih potreb ne ocene delovnih sHha »oMnlh de %r,ktU(li n’ihm T® izobrazba ni ^ narekovala, da Tu ščino pravilno razdeljene. Prej bi rekel, da je seda- FRANC MIKLAVČIČ ne pa da vsakih nekaj let začnemo reorganizacijo v samih osnovah. Odločiti se je treba, ali ostanemo pri dosedanji komufialni ureditvi s petimi občinami nS Ur. šem področju Ljubljane in bi v tem primeru vloga mestnega sveta smela biti le ožja in posvetovalna. Druga rešitev bi bila, da bi imeli dve občini (občina Ljubljana in Ljub-Ijana-okolica) ali pa eno sanio občino, ki bi zajela le urbanizjrano ožje področje, medtem ko bi ne-mestna področja (npr. Ve-like Lašče) priključili okoliškim občinam. Nisem najbolj prepričan, da je najboljša rešitev takšna, ki je danes že napol uresničena, da obstajajo obči. ne in takšen mestni svet, pri katerem se koncentrira velika večina upravnih pristojnosti. Pri tem od-borniki mestnega sveta niso niti nejx)sredno voljeni, niti pravi mestni problemi ne segajo preko resničnih mestnih meja. Končno bi bilo zanimivo zbrati in vedeti, kakšne iz-ktešnje so si pridobili glede upravljanja večjih mest drugod po svetu in jih primerjati z našimi izkušnjami. Anketo so pripravili: Ksaver Dolenc, Bogo Sajovic, Vlado Smole, Jože Splihal in Jože ■ n ja razdelitev na škodo Jože Splihal m Jože svetu kot pa Vetrovec^J Letošnji načrti za otroško varstvo že uresničeni: 18 novih varstvenih oddelkov, urejene šolske kuhinje Z načrti je pač tako: večkrat se uresničijo, včasih pa tudi ne. O razvoju otroškega varstva letos za Bežigradom lahko zapišemo, da je presegel načrte in pričakovanja. Dobili smo 18 novih varstvenih oddelkov, v varstvu je 390 otrok več. Na Ježici so odprli nov vrtec, v Stožicah zasadili lopato na začetku gradnje največje vzgojno varstvene ustanove za Bežigradom. Domala na vseh šolah so preuredili kuhinje in šolske malice prejema zdaj že 4000 otrok. Na osnovnih šolah so odprli vrsto novih oddelkov za celodnevno varstvo, v šoli lahko dobijo otroci tudi kosilo. Omenimo še, da je letos naposled dobil Bežigrad tudi svojo počitniško bazo na morju, kjer so mimo šolskih otrok prvikrat letovali tudi otroci iz vrtcev. Kopica težav je spremljala ta razvoj, toda naredili smo krepak korak naprej. Pripravljenost šol in vrtcev zagotavlja, da bo tako tudi vnaprej. Na šolah so se pri tem res potrudili, seveda pa ne gre prezreti prizadevanj občinske skupščine, sveta za socialno varstvo in varstvo družine ter sveta za šolstvo, katerih člani so zastavili vse sile, da so letošnji načrti na tem področju uresničeni. Občinska skupščina je letos prispevala za otroško varstvo (za osnovno dejavnost in za investicije) več kot 200 milijonov starih dinarjev. Ta denar se bo moral koristno obrestovati pri zdravem razvoju in vzgoji naših najmlajših občanov. V načrtih za razvoj otroškega varstva so bile letos te le poglavitne postavke: • ureditev stanovanjske hiše pri šoli na Ježici za varstvo 40 predšolskih otrok in ureditev otroškega igrišča, • pričetek gradnje nove otroške ustanove v Soseski VI v Stožicah, ki bo dograjena spomladi 1967, razširitev varstva šolarjev na osnovni šoli Stožice in ureditev igrišča, • ureditev varstva predšolskih otrok v prostorih bivšega krajevnega urada na Črnučah, • razširitev šolske kuhinje na osnovni šoli Črnuče, da bo pripravljala tudi kosila, • ureditev prostorov za varstvo šolarjev na Črnučah in ureditev igrišča pri šoli, • ureditev prostorov za celodnevno bivanje v šoli »Mirana Jarca« (oprema jedilnice) in prostorov za razdelitev hrane, • ureditev počitniške baze ob morju. Letovalo več kot 900 otrok Za zdravstvena letovanja otrok je občinska skupščina namenila letos približno 74 milijonov starih dinarjev. Skupščina se je zavedala, da so letovanja pomembna družbena skrb za krepitev zdravja otrok in da imajo velik vzgojni pomen. Letos je bilo na letovanjih 906 bežigrajskih otrok (282 predšolskih in 624 šolarjev). Toliko jih ni bilo še nikoli doslej. Otroci so se zvrstili v dvanajstih izmenah, ki so trajale po 18 dni. Spremljalo jih je 74 vzgojiteljev in 12 zdravstvenih delavcev, za lačne želodčke pa je skrbelo 27 ljudi. Svetu za socialno varstvo in varstvo družine ni bilo lahko, ko je iskal možnosti, kako zagotoviti dovolj prostora za otroke, ki so zdravstveno, socialno in vzgojno ogroženi. Nič laže ni bilo občinski skupščini, ko je odločala, kje dobiti dovolj denarja, da bi pokrili desetmilijon-ske izdatke spričo nakupa novega doma za zdravstvena letovanja v Umagu. V občinskem proračunu je bilo za- gatovljenih le 20 milijonov S dinarjev, vendar je občinski skupščini z velikim razumevanjem uspelo zagotoviti denar za nakup novega doma in ga še pravi čas izročiti namenu. Tudi otroci iz vrtcev na počitnicah Ali so bili deležni zdravstvenih letovanj ki so bili tisti otroci, tega potrebni? Ali ((■•■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■g ! Vrtci so se preselili v Umag Na Jezici: vrtec »Urške Zatlerjeve« u mor»]) Med številnimi prireditvami v počastitev krajevnega praznika Posavja je bila 4. septembra tudi otvoritev otroškega vrtca pri osnovni šoli na Ježici. Vzgojno Var stvena ustanova nosi ime Urške Zatlerjeve, predvojne revolucionarke • komunistke z Ježice. Vrtec bo sprejel 50 predšolskih otrok ml 2 do « let starosti. Stavba, v kateri je vrtec, sicer ni bila zgrajena v te namene, vendar je zdaj urejena tako, da popolnoma ustreza za varstvo najmlajših: ima dve veliki, sončni igralnici, urejene sanitarije, centralno Ogrevanje im čajno kuhinjo zravem pa je tudi igrišče. Prehrano (malice in kosila) bo pripravljala šolska kuhinja, ki so jo tudi preuredili. Gradbena dela je vodil gradbeni odbor s predsednikom Karlom Kokoljem na čelu,- tesno pa so sodelovali s člani sveta šole, občinskega »veta za varstvo družine in krajevno skupnostjo Posavje. Občinska skupščina je prispevala za ureditev vrtca na Ježici predvidenih 8 milijonov st. dinarjev, dodatno pa še en milijon st. dinarjev. težko čakali, saj so — t doslej voditi otroke v vrteč Stožicah. Otroci so zdaj I ftlnvsk Pravi lc- lutkov- P(^oPrTBkavo>; ,igrl' vrt«, 0' Tako bo na h, 7„ zbirališče naj- kot , V2*oin0 delo bo, b« a. druge .skrbnih rokah kvalificira11^ fina, ststrtf vzgojiteljic. Ne samo vara*' /. 1 za otmi. Pa ^odo Pri' M , : okl1 «1 8.000 do no, u ”arjev oskrbnine nem njihovi starosti. rjo. ul-,1 Pa> *51 vzgojiteljic. anusu tudi vzgojno delo z Otf0®' poteka po programu, prW* Od časa do časa bodo v tec lahko prihajali tudi od ci, ki ne bodo stalni o«kf6l> P Costo in^vene oddelke šo- 'U pi0nfawi€ druge de- fn vrte v da Postaneta <>eU v , ^Sče družbe-* otroki. ^'Cah: *,el< gradnje 'OT11 V1 v s«,. Py*la 1.?* *radnjo j, ?. letošn'l,'Ski* l*uPš<4 "'jorvov Proračun« Jfdad ‘“"»Jev) in M. din»!£fla 120 mili. >n J Vrte,- bo ^ |n i*1-*,1'.0 Predšol lreh * dojenčke. I0 d^nčkrf1 f dnevno 40 dow£ b0 Prosto-''bok oTfr pred-šol- Pa bo°v L '’ 7 sta-varstvu pribl i#, fe, ^ Priprav- d 4 PrUličViir°Vance-v4 b0 ‘*na in uPa- ala- Pc£l Ja Wtro na- bPr*CS era?beni “ družin* sveta za St°žlce inkraj.evne i ^ l Podinfi stano* UiSpram°jaintJS "Beži- ™jo z ‘Wo gradnjo in bova S Prpdvi-i« tanova do- ^ bies^. P^bodnjega sv, ma,a naj bi Jpmu namenu. h. fJt>bilfo '>teni bomo lovSt°re ^ preP°treb-Z Enaka Varstvo do-tudi Ustan°va je St1 »Boril l kr;^vn! k, bbjho i K’cirie,<. ki Med kosilom v jedilnici osnovne šole »Mirana Jarca« Foto: K. Dolenc Urejeno varstvo turli na Črnučah Na Črnučah so med počitnicami preuredili šolsko kuhinjo In pripravili prosi ore za varstvo šolarjev. V kuhinji pripravijo vsak dan 400 malic ter približno 70 kosil. V varstvu je 80 šolarjev. Prvotno so nameravali imeti le štiri varstvene oddelke, ker pa se je prijavilo veliko število otrok, je svet za šolstvo odobril demar še za dva nova oddelka. S pomočjo krajevne skup-no«ti Črnuče je, vrtec uredil še dva prostora za varstvo 20 predšolskih otrok. Prostora. sta prijetno urejena, vendar pa lokacija ni najboljša, saj je stavba ob glavni cesti. Zato bodo postavili ograjo, dolžnost staršev pa bo, da bodo redno spremljali malčke v vrtec. Ker so na šoli uredili varstvo za šolarje, bodo v vrtec pri Elmi lahko sprejeli več predšolskih otrok, tudi najmlajših, od drugega leta sta rosti dalje. Varstvo in prehrana za šolarje Na novi šoli »Mirana Jarca« so že pri gradnji predvideli posebne prostore za varstvo otrok. V osmih oddelkih Je zdaj 164 šolarjev Iz prvega pa do osmega razreda. Na šoli so poskrbeli tudi 26 Prehrano otrok. Kosila pripravijo na šoli »Vita Kraigherja«. Za varstvo šolarjev je poskrbljeno. v krajevni skupnosti »Boris Kidrič« pa imajo največ zadreg z varstvom predšolskih otrok. V vrtcu »Jelka« se stiska kar 48 otrok, čeprav Je bil predviden le za varstvo 25 otrok. Toda otrok je toliko, da so se morali pač nekoliko utes-i niti. V krajevni skupnosti Sta-dum je varstvo šolarjev, ki so bili doslej v otroški ustanovi »Dunje Sčurk«, prevzela tud; osnovna šola »Vita Kraigherja«. Na novo so organizirali tri skupine. V vrtcu je bilo prej pet skupin, na šob pa jih je zdaj osem. V varstvu je 150 šolarjev. Malico dostavljajo na šolo Ljubljanske mlekarne in tako lahko pripravijo v kuhinji vsak dan 420 kosil za svoje učence in za učence šole »Mirana Jarca«. Tudi na šoli v Stožicah bodo dobili dva nova oddelka za varstvo šolarjev. Na tej šoli so pred dvema letoma prvi začeli s celodnevnim bivanjem otrok v šob zato je delo že lepo steklo. V varstvu je približno 100 šolarjev. Letos je bilo prvikrat na počitnicah tudi 282 predšolskih otrok iz naše občine. Letovanja varovancev iz vrtcev je bilo mogoče organizirati šele zdaj, ko imamo lastno počitniško bazo v Umagu in dom Rdečega križa na Vranskem, Otroci iz vrtcev so bili v Umagu potlej, ko so počitniški dom zapustili šolarji. Organizacijo letovanj cicibanov so prevzele vzgojno varstvene ustanove. Najprej se je v Umag preselil vrtec »Jelka« z 80 otroki, vzgojitelji in kuharicami, potem pa vseh 60 malčkov — varovancev vzgojno varstvene ustanove Stožice, Na morju so ostali po tri tedne. Starši so za otroke plačali od 5 do 7.000 starih dinarjev več kot sicer znaša mesečna oskrbnina v vrtcu. Drugo leto bo mogoče počitnice za cicibane organizirati že prej. Z vzgojno varstvenimi ustanovami, šolami, zdravstveno službo in krajevnimi skupnostmi, bo treba narediti program, da bo počitniški dom v Umagu od zgodnje spomladi pa do pozne jeseni sprejel čim več otrok. na so bila izpolnjena pričakovanja občinske skupščine in sveta za varstvo družine? Pri izbiri otrok za zdravstvena letovanja so imele odločilno besedo šole, vzgojno varstvene ustanove, krajevne skupnosti in občinska zdravstvena ter socialna služba. Kdo bi mogel poleg staršev, bolje poznati potrebe otrok in družin, kot navedeni čini-telji? Z dokajšnjo mero razumevanja so se nekatere šole vključevale v delo z otroki na zdravstvenih letovanjih. Tako so šole »Borisa Kidriča« (Savsko naselje), »Maksa Pečarja« (Črnuče) in »dr. Vita Kraigherja« (Stadion), prevze. le celotne posamezne izmene svojih otrok. To se je zaradi medsebojnega poznanja in izkušenosti v vzgojnem delu z otroki dobro obneslo, zato se bo taka oblika sode-lovanja šol pri zdravstvenih letovanjih v naslednjih letih še okrepila. Sole pa s tem obdržijo neprekinjeno delo z otroki tudi v času počitnic. Tudi vzgojno varstvene ustanove so poskrbele za zdravstveno okrepitev nulč-• kov med počitnicami. Tako sta vzgojno varstveni ustanovi »Dunje Sčurk« in Savsko naselje napolnili prvi dve izmeni otrok na Vranskem, vzgojno varstveni ustanovi Be. žigrad in Stožice pa sta se z vsemi otroki in osebjem kar preselili na morje. Tudi to vrsto letovanja bomo morali spomladi še razširiti, da bodo naši počitniški domovi bolje izkoriščeni, naši malčki pa telesno in duševno krepki. Prispevek staršev od 1.800 do 28.800 starih dinarjev Krajevne skupnosti so s svojimi socialno-zdravslveni-mi komisijami sklepale s starši predlaganih otrok pogodbe za zdravstvena letovanja. S tem je bilo zagotovljeno tudi upoštevanje imo-vinskih zmožnosti družin. Pri tem so se krajevne skup- Nadaij. na 9. strani UTKUJKN1 K HALJ MATJAŽ — Mnogi otroci, ki jih matere pripeljejo v vrtec, morajo vstati zjutraj ie pred šesto uro. V vrtcu gredo spat zjutraj in po kosilu, toda spanec je včasih močnejši od lačnega želodčka. Foto: K. Dolenc S Razširiti razprave Občinski komite Zveze komunistov o uresničevanju sklepov IV. plenuma ZKJ in reorganizaciji Občinski komite ZK Bežigrad je na zadnjih dveh sejah razpravljal o sklepih IV. plenuma in reorganizaciji Zveze komunistov. »Zdaj moramo govoriti predvsem o uresničevanju sklepov IV. plenuma CK ZKJ, o tem, kaj bomo komunisti kot vodilna idejno-politična sila storili zato, da od razprav preidemo k dejanjem in sklepe začnemo uresničevati«, je dejal na seji sekretar občinskega komiteja Bežigrad Janez Železnik. Udeleženci so v razpravi poudarili, da so bile dosedanje razprave o IV. plenumu preveč v ozkih okvirih osnovnih organizacij Zveze komunistov, niso jih pa prenesli na sindikate, zvezo borcev, mladino in samoupravne ter ostale politične mehanizme. Menili so tudi, da je bilo preveč govora o posledicah (deformaciji organov državne varnosti), premalo pa o vzrokih: zaprtosti službe državne varnosti. Birokratizem in druge nepravilnosti pa najbolj učinkovito preprečuje javnost delovanja samoupravnih organov v delavnih organizacijah, občini in republiki ter organov političnih organizacij. Le v nekaterih organizacijah Zveze komunistov so bile razprave globlje in konkretne, obravnavali so tudi odgovornost komunistov, še zlasti tistih na vodilnih delovnih mestih. V Belinki, Energoinvestu, Tovarni električnih aparatov in še ponekod, so bile razprave kritične, odkrite in na iskreni, tovariški osnovi. To je vzpodbuda, da bd tako storili tudi drugod. ■ Samoupravni organi niso fasada še marsikje odloča o pomembnih vprašanjih le ozek krog ljudi, čeprav gre za stvari, ki zadevajo ves delovni kolektiv ali občane. To pa pomeni, da so ljudje razlaščeni svojih samoupravnih pravic. Javnost delovanja samoupravnih in političnih organizacij bi morali pojmovati tako, da se ti organi posvetujejo s svojimi volivci ali člani pred pomembnimi odločitvami, da jim odločitve tudi posredujejo, jih pojasnijo in se zanje zavzemajo. Komunisti se morajo zavzeti za takšno metodo delovanja, ne pa dopustiti, da so samoupravni in drugi organi le fasade, izza katere odloča ozek krog ljudi. Razprave o demokratizaciji našega javnega življenja ter o javnosti delovanja samoupravnih mehanizmov, bd morale zajeti tudi možnosti, ki jih ima občan, da bi vplival na politiko občinske skupščine ali krajevne skupnosti, na vpliv članov političnih organizacij na politične organe v občini. Povsod bi morali razviti javnost delovanja občinskih samoupravnih in političnih organov, se pravi demokratični način razreševanja skupnih zadev. Po IV. plenumu je čutiti močan porast kritičnosti. Vendar pa gre za konstruktivno kritiko In za neobjektivno kritiko. Plenum Je vzbudil kritičen odnos do vseh pojavov, ne le v neposredni okolici in v občini, temveč tudi v republiki in zvezi. Opozoril je na potrebo po kritičnosti in tudi na to, da pri nas ni človeka, ki ne bi občutil posledic, če zavira naš samoupravni razvoj. ■ Kritika na nepravi račun Ugotovili so tudi napačne razlage stališč IV. plenuma v tem smislu, da se kritika deformacij v delu državne varnosti posplošuje na vse druge službe notranjih zadev, zlasti še na milico. Na to je opozoril aktiv ZK milice v naši občini. V upravi nekega podjetja so zavmiM miličnika, ki je raziskoval težje kaznivo dejanje, češ da ni seznanjen s IV. plenumom. Proti takšnemu ravnanju bi morali politično in samoupravno ukrepati tako v občinskem merilu, kakor tudi tam, kjer se to dogaja. Preprečiti je treba neupravičeno kritiko in obtožbe, ki letijo na vse službe notranjih zadev, posebno še na milico. Kritizirati je treba posameznike in konkretne napake služb, ne pa nasploh organe notranjih zadev, ker ima to lahko velike posledice. ■ Komunisti morajo poznati probleme Večkrat je tudi govora o tem, da so komunisti na repu dogodkov, ker niso pravočasno obveščeni. Toda komunisti sl ne morejo lastiti posebne pravice in zahtevati, da so pred drugimi občani o nečem obveščeni, marveč se morajo v danem položaju znati politično usmeriti. Na javnih razpravah, zborih volivcev in tribunah, morajo imeti komunisti razčiščene pojme, če hočejo prednjačiti in vplivati s svojim mnenjem, so poudarili na seji občinskega komiteja ZK. Razčistiti bi jih morali v osnovnih organizacijah, bolj pa hi morali skrbeti tudi za idejno usposabljanje članov ZK, ne glede na to, kakšno šolsko izobrazbo imajo. Dolžnost članov Zveze komunistov je, da se spoznajo s problemi in njihovim bistvom, kajti le tako bodo lahko odigrali svojo vlogo. Od komunistov na vodilnih delovnih mestih je treba terjati več odgovornosti, zlasti še v primerih, kadar si prilaščajo pravice, ki jim ne pripadajo, bodisi da gre za zadeve materialne narave, ali pa za izrazito politične stvari kot je zapostavljanje sklepov samoupravnih organov, delovanje mimo njih in podobno. O odgovornosti tudi ni čiste predstave, zlasti še o tem,. kaj je moralna odgovornost. Kazenska odgovornost je določena z zakoni, moralna odgovornost pa je za člane ZK določena s programom in statutom ZKJ. Ni prav če to odgovornost prilagajamo konkretnim razmeram in položajem. Za moralno odgovornost je treba imeti enotna merila. Uveljaviti je treba tudi načelo, da je vsakdo, ki dobi funkcijo, odgovoren tistim, ki so ga izvolili, ne pa tistim, ki so ga postavili na kandidatno listo. Tudi ljudi na vodilnih delovnih mestih ni mogoče kritizirati kar vsevprek. Spet pa ni prav, če delavca preganjamo zaradi najmanjše nerodnosti, drugim pa popuščamo. V organizacijah večkrat obravnavajo in kaznujejo tiste, ki so aktivni, pa so pri delu naredili napake, nikoli pa ne obravnavajo tistih, ki leta in leta ne delajo nikjer in seveda tudi ne delajo napak. Obravnavati je treba tudi tiste, ki sicer redno hodijo na sestanke in plačujejo članarino, politično pa so neaktivni. m ZK prilagoditi današnjim pogojem Na zadnji seji občinskega komiteja ZK so razpravljali o reorganizaciji vodilnih organov Zveze komunistov. Podprli so stališče, ki pravi, da delo Centralnega komiteja ne sme biti odvisno samo od njegovih izvršilnih in drugih teles, temveč mora biti čimbolj povezano s članstvom, z orga-izacijami in vodstvi ZK, kakor tudi z drugimi nosilci socialističnega družbenega razvoja. Tako kot osnovne organizacije ZK terjajo, da člani občinskega komiteja čestokrat prihajajo mednje, tako naj bi tudi člani višjih organov večkrat prihajali bodisi na občinski komite ali v osnovne organizacije in se spoznavali s problematiko. Menili so, da je bilo v dosedanjih razpravah o reorganizaciji premalo govora o delovanju osnovnih organizacij ZK. Poudarili so, da morajo člani ZK odgovorno in studioz-no pristopati k aktualnim ekonomskim, sociološkim in političnim problemom, saj so nepreštudirane in prehitre odločitve le v škodo. Centralni komite in druga vodstva političnih organizacij mora jo pri proučevanju družbenih tokov bolj kot doslej angažirati ustrezne znanstvene institucije. Menili so, da je treba razprave o deprofesionalizaciji Zveze komunistov bolje organizirati. Kritično je treba presoditi umestnost in moč aparata Centralnih komitejev na politiko v ZK v republiki in federaciji. S tem v zvezi se marsikdaj zastavlja vprašanje uporabe članarine. To vprašanje bo treba ponovno proučiti in spremeniti nekatera določila o članarini. Tudi druge stvari, sprejem v ZK, pisanje dokumentacije, demokratični centralizem, formalizem itd, je treba kritično presoditi in prilagoditi današnjim pogojem delovanja Zveze komunistov, so poudarili na seji občinskega komiteja. DOPISUJTE Razstava urbanističnih načrtov v Stožicah V domu krajevne skupnosti »Posavje« so razstavljeni osnutki zazidalnih načrtov ■a novi soseski S-VII in 8-VIII v Stožicah oziroma na Ježici. Soseski zajemata zemljišče med Titovo cesto, cesto proti Savljam, kamniško progo in bodočo avtomobilsko cesto v Stožicah. — Urbanistični načrti morajo biti po zakonu na javni razstavi (in v javni razpravi). Zakonu je seveda tudi tokrat zadoščeno, toda razstava je — po uradni objavi referata za urbanizem in gradbeništvo občinske skupščine— odprta le dopoldne od 8. dp 12. ure, v sredah »pa tudi od 13. do 18. ure«. To so natanko tudi uradne ure občinske uprave. Vprašanje je seveda, če bi občani, ki jim je razstava namenjena, nalašč zato pustili službo, da bi si ogledali načrte. To so uvideli tudi r krajevni skupnosti »Posavje« In razstava je zdaj odprta vsak delavnik tudi popoldne. Foto: K. Dolenc Na seji občinske skupščine: Letos samo 150 stanovanj Le redkokatero podjetje se dogovarja z banko Podpredsednik občinske skupščine Ivo Lukežič je v uvodni besedi pred razpravo o poslovnem poročilu stanovanjskega podjetja med dni-gim dejal: »Z novo zakonodajo se je stanovanjsko-komunalno go. spodarstvo čez noč spremeni- lo. Reorganizacija (ukinitev stanovanjskih skladov in zavodov za urejanje mestnih zemljišč ter prenos njihovib pristojnosti na kreditno banko in stanovanjska podjetja) je močno posegla na to področje, zlasti še v naši občini, kjer smo gradili veliko stanovanj. Od leta 1960 pa do lani je bilo za Bežigradom zgrajenih vsako leto več kot 500 stanovanj. Občina je za gradnjo komunalnih naprav vložila ta leta približno 3 milijarde st. dinarjev, zraven pa se je nabralo že za več kot 60 milijonov st. dinarjev samoprispevkov občanov (v krajevnih skupnostih Posavje, Stadion, Črnuče itd.) ter podjetij. Letos bo v najboljšem primeru zgrajenih največ 150 stanovanj. Kreditna banka, ki je prevzela obveznosti do var-čevalcev-kupcev stanovanj, ima finančne težave, gradbena podjetja ne morejo normalno nadaljevati začetih del. Poleg tega so pogoji banke zelo ostri in skoraj onemogo- čajo, da občan z nizkimi osebnimi dohodki dobi stanovanje. Nejasno je tudi kako bo * gradnjo stanovanj v prihodnje. Večina podjetij vlaga denar, ki jim po novem ostane od stanovanjskega prispevka, v sklade skupne porabe, le redki pa se dogovarjajo * banko ali stanovanjskim podjetjem. Gradbena podjetje seveda tudi ne morejo financirati vse gradnje stanovanj, pa četudi gre za gradnjo ** trg.« IVO LUKEŽIČ Kdo bo plačal? Komunalni prispevek 4,5 milij. st. dinarjev Ko so na zadnji soji občinske skupščine odborniki razpravljali o poročilu stanovanjskega podjetja »Bežigrad« so se največkrat zaustavili pri komunalnem prispevku. V poročilu stanovanjskega podjetja je bil izračun vseh stroškovi za komunalno ureditev v novem delu Savskega naselja in za pripravo ter ureditev zemljišča na Črnučah, kjer bo prostor za individualno gradnjo. Komunalni prispevek za parcelo v Podborštu na Črnučah znaša od 3,5 do 4,5 milijona starih dinarjev. V tej na Črnučah — vsoti so všteti stroški za odkup zemljišča in dokumenta^ cijo ter komunalne naprav«1 kanalizacijo, vodovod, elektriko in ceste. Odborniki so menili, d* vseh komunalnih naprav predvsem zelenic, asfaltirani!* cest z robniki itd. ne bi bi10 treba zgraditi takoj, prav M naprave pa močno povišaj® komunalni prispevek. Predstavniki stanovanjskega P®“' jetja so pojasnili, da je visoka postavka predvidena tud* za odkup zemljišč — 30 mi*" Jonov st. dinarjev. režnje posameznikov Nadalj. s 5. strani službo v podjetjih ter ji določiti program dela in pristojnosti, družbeno politične organizacije v delovnih organizacijah pa morajo v polni meri sodelovati pri razpravah o kadrovskih problemih, saj stališča občinske skupščine v celoti podpirajo občin- ska vodstva družbeno poU*^ nih organizacij. Komisija za volitve, imebf vonja in kadrovska vpra®' nja občinske skupščine, ‘J spremljala ukrepe delov1^ organizacij in Jim pomag81*' Občinska skupščina J? spet razpravljala o kadrijr skih problemih januarja P~ hodnjega leta. Prebivalci Soseske VI: »Vsi imamo enake pravice in dolžnosti« V Soseski VI v Stoži-cali so pred kratkim izvolili »svet soseske«. To je nekakšen koordinacijski odbor vseh hišnih svetov v tem novem naselju. Urejeval naj bi predvsem stvari, ki zadevajo prav vse prebivalce, ne glede v katerem bloku stanujejo. O nekaterih so se pogovorili že kar na ustanovnem sestanku. Poudarili so, da imajo val prebivalci soseske enake pravice in dolžnosti, ne pa da sl nekateri prilaščajo večje pravice samo zato, ker so zaposleni na odgovornejših delovnih mestih. Z*; vzeli so sc, da morajo vs» skrbeti, za urejenost soseske, ne pn da se nekateri izgovarjajo: »To 1,1 storil moj otrok« ko j'*1 drugi opozorijo na poškodovana stopnišča In P0-teptane zelenice. Na sestanku je bil tudi direktor stanovanjskega podjetja »Bežigrad« J0*® čmugelj, ki je odgovarjal na vprašanja občanov, predsednik krajevne skupnosti Posavja Janez Drfj melj, pa je zaželel, da m »svet Soseske VI« tesneje sodeloval • krajevd® skupnostjo, saj je bilo doslej to novo naselje nek*^ ko na robu dogajanj ’ -itožicah. Občani bodo prizadeti Vse kaže, da bodo zdravstveno ambulanto v Stožicah zaprli Razširile so se govorice, da bodo sektorsko zdravstveno ambulanto v Stožicah zaprli. Na te govorice ne da uradno nihče nobenih izjav, pa so vendarle točne. Verjetno je sklep o ukinitvi ambulante že sprejet, sedaj pa študirajo teren, kako bodo reagirali prizadeti občani. Prebivalci Kleč, Savelj, Ježice, Male vasi, Tomačevega in Stožic bodo z ukinitvijo sektorske zdravstvene ambulante v Stožicah močno prizadeti. Ta ambulanta je bila ena prvih po osvoboditvi v Ljubljani. Torej nepretrgoma deluje že več kot Po mnenju nekaterih, nare-kuje ukinitev ambulante v StoHcah denar. Za Bežigradom je namreč nov, sodoben ■J1 velik zdravstveni dom. Ta dom ni polno izkoriščen, saj so prostore posodili celo trgovskemu podjetju »Astra« in račun 'je hitro pri roki: zakaj W v Stožicah plačevali najem, dmo za najete pibstore, popravilo, kurjavo Itd., ko bi oba zdravnika, ki delata dopol-dde in popoldne, lahko isto delo opravljala v prostorih zdravstvenega doma za Bežigradom. Mesečno bi zdravstveni dom prihranil okrog 2 milijona starih dinarjev. Medtem ko v zdravstvenem domu Bežigrad zbirajo dinarčke, da prejemajo zdravniki in ostalo zdravstveno osebje skromne, toda vsaj redne mesečne dohodke, bi 12 milijonov starih dinarjev letno, pri prihranku od stoženske am- bulante dejansko nekaj pomenilo. Toda samo nekaj... Nepretrgoma več kot 20 let je v stoženski sektorski am. bulanti tudi zdravnik dr. Miro Jamšek. Le-ta je pred 33 leti prvo zdravniško prakso začel v Stožicah za celotno Posavje. Dr. Jamšek je v 33 letih zdravniške prakse po večkrat obiskal domala sleherno hišo na Posavju in lahko trdimo, da pozna ljudi treh in celo štirih generacij. Kaj v zdravstvu pomeni poznavanje starega očeta, očeta, sina in najmlajšega, znajo ceniti v tujini. Pri nas pa to cenijo le občani — pacienti. Vajeni so svojega zdravnika, v vsem mu zaupajo, po domače in natanko mu razložijo svoje težave in v vsem iščejo njegovo pomoč. Ker zdravnik svoje paciente dobro pozna, so največkrat njegova navodila, nje- Letovalo bo več kot 900 otrok Nadalj. s 7. strani n°s. drugi dve tretjini ,e Prispevala občinska sk P° M.000 S din je 6i stroškom plač 13 ??s!0tk0v staršev in ča,JHistotkov staršev je j uto po 24.000 do 28.800 S c bis uC!Vstvena ' kovanja « tudi sw, . }e Predlagal obi *avod 20 socialno delo. nih i°( 2 otr°ki na zdravst ProoramTm * P°tekal0 programih, ki so jih skt Pred^nJl^H6! ^Pravile 6iiod odhodhm. Vse delo krepite»merien° "o telei «»££*>, no rekreacijo in »o «”eVe °,V VeČ,m Piounr?1 tudi Pionirsko oZT°-ki se je doi n/“efc,° počutili otr mi. Poroin' ^ Povedo kažein°la raznih sku, tudi ^ usrJ:J>0l0ien*e otrok kole snPnSn°St letovanj. ‘ nirjev ”apisaIe skupine j. ročtm ,V°m kontnih d^roaI■J>0čitnica,l ie 2 ingo HrTm° vse na rnz remenu igramo v ali beremo knjige. Po večer, ji gledamo diafilme.« ■ Večkrat smo imeli kak. Sne prireditve. Zadnji večer smo imeli poslovilno prireditev pri tabornem ognju. Tudi tokrat so sodelovale vse skupine.« ■ Vse sobe so med seboj vsak dan tekmovale v čistoči in redu. Ocenjevala jih je posebna komisija, ki so jo sestavljali dežurni vzgojitelj in po en pionir iz vsake skupine.« ■ Glede počutja in življenja v našem počitniškem domu ni kaj pripomniti. Zabave smo imeli dovolj, saj je pred domom otroško igrišče s klopicami in imeli smo razna igrala. ■ V koloniji nas je bilo deset deklic prvič. Smo zelo vesele in zadovoljne in bomo prosile mamice, da bo. mo šle ie drugo leto. Hrana je odlična in obilna.« Se bi bilo mogoče navajati odkritosrčne besede v teh po-ročilih ob zaključku letovanja. Vsi pa ugotavljajo, da je osemnajst dni hitro minilo. V obmorskih domovih je lep dan zvabil vse v vodo in na sonce, kjer so se otroci Učili plavanja ter se igrali razne igre na prostem ali v vodi. V dneh, ko to ni bilo mogoče, so se sprehodili in spoznavali okolico. Te oblike zaposlitve otrok so se dobro obnesle tudi v večernih urah. Jutranje ure so bile poleg te-lesnovzgojnemu razgibanju namenjene tudi delovnim navadam. Zdravstveni delavci, ki so skrbeli za sanitamo-higienski red in pravilno prehrano, niso imeli v nobeni izmeni večjih skrbi zaradi obolenj otrok. Kljub skrbnemu nadzorstvu so bile le tri manjše poškodbe otrok. Poletje je minilo, zdravstvena letovanja so zaključe. na in otroci spet hitijo v šolo. Marsikateremu otroku bo šolsko leto laže, ker ga je pričakal okrepljen in pripravljen, da se spoprime z novimi dolžnostmi in nalogami, ki jih je jesen prinesla s seboj. FRANCKA DOLENC govo prepričevanje, tolmačenja bolezni itd. Z ukinitvijo ambulante v Stožicah bodo zlasti prizadeti upokojenci, ki so pogosteje bolni in tako tudi pogosteje iščejo pomoč pri zdravniku. Pri upokojencih so stiske vsvled starosti tudi večji del psihološkega značaja. Na ambulanto v Stožicah so bili vajeni, bila jim je skoraj pred nosom. Zdravnika, ki so ga poznali so imeli na razpolago vsak dan od pol sedmih do pol ene in zadnja leta tudi popoldne. V primeru, da bi se moral dr. Jamšek preseliti v zdravstveni dom za Bežigrad bi ga le-tam upokojenci teže obiskali, prevozi s trolejbusom pa bi za te občane, ki imajo najnižje osebne dohodke, pomenili dodatne izdatke. V ambulanto so doslej hodi. le vsa leta tudi žene z majhnimi otroci, kj so se v naj-krajšem času hotele vrniti domov, h kuhi in domačim opravilom. Ambulanta za Bežigradom bi jim vzfela precej časa. Ne sinemo tudi prezreti jesenskih in spomladanskih epidemij ter zdravnikovih dosedanjih obiskov po domovih. Tudi več kot 30 bolnikov na dan v času epidemij je obiskal dr. Jamšek na zelo ob-sežnem področju. Na dlani je, da 12 milijonov starih dinarjev v proračunu zdravstvenega doma Bežigrad ne morejo odtehtati le želje občanov in zahteve. Mi-milijome bi moral dati kdo drug npr. kdor odgovarja, da bi se zdravstvo čim bolj približalo ljudem, kot smo vedno govorili. Več kot štiri tisoč občanov v vaseh od Kleč do Stožic, njihove želje, zahteve in potrebe tudi niso tako neznatne, da bi jih postavili v primerjavo z 12 milijoni in hi navsezadnje milijoni zmagali. Toliko v premislek pred končnim sklepom saj občani z ukinitvijo zdravstvene ambulante v Stožicah ne bodo zadovoljni. LOJZE JAKOPIČ V Dolu bodo zaprli ambulanto Pomožno zdravstveno postajo v Dolu bodo verjetno zaprli. Stroški daleč presegajo dohodke in računajo, da bodo na koncu leta imeli skoraj milijon st. dinarjev deficita. Tudi obisk sc iz leta v leto zmanjšuje. V Dolu je otroška posvetovalnica in zobozdravstvena ambulanta, ki delujeta v sklopu zdravstvenega doma Črnuče. En pregled v otroški posvetovalnici je štirikrat dražji kot v matični ustanovi na Črnučah. V Dolu seveda ne bodo navdušeni, če bodo zdravstveno postajo zaprli. Do Črnuč, kjer je zdravstveni dom, imajo 8 kilometrov poti, do Dolskega, sicer v občini Moste, pa 3 kilometre. Mnogi so že zdaj hodili v Dolsko, saj je tam tudi splošna ambulanta. : : Zamenjava oseomh izkaznic čeprav Bežigrad še ni na vrsti, naj občani že zdaj pripravijo fotografije in še posebej uredijo podatke v starih osebnih izkaznicah O zamenjavi osebnih izkaznic smo pisali ■ tudi že v našem časopisu in takrat obljubili, da bomo posredovali našim bralcem vsa navodila okrog novih osebnih izkaznic. Čeprav bi po prvih vesteh morali zamenjavati osebne izkaznice že domala pred pol leta, je vse steklo ■ šele sedaj. Zamenjava osebnih izkaznic bo za vsako občino posebej. Zdaj jih zamenjavajo v Mostah, decembra in januarja jih bodo za Bežigradom, potlej pa se bodo zvrstile še druge občine. Ko bo določena organizacija pri zamenjavi osebnih izkaznic tudi v naši občini, bomo objavili razpored, kje in kako bodo naši občani zamenjali osebne izkaznice. Že zdaj pa bo najbolje, če si občani pravočasno preskrbijo foto- i grafije, ki jih bodo potrebovali za nove izkaz- S niče, ter uredijo podatke v starih osebnih izkaz- S nicah. Vse spremembe (priimek, bivališče ipd.) S morajo popraviti v stari osebni izkaznici že S zdaj, ker jo bo treba priložiti, ko bodo dobili S nove, nodatki v stari osebni izkaznici pa morajo S biti točni. To velja tudi za podatke o bivališču. S Za Bežigradom je bilo precej spremevnb pri S imenih ulic in hišnih številk, vse to pa je treba S popraviti že v stari osebni izkaznici. To storijo S vsak dan na Upravi za notranje zadeve v Mač- S kovi ulici. Pri zamenjavi osebnih izkaznic dela v vsaki S občini pet ekip: tri na mestnem področju, dve S pa zunaj mesta. Občani, ki prebivajo na mest- S nem področju občine, bodo zamenjali osebne S izkaznice na sedežu občine (natančen kraj bodo S javili kasneje), prebivalci zunaj mesta pa na S sedežih krajevnih skupnosti. Ena od ekip bo S obiskala tudi večje delovne organizacije in članom teh kolektivov kar tam zamenjala izkaz- S niče. Zaposleni zunaj Ljubljane in tisti, ki v S Ljubljani le začasno prebivajo, bodo morali za- S menjati osebne izkaznice tam, kjer so stalno S prijavljeni. Pri zamenjavi osebne izkaznice je treba pri- S ložiti dve fotografiji. Občan mora biti slikan od spredaj (en face) brez pokrivala, slika pa mora biti velika 3 x 3,5 cm in narejena na najtanjšem belem fotografskem papirju. Na občinski skupščini, kjer bo sedež komisije za zamenjavo osebnih izkaznic, na krajevnih skupnostih in v trafikah bomo kupili posebne kartone in čitljivo izpolnili rubrike na strani, kjer je prostor za sliko. Karton velja 10 starih dinarjev. Priložiti bo treba tudi staro osebno izkaznico (še enkrat opozarjamo, da morajo biti vsi podatki popravljeni že v stari izkaznici), dve sliki ter 190 starih dinarjev. | Vsak občan bc moral osebno izkaznico zame- S njati sam, ker bo moral na karton odtisniti S desni palec.' V nekaterih delovnih organizacijah v Mo- 5 štab so zamenjavali osebne izkaznice že prve dni oktobra. Z dobro organizacijo jim je uspe- J lo, da so postopek za eno izkaznico opravili ■ v petih minutah, seveda če ni bilo prevelike J gneče in če so imeli občani urejeno vse, kar zahtevajo navodila za zamenjavo osebnih izkaznic. V podjetjih naj se že zdaj pripravijo na za- J menjavo osebnih izkaznic. Na upravi za notranje zadeve lahko dvignejo kartone in predvsem prijavijo število občanov, ki jim bodo zame- ■ njali osebne izkaznice v podjetju. Ko bodo občani prijavljali spremembe, bo prav, če se oglasijo tudi na volilnem imeniku ! in tudi tam sporočijo morebitne spremembe * prebivališča. Prihodnje leto bodo spet volitve l in zdaj je priložnost, da obenem uredijo tudi ; to. Hišni sveti pa naj nabavijo hišne številke, 5 saj je znano, da je okrog teh precej zmešnjav. J • Bežigrajski trg bolj na tesnem Nič kaj ugleden ni prostor nasproti gostilne »Kačič« ob Titovi cesti, kjer je posebno ob sobotah precej živahno. Na uprav) ljubljanskih trgov so nam povedali, da so svoj čas predlagali, naj bi trg prestavili na prosto^ pri gasilskem domu, vendar niso naletel; Da posebno razumevanje. Na Viču bolj sodelujejo s krajevnimi činitelji, saj so tam trg, ki so ga bili ie ukinili, na zahtevo krajevne skupnosti in občanov spet odprli. Foto: K. Dolenc UGODNA SEZONA Zžs Bežigradom je bilo precej več turistov kot lani Turistični promet za Bežigradom se je letos precej povečal. V kampin-gu, internatih in zasebnih sobah so zabeležili 15"/« več gostov kot lani. Domačih je bilo za malenkost več, tujih gostov pa kar za 34 odst. več kot lani. V osmih mesecih letos, se pravi do konca glavne turistične sezone, je prenočevalo za Bežigradom 4.839 domačih gostov (3*/« več kot lani) in 16.452 tujih turistov (34 odst. več kot lani). Vseh gostov je balo 21.291. Nočitev domačih gostov je bilo za 33 odst. manj kot lani. Nočitev tujih gostov je bilo 24.255 ali 43 odstotkov več kot lani. Porast Števila nočitev je viSji kot pa porast števila gostov, se pravi, da so se tujci nekoliko dlje časa zadrževali v Ljubljani. Vseh nočitev domačih in tujih gostov skupaj je bilo 31.743. Za Bežigradom se domačini in tujci zadržujejo povprečno po en dan in pol. Avtokamp na Ježici je zabeležil več kot polovico vseh nočitev za Bežigradom ali 18.031. Ker je bilo pod šotori še precej tujcev tudi v septembru in celo oktobru, bodo rezultati letošnje turistične sezone še ugodnejši. že zdaleč seveda ne bi mogli biti zadovoljni s tem, da se, denimo, tujci zadržujejo v kampingu in seveda v Ljubljani le pičel dan. Prav vsi, ki so kakorkoli povezani s turizmom, bi se morali truditi, da bi goste zadržali v mestu čim dlje. Pričetek gradnje garaž v Soseski VI Ob prazniku krajevne skupnosti Posavje so zastavili tudi temelje za 240 garaž v Soseski VI. Računajo, da bodo zgrajene do 1. decembra letos. Postavljene bodo v dveh blokih: v prvem bo 150, v drugem pa 90 boksov. Garaža bo veljala 550.000 st. dinarjev. Zanimivo je, da bodo garaže v Soseski VI. prve v Sloveniji, ki bodo zgrajene v treh nadstropjih. Tretjina lastnikov bo garažirala svoje vozove pod zemljo, tretjina v pritličju, tretjina pa v prvem nadstropju. Za zgraditev garaž se je močno zavzel gradbeni odbor, pa tudi konstruktorji, saj je bilo v začetku predvidenih v Soseski VI le 110 garaž, vsaka pa bi veljala 1.300.000 st. dinarjev. Zaradi nove konstrukcije in znižanja gradbenih stroškov pa je gradbenemu odboru uspelo dvainpolkrat poceniti gradnjo. B. S. Obiščite gostilne Kačič Planica Tavčarjev dvor Savlje Bife Parmova 33 Avtokamp Ježica GOSTINSKO PODJETJE BEŽIGRAD KUVERTA grafična in predelovalna industrija Ljubljana, Titova 87 1 z d e 1 uj e kuverte, pisemski papir v mapah, špecerijske vrečke, razne vrečke iz celofana in pergamina, ovojni papir s tiskom itd. Uporabniki motornih vozil Ce želite utrditi in razviti svoj poslovni uspeh potem planirajte popravila le skupaj z remontnim podjetjem GRAL — AVTOOBNOVA HITRO, KVALITETNO IN PO ZMERNIH CENAH Servisi, zamenjava sklopov in remont tovornih vozil v delavnicah na Titovi 136, telefon 311-843 in 310 594 AVTOOBNOVA LJUBLJANA Kulturno-pro svetno društvo se prebuja ^^Jubilejni 7. september Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Stožice počasi, toda vztrajno vstaja od mrtvih. S kulturno prosvetnim društvom iz Savelj so se dogovorili za skupne predstave in sodelovanje. Predsednik društva Ivo Kunstelj nam je povedal naslednje: »Pred kratkim so nekateri občani že predlagali, naj bi naš kulturni dom (bivši sokolski dom in kasneje dom TVD Partizan Ježica) oddali v najem za skladišče. Toda zdaj smo se zavzeli in sklenili, da spet postavimo na noge kulturno in-prosvetno dejavnost. Dom prav zdaj obnavljamo. Na novo smo prekrili streho, notranje prostore prebelili in zamenjali dotrajano in pokvarjeno električno napeljavo. Hkrati smo podaljšali oder, namestili pa bomo še nove reflektorje in zastor. Z novembrom mesecem bomo v obnovljeni dvorani vsako soboto organizirali ples za vse mlade in starejše ljubitelje te vrste zabave. Ples bo vsako soboto od 7. ure zvečer do 11. ure. Pravkar urejamo v stranskem prostoru doma tudi manjši bile, kjer bodo gostom na voljo alkoholne in brezalkoholne pija-če vseh vrst. V okviru društva bomo gojili glasbo, predavanja, petje, počasi pa bi radi postavili na noge tudi dramsko skupino. Pri obnovi doma nam je občinski svet Svobod in kulturnih društev priskočil na pomoč z 800.000 st. din. Samo nova zavesa bo veljala 200.000 st. din ... Polna štiri leta je bil dom skoraj povsem neizkoriščen, kar je brez dvoma velika škoda, še posebej če pomisli, mo, kako se na vseh koncih in krajih običajno borimo za prostor in denar. n. L. RAZSTAVA SLIKARJA FRANCA GODCA Slikar France Godec je v domu krajevne skupnosti Posavje razstavil več kot 40 slik. Umetnik je upodobil ljubljansko Posavje, kjer je našel domala vse motive za svoja de-la. Bregovi Save, kmečke domačije in značilnosti pokrajine na robu mesta, so slikarja največkrat pritegnili. Razstavo, ki so jo odprli ob krajevnem prazniku, si je doslej ogledalo več kot 4.000 obiskovalcev FRANC I.ESKOSEK-LIKA, predsednik glavnega odhora ZZB NOV Slovenije, na proslavi v Stožieah. Foto: V. Smole PRISRČNA SLOVESNOST n h otvoritvi vrtca na Ježici Foto: M. Švabi* V Stožieah in na Ježici so letos še posebno slovesno proslavili krajevni praznik. Pred petindvajsetimi leti, 7 sep tembra 1941, so štirje aktivisti prvikrat sprožili puške ob srečanju z italijansko patruljo. Ta datum je zdaj krajev, ni praznik Posavja. Letos je krajevna skupnost in organizacija Zveze borcev, skupaj z drugimi organizacijami, šolami in društvi, pripravila bogat program prireditev, ki so trajale kar ves teden. Ob zaključku je bila slavnostna seja krajevne skupnosti Posavje. Udeležil se je je med drugimi tudi predsednik glavnega odbora Zveze združenj borcev NOV Franc Leskcxšek-Luka ter de-legacija Zveze borcev iz Kumrovca s katerimi Posavci že dlje časa tesno prijateljsko sodelujejo. Po seji so gostje odšli v tovarno TONOSA. kjer so jim domačini .priredili večerjo. potlej pa se je razvil živahen razgovor med nekdanjimi borci. Med drugim so se zavzeli, da bi čimpreje zgradili dom Zveze borcev v Ktimrov. :ki naj bi bil dom vseh jugoslovanskih borcev. Posavci so hitro zgrabili častno priložnost biti prvi, ki bodo začeli uresničevati to zamisel Pepe Stadler, predsednik or ganizacijskega odbora za »poboti °b žici okupirane Ljubljane« bo predlagal temu odboru, da bo nakazal prvi znesek za gradnjo doma v Kumrovcu - 200.000 st. din. Temu zgledu je sledil tudi kolektiv tovarne TONOSA, ki bo prispeva,] milijon starih dinar:ev, ker se je zamisel o gradnji doma v Kumrovcu rodila prav v njihovi tovarni. SMenili so še da bodo prihodnje leto postali v Kumrovec delovno brigado, ki jo bodo sestavljali mladinci, otroci borcev iz Stožic. Pri partizanski grobnici v Stožieah je bila tudi kome-morativna svečanost. Predstavniki družbeno-političnih organizacij so k spomeniku položili vence, šolska mladina je pripravila recitacije, li-tostrojska godba pa je igrala žalne koračnice. Ob prazniku so imeli v Sto-žicah tn na Ježici še vrsto drugih prireditev. Na Ježici so odprli vrtec, ki sprejme 50 predšolskih otrok. V Soseski VI nasproti bencinske črpalke ob Titovi cesti so pričeli graditi nov vrtec, ki bo sprejel pod streho 120 otrok, med njimi tudi 40 dojenčkov, kar bo še zlasti pomembno, saj za Bežigradom ni vzgoj- no varstvene ustanove, ki bi sprejela tudi najmlajše. Telesno vzgojno društvo • Parižan Ježica je pripravilo štiri košarkarske turnirje in turnir v badmintonu. To so že tradicionalne športne prireditve ob krajevnem prazniku, letos pa so se pomerili tudi balinarji in nogometaši. Krajevni praznik so proslavili tudi na obeh osnovnih šolah. »Letošnja proslava krajevnega praznika je bila še posebno slovesna,« je dejal predsednik krajevne skupnosti Posavje Janez Dremelj. Vsi so se potrudili, da so prireditve ob jubileju zares uspele. Prav je bilo, da srno se spomnili tudi tistih občanov, s katerimi imamo sicer bolj malo stikov. Razgovori s kmeti in obrtniki naj bi te občane bolj navezali na krajevno skupnost. Tudi letos je bila na proslavi delegacija borcev iz Kumrovca, s katerimi že tri leta tesno sodelujemo. Letos so v počitnicah otroci zamenjali domove, Kumrovec so obiskali tudi profesorji 'naše šole in povsod so nas zelo prisrčno sprejeli. Najpomembnejši sklep 1®.' tos pa je, da bomo prič«1* graditi spominski dom borce* NOV Jugoslavije v Kumrb*j cu. V Sloveniji smo ustanovi** poseben odbor, katerega P0" k rovi tol j je Franc štadler-f*' pe. Odbor bo začel zbira1 prispevke za gradnjo don**-V Kumrovcu so že odprli P°" seben žiro račun (352—8—3®" Narodna banka Zabok), ^ mor bodo nakazali prisl*’*' ke.« B. Letos manj šolarjev kot lani Na osnovnih šolah za Be* gradom je letos 4.554 uč®**. cev in učenk. Odprli so * nove oddelke tn sicer dva šoli »Vita Kraigherja« M a”®] ga na ^oli »Mirana ■,arC*L Število učencev pa ne na šča. saj se jih je let<,s osnovne šole za Bežigrado* vpisalo 45 manj kot lani. Na gimnazi ji je 815 “B , kov in dijakinj ali 18 1X1 kot luni. KLAVRNA PODOBA Poglavitna naloga v telesni kulturi: športni objekti za Bežigradom (kolikor jih sploh je) v razvalinah Člani občinske zveze za telesno kulturo so pred kratkim pregledali in fotografirali vse objekte za Bežigra-dom, ki služijo ali pa bi vsaj morali služiti telesni kulturi. Podoba je sila klavrna. Vse šole za Bežigradom, razen v Šentjakobu in Dolu, ddajo telovadnice, nekatere Prav sodobne, svetle in prostorne, drugje nekoliko tesne m morda mračne, vendar telovadnice so in povedali moramo, da jih dobro vzdržujejo. Tega ni mogoče trditi *a druge objekte. Po vsej občini je precej na Pal narejenih ali začetih športnih objektov, ki so že ali pa še sploh niso — služili svojemu namenu, zdaj Pa razpadajo, kajti nimajo lastnika ali pa je ta tako malomaren, da se mu ne zdi škoda milijonov, vloženih v le objekte. Vzemimo za primer samo savsko naselje: dvoje košarkarskih igrišč, prav toliko za °dbojko, za mali nogomet in razna igrala, vse je v zelo ža-ustnem stanju. Vemo pa, da **' Prav v Savskem naselju ‘Padajo, kako bi organizirali ' lesno vzgojo otrok in odraslih. I Tudi telovadišče Partizana Bežigra j v jami pri os-ovnj šoli »Vita Kraigherja« kaze žalostno podobo. Meni- 0 da bi nekaj desk in ža-Sanja lahko preskrbeli člani ‘'ša sicer marljivega kolckti- sami in uredili letni vad-“eni prostor. M Pri osnovni šoli »Danile “mar« v Stožicah stojijo led visokim plevelom stoja-a s tablami za košarko, to-ja. dvomimo, če bodo ta stoja a sploh kdaj služila svoje-“ namenu, kajti zob časa Jlh je že načel. 1 Strelski rov, ki so ga sradili strelci ob Savi na Cr- “cah, stoji nedokončan, če-avn0 So stre]c! vložn. vcli dela dve leti ni dala de-nie z ZS Rradnjo in vzdrževa-je športnih objektov. To ni nrav. Vendar bi — Razširiti __dejavnost faj vse objekte — tudi________ vec dobre volje — urediti lo «1 Primerno ew®da tako zaščititi. Drei • —“ ,,c moremo na-“ekJaiS,Cur bomo Se ob ‘‘kB11 mn ■). 0,)j<-ktov, ki jih ima-s« h« n> Partizana na Ježici Pravili ®e,sui: če ne b°do po-vsem J rehc’ ki je ie po-boij^ im°1t,rajana- streici ne lokalibrJiri ^ 8treljati z ma-0rožjem kz" ^ vojaškim diii str.mz* ne b,>d0 dogra- sKo “I* Savi’ Sav- igrišče Pdtrebuje večje zhiral ' 41 »c vse leto igrišč^ "0 !n odrasli. Pri vseh “ treba zgraditi m° venomS0S*8kah ?rfcer hodih hibrLir*1* °te,es- 0 '•zgoinih ladinp »‘rok ter *K0jmh problemih. ..*aJ navedemo Primer še konkre- tradnjo”„‘h^'^a3tun,evanja za ^li z« ^!°V' k* naj bi dine7" svctte,eSn,° vz*0j° m,a s, ^as’ as S:® “J “■ smo tam Čeprav dJlUjonS* 0 veC a‘» bi,l namonL^narjev, ki so v šolstv- JPd Za inveatl»lU- dlnitj *VU, sc za investicije n1 milij0 pSotp dali mrtvico, P°moč J ''e st- dinarjev, za ‘griš6> Pri gradnji šolskih neka- m "mo UstT l,raZVoj m,adi-s tem 1 86 uk varja- ^vedaVP^^em nemočni tudi neuspešni. Janez PAVČIČ °KTOber JAMA V JAMI — Igrišča pri osnovni šoli »Vita Kraigherja« že dolgo ni mogoče tako imenovati- AH šola in Partizan Bežigrad skupaj res ne bi mogla urediti tega dragocenega prostora? Foto: J. P. KOŠARKA MED PLEVELOM — Pri osnovni šoli »Danile Kumar« v Stožicah so na hitro roko postavili koše sredi neurejenega travnika. Seveda ne služijo ničemur. Foto: J. P. dalo sko-z ma- 182 mladih atletov Polna telovadnica Prvi rezultati telesno-vzgoj-ne dejavnosti v novi telovadnici v Savskem naselju so več kot dobri. Zahvaljujoč razumevanju vodstva osnovne šole »Borisa Kidriča« In zavzetosti nekaterih članov upravnega odbora telesno-vzgojnega društva Partizan, se vsak večer zbere v telovadnici na desetine mladih in starejših prebivalcev Savskega naselja. Na urah splošne vadbe jih je tudi po 45, pridno pa vadijo tudi košarkarji. Za zdaj je še premalo starejših mladincev In mladink ter članov In članic. Vodstvo Partizana jih zato vabi, da pridejo v telovadnico ob sredah in petkih od 19. ure naprej. Vadba za najmlajše Je v petkih ob 18. uri. Ustanoviti nameravajo tudi košarkarsko ekipo mladink zato Jih vabijo, da pridejo v telovadnico ob ponedeljkih od 19. ure naprej. Tekmovanje bežigrajskih osnovnih šol Na Jesenskem atletskem tekmovanju osnovnih šol je nastopilo 1X2 tekmovalk in tekmovalcev iz štirih šol, Borbe so bile lepe In zanimive. Tudi letos je bila v skupni oceni najboljša osnovna šola »Vita Kraigherja« vendar ne tako prepričljivo kot spomladi. Lep napredek je pokazala osnovna šola »Danile Kumar« iz Sto-iic, najštevilnejše zastopstvo na tekmovanju pa je imela osnovna šola »Borisa Kidriča« iz Savskega naselja. Po končanem tekmovanju, ki Je bilo na Centralnem stadionu, so najbolje uvrščenim razdelili diplome, pionir In pionirka s najboljšim rezultatom sta dobila praktično nagrado, zmagovalna ekipa pa pokol. kraljici športov, bežigrajskih šolah po- pre- Atletiki, zvečajo na I cel pozornosti. Atletskih panog je veliko, za začetnike so razmero-mama lahke, tako da vsak lahko la bere sebi primemo. Občinska zveza za telesno kulturo In svet za šolstvo prirejata spomladi In Jeseni tekmovanja, da učenci In dijaki ne bi samo vadili, ampak tudi tekmovali. Pri organizaciji tekmovanj pomaga atletski klub Olimpija, ki že nekaj let pridobiva mlade atlete tn atletinje prav na bežigrajskih šolah. Konec oktobra bo atletsko prvenstvo srednjih tn strokovnih Sol, prve dni novembra pa za vse učence In dijake tek v naravi. Rezultati Josoonskega tekmovanja bežigrajskih osnovnih Soh Dekleta — tek 80 metrov: 1. Virant (B. Kidriča) 9.0, 2, .1. Ogrim (D Kumar), Mohorič (V. Kraigherja) in Valda (B Kidriča) 9,1 — Tek S00 m: J. Tnuzes (V. Krai.) 49,7, 2 Cudič (B. Kidr.) 51.9, 3. Švajger (V Kraig.) 52,1 - štafeta 4 x 60 m; 1. O. š. Vita Kraigherja 36,5, 2 O š. Danilo Kumar 36,9. 3. O. š Borisa Kidriča 43,0 — Skok v višino: 1. Valenčič (V Kraig.) 130 cm, 2 Okorn (V. Kraig.) 120 cm, 3. Grčar (D. Kum.) 110 cm — Skok v daljino: 1. Tauzes (V. Kraig.) 4,33 m. 2. Mohorič (V. Kraig.) 4,12 m, 3. Pcrmosar (V Kraig.) 3.93 m — Met krogle: 1. Novotny (D. Kum.) 9,70 m, 2 Damjanovič (B. Kidr.) 9,33 m. 3 Hafner (V. Kraig.) 9,00 m Fantje — tek 100 metrov: 1. Špelič (M Jarca) 12,6, 2.-3. Rues (V. Kraig.) in Iskra (V. Kraig.) 13,1 — Tek 408 metrov: 1 Zemljič (D. Kum) 60,5, 2 Saje (D Kum.) 61,2, 3 Gregorač (M. Jar.) 61,3 - štafeta 4 x 100 metrov: 1, O. š. Danile Kumar 54.5, 2 O. š. Vita Kraigherja 55,7, 3. O. š. Mirana Jarca 55,8, 4. O. S. Borisa Kidriča 56,3 — Skok v višino: 1 Rues (V. Kraig.) 145 cm, 2 Peč.kaj (M. Jar.) 140 cm. 3,-8. Cetinski, Fu-gtna In Spilak (M. Jarca), Velič In Jovičič (B Kidr ) in Pozin (D, Kum.) vsi po 135 cm — Skok v daljino: 1 špelič (M Jar.) 4,80 m, 2 Snoj (D Kum.) 4,75, 3. Oražem a-ni in nojno jim je treba pomagati,« Je zaključil Evgen Komel in še zaželel vsem bežigrajskim __j športnikom čimveč uspehov Zamenjava opreme v stanovanjih Stanovanjsko podjetje Stanovanjsko podjetje »Bežigrad« je sprejelo pravilnik o povprečni dobi trajanja opreme in posameznih elementov opreme v stanovanjskih zgradbah in stanovanjih. Pravilnik je osnova za pravilno uporabo sredstev za investicijsko vzdrževanje. Med drugim pravilnik določa, da je razno opremo in elemente stanovanja mogoče zamenjati tudi pred rokom, ki je Na odlagi 3. in 4. člena Odloka Mestnega sveta Ljubljana o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje (Glasnik št. 6/66), je delavski svet Stanovanjskega podjetja »Bežigrad« na skupni seji s predstavniki stanovalcev in ustanoviteljev dne 25.8.1966 sprejel PRAVILNIK o povprečni dobi trajanja elementov in opreme v stanovanjskih zgradbah in stanovanjih 1. člen S tem pravilnikom se določa povprečna doba trajanja posameznih elementov in opreme v stanovanjskih Zgradbah in stanovanjih, s katerimi gospodari Stanovanjsko podjetje »Bežigrad«. Zamenjava elementov in opreme v stanovanjskih zgradbah se šteje za investicijsko vzdrževanje, ki ga je v smislu določil Temeljnega 21. Infra peč zakona o gospodarskem po- 22. Elementi centralne slovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini dolžno izvrševati stanovanjsko podjetje. 3. železni emajl štedilnik (z enkratnim poprav.) 4. Električni številnik (z enkratno obnovo) 5. Plinski štedilnik (z enkratno obnovo,) 6. Kotliček za vodo bakren 7. Kotliček za vodo pocinkan 8. Lončena peč /2 krat preložena) 9. Železna ali luteova peč (enkrat preložena) 10. Pipe in armature do 3 atm. pritiska 11. Pipe in armature nad 3 atm. pritiska 12. WC rezervar 13. WC školjka in bide, fajans ali porcelan 14. Umivalnik iz porcelana 15. Pomivalno korito emajlirano 16. Kopalna kad emajlirana 17. Litoželezna kad emajlirana 18. Peč v kopalnici na trdo gorivo 19. Plinski bojler 20. Električni bojler 20 20 kurjave 23. Vgrajeno kuhinjsko pohištvo (omare) 24. Vgrajeno sobno pohištvo (omare) 25. Ladijski pod 2. člen Posamezni elementi opreme Navadni leseni pod v stanovanjskih zgradbah in r7 Lame ni parket stanovanjih se zamenjajo, ko poteče normalna doba trajanja. . Zamenjava elementov -v stanovanju se izvrši po predhod-ni komisijski ugotovitvi, da so ti neuporabni in da se jih ne da popraviti. 3. člen Za normalno dobo trajanja se šteje povprečna doba trajanja posameznih elementov 28. Bukov parket 29. Hrastov parket 30. Podi iz umetnih mas 31. Ksilolit tlak 32. Lesonit pod 33. Pralni stroj 34. Centrifuga z5. Medokenske ne zavese 36. Lesene rolete in žaluzije 30 37. Pločevinasta žaluzija 40 Vsa ostala deld in nado- platne- in opreme, ki je določena v mestitve investicijskega vzdr- naslednji tabeli: PREDMET ZAMENJAVE ELEMENTA Zap. št. Povprečna doba trajanja let (en- 1. Zidan štedilnik krat preložen) 2. Železni premični štedilnik • r , - Razgrnitev načrtov za poseski SVII-SVIII Referat za urbanizem in gradbeništvo skup- § ščine občine Ljubljana-Bežigrad, na podlagi 14. člena in v zvezi z 18. členom Zakona o urbanističnih projektih razglaša z 10. oktobrom 1966 razgrnitev osnutkov zazidalnega načrta za -območje sosesk S-7 in S-8 f med Titovo cesto, Saveljsko cesto, železniško £ progo in rezervatom avtoceste. Od 10. oktobra 1966 do 10. novembra 1966 B vsak delovni dan od 8. do 12. ure, ob sredah £ pa tudi od 15. do 18. ure, bodo osnutki razgr- £ njeni v dvorani krajevne skupnosti »Posavje«, Titova cesta. 201, nato pa v upravnih prostorih skupščinp občine Ljubljana-Bežigrad, Parmova i ulica 41. Osnutek si lahko ogledajo vsi občani, državni organi in zavodi ter delovne organizacije in dajo nanj v 3 mesecih od razglasitve svoje predloge in pripombe. Občinska skupščina Ljub!jana-Bi*žigrad I določen v pravilniku, če strokovna komisija ugotovi, da je oprema dotrajana in če bo za to denar. Tudi ni obvezno, da posamezne elemente opreme morajo zamenjati po preteku določenega roka, če je oprema še v redu. Zamenjavo opreme urejajo občani s stanovanjskim podjetjem preko hišnih svetov. I v stanovanju po preteku dobe trajanja, ob upoštevanju določil drugega odstavka člena 2. tega pravilnika. če so posamezni elementi opreme v stanovanju zaradi normalne uporabe postali neuporabni, sme imetnik stanovanjske pravice po preteku dobe trajanja zahtevati od podjetja nadomestitev oz. zamenjavo. Zamenjava elementov in opreme se izvaja po nujnosti in vrstnem redu, ki Je določen s programom investicijskega vzdrževanja. Imetnik stanovanjske pravice pri zamenjavi opreme in posameznih elementov, ni v nobenem primeru upravičen zahtevati drugačno opremo, v stanovanju, kot je bila prej, razen v primeru, če komisija ugotovi, da ne presega običaj- 8. člen Ta pravilnik začne veljati osem dni po objavi na oglasni deski podjetja in v občinskem glasilu »ZBOR OBČANOV« Predsednik DS Lado škraban 1. r. obvešča občane o novostih na področju stanovanjskega gospodarstva I Program investicijskega vzdrževavja Na podlagi določil 39. člena Temeljnega zakona o gospo- nega standarda opreme in da darskem poslovanju s stano- ki je po delitvi stanarine in vanjskimi hišami v družbeni najemnine namenjen za inve-lastnini in določil Statuta 1 sticijsko vzdrževanje in si-Stanovanjskega podjetja »Be- cer: novanjskega fonda in poslov- Vsa omenjena dela je po-nih prostorov celotni znesek, sebna strokovna komisija sta- ževanja hiše, ki niso zajeta v tej tabeli, se izvršujejo po potrebi na predlog komisije stanovanjskega podjetja po predhodnem ogledu na kraju samem. 4. člen Stanovanjsko podjetje je dolžno v okviru programa investicijskega vzdrževanja zamenjati posamezne elemente bistveno ne vpliva na spremembo vrednosti stanovanja v primerjavi s sedanjo ocenitvijo 5. člen Stanovalec v nobenem primeru ne sme samovoljno predelovati stanovanja, zamenjavati opreme itd. Vsako spremembo odobrava na prošnjo stanovalca Stanovanjsko podjetje »Bežigrad« na podlagi komisijske ugotovitve. 6. člen Stanovanjsko podjetje lahko v okviru razpoložljivih sredstev zamenja ali obnovi posamezne elemente in opremo v stanovanju pred potekom dobe trajanja v naslednjih primerih: a) če komisija ugotovi, da Je taka zamenjava nastopila po višji sili za katero ni odgovoren Imetnik stanovanjske pravice b) če komisija ugotovi, da je za navedeno opremo — elemente potekla garancijska doba dobavitelja oz. izvajalca del in da se v tej dobi ni dalo ugotoviti posameznih ali v celoti napak. c) če komisija ugotovi, da zahteva po zamenjavi ni nastopila zaradi nestrokovne ali prekomerne uporabe opreme oz. elementov v stanovanju. 7. člen Spore, ki nastajajo med stanovalci in podjetjem glede pravic Iz tega pravilnika, rešuje stanovanjska arbitraža. Z odločbo stanovanjske arbitraže nezadovoljna stranka lahko začne spor pred občinskim sodiščem. žigrad«, je delavski svet na skupni seji s predstavniki stanovalcev in ustanoviteljev dne 3.6.1966 ter po predhodni razpravi in predlogu Skupščine stanovalcev sprejel naslednji program investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš: 1. V letu 1966 se nameni za Investicijsko vzdrževanje sta- ZBOR i OBČANOV dasilo občinskega od bora SZDL Ljubi ;ana Bežigrad Izhaja vsa« mesec Ureja uredniški odbor: Miran Blaha (predsednik), Janez Vimkler, Lojse Jakopič, Ančka Čerin, Jože Čr-nugelj, Niko Lapajne in Jože Vetrovec. Odgovorni urednik: Janez Snoj — Cena izvodu 40 starih dinarjev, let na naročnina 300 starih dinarjev, za delovne organizacije 1 000 starih dmarjev — rekoči račun pri NB >04 678 34 — Rokopise tn slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«. Ljubljana. Parmova 33. — Tiskarna CP DEIO. I a) od stanarin Ndin 1, 000.000,00 b) od najemnin Ndin 235.000. 00 2. Omenjeni znesek je razdeljen po hišah in poslovnih prostorih tako kot so prijavili hišni sveti oz. kot je ugotovila strokovna služba z ogledom na licu mesta, Letos smo posvetili glavno skrb vzdrževanju zgradb: streh, kleparskih del, elektro-insta-lacij in urejevanju fasad. Za to je predvideno: — krovska dela Ndin 200.250,00 — kleparska dela Ndin 150.000. 00 — pleskarska dela lesenih in pločevinastih delov hiš oz. stanovanj Ndin 180.000,00 — zidarska dela: fasade (po- pravila), popravilo dimnikov, izolacija zidov, razna manjša dela Ndin 320.000,00 — kanalizacija in vodovod: popravila in zamenjava dotrajanih Ndin ' 100.000,00 — mizarska dela: popravila oken, vrat, stopnic in hodnikov Ndin 86.000,00 — razna druga dela: popravi- lo peči in štedilnikov, zamenjava WC školjk, zamenjava medokenskih zaves Ndin 150.750.00 — odplačilo dolgov hišnih svetov iz leta 1965 Ndin 48.000,00 novanjskega podjetja razporedila po zgradbah. Program še ni popoln, ker ga v kratkem času ni bilo mogoče izdelati, vendar ga bodo dopolnjevali na predloge hišnih svetov. Sestavljajo že tudi program za prihodnje leto, ki ga bodo objavili januarja. Računajo, da bodo nujna dela letos dokončali, vendar pa Je težko dobiti obrtnike, zlasti za popravilo streh. Ob koncu leta bo stanovanjsko podjetje obvestilo hišne svete in stanovalce o izvršitvi programa. Stroški poslovanja stan. podjetij Stanovanjska podjetja za svoje poslovanje obračuna^3 jo stroške v breme stanarin-Višino zneskov odreja razširjeni delavski svet podjetja> kjer sodelujejo tudi zastopniki stanovalcev. Višino zneskov določijo v skladu z 39 členom temeljnega zakona o g0-spodarskem poslovanju < spodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnim- Stroški poslovanja stanO’ vanjskih podjetij v Ljubi j3131 znašajo: Stanovanjsko podjetje »Dom« 5 odst. od stanarin tn 10 odst. od najemnin, sta novanjsko podjetje »Moste« 9,5 odst in stanovanjsko P°“' jetje »Bežigrad« 5 odst. Programi vzdrževanja hiš za prihodnje leto Da bomo za prihodnje leto sestavili čimbolj natančne programe investicijskega vzdrževanja za vsako hišo in stanovanje v družbeni lastnini ter da bomo pričeli z deli že januarja 1967. in ne kot letos meseca maja, vabimo vse hišne svete, da takoj sestavijo programe investicijskega vzdrževanja za prihodnje leto. Programe naj pošljejo do konca meseca oktobra, da jih bo lahko obdelala strokovna ; služba in sprejela skup- , ščins stanovalcev. Stanovanjsko podjetje j »Bežigrad« j Ljubljana. Vojkova 1 ^ Sosesko Stožicah NOVA SOSESKA, STAUI PROBLEMI — V Sosesko VI v Stožicah se je največ li0^ priselilo letos. Nove so tudi zelenice In otroško Igrišče. Toda že po nekaj meseci'1 zelenice poteptane, igrala polomljena. Kaže, da se prebivalci zapro v nova stanova ^ in jim je prav malo mar, kaj se dogaja okrog blokov. Takšne navade ni opazili P' saj imajo v Savskem naselju podobne probleme. Za zelenice in igrišča pa gredo milijoni. Foto: V. *’>"