l (iiclj in podučitelj. Večkrat sem že bral in tudi sam opazil, kako se v nekterih krajih učitelj in podučitelj vedno besedujeta in v razpertiji ži- vita; in res, serce me je bolelo, in mislil sem: Bog daj vsem pravo poterpežljivost inedinost! —iVamenil sem tudi o tem nekoliko pisati,ako mi dragi tovarši tega ne bote za zeld vzeli. Zapoved Ijnbezni pravi: ,,Kar hočeš, da bi ti drugi storili, stori tudi ti drugim". Te besedp naj bi si marsiktpri učitelj prav razložil, in si jih tudi večkrat spominjal in se mislil podnčitelja : kaj bi jaz kot podučitelj svojpmu učitelju storiti mogel, in kako bi se meni zdelo, ko bi učitelj tako z mano ravnal, kakor jaz s podučiteljem ? Resnični odgovor bo: svoj stan bi ljubil in komaj nje~ gove tpžavnosti občutil, ako bi me v šoli, kakor doma, ne pa kakor ptujca merzlo in neprijazno sprejpmali, iu ko bi bil učitelj moj resnični prijatel. — Naj si tudi učitelj veekrat spominja tistih časov, ko je še mlad, neveden in na ptujem v šolo za podučitelja prišel. Oh, kako žalostno in strašno jp. za mladega učitelja, kteri z naj lepšimi upi in z gorpčo Ijubeznijo do svojega poklica pride v ptujo družbo, ktera ga merzlo sprejme in neprijazno ž njim ravna! Dragi čitatelji! ali bi se bilo čuditi, ko bi se tak zapuščen človek kam drugam obračal, in si iskal prijatelstva, kjer bi ga iskati ne smpl? Naj bi pa tudi podučitelji se večkrat spominjali, da je učitelj njih pravi tovarš. Ali žalostno je sli.šati, kako marsikteri podučitelj s starjim učiteljem ravna in misli, da je neumen, sam pa mpni, da je naj modrejši, zato , ker je morebiti ena leta več po šolah hlače tergal, in na svoje teorptično vednost vse zida, in si misli, da je že dovolj, če je pripravnico dobro izveršil, in je že moder ko Salomon, drugi starejši so pa vsi neumni, in kar oni storijo je vse nič, ali pregovor pravi: ,,Mladost, norost"; torej naj podučitelj svojpga učitelja spoštuje in časti' že zavoljo njegove starosti, in naj ga lepo za svet praša, in rekpl bi: ne dobi se kmali učitelja, da bi svojemu podučitelju rad prav ne svetoval in pomagal. Posebno je pa dobro za podučitelja, če mu učitelj dovoli, ali ga še prosi, da rau pri cerkvpnih opravilih kaj pomaga (se ve, da ne med šolo}, to je tako koristno, da niislim, da ni podučitelja, kteri bi se sam od sebe ne čutil primoranega, da se vadi v petji in orglanji; sej je res, kar so mi nekdaj npki visokočastiti gospod rekli: nUčitelj brez orglanja, je ptič brez pprut*, intaktudza njegovo prihodnost slabo skerbi, ker so mu pota za višje in boljše službe zaperta, in mora in ostane le vedno ubogi podučitelj. Naj se torpj niarsi- kteri gosposki podučitelj tnisli, da ni za vse zrel, če nekoliko v šoli stori, za cprkev se pa še ne zmeni, zakaj učitelj živi od kmeta, in kmpt le šolmajstra hvali, če zna dobro zapeti in orglati, torpj priporočara še enkrat: naj se vsaki podučitclj rad in pridno vadi v petji in orglanji, in naj nikar ne godernja, če mu učitelj popravlja poraote, timveč naj mu bo za to iz serca hvaležen. Ali, pa Bogu bodi potožrno! dobe se učitelji, kteri se res za orgle boje in revnega ,,gehilfa", kakor ga imenujpjo, z belim očesom pogledajo, ako bi se k orglam približal, pa zakaj ? zato ker viada med njima razpertija in nevošljivost, ktera je vir vsega nasprotja. Naj bi se pa tudi marsiktpri podučitelj večkrat poprašal: kaj bi pajaz kot učitelj želel od svojega podučitelja? in gotovo si bo odgovoril: kako prijetno bi bilo, ako bi bil moj podučitelj doniač. prijazen, postrežljiv, pohleven in odkritoserčen, proti meni zanesljiv, in ako bi se z dušo in s telesom dpržal moje hiše in se za mojo čast, kakor za svojo potegoval. — Oe sta si tako učitelj in podučitelj vdana in prijazna, je srečna hiša, zakaj, taka hiša je hiša miru in Ijubezni, in pri nji je Bog in njegov blagoslov. Milovati nioram pa tiste šole in cele soseskp, ker sta siučiteljin podučitelj pes in mačka; žalostnoje biti nied takima, kjer po celih deset mescev eden druzega ne pogledata, eden druzega opravljata, \a na zadnje sta oba npdolžna, in se nočeta tako daleč ponižati, da bi eden druzega ogovorila, in tako ce!i soseski dajpta slab zglpd, in si oba podkopujeta svojo srečo. Spreoberni take terdovratneže Bog! Joie Jerom, podu^itelj.