Leto X, ft*. 33* L;ubljana, petek 8. februarja 1929 RtraCatoa «neto awaetno » Dta. ca inoaenwtvo 40 Dia- Urednti!»«: UahHana, K nai lov« ulica I Telefon »i 3124. 8m 8124 812B is «26 ■ariber; AlekaaiKirova oeata Л Telet iL 4Ш Celje: Kocenov* ulic* 1 Telefoe «t tsa Kekepisl M i« _ Ogla«! po »rit» — Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din UprAvaiiNet Ljubljana. Preteraon oho 54 Telefon И. 8122. 8123. 8124 8t2b io 3126 taseratat »ddelek: Ljubljana PreVtr-novs ulica 4 Telefon ät 24P2 Pedmtnica Maribor: Aleksandri»»« o» «ta 13 Telefon M 4» Pedruinira Celje: Kocenov« ulica 2, Telefon it 10» tatnni pri polt век «vodih) L|»k> lja na 41 11-842. Praha čm!o 781 HO; Wie» Nr 1Л5ЗД. Liubljana, 7. februarja. Ako v zadnjem trenutku ne nastopijo nenadne ovire, bo te dni v Moskvi podpisan proiivojni pakt med Poijsko, Rumunijo in sovjetsko Rusijo. S tem bi se sovjetska diplomatska akcija uspešno zaključila, kar je gotovo presenetljiv uspeh. Saj sprva ni bilo videti, da bo na obeh straneh toliko konci':ijantnosti in dobre volje, da bi bi'o mogoče v tako kratkem času zaključiti pogajanja. N'a polisko vlado je napravila najboljši vtis sovjetska izjava, da v principu sicer ni zato. da Ke'loggov pakt podpišejo skupno vse države, tedai^ razen Poljske m Rumunije tudi vse baltiške države, da pa je pripravljena sprejeti tudi v tem pogledu poljsko tezo. ako v Varšavi vztraiaio na niej: prosiia je celo poljsko vlado, nai posreduje v tem pogledu. Sedai so tudi poljski diplomat-je pospešili priprave in stojimo tik pred podpisom pakta. . . Za Polisko bo pogodbo podpisal njen moskovski pos'anik Pa tek docim mo-daütete o podpisu s strani Rumunije se niso znane, ker Rumunija sploh nima svojega zastopstva v Moskvi. Ah v načelu se zdi stvar urejena tudi na tej strani. Sovjetska vlada ie izjavila, da smatra pakt za kolektivno pogodbo in na osnovi tega № pač nevažno. ali se podpis zares izvrši istočasno. V Bukarešti so zelo zadovoljni nad moskovsko izjavo, da sovjetska Rusija bes-arabskega problema ne misli reševati z orožjem in da je v tem smislu razumeti podpis pakta med Rumunijo in Rusijo. Sovjetska vlada je sicer že svojčas podala tako izjavo, toda gotovo gre sedanji izjavi mnogo večji pomen, ker ie združena s slovesno pogodbo in ima zares oficijelni značaj. Zato ie razumljivo. da je zavladalo v Bukarešti splošno zadovoljstvo in da proti podpisu vzhodnega pakta tudi s te strani ne more biti več zadržkov. Baltiške države še niso dale dovolj določnih izjav. Poroča se. da se med zastopniki Latvije. čstije in Finske ravno sedai vršijo pogajanja g'ede sopod-pisa. Ker ie znano, da je b la tudi že ja baltiških republik, da se pakt podpiše koektivno. pač ne more biti dvoma o tem, kako se bodo odločile. Litva pa je itak dobila oficijelno povabilo Litvinova in ker vladajo med kovensko in moskovsko vlado dobri odnošaji ter med njima ni stvarnih nasprotij, sledi iz tega da se tudi. Litva pridruži podpisnikom pakta. Situacija je tedaj, da postaja vzhodnoevropski Kelloggov pakt resnica. Ako ne nastopijo v zadnjem trenutku dogodki. ki bi bistveno spremenili sedanje razpoloženje, prične pakt s poljskim in morda tudi rumunskhn podpisom stopati v življenje. S tem se je pokazalo, da je bila skep-sa glede uspeha sovjetskega predloga neutemeljena Skeptiki seveda niso mogli računati s toliko koncilijantnostjo na ruski strani S tem se seveda spremeni tudi kriterij za presojo ruskega koraka. Komentarji evropskih časopisov, tudi poljskih, so računa'i. da gre Rusiji pri predlogu za drugačne svrhe. ne pa za pakt sam. Nekateri so mislili, da ima sovjetska vlada pred očmi rusko publiko. ki ji hoče pokozati svojo ve'iko miroljubnost in s tem učinkovati propagandno. Prav tako so meni'i. da hoče vplivati na inozemsko delavstvo, osobito na Poljskem, ki naj se mu znova demonstrira kako samo kapitalistične države vztrajajo na vojnih pripravah In vojni politik? ter onemogoču;eio Moskvi izvesti miroljubni program, бе drugi so menili, da hoče Rusija pokazati ve'esi'am. osobito Ameriki da ii je zares za mir v nameri, da se ji nnsreč: izbolišati šanse za inozemsko finančno Dosojiio. Pogoji za to-čnost navedenih komentarjev so se z ugodnim zaključkom pogajanj o paktu precej spremenili Predvsem se je sovjetski vladi zares posrečilo dokazati miroljubnost, zakai te ii po toliki koncilijantnosti res ni mogoče odrekati. Nadaljnje ozadie sovjetske akcije je Se vedno zelo težko pregledati Ali gre predvsem za ugoden vtis naoram kapitalističnim ve'esi'am zaradi fnančn.e pomoči, ali gre tudi za razoroževalno akciio. ki se da logično izvajati iz pro-tivojnega pakta, to bo pokazal nadaljnji razp'et dogodkov. Kraljevo bivanje v Zagreba Zagreb. 7. februarja č Povodom vesti. da prispe Nj. Vel. kralj s kraljico in vso kraljevsko obiteljo za dalj časa v Zagreb, objavljajo listi še tele podrobnosti : »Po informacijah zagrebškega župana dr Srkulja in po niegovih impresijah bi imel priti v Zagreb Ni. Vel. krali s kraljico in z vso kraljevsko obitelio. ki bi iu spremljala številna dvorska suita Krali bi bival s svojo obiteljo dalje čaca v Zatr^bu К**- pa so za tako blvanie sedanii banski dvorci пгетя-fb-ni. bo skuhal župan dr crkulj poiskati večit dvorec, ki bf b? -"'Men kralju Aleksandru, njegovi obiuliv in suiti na razpolago.« Važni koraki k zbližanju z Bolgarijo Dosežen sporazum o ukinjenju mejne zapore - Upanje na lepše razmerje med obema bratskima državama Beograd, 7. februarja p. Kakor smo že poročali, je dobil naš poslanik v Sofiji povodom svojega zadnjega bivanja v Beogradu instrukcije za pogajanja glede likvidacije mejne zapore med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poslanik Nešič je v smislu teh navodil včeraj obvestil bolgarsko vlado o pogojih, pod katerimi bi b la naša država pripravljena ukiniti zaporo meje, ki je bila odrejena leta 1927 po umoru generaia Kovačevi-6a v Stipu in pravnega referenta Preli-ča v Skoplju. Ker je bolgarska vlada pristala na stavljene pogoje, ie bila zapora meje z današnjim dnem ukinjena. Zunanje ministrstvo Je izdalo o tem danes opoldne naslednje poročilo: »Naš poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešič je včerai obiskal bolgarskega ministra zunanjih del Burova in ga obvestil, da je' vlada kraljevine SHS izdala obmejnim oblastem potrebna navodila o tern. da se z današnjim dnem ukinejo varnostni ukrepi na meji in se tako olajša redni promet potnikov, kakor tudi kre-tanje dvolastnikov. Še ta mesec se sestane v Pirotu mešana komisija, ki bo proučila in predložila obema vladama vse potrebne ukrepe za uvedbo normalnega prometa. Komisija bo nadalje proučila možnost postavitve stalnega mešanega organa, komisije ali komisarja, k; naj avtomatično odloča v vseh primerih eventualnih incidentov ali njegovih težkoč v pogledu obmejnega miru in rednega prometa. V smislu že prej doseženega sporazuma obstoja na obeh straneh pripravljenost, da se v najkrajšem času sestanejo v Sofiji delegati, ki naj prično pogajanja za dosego trgovinske pogodbe.« Notranje ministrstva in vojno ministrstvo je istočasno izdalo podrejenim organom vsa, potreba navodila za. izvedbo tega sporazunia. Beograjsiki tisk obširno razpravlja o ukinitvi mejne zapore in poudarja važnost tega koraka za nadaljni razvoj naših odnošajev do Bolgarije, »Pravda* piše: »Zopetna otvoritev meje se lahko smatra za dokaz, da se dela z naše strani z vsemi sredstvi na izboljšanju obstoječih odnošajev do Bolgarije. Bližamo se fazi prijateljskega sporazuma in rešitvi vseh spornih vprašanj. Naša iskrena želja je, da bi se ne zgodilo ničesar več. kar bi moglo poslabšati od-noša.ie med Beogradom in Sofijo.« Po vesteh iz Sofije tudi bolgarski tisk iskreno pozdravlja korak naše vlade in izraža željo po prijatelskem in bratskem sporazumu. Kolčna likvidacija spora je poverjena mešan komisiji, v kateri so jugoslovenski in bolgarski oficirji. Ta komisija bo ukrenila vse potrebno, da se mir na meji ne bo več kršil. Z naše strani pa je bila izražena želja, naj bi bolgarska vlada ukinila obsedno stanje v obmejnih pokrajinah, to ie v okrožju Petriča in Čustendula. Obenem se zatrjuje, da so se začele že tudi priprave za jugo-slovensko-bo/garska trgovinska pogajanja. Češkoslovaški strokovnjak prevzame vodstvo naše finančne reforme Kraljev poziv bivšemu češkoslovaškemu (in. ministru prof» dr. Karlu Englišu Praga, 7. februarja h. Današnji praški listi objavljajo senzacijonalno vest, da je prejel bivši češkoslovaški finančni minister, profesor gospodarskih ved na univerzi v Brnu, dr. Kari Engliš, preko jugoslovenskega poslaništva v Pragi od jugoslovenskega kralja Aleksandra poziv, naj prevzame kot finančni strokov-njak vodstvo reforme jugoslovenske davčne, proračunske in celokupne go- spodarske politike, ki Jo namerava Izvesti vjada v zvezi z gospodarsko in finančno konsolidacijo države. Dr. Engliš je baje to laskavo vabilo sprejel in odpotuje že prihodnje dni v Jugoslavijo. Dr. Engliš je nocoj izjavil vašemu dopisniku, da je privatno sicer že obveščen o takem pozivu, da pa mu oficijelno doslej ni še ničesar znanega. Napovedujejo nam nov val ostrega mraza Prognoza beograjske meteorološke postaje — Volkovi na Ko-sovem polju — Promet na liški progi zaradi novega snega še ni mogoč — Beda v Sarajevu Beograd, 7. februarja, p. Po napovedi beograjske meteorološke postaje je pričakovati v prihodnjih dneh v nasi državi nov va! mrazu. Dočim ie mraz v zapadnih delih države že pojenjal, traja v iužno-vzhodnem delu dalje. Meja gre nekako v zračni črti Sarajevo-Beograd, Meteorološka postaja smatra da je baš Dopuščanje mrazu v zapadnern delu države zanesljiv znak, da se bliža nov mrzli val. To napoved napovedu.e tudi dunajska vremenska posta a. ki poroča. da prihaja s severa nov val mrazu. Po vesteh iz Prištine so se tam pojavile cele tolpe volkov, ki napadajo zlasti naselbine ko'onistov. V selu Pa-rabovsko je tolpa volkov vdrla v h ел nekega seljaka in mu poklala v eni noči .60 koz. Volkovi prihajajo v vasi pri belem dnevu in jih morejo pregnati ie z orožjem. Prirejeno je bilo že več lovov. vendar pa prihajajo s planin vedno nove tolpe. Prebivalstvo je zato zaprosilo za vojaško pomoč. Zagreb, 7. februarja n. Z današnjim dnem bi se imel zopet otvoriti redni promet na liški progi. Ker pa je v nekaterih kra.ih. zlasti v Ogulinu, Pla-škem in Blatnu začelo ponoči znova snežiti in je proga zopet zamedena s snegom, je bila otvoritev prometa od-godena. Sarajevo, 7. februaria п. V Bosni ie zavladala radi dolgotrajnega mraza in prekinjenih zvez velika beda. Ker le tekom zadnjih tednov izostal vsak dovoz živil, se ie poiavila v nekaterih kra'h lakota. V Sarajevu gladuie nad IfiOO rodbin s preko 4000 člani. Mestna občina je sedaj organ?z:ra'la akcijo, da priskoči tem revežem na pomoč. Novi mrzli val яг'Ша iz Rusije V vseh državah snežni viharji m leden mraz — Moskva ima rekord s 40 stopinjami pod ničlo Moskva. 7. februarja s. Včeraj je bil tu. ka.i najmrzle'&i dan letošnje zime Termometer ie kazal 40 stopinj pod ničlo. Berlin, 7. februarja s. Na vso Nemčijo je nritisnil nov val mraza, ki izvira od tGd, ker je proJrl mrzel zrak iz Rusije Pov. prečno so merili danes v severni Nemčiji temperature od 15 do 20 stonini pod ničlo. Največ mraza so beležili v Sleziii. kjer Jo Dadla temperatura mestoma do 25 stopinj pod ničlo. Po naziranju vremenskih stro-kovnjakov trenutno ni računati, da bi st vreme omililo aH cdo nastopilo iužno vreme. ker po zadnjih opazovanjih ni niti od da'eč mogoče sklepati kdaj bo mraz poje-nlal. Moskva, 7. februarja (то.) V- vse) evropski Rusijj je zavladala nenavadno ostra zima. Temperatura se «fblje med 30 do 40 stopiniami pod ničlo. Sinoči so zabeležili v Moskvi ЗЯ stopinj mraza. Sole so zaprte Mraz valovi proti iuuo-zapadu in izsleda, da bo ponovno zasegel srednjo hi JuZno-zapad™ Evropo. Bukarešta, 7 februai.'a s V vsej Rumu. пШ je zopet pritisnil hud val mraza. Posebno prizadeti so vzhodni deli države, med drugimi v prvi vrsti Besarabija- ki beleži izredno nirke temperature. V Kišinevu }» — 29 v Jašiju pa 26 stopini pod ničlo. V Bc-k?r'šti so merili danes opoldne 16 stopini pod ničlo. V Dobrudži div'aio strahoviti snežni viharji. Tudi na Črnem morju so viharji 7eIo močni. ItPli'anski 5<>Ч) tonski po.štn: parnik »А'Ьатж. ki vr.ši orštno službo med Odeso in Carisradom, ie pri Kala-taru zadel na sipino Reševalna dela s», zel" Atene. 7 febr. g. Notranje ministrstvo dobiva brzojavke iz raznih krajev države o stra&vh nevihtr.h V sevenmi Grčiii tra» jaio snežni meteži dalje. V nekaterih kra» iih ie s.neß 4 m visok. Mnogo oseb ie no» ginilo Obenem grozi lakota, ker s? orehi* valstvo ni moglo pravočasno preskrbeti z živili. V nekaterih občinah je dovoz živil popolnoma onemogočen Mnooo pastirjev je v gorah odrezanih od ostalega sveta. Za omejitev poplav Beozrad. 7 februarja 6 Miitister za kmetijstvo in vode dr Franse* ie jyislaJ vsem vodn;m zadrugam oji rvonavl. Dravi in Tisi naredbo. po kateri mo morajo v roku 14 dt*l predložiti načrte za prep-ečenle morebitnih poplav, ako le niso bili predloženi. Zadrugam, ki ne bodo iz-vrüile te naredbe. bodo imenovani komiearü n» njihove stro Ske. Danes podpišejo vzhodni mirovni pakt Rumunski pooblaščenec Davila je včeraj prispel v Moskvo - Podpis pofodbe bo oresekal gordijski vozel spornih vprašanj na vzhodu Varžava, 7. februarja s. Po različnih peri-per.iah so diplomatska pngaiania med Rusijo in njenim^" sosedi tol:ko usoela. da si-blif.a podpis pouodbe. kj bo z enim mahom likvidirala ves zamotan? problem vzhodnoevropskih sporov Inicijativo za ta pakt ;e dala Rusija in njej ostane zasluga za to v-liko mirovno delo. ki bo v enaki meri v korist Rusiji, kakor njemm me'aSem Rn-muTiski pooblaščenec Davila ie dar.es prispel v .Moskvo ter se ie nastanil ori pol:skerr. zastopniku Patku Nerešeno ie še vprašanje slede sopodpisa baltskih držav, ki se mora tako urediti, da bo izgub'lo vsak značaj bilater.inosti Podpisniki bodo fui;s:ira!i kot popolnoma samostojni pogodbeniki, da se vzame pogodb' ona nota dveh. za hesemo- nijo nad baltskimi državami -rremečih velesil, ki ie med pogaja nji prišla včash d'> ostre.i-šega izraza Podpis protivome pogodbe dokazuje, da so na Vzhodu siti sporo> in ie nastopilo utruienje. čegar posledica h uvidevna spravHvos* Moskva. 7 febmaria g. Danes popoldne je dospel rumunski poslanik v Varšavi Davila v spremstvu poslanskega talnika Da-vitesca in poPskega legacijskega svetnika Kobilanskeg? v Moskvo V petek bo podpisan posebni protokol h KeHoggovi pogodbi. Posianik Davila se Je nastanil v poljskem poslaništvu. Sporazum med papežem in Italijo perfekten Prvo službeno poročilo - Po del jo ali Rim, 7. februarja g. O priliki sedme obletnice izvolitve papeža Pija XI. je sprejel kardinal državn; tajnik Gaspari San« diplomatskega zbora ter jim po sprejetih čestitkah sporočil, da je priš'o med Vatikanom in Italijo do zaključitve miTU in da je b la sklenjena pogodba, ki bo končnoveljav-no uredila rimsko vprašanje. Obenem bodo sr posebnim konkordatom urejeni bodoči odnošaji obeh pogodbenih držav. Italijansko-vatikanska pogodba je bila med obema strankama že parafirana in bo v nedeljo aij v torek svečano podpisana. Pogodbo bosta podpisala za italijansko državo ministrski predsednik Mussolini, za Vatikan pa državni taijnik Gaspari. Kako bo razgilašen podpis pogodbe, o tem do sedaj še ni avtentičnih poročil. Z več Stranj se zatrjuje, da bo papež dne 12. februarja v baziliki sv. Petra sporoči zbranim vernikom veselo novico. Verjetno pa je tudi, da bo porabil svečam sprejem, ki se vrši istega dne v slavnostnih dvoranah palače kneza Colonne, za razglasitev tega pomembnega dogodka. Od leta 1870. se bo prvič vršil tak sprejem, pri katerem bodo ^odba bo podpisana v ne-v torek zbran:! zastoprrki diip'omaciie, visok cerkveni dostojanstveniki in zastopniki rimskega plemstva. Besedilo pogodbe bo naiibrže Istočasno objavljeno v vatikanskem in italijanskem uradnem 14tu. Med Italijo in Vatikanom sk en i en i knnkordar bo moral credit? tudi Doložaj škofij v an&ktiranem ozemlju Italije .kar je velikega mednarodnega pomena in zadeva tudi Avstrijo in lugoslav'jo. Rim. 7. fpbruaria. r. Papež je v zalnjero trenutku odklonil razširjenje sedanjega vatikanskega teritorija, z izjemo malenkostne rektifikacije sedanjih meia Vatikana, pač Pa je sprejel odškodnino, ki mu jo je t>onu-Hila italijanska vlada za škodo, ki jo je pretrpela Sveta stolica zaradi okupacije ponti-fikalne države. Zatriuje ce. da bo znašala odškodnina 2 milijardi lir, ki jih bo papež i*>-rabil za misije in misi'one v inozemstvu. Papežu je uspelo skle-nti z Italijo konkordaf, kar pomeni, da je Italija sprejela kanonsko pravo. Doslej во moderne države odklanjale kanonsko pravo, Italija je prvi primer katoliške države, ki .se prevzela kanonsko pravo v celoti. Vrhu te$ra bo It-alüa proglasila cerkveni zakon za polnovreden ;n mu priznala vse pravne posledice. Nemški centrum onemogoča veliko koailciio Kompromisni predlog državnega kancelarja odklonjen — Kabinet dr. Miilierja ostane Berlin, 7. februarja r. Državni kancelai dr. Müller je predlagal v sporazumu z ministri sociialdemokratske stranke kompromisno reš:tev vladne krize po kateri bi prevzel iustično ministrstvo poslanec cen-truma dr. Bell in bi bile spreiete zahteve nemške ljudske stranke po dveh ministrskih sedežih v pruski vladi. Nato pa bi prevzel naknadno še dr. Wirth ministrstvo za zasedeno ozemlje. Kompromisni predlog je vodstvo centruma odklonilo, češ da pnmenja poslabšanje njegovih prednjih predlogov Enako je odklonilo tudi istočasno preosno-vo državne in pruske vlade v smislu predloga nemške ljudske stranke. Berlin. 7. februarja. Z ostavko prometnega ministra Guerarda se je položaj vlade Še poslabšal vendar vlada ne bo demisijo-nirala. Da Ii bo prometno mmistrstvo zasedeno po kaki drud osebi, zaenkrat še ni znano, ker se domneva- da Doca'ania z? rsfvarienie velike koalicije še niso definitivno prekinjena, in da se bodo nad?!:eval» v bližnjem razdobiu. Centrum se umika v rezervo, vendar pa hoče tudi v nadal-e stvarno delati Na vsak način pa si ie ohra nil pri tem popolnoma proste roke Predsednik Hindenburg je že pred nekaj dnevi izjavi!, da ne bi žele! izbruha vladne krize zaradi eventualnega odstopa ministra Guerarda. ker se nahaia Nemči.ia ravno pred otvoritvijo posvetovanj strokovnjakov v Parizu Berlin. 7. februarja s. Državni predsednik Hindenburg ie sprejel ostavko državnega prometnega ministra Guerarda ter po. veril na predlog državnega kancelarja posle prometnega rmnistra poštnemu min'srra Schätzlu dočim bo državni norranii minister prevzel posle nrnistra za zasedeno ozeml'e. Berlin. 7. februarja, (be.) Pogajanja za sestavo velike koalicije so naletela na nepremostljive težave. Centrum ie odklonil zadnji posredovalni predlog državnega kancler:a. Ker je centrum zahteval, naj se takoj imenujejo v ministrstvo triie njeeovi zastopniki, ie državni prometni minister Ouerard tdsto-pil Ministrske krize ря vzlie nepomirljivemu stališfu centruma ne bo. ker je «oeijalictič-na državnozborska frakcija soglasno i 7, ln vila, da odstop prometnega ministra von Guerarda ne bo otvoril krize državnega kabineta in vlade. Samozavest Primo de Rivere Madrid, 7. februarja, (lo.) Primo de Rivera je razpisal nagrado 3000 funtov šterlingov za osebo, ki bi dokazala, da je poginila tekom zadnjih homatii le ena oseba. Nadalje primo de Rivera izjavlja, da je bilo v celem aretiranih 50 oseb. Pariz, 7. febr. Položaj v Španiji je na» vzlic vsem oficijelnim izjavam španske vla* de še vedno zelo resen, osobito че ie po» ostril v ognjišču poslednjega upora v Va« lenciji. Topništvo je pričelo baje ponovno z uporom in zasedlo ceste. Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Grčijo A trne, 7. febr. g. Pozornost atenskih po» liričnih krogov je danes obrnjena na pred» loge Jugoslavije glede prijateljske pogod« be, o katerih so se tekom včerajšnjega in današnjega dneva vršile številne konferen» ce in posvetovanja v političnem uradu zu» nanjega urada. Venizelos je označil jugo» slove^ke predloge za zelo ugodne. Ker se sonat še ni konstituiral in tudi parlamen* tarnega odbora še ni bilo mogoče sklicati j« povabil ministrski predsednik Venizelos dan« popoldne vse šefe sMank, ki so za» stopale v parlamentu v eunanie minfctr» stvo na posebno posvetovanje, da *e po» novno prouči nova «ituaeiia. ki ie nastala vsled predložitve jugoslovenskih protipred» logov. O vsebini note se čuva najstrožja tajnost. Slovaški klerikalci ostane jo v vladi Praga, 7. febr. h Danes je sprejel mirti* strski predsednik Udržal voditelja slovaške ljudske stranke Andreja Hlinko ter t njim razpravlja! več časa. Ta konferenca je prvi razgovor z voditelji koalicijskih strank ki jo je imel ministrski predsednik lTdržal Hlinka je bil v ta namen posebej povabljen v Prago Nato se ie Hlinka po» svetoval z ministrom slovaške ljudske stranke dr. Tisom Po ča«<*pisnjh vesteh hoče dobiti slovaška ljudska stranka pri morebitni rekonstrukciji vlade še eno iz» med važnejših ministrstev. Zdi se torej, da je s tem določena politična smer stran» ke za bodočnost in potrjena njena volja, da hoče sodelovati z vlado. Rusija poseže v afganske homatije? pešavar. 7- februarja, (lo.) V tukajšnjih političnih krosih se vzdržujejo z vso trdf*-vratnostjo vesti, da je Rusija stavila Habibulahu ullimatum z zahtevo, da nemudoma neha z ropanjem državnega zaklada in plača 3 milijone funtov šterlingov za municijo in drugi vojni materijal. ki rra 'e Rušita dobavila kralju Amar.ulahu. Rusr'a Izjavlja, da be v nasprotnem primeru bombardirala Kabul. Newdelhi. 7. februarja, (lo.) Zaradi vesti. d.n koraka Ahmed Ali Kan na Kcbnl. je n*. stala tamkai velika panika po vidnjfh vesteh je hil Ahm «H Ali Kan prisiljen na umik proti Jagdalaku. I i III tli Pli Nepotrebna in škodljiva politična borba na deželi Razpisane so volitve v okrajne blagajne V uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 29. novembra 1928 je veliki župan objavil uredbo o okrajnih blagajnah v ljubljanski oblasti. Ta uredba je bila v seji 27 oktobra 1928.. navzlic najtehtnejšim pomislekom, ki jih ie iznesla opozicija, od večine oblastne skupščine sprejeta, ako-ravno je v protivnosti s samim principom lokalnih samouprav kakor je bil obeležen v dotedanjih zakonih o samoupravah. Uredba jc tipičen primer, kako zna zagrizeno partizanstvo pripraviti zlorabo najvažnejših javnopravnih institucij v strankarske svr. he Z uredbo od 27. oktobra 1928 so bilo dotedanje okrajne blagajne v ljubljanski oblasti preosnovane tako. da so postale In-stiument strankarske večine v deželi. Da bi se tudi v onih okrajih- kjer bi mogla opo-zidja priti do močnejšega vpliva in kontrole, zasigural neomejeni vpliv večinske stranke, si je v uredbi oblastni odbor pri-držal pravico, da po mili volii tudi sam imenuje člane okrajnih blagajn in sicer do ene tretjine celokupnega števila Ce bi torej nesreča nanesla, da bi v kateri okrajni blagajni dobili naprednjaki večino, ie Po-polnoma v rokah oblastnega odbora, da to večino z imenovar-jem potrebnega števila klerikalnih članov spremeni v manjšino. A Ce bi še to ne zaleglo, potem ostane po čl. 18 uredbe še vedno sredstvo razpusta 1л imenovanja gerenta. Seveda se sme po besedilu naredbe okr. blagajna razpustiti »le Iz tehtnih razlogov« — a kateri razlogi so bili še nedavno tehtnejši od klerikalnih interesov? Po našem mnenrn bi ta famozna uredba nikakor ne btla smela biti razglašena. ke« Je bila v očitem nasprotstvu z duhom dotedanjih zakonov in je njen značaj v prvi vrsti ne stvaren, temveč čisto strankarsko-političen. Toda zgodilo se je in v decembru so se tudi že vršile volitve. A predno so se okrajne blagajne konstituirale je prišel 6 januar. Občinski odbori, katerim gre volilna pravica v okrajne blagajne. so bili razpuščeni in seveda so tudi ugasnili mandati iz njihove sredine izvolje. nih članov okrajnih blagain. Mesto voPenih Imamo sedaj imenovane občinske odbore, ki so sicer v največ slučajih identični & prejšnjimi S tem, da se i№ le Imenovalo, se le hotelo povdaritl. da morata tudf * občinski samouprav! zaenkrat nehati stran-k?rstvo in politika. Nesporno vella ta princip tod! za vsa druga samotmravna telesa. Sedai pa čitiemo. da ie odredil komisar Hnbljanske oblastne samouprave ponovn«. vol'tve v okrajne Mazalne, ki da morajo biti do 17 t m izvršene Ta razpis ie v direktnem nasprotstvu z odločitvijo, da so v samoupravah volitve zaenkrat sistlrane Akr, okr. blaeairte (kj v ostalem še niso niti konstituirane) niso bile rezptiščene odn. izročene v upravo komisarjem, je vzrok pač le v tem. ker v Beogradu za to institucijo It! ie bila tako neslišno ln nevidno spollti-zirana naib-ž nikdo niti vedel ni. A to končno ni tako važno Bistveno le, da se z razpisom voWev v okralne hlaga?-ne občntno pokvari polMčnl mir In se prav po nepotrebnem Izzivalo Po deželi nova o^'Hlöna nasprotstva In odvlšnl politični fcoll. 2e nam javljajo iz razn'h krajev da so pristaši bivše SLS dob;li navodila, kako nai postopalo Pri volitvah ter da so ,1m agitatorji zagAtov'Ii. da bo z imenovanjem članov s strani oblastnega odbora odn ko-misarla zasigurana povsod klerikalna večina — skrat*:a stara politična pesem Je zopet na dnevnem redu. To je po našem mnenju nedopustno in se protivi intenc'lam. ki so bile meroda'me, ko se ie z na'dalekcseü-neišimi ukrepi ustavilo vsako strankarsko politično delo tn «ribanje v državi. Zato se nam zdi pravilno, ako se nameravajo nekatere občine, ki nočejo, da bi znova izbruhnila strankarska voina, obrniti na notranjega ministra s prošnjo za re-meduro. _ Konference A*. Mažuraniča v Parizu Parle. 7. februarja. n. Minister trgovine dr. Zeljko Mažnmnič ?e imel zadnie dni niz konferenc z uglednimi francoskimi politiki in finančniki Na teh konferencah se ie v prvi vrsti ra«r>ravlialo o ureditvi nredvoinih in vojnih srbskih dolsrov. po informacijah iz poučenih krnwov je ftigoslovenski minister trtrovin? oristal na znatne koncesije v korist francoskih lastnikov obveznic. Kakor znano, je nastal spor glede teb ooso^il zato, ker je doslej Jucrf slavi'a vztrajala na nekd^nii pariteti dinarja s frankom, dočim zahtevajo francoski rentniVi valorizacijo in rvriteto v sfatu. Spor ie b'l predložen v odločitev haa-Skemu rarsMiWu. mizacm dbJfi^atsVft službe Beograd, 7. februarja, р. V ministrstvu zunanjih del je bila imenovana komisija, ki ima nalogo, da sestavi načrt reorganizacije naše konzularne in diplomatične službe v inozemstvu in izdela nov pravilnik. V komisiji so profesor beograjske univerze Slobo-dan Jovanovič, minister dvora in politični pomočnik ministra zunanjih del Bora Jeitič, administrativni pomočnik ministra zunanjih del dr. Lujo Bakotič. dr Mileta Novakovi? m dr. Svetislav Predič. S to reformo bo urejena tudi naša inozemska poročevalska služba. Ustanovitev čilskega ooslaništva v Beogradu Dum]. 7 februarja p Poslanik republike CHe na Dunaju, g Martin Ci*uero. prispe ta mesec v Beograd da se dogovori g!ede ustanovitve poslaništva čilske republike » naši državi. Uvedba državne policije v Srbiji Beograd. 7. februaria r V kratkem bo podpisan zakon, ki uvaja državno poücüo na področlu vse države Doste) je obstojala državna policija ши v prečanskih krajih. Dr. Srebrnič imenovan za škofa v Dubrovnika Dubrovnik, 7. febr. n. Za Škofa v Du. brovniku je imenovan dosedanji škof na Krku dr Josip Srebrnič, bivši profesor bo« goslovja v Ljubljani. Dr Srebrnič je ro« jen v Solkanu 1. 1876., filozofske študije je dokončal na Dunaju, bogoslovje pa je štu» diral v Berlinu. Univ. prof. Stražnicki poslanik v Buenos Airesu Beograd, 7. febr. p. Kralj je sprejel danes v avdijenci ministrskega predsednika Pe« ro Zivkoviča, zastopnika zunanjega mini« strt dr. Kumanudija in vojnega ministra tenerala Hadžiča Ob priliki avdijence dr. lumanudija ie kralj podpisal ukaz, s ka« terim je imenovan za poslanika v Buenos Aeiresu profesor zagrebške univerze dr. Milorad Stražnicki. Dosedanji poslanik v Buenos Airesu Ivo Grisogono je postav» Ijen na razpoloženje. Reorganizacija poročevalske službe Beograd, 7. febr. r. Komisija za preuredi» tev poročevalske službe v tu in inozemstvu je že imela svoje prve seje. Pred vsem gre za to, da se ukinejo dosedanji poročeval« ski uradi pri vseh ministrstvih Pri pred» sedništvu vlade bo ustanovljen poročeval» ski urad. Urad bo imel nalogo, da zbira podatke in informacije tako iz notranjo» sti, kakor iz inozemstva, ki bodo na razpo» lago posameznim ministrom in domačemu tisku Ta urad bo vrhu tega obveščal jav« no mnenje v inozemstvu o načrtih naše vlade im dogodkih v n asi državi ter vzdr» ževal stike z našimi atašeji pri posameznih poslaništvih. Bolezen vojvode Stepanoviča Beograd, 7. februarja, p. Iz čačka poročajo, da se je zdravstveno stanje vojvode Stepana Stepanoviča v minuli noči znova zelo poslabšalo Temperatura je narasla in bolnik je prebil noč zelo nemirno. Zdravniki se boje, da bi nastopila katastrofa, ker je bolnik zelo opešal. Neresnična vest o ministrstvu prometa Beograd, 7. februarja, p. prometno ministrstvo je izdalo nocoj sledeči komunike: «Politika» z dne 5. t. m. je objavila notico, da je prometno ministrstvo vsem podrejenim uradnikom izdalo naredbo, da morajo ob nedeljah in praznikih hoditi v cerkev. List dostavlja, da se nanaša zlasti na načelnike in šefe odsekov, ki se jih bo tozadevno strogo kontroliralo. Ker ministrstvo niti kaka druga oblast ni izdala nikake take naredbe, smalra ministrstvo za svojo dolžnost, da to vest najodločneje demantira. Novi tisočaki Beograd. 7. februarja č. Danes dopoldne se je vršila seja ožjega odbora Narodne banke. Odobren je bifl predJoz širšega uprav noga odbora, naj bi nove novčanice Po 1000 Din. ki jih ie izdelal slikar Paia Novako-vid. nosile datum 1. december 1918 v spomin na Ш'-etnico ustanovitve naše države. Risbe bodo sedaj odpslane v Pariz v gravuro. Dalje ie bil sprejet na znanje odlok ministra financ, s katerim odreia. da se odslej sprejemajo in moreio 1 kv'dirati v dolarjih tudi v naši državi kuponi Blairove^a posojila Izplačila v dolarjih se bodo vrši'a po dnevnih tečaj h. Kupone bo likvidirala generalna direkcija državnih dolgov. Joca Jo va no vre o zaslugah Anglije za Jugoslavijo Beograd, 7 februarja p. Nocoj je ime! v ljudski univerzi v okvirju prireditev povodom britanske razstave v Beogradu bivši minister in narodni poslanec Joca Jovanovič predavanje o zaslugah Anzliie za našo državo za časa svetovne vojne. Predavanja se je udeležila celokupna angleška kolonija v Beo?""lu, Številni diplomati in predstavniki najodličnejše beograjske družbe. Trodnevno dvorno žalovanje Beograd, 7 februarja p Iz maršalata dvora je bik) danes izdano sledeče obvestilo: Zaradi smrti Nj. Vel Marije Kristrre, kraljice matere NJ. Vel kralja Španije, je Nj. Vel. kralj odrediil tridnevno dwrno žalovanje.od dneva smrti, to je 6„ 7. in 8. februarja. Nastopna avdijenca novega poljskega poslanika Beograd, 7. februarja p. Novoimc-novani posla-niJt poljske republike na našem dvoru g. Babinsky je danes posetil ministra in marSala dvora. Istočasno je zaprosi-! za avdijenco pri kralju. Kakor se izve. bo novi poljski poslanik jutri opoldne sprejet v nastopni avdijenci, da izroči kralju svoja akreditivna pisma. Uradne ure ministrstva pravde Beograd, 7. februarja r. Ministe» pravde dr. Srskič je odredil, da traja služoeni das v ministrstvu pravde od 10- fberuarja dalje od 8. do 12. in od 15. do 18., ob sobotah pa od 17. in pol do 13. in pol. Občinstvo smejo sprejemati samo načelniki in šefi oddelkov, oziroma uradniki, ki so v to pooblaščeni. Sprejemni čas traja cd 10.30 do 12. ure. Poslanik Lazarevič nevarno bolan Praga, 7. februarja. »Narodna Politika-« pwo-ča, da je dosedanji jugoslovenski poslanik v Pragi Branko Lazarevič. ki je premeščen za poslanika v Varšavo, že od srede Januarja bolan. Zastrupil se je z vživanjem pokvarjenega mesa in Je zastrupljenje prešlo v desno roko. kj je resno ogrožena. Angleški narlamentarci v Kotoru Kotor, 7. februarja č. Semkaj je prispela is Benetk luksuzna Jahta »Sona« z uglednimi angleškimi parlamentarci na krovu. Angleški parlamentarci, med njimi Sir Wiilnäm Веггу s soprogo. Sir Edo Hiffe «n Sir Herbert Morgan so si ogledali svečanost sv. Trituna v Kotim in ostale predpustne prireditve v Dubrovnika in v Boki Kotorikj. Davčna obremenitev posameznih stanov Včerajšnja »Politika« objavlja z ozirom na akcijo eospodarskih krogov proti soci-jalni zakonodaji in previsok m javnim bremenom kritične podatke, ki iih ie sestavil centralni tajnik delavsk'h zbornic dr. Zivko Topalovič. Topalovlč objavlja najprej indeks cen za delnice industrijskih podjetji na zagrebški borz; 20. junija 1925.. ko ie stopila v veljavo nova carinska tariia Indeks izgleda po letih in mesecih takole: L.192Ö: junii 100. julij 100. avgust 104.3. september 112.9. oktober 110.8. novembeT 10fi.7. december 100. L. 1926: januarja 101.6. februar 104.5. marec 98.9. april 95.1. mat 97. junij 89.1. julij 91.9, avgust 97.2. september 98.6. oktcAer 103.8. november 110. december 112.7. L 1927: januar 119 7. februar 128.3. marec 133.4. april 147.8. mal 147. 'un j 138.9. julil 136.4. avgust 135.7. september 139.7. ok^ber 124-4. novenber 138.4. decembcr 138.6. tz tega preaJeda Je razvidno, nadaljuje Topalovič. da so cene de'nic industrijskih podjetij poskočMe povprečno za 30 %. česar gotovo ne bi bi'o, ako b' industrija nazadovala. Padec obrestne mere v tem času ne opravičuje tako nag-lega skoka vrednosti delnic. Industrija v celoti torej ni nazadovala, temveč napredovala, vsled česar ni upravičena, da protestira proti svoj; davčni obremenitvi, najmanj pa proti mezdnim pogojem delavstva, ki so se v tem času poslabšali. Druea statistika kaže na podlag; uradnih podatkov, da odpade v Jugoslaviji na enega kmetovalca 65.70 Din neposrednega davka in na 1.000 Din kmečkih dohodkov 71.79 Din. mali trgovec ali obrtnik plača 1.622.58 D'n. na 1.000 Din dohodkov 40 Din. bančnik, irdustriialec in rentnik 12.578 D:n. na 1.000 D!n dohodkov 24.97 Di,n. delavec in uradnik 217 Din. na l.OOO Din dohodkov 59 D',n. Posrednega davka nlača kmet 1.181^3 Din. na 1.000 Din dohodkov 8?.49 Din. mali trgovec in obrtnik 3 451.76 Din. na 1.000 Din dohodkov Я5 06 Din. industriialec in bančn k 9.295.55 Din. na 1.000 Din dohodkov 18.25 Dvn. de1 a v er: in uradn:k 2015.59 Dm. na 1.000 Din dohodkov 163 28 Din. Posredn'h in noosrednli davkov plača kmet na 1.000 Din dohodkov 100 38 Din. mali trgovec :n obrtrvk 125.06 Din. bančnik in Indus*ri'aJfc 45.22 Din. delavec in uradnik pa 222 28 Din. Tz tesa pregleda 'e rarvr!dno. zakifiuču^e Topalovič da ie 1.000 D!n delavske mezde ln uradnikih prejemkov obremenjenih petkrat več. ktikor enaka vsota dohodka vele-k^oitala. fe so kriv'ee. jih je treba popraviti tam. kjer obstojalo. Miss Evropa izvoliena Včeraj je bila v Parizu proglašena za najlepšo ženo Evrope zastopnica Madžarske Pravilnik za železniško pomožno in delavsko osobje Velika konferenca železničarjev v Zagrebu. Prometno ministrstvo je izdelalo obš-ren osnutek pravin-ika, s katerim namera-va koričnoveliavn^ urediti položaj celokupnega železniškega pomožnega in delavskega osobja. v kolikor še ni urejen, z zakonom o državnem prometnem osobju. Pomožnega in delavskega osobja. za katero bo veljal ta pravilnik, ie v prometni službi nad 40.000 Svoi osnutek pravilnika je razposlalo prometno min strstvo vsem de avskim zbornicam. ki so pozvale vse strokovne organizacije. nai stavijo svoje predloge. V nedeljo je bila v Zagrebu zaradi tega velika konferenca vseh strok železniškega pomožnega m delavskega osobja. Konferenca je temeljito proučevala osnutek pravilnika ter po ž vanni diskusij' sklcnra predlagati sledeče glavne spremembe in dodatke: Stalnost po potek« 1 leta začasne službe, priznanje in uveljavljenie vseh odredb zakona o zaščiti delavcev, zlasti onih o oseni-urniku. pravica organ;zac:je in intervencije po delavskih zaupnikih. Zvišanje projektiranih plač za 75 % in zviševanje oo stopnjah. tako da bi trti delavci avtomatično deležni zvišanja olač v letnih ali mesečnih rok h ter da ne bi bili deljeni na nezasluž-ne in beli zaslužne, nadalje da b; se zagotovili "etni odmori od enega do 10 let službe 10 dni. do 20 let službe 20 dni. po 20 letih službe pa 30 dni. Celokupnemu pomožnemu in delavskemu osobiu nai se zaiam-či pravica do vozarh olajšav: delavcem v delavnicah in kurilnicah nai se izdata na leto po dve de'avski obleki; odpusti iz službe naj se ne vršijo in ne smatrajo kot kazen za poed nce. temveč na) se odpušča le na podlagi razsodb disciplinskih sodišč, ki bi morala biti sestavljena paritetno, pravice osebja nai ne bodo odvisne od kreditov aii potreb službe, temveč da so vse pravice sigurne in trajne. S pravilnikom se namerava rešiti tudi vprašanje pokojninskega zavarovanja pomožnega in delavskega osobja. Za temelj te ca zavarovanja ie vzet mesečn prispevek 70 Din za profesijoniste. 50 Din za polkva-! iificirane in 40 Din za nekvalificirane delavce. Enake prispevke nai bi v pokojninski j fond plačeva'o tudi prometno ministrstvo j S podrobnostmi tega problema se konle-! renca ni mogla baviti. ker ni imela podatkov o številu železničarskih delavcev in o ni hovih «lužbenih letih. Zarad1 nzk h p'ač pa je sk'enHa prositi, naj se prispevek za j delavce prvih 10 let zniža za 50 % in da i diferenco kriie prometno ministrstvo, ker je ono krivo, da se to vprašanje že n; prej rešilo Za temelj delavske pokojnine le predložila konferenca za dovršeno lOletno službo 7Л profesijoniste 5000 Din letno, za nekvalificirane delavce pa 45П0 Din. Po-kojn na naj bi se zviševala do 100 % po 30-letnl lažji in po 25letni težki službi. Uprava pokojninskega fonda naj bo avtonomna in paritetna. Vo!lln: red za predstavnike fonda nai bo strogo proporcijonalein z aiktivno in pasivno volilno pravico za vse č'ane fonda Pokoinima za rodb'no naj 'naša z." enega člama 70 */». za 2 č'ana 80 %, za tri člane 90 %. za štir člane Pa 100 % od po-koin:nskega temelia sameea č'ana O'ede prehodnih naredb je bJa konferenca mnenja, nai se na novi wavilnik prevede] o vsi delavci ki bodo na dan. ko stopi praviVk v vellavo. v železniški službi ter da se iim vsa leta službe priznajo za te-mdlj plače in pokojniflö. Istotako na,I ne bo noben delavec preveden z nižio plačo, kakor mu je bila zajamčena po dosedanjih i predpisih. Pariz, 7. februarja, g. Danes je bil veliki dan za izvolitev najlepše žene v Evropi. Že tekom prvih popoldanskih ur se je pričela zbirati pred redakcijsko palačo «Journa a» v Rue Richelieu velika množica radovednežev, da bi videli prihod najlepših žen Evropi. Ljudstva se je do 2. popoldne nabralo že toliko. da je bilo treba uvesti posebno s užbo za vzdrževanje reda. V redakcijsko poslopje je bil dovoljen vstop samo onim osebam, ki so se lahko^izkazale s posebnimi legitimacijami. Člani razsodišča so bili povabljeni v redakcijo «Journala» ob treh popoldne in vsak izmed 17 tekmujočih narodov je odposlal v razsodišče po enega zastopnika. Med tretjo m četrto uro so pričele prihajati posa-mezne tekmovalke. Za tekmovanje so bili rezervirani vsi re-prezentacijski prostori redakcije. Razsodišče se je zbra o v popo'noma ločenih prostorih v drugem nadstropju. V sosednem bifeju so se zbrali nekateri prijatelji redakcije «Journala» ter oii- Triumf Gajdarova in Gzovske v gledališču Snoči sta nastopite z nestrpnostjo pričakovana draga gosta v Verneuilovem »Gosnodu Lamberthieru« in sta doživela triumf. kakršnega .ie blo po njun_h nastopih na drugih iugoslovenskih odnti tudi pričakovati. Operno gledakšče je bilo že nekoliko dni prej popolnoma razorodano. kar govori bolj nego vse drugo o navdršeniu ljubljanskega občinstva za ta izredni nastop. Posebno dosti le Mo nežnega spola, vnetih ča-stilk Gaidarowe gledališke im filmsie igralske umetnosti in — brez dvoma — tudi njegove lepe. elegantne, moške postave. Po površnem štetju smo ugotovili na vsakega moškega gledalca najmanj dva ženska. Ljubljančani imajo bistre oči in hudobne iezke za takšne stvari, pa je padla že pred začetkom predstave na ta račun marsikakšna zbadljiva opazka. Vendar lahko ugotovimo. da so liudie kmalu pozabili, da so prišli v gledal š^e v prvi vrsti prav za prav zaradi firbca. Velika, mirna, plemenita igra obeh umetnikov i h je kmalu prevzela, da so začeli slediti samo njei. Odveč bi bilo govoriti o brez-končnih aplavzih, ki so prisilili oba umetn-ka ob koncu vsakega dejanja in zlasti ob koncu predstave nešte-okrat pred oder. Ni manjkala tudi skupina najvneve.ših, -ki so ia _ pričakali pred gledališčem. Pri tem ni padel Gaidaro-wu noben las z glave in mu niso odrezali nobenega kosa s plašča kakor v Subotici. mislimo pa. da je bil vseeno očaran nad našo publiko kakor nad ta-mošnio. Morda še bolj Nad vse zadovoljna pa je bila tndi ljubljanska pub'ika. ženska in tudi moška. sai je imela v gledališču tudi res izreden in prvovrsten umetniški užitek poleg tega. da je videla m slišala svetovnega oboževanca in spoznala njegovo. umetniško mu doras'o tovaris'co. Danes nastopi Vladimir Gajdarov v kinu Matici, ki igra nalašč v ta namen njegov fiim «Žena na grmadi» Priljubljeni umelnik bo imel ob pričetku vsake predstave, ki se vrše ob 5.. pol 8. in 9. uri. daljši nagovor na pub iko. * K poročilu o predvčerajšnjem sprejemu g. Ga darova na ljubljanskem kolodvoru moramo popraviti vrinjeno pomoto. G. M Foerster. ki je spremljal oba ruska umetnika iz Zagreba, ni njun rmnresarij. temveč je samo kot znanec g. Gajdarova posredoval njegovo in gospe Gzovske gostovanie v Ljub jani. Vladimir Gajdarov se bo predstavil in govoril pri vseh predstavah ob 5., pol 8. in 9. Elitni Kino Matica Trockij dobil dovoljenje za b'van|e v Turčiji Carigrad, 7 febr. Turška vlada ie že vi« dč.rala potni list Trockcga in mu dovolila bivanje na turškem teritoriju. Trockij bo potoval pod fingiranim imenom. Kraj nje» gove nastanitve še n; določen Berlin, 7 febr. Z uradne strani se sicer zanika, da je tukajšnje sovjetsko poslani» §tvo zaprosilo za dovoljen ie bivania Troo kega v Nemčiji, vendar je to brez dvoma resnično, ker se vrše v stanovanju komu» nista Golkega že predpriprave za nastani« tev Trockega. Rurrunski lej stabiliziran Bukarešta, 7. februarja g. Danes te bila izvedena stabilizacija leja in sicer po tečaju 3.10 Švicarskega franka v Curihu in 813 lelev za angleški funt v Londnwa. Zakon o stabilizaciji se uvelja-vi danes zvečer. Uradni list bo objavil za kon v posebni tedaji. Uvedba Vusn'h kart na Ruskem Moskva, 7. februarja g. Delavstvo v nekaterih mestih zahteva uvedbo kcušn'h kan. S tem naj it prepreči, da bi se kruti, to je določen za po trebe mest, ne bi porab;! v druge svrhe. V nekaterih meetih so krtAne karte že vpel'pre. Poštnim ar udom Je prepovedano ekspedirati pakete г moko ali kruhom. Ti ukrepi so naperjeni preti rajsvadi kmeüov, ki s« v mestih кцро^ай kruh io i tik krmili živina. cijelni zastopniki onih dnevnikov, ki so po posameznih državah organizirali lepotno konkurenco. V tem salonu so čakale tudi dame na od očitev razsodišča. Najprej so odhajale tekmovaike v skupinah po tri in štiri, nato pa posamezno pred razsodišče. Ocena se je zavlekla skoraj do 6. zvečer, nakar se ie razsodišče umaknilo na interno posvetovanje. Vsaka dama. ki ie pred razsodiščem opravila, je v majhnem stranskem salonu z razumljivo napetostjo čaka'a na odločitev. Končno je ob 9.30 razglasil glavni urednik «Journa'a» Marsiilac izid oo katerem }e progla«i'o razsodišče «mlss Httngariio» za najPepšo ženo Evrope, dočim so vse ostale tekmov?lke ex aequo zavzele drugo mesto. Razglasitev rezuHata so števini navzoč1 oozd'aviü z živahnim odobravn'em. Tekmovalke so se nato odneliale v hote! «Pa'ais d'Orsav». Jutri je dan poč tka nakar odrxitTijejo na povabilo občine Niče na Riviero. Katastrofa balona „Grof Zeppelin" Berlin. 7. februarja, s. pri vasi Bennecke т Slesvigholsteinu so na.Vi včeraj popoldne balon. v Itaterem so bile šliri osebe. Kakor se zdi. je priplul ponesrečeni balon iz Berlina. Kmetje so našli štiri potnike 8 krvjo оЪИ-te in ležko ranjene v drevesnih vejah. Ladjica je bila popolnoma razbita, balon pa raztrgan Kakor izve eVossisrbe Zeitung», je v Berlinu ob 1. popoldne starta1 prosti balon «Grof Zeppelin» nemške zrakoplovne družbe. ki sa je vodil policijski stotnik Oxe. Ker ni dosedaj nikake vesti, da je balon pristal domnevajo, da je