peStnin» olaeana v gotovW
Maribor, oe*ek 19 aprila 1935
Ste. go
t®lO !*•
mariborski
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo tn uprava: Maribor, Goaposkaul.il/ Taleton uradnlfttv« 2440. uprava 2466 Izhaja razen nadalje in praznikov vaak dan 1®» mH / Valja naaačno prajaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi p« ceniku / Oglaae •prejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovil rafiun 81 11.40©
JUTRA”
Ženevska resolucija
'vredno zasedanje sveta Društva narodov, sklicano na zahtevo Francije za-radi obsodbe Nemčije in določitve sankcij, je bilo v sredo zaključeno, s spre Jfitjem zadevne resolucije in izvolit-V]jo odbora, ki naj določi sankcije za ~~~ bodoče kršitve. Iz velikega hrupa, ki je ^stal po nemški uvedbi splošne vojaške Zveznosti in s tem samovoljnem razveljavljenju dela versailleske mirovne Zgodbe, se je rodila — miš! Kako pa drugače tudi imenujemo to resoluci-i0> ki je bila sprejeta soglasno, torej popravljena tako do'go, da ni mogla nikomur ne koristiti ne škoditi. Vsa obsodba Nemčije je reducirana na sledeči stavek resolucije: »Svet Društva narodov Izjav-,ia> da je Nemčija prekršila mednarodne Pogodbe, ki jih je sama podpisala in se ftora zaradi tega enostranskega posto-P^nja obsoditi.« To, nič drugega! Nobene Ostre graje, nobene zahteve po uveljav-taniu spoštovanja versailleske mirovne Pogodbe, nobenih sankcij! Dejansko poceni ta obsodba: Mi Nemčijo obsojamo,
'i pa puščamo proste roke. da kršitev Versalileske mirovne pogodbe sankcionira in izvede do konca po svoji mili volji.
Proti Nemčiji se zaradi te samovoljne odpovedi veljavnosti bistvenega dela ifiirovne pogodbe ne ukrene nič, ne določijo in ne izvedejo se prav nobene, ne diplomatske, ne vojaške, ne finančne in gospodarske sankcije. Nasprotno, z ^■Tičijo naj se nadaljujejo pogajanja za Oborožitveni sporazum in zagotovitev lll;ru. Pač pa naj se statut Društva na-[Odov izpopolni z dodatkom, ki bo do-ftča; gospodarske in finančne sankcije •°roti onim državam, ki bi v bodoče kdaj gorile isto, kar je storila sedaj Nemčija.
ta namen se ie izvolil tudi poseben 0(lbor, ki naj sestavi besedilo določb o |eh sankcijah, ki ga tvorijo delegati, k: jjh imenujejo Anglija, Francija, Italija, 7usija, Po'jska, Jugoslavija, Turčija, ■Oanija. Kanada, Cile, Madžarska, Nizo-/-eniska in Portugalska. Ta obsodba in ta jjbor nas živo spominjata na obsodbo ^adžarske po Ala r s e i ll e u, ki je pa ;la vendar neprimerno ostrejša, in na 'klep o konvenciji proti mednarodnemu Aforizmu. Poteklo je od takrat že pre-Cei časa, toda takrat izvoljeni odbor se ni genil in protiteroristične konvencije in je najbrže nikoli ne bo. Ne bo mor-poslovanje odbora za sankcije enako? ''•e bo tudi določba o sankcijah crknila jfjfc v predalih generalnega tajništva "‘nšiva narodov v Ženevi?
»Besede, besede, besede...« pravi Shakespeare v »Hamletu«. Obsodbe, ob-s°dbe. obsodbe, pa še demarše, spome-'l;ce in resolucije — potem pa nič več. ^se gre dalje svojo pot tako, kakor kdo ilQČe. Vsa Ženeva je le prazni videz, ker Sankcij nima in jih, dokler bo Društvo prodov tako, kakršno je, tudi ne bo ‘■rielo. Pa še s tem Nemčija ni zadovoljna 111 napoveduje protest proti ženevski re-'s°luciji. Berlin odreka Društvu narodov sDloh pravico, da bi Nemčijo obsodilo, "a Četudi tako boječe rahlo, kot je storilo v sredo. Berlin pravi, da tisto Društvo prodov, ki ni Izpolnilo obveznosti, ki jo 'e Prevzelo in ni doseglo razorožitve, ni-I113 prav nobene moralne podlage obsodi Nemčije, ako je storila isto in tudi ni 'eč voljna izvrševati enako In istočasno povzetih obveznosti glede razorožitve. Nadalje pa opozarja še na paradoks, da predlagajo iste velesile (resolucija v ^tresi!), ki obsojajo Nemčijo zaradi sa-^f>voljnega razveljavljenja vojaških k'avzul versailleske mirovne pogodbe — Uveljavljen je enakih klavzul saintger-
EoBrčenie Nemčije zaradi obsodbe
Protest v>r\ ve!esi3ah — Malovi za vrnitev v Ženovo so porušeni -Drušivo narodov nH imelo pravice soditi - Nemška odklanta pogajanja m gj 'Sete - „Times“ sekundirajo Nemčiji
BERLIN, 19. aprila. Sprejem resolu-1 davno obsojeni zaradi kršitve mirovnih 1ie o ženevski resoluciji zelo rezervira-cije Društva narodov je izzval v Berlinu pogodb. Taki tožitelji nimajo nobene mo
in vsej Nemčiji ogromno ogorčenje. Zunanje ministrstvo je preko angleškega in italijanskega poslanika sporočilo že včeraj velesilam protest nemške vlade. Zlasti protestira Nemčija proti zadržanju Anglije v Stresi in Ženevi. Dokončno stališče pa bo nemška vlada zavzela še’e tedai, ko se bo videlo, ali bodo sledili še kakšni uradni dodatki k ženevski izjavi. Kancelar Hitler bo odgovoril Ženevi v posebnem govoru ali pa v intervjuvu. Splošno se naglasa, da je Društvo narodov napravilo sirov udarec in porušilo vse mostove med Ženevo In Nemčijo. Obsodba Društva narodov je enostranski akt nasilja, ki ga Nemeiia najodločneje odklanja, tembolj, ker ni članica Društva narodov. Nemčija bi se bila mogla obsoditi samo tedaj, ako bi bila poklicana pred sodišče, da obrazloži svo?e razloge, zakaj je tako nostonala, V Ženevi so pa sedeli tožitelji, ki so že sami
ralne pravice koga obsoditi.
Z ženevsko resolucijo je onemogočena za dolgo vrnitev Nemčije v Društvo narodov. Zaradi tega se lahko pričakuje, da bo Nemčija v oktobru dokončno izstopila iz ženevske institucije, ker takrat poteče dotočen! dveletni rok. Nemčija ne bo tako kmalu spet pripravljena pogajati se za vrnitev. Ves nemški narod uvide-va, da je državna politika upravičena. Ako bi se danes izvršil plebiscit, ne bi glasovalo Ie ”0, ampak 99°/» Nemcev pro ti vrnitvi v Ženevo. Kljub ženevski obsodbi na Nemčija ne bo prekinila oborože vanja, ker zahteva to obramba in varnost države. Nemška vlada bo najbrže izdala izjavo, da zaradi ženevske resolucije ne more sodelovati pri pogajanjih, ki so bila določena v Stresi. Nemčija bo prav tako odklonila tudi povabilo na podonavsko konferenco v Rimu.
LONDON, 19. aprila. Angleški tisk pi-
no. Nekateri list! izražajo upanje, da s tem korakom še niso zaprta vsa vrata za pogajanja z Nemčijo, drugi se pa zopet boje, da bo Berlin iz tega Izvajal konsekvence, zlasti glede vprašanja vrnitve v Društvo narodov. »Times« pišejo, da 5« sklep Društva narodov docela naravno vzbudil v Nemčiji ogorčenje in prepričanje, da gre za enostranski akt, ki dokazuje, da Je Društvo narodov Izključno instrument v rokah nekaterih zmagovitih držav. To je tudi do neke mere res. dasi ne v celoti. Treba je obžalovati, da ni Institucija, kakor je Društvo narodov, upoštevala okolnosti, pod katerimi je Nemčija svoječasno prevzela obveznosti, ki jih sedaj zavrača. Ugled Društva narodov bi se mnogo bolj dvignil, ako bi se bilo vsaj z eno besedo spomnilo razmere, v katerih je bila versailleska mirov«?* godba Nemčiji vsiljena.
B0f9ft>9l?a reilmi a kriia
ODSTOP VLADE
GENERALA ZLATE VA. BOJ ZA VOJAŠKO ALI CIVILNO NOVO VLADO.
SOFIJA, 19. aprila. Ukrep vlade generala Zlateva, po katerem so bili aretirani in internirani mnogi ugledni politiki Bolgarija, med njimi bivša predsednika vlade Cankov in Georgijev, in mnogi višji častniki, je izzval velika nesoglasja tudi v sami vladi. Pravosodni minister dr. Dikov, kmetijski minister Molov in zunanji minister Batalov so zaradi tega nastopili zelo energično in odstopili. Prizadevanja generala Zlateva, da bi svoj odstop preklicali, niso imela uspeha. Zlatev je moral predložiti odstop kroni, tekom nadaljnjega razvoja je pa nastal tak položaj, da Je sledila demisija celokupne vlade. Demisijo je izročil general Zlatev kralju sinoči in jo je kralj tudi sprejel. Že sinoči so bili poklicani v
dvor razni politiki, danes pa so se konzultacije nadaljevale. V političnih krogih se zasleduje razvoj krize bolgarskega režimskega sistema z naraščajočo napetostjo. Pred vsem stopa v ospredje vprašanje, kdo bo sestavil novo vlado? Gre namreč za načelno vprašanje, ali bo nova vlada vojaška ali civilna. »Liga stotni kov« se seveda zavzema za vojaško vlado. Kot novi možje se omenjajo dosi ia-njl notranji minister polkovnik Krum Kolev, prosvetni minister general Ra-dev In poveljnik prvega armadnega zbora general Jovor, ki uživajo velike simpatije vojske. Druga skupina ie pa za vlado civilistov, ki naj bi nadaljevali politiko 19. maja. V tej zvezi se omenja beograjski poslanik DImo Karasov.
Sest kandidatnih Ust
BEOGRAD, 19. aprila. Pozno sinoči je bila Izročena sodišču lista dr. Topaloviča, danes dopoldne pa lista dr. Ljotiča. Dne 5. maja se bodo >orej potegovale za naklonjenost volilcev liste: 1. vladna Jev-tičeva, 2. Hodžerova Jugoslov. ljudska stranka, 3. dr. VI. Mačka, 4. socialistična dr. Topalovlč, 5. dr. Ljotič in 6. Bože Maksimoviča, ki je vložil danes popoldne
Abes&nija zavrača
ADISABEBA, 19. aprila. Abesinska vlada smatra, da italijanska nota od 14.
trn., s katero se sprejema procedura pomiritve in arbitraže, stavi pa pogoj, da se najdejo in kaznujejo vsi oni, ki so odgovorni zaradi dosedanjih incidentov, ne zadostuje in je njena pritožba pri Društvu narodov utemeljena, iz Massaue pa poročajo, da so prispeli tja parniki »Gan-ge«, «San Pietro« in »Abazzia«, ki so pripeljali v Eritrejo nove čete in poveljnika gavnanske divizije, generala Maraviglio, z njegovim štabom. Iz Neaplja je pa odplul parnik »Cesare Batistia s 700 tonami vojnega materiala; v Mesini je pa sprejel na krov tudi nove čete.
mainske, trianonske in neullleske mirovne pogodbe, torej ponovno oborožitev Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Mi pa dodajamo še en paradoks: iste velesile odklanjajo istočasno turško zahtevo po enakem razveljavljenju lausannesklh določb!
j Bolj pomembno kakor to, kar je v re-
I soluciji Društva narodov, je dejstvo, da so za resolucijo glasovale vse države, razen edine Danske, katere zunanji minister Munch se je pri glasovanju odstranil, toroj tudi Poljska m Mad-
žarska, dasi se je splošno pričakovalo, da se bosia delegata teh dveh držav pri glasovanju vsaj odstranila, ako ne bosta celo glasovala proti resoluciji. Na ta način je Nemčija tokrat ostala čisto sama. Zavidanja vreden ta položaj Nemčije ni, ie pa vprašanje, če si ga trenutno morda celo ne želi, kajti v svoji osamljenosti ji ostajajo roke proste prav na vse strani, to pa rabi vsaj tako dolgo, dokler svoje oborožitve ne Izvede do konca.	~r.
SENCA PETRA VELIKEGA.
PARIZ. 19. aprila. Tu je vzbudila veliko pozornost zahteva turškega zunanjega ministra dr. Ruždija Arasa. ki je v zvezi z akcijo za novo oborožitev Avstrije. Madžarske in Bolgarije zahteval tudi ukinitev demilitarizacije Dardanel. Dardanelsko vprašanje je bilo nekoč mednarodnega značaja, sedaj pa predstavlja le regionalen problem. Dardanele oredstavljajo skupno strateško postojanko za vse države balkanske zveze. ».Tour nal« opozarja s tem v zvezi na vrnitev Rusije v evropsko politiko in na rivalite-to med Rusijo in Anglijo, čim se je pričela TurČiia konsolidirati. Narodu, ki drži v svojih rokah dardanelske ključe, ie zagotovljeno prvenstvo v orientu. Te ključe je spravila v svoj žep Angliia in bi jih morda vrnila Turčiji, okleva pa zaradi tega, ker se boji. da bi se za Tur' čiio pojavila senca Petra Velikega. ODGAJANJE PODONAVSKE KONFF RENČE.
ŽENEVA. 19. aprila. Podonavska konferenca, ki je bila prvotno določena na dan 20., potem pa 25. maja. se bo seš!" sedaj najbrže šele 28. ali 30. maja.
KONFERENCA V ANKARI.
ANKARA, 19. aprila. Včeraj ob 16.30 se je tu sešel gospodarski svet balkanske zveze. Jugoslovanska in romunska delegacija sta prispel; že včeraj dopoldne, grška pa je prišla popoldne.
PREGLED ŽENINOV UKINJEN.
BEOGRAD, 19. aprila. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je začasno razveljavil določbo o obveznem zdravniškem pregledu ženinov.
SMRT SLOVENSKEGA DEKANA.
CELOVEC, 19. aprila. V Šmohorju je umrl dekan Janez Držanič, rojen v Artičah pri Ptuju in posvečen leta 1880. Služboval je ves čas na Koroškem, več časa tudi v Železni kapli, sedaj pa je bil dekan v Šmohorju v Zilski dolini.
ROPARSKI UMOR V LJUBLJANI.
LJUBLJANA, 19. aprila. Danes je neznanec pobil z likalnikom 401etno šiviljo Antonija Severjevo v Slomškovi ulici v Ljubljani in jo oropal. Severjeva je v ago niji, za roparjem še ni sledu.
Dnevne vesti
Kdo je kriv Kelnaričeve mučeniške
smrti
KAJ PRAVIJO O POBREŽKI TRAGEDIJI STROKOVNJAKI? KAKO BI GABI-
LI LAHKO REŠILI? KAKO BOMO
Odmevi nenavadne pobrežke tragedije, ki sta jih objavila ljubljanski »Sloven ski Narod« in »Jutro« razblinjajo vso veliko požrtvovalnost reševalcev, ki so si prizadevali izkopati zasutega delavca 'vvgusta Kelnariča. V današnjih časih, ko so take nezgode vsakdanje in pri sredstvih, ki jih pozna sodobna tehnika, so očitki prav na mestu. Še danes počiva njegovo truplo pod ruševinami prsti in peska. Niso ga mogli rešiti živega, z napori ga bodo rešili mrtvega iz smrtnega abjema zemeljske globine. Huda je jav-ia obsodba, da je bil način reševanja zgrešen, da reševalna akcija ni bila smo ;rena, da se ni izvedla po načrtih strokovnjakov. Kdo bo pred svetom, pred ravnostjo odgovarjal za Kelnaričevo mu-čeniško smrt, kakršne ne beleži nezgodna kronika zadnjega časa? Vsa javnost /, ogorčenjem komentira dogodke, ki so se razvijali pri reševalni akciji ubogega Kelnariča, ker je iz poteka razvidno, da je njegovo usodo povzročila izguba du-haprisotnosti in razsodnosti tistih, ki so bili v prvi vrsti poklicani, da mu pomagajo, da ga rešijo.
Splošno se govori, da so igrala pri reševalni akciji tudi denarna sredstva ve-iiko vlogo. Morebiti glavno. Kaj pa naša iruštva, ki imajo na razpolago fonde za lake reševalne akcije? Zakaj se ni zga-lil Rdeči križ, ki bi po mnenju splošne avnosti bil prvi med poklicanimi in bi moral pomagati? Kako bomo prenesli očitke? Če bi zasulo človeka in bi takoj umrl, bi se nihče ne zanimal za njegovo nesrečo v teh človekoljubnih časih. Toda čeprav ima človeško življenje dandanes tako nizko ceno, da bi prej rešili zasuto žival kakor človeka, vendar ljudje še čutijo človeško. Treba je bilo rešiti človeka ueglede na to, kaj je ta človek.
IZBRISALI NAŠO SRAMOTO?
Treba je bilo rešiti človeško življeije in tako pokazati pred svetom srčno kulturo, ki brez nje ne more biti tudi sološne kulture...
Kaj pravijo naši strokovnjaki? Gradbeni inž. g. Lavrenčič iz Ljubljane je poslal mariborskemu gradbenemu iraduv zadevi tragične Kelnaričeve snrti naslednji dopis: »Gospod šef! Z ialostjo sem povzel iz listov vest, da je Kelnarič umrl. Nočem izgubljati besed. Zdi se mi, da kaže kot bi se s sedanjim postopkom ne moglo priti do cilja. Zato si covolju-jem v prilogi dati naslednji nasvet: (inž. Lavrenčič je poslal s pismom 3 skice, ki nazorno prikazujejo, kako bi se bilo dalo v kratkem času rešiti Kelnaiiča.) V svojem pismu je pripomni, končno še sledeče: Naslednja rešitev mi je šinila v glavo pri čitanju o smrti ubogeja Kelnariča. Zakaj ne prej? Bog ve to? Ježe tako, če se dogodi nesreča, izgube vsi prizadeti glavo in njen prisodek. Tudi mene je prizadelo. Ves dan sem bil v mislih pri reševanju. Zaupal sem nehote v sedanji postopek z rovom, prepričan pa sem bi!, da to ni prava pot. Žal pridejo, kot se vidi, v nesreči rešilne ideje prepozno. In to naj javnost upošteva, ker se od vseh strani čujejo govorice, češ, da niso bili pravi možje na mestu. Po toči je lahko zvoniti. Da se javr.ost pomiri, sem ponoči napisal to pismo ter prosim uredništva, da priobčijo skice in v navedenem smislu pomirijo javnost. S spoštovanjem, inž. Lavrenčič.«
Truplo tragično umrlega Kelnariča so pričeli včeraj, izkopavati. Delo gre še precej hitro od rok. Proti večeru so v rovu nekaj časa po eg trupla gorele svečke, ki so jih prinesli dobrosrčni ljudje. Kmalu nato pa je zemlja ponovno zasula njegovo truplo.
Prilika ;e tukaj!
lista, ki izide v povečani nakladi in pomnoženem obsegu, v rokah abonentov in čitateljev. Vsi, trgovci, gostilničarji in obrtniki imajo najugodnejšo insercij-sko priliko, da potom velikih in malih oglasov opozorijo najširše plasti odjemalcev:
Trgovci na bogato izbiro in zalogo blaga po nizkih cenah,
Obrtniki na solidno izvršitev svojih izdelkov.
Gostilničarji na sloves svoje kuhinje n kleti.
Pomlad ie tukaj!
Sezona za trgovce!
Ugodna prilika za obrtnike! Konjuktura za gostilničarje!
Narodno g*e<Qiali&e
REPERTOAR.
Petek, 19. aprila: Zaprto.
_ ______________________________ _	Sobota, 20. aprila: Zaprto.
Tri dni bo velikonočna številka našega	aprila ob 15. uri:
Žic«. Globoko znizane cene od Din navzdol. Zadnjič. Ob 20. uri: »Prebrisani Atnor«. Premiera.
'};>nedeljek, 22. aprila ob 15. uri: »Ho*1' uiannove pripovedke«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Znižan'’ cene.
Kaj bo za Veliko noč v gledališču • Velikonočna nedelja. Popoldne. Ob IS*
uri bo zadnja uprizoritev Feldmanove tragikomedije »Profesor Žič«. Zvečer bo krstna predstava domače novitete, operete »Prebrisani Atnor«. Uglasbil j° je režiser mariborskega gledališča Pa-vel Rasberger. Sam je napisal tudi besedilo. Pestra melodika ter spretno odrsko pisana in zabavna vsebina sta glavni odliki tega novega dela. Režija je Kovičeva, dirigent je Herzog, koreograf .Ha* rastovič. Velikonočni ponedeljek. Ob 15> .. .	,	.	.	uri pojo Offenbachovo popularno opero
Oglase sprejema uprava lista do sobote »jfoffmanrcove pripovedke«. Na to oper-dne 20. t. m. do 9. uri predpoldne v nQ precjstavo opozarjamo zlasti okoliško
Gosposki ul. 11.
vseh šolskih otrok, kakor tudi ostalih pra voslavnih vernikov. Procesije se udeeži častniški zbor z vojaštvom pravoslavne vere in z godbo. Naslednjega dne (Cvetna nedelja) se začne točno ob 9. uri liturgija, po kateri bodo verniki prejeli sveto obhajilo.
občinstvo, ki mu je le redko dana prilika' og’edati si kako opero. Veljajo znižane cene. Zvečer ponove Fallovo opereto 1 »Veseli kmetič«, letošnji »šlager« sezone-! Pavel Rasberger dirigira. Avtor nove slovenske operete »Prebrisani Amor« Pavel Rasberger bo pri krstni predstav' svojega dela v nedeljo zvečer sam dirigiral uverturo.
I Premiera vojne zgodbe v štirih slikali ! »Kdo je kriv?« bo v sredo, 24. tm. Delo je zelo efektno in doslej še neigrano
Prijava konj, vprežnih vozil in koles.
Vojaški urad mestnega poglavarstva v Avtor" AngetoVerkvenik ~bo“prTsostoval
Kand dati Jevtičeve liste v mariborskem okrožju
Pogreb zvestega Sokola. Ob nepričakovano veliki udeležbi sokolskih pripadnikov so včeraj pokopali na pobrežkem
Kasacijsko sodišče v Beogradu je vče pokopa išču zvestega sokolskega delav-, a j potrdilo predloženo državno kandi- ca Tomija Jenšca. Ginljiv je bil pogled datno listo z nosilcem ministrskim pred- \ na naraščajnike v kroju, ki so nosili svo-sednikom g. Jevtičem. Kakor je že zna- ! jega mrtvega brata in krasen venec, ki no, bo naša banovina volila v 26 okra- ga je darovalo Sokolsko društvo Mari-
Mariboru je pri primerjavi evidence last nikov konj in vozil z zbranimi statistični mi podatki ugotovil, da lastniki konj, vprežnih vozil in koles (biciklov) pri prodaji, oziroma pri zamenjavi izpre-memb ne javljajo vojaškemu uradu, kakor to določajo obstoječi predpisi. Ker je odredilo poveljstvo mariborskega vojaškega okrožja, da se vrši preg’edovanje in popisovanje doslej še nepregledanih konj, vprežnih vozil in biciklov najbrž v mesecu juliju, kar se bo še posebej objavilo, se pozivajo vsi prizadeti, da svoje še nepregledane in nepopisane konje, vprežna vozi'a in kolesa prijavijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, vsaj do 30. t. m., sicer bodo najstrožje kaznovani.
Učni tečaji za obrtnike. Mojstrska izpitna predavanja so bila 16. tm. zaradi
krstni predstavi. Režija je Košičeva. na* stopijo Starčeva, Furijan, Gorinšek. Med ven in Verdonik._______________
__________________KINO_____________
GHAJmiMjINO
Danes na Veliki petek je kino radi norm' zaprt Na Velikonočno soboto ob pol "■ uri zvečer svečana premiera
t*
jih 29 poslancev. Za mandate na Jevti-oevi listi pa se poteguje 63 kandidatov. V mariborskem volilnem okrožju so po-.rieni na Jev ti če vi listi naslednji kandidati: v okraju Maribor levi
bor I. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega starosta Sokola I. dr. Pivko, železničarska god' a »Drava« pa je zaigrala pretresljivo žalostinko. Težko je bilo vsem, zlasti pa njegovim najožjim
iireg, ki voli dva poslanca, posestnik in tovarišem, ko so se poslednjič poslovili
iupan Ivan Janžekovič v Košakih m ‘ipokojeni državni tožilec dr. Jančič v Mariboru ter železniški uradnik Rudolf Ogrinc na Pragerskem in delavec Karel Fras v Mariboru: v okraju Maribor desni breg ekonom Vinko Gornjak v Slov. Bistrici, posestnik Ivan Kirbiš pri Sv. Marjeti na Dravskem polju in bivši narodni poslanec Anton Krejči; v ptujskem okraju gostilničar Mihael Brenčič in bivši narodni poslanec Lovro Petovar, v ljutomerskem okraju železniški uradnik Avgust Lukačič, posestnik Jakob Rajh in posestnik Franc Skuhala, v murskosoboškem okraju bivši narodni poslanec Josip Benko; v dolnjelendavskem okraju bivši narodni pos’anec Anton Hajdinjak in banovinski zdravnik dr. Fran Klar; v prevaljskem okraju šolski upravitelj Karl Dobršek in industrijec inž. Mi-šan Lenarčič; v slovenjgraškem okraju šolski upravitelj Leopold Kopač, upoko-ieni konzul dr. Anton Novačan in bivši narodni poslanec dr. Bogomil Vošnjak; v konjiškem okraju bivši narodni poslanec Karl Gajšek in posestnik Fran Seru-£ar; v celjskem okraju bivši narodni poslanec Ivan Prekoršek in odvetnik dr. Jernej Stante; v gornjegrajskem okraju posestnik Matija Goričan in posestnik Anton Žehelj; v šmarskem okraju učitelj Ljudevit Komar, zdravnik dr. Fran Mo-ser in posestnik Anton Zdolšek; v brežiškem okraju pa posestnik Ernest Kru-lej in odvetnik dr. Andrej Veble iz Maribora.
od njega, ki so ga vsi radi imeli. Počivaj sladko v zemlji domači!
Odhod malih harmonikarjev v Romunijo. Znani mariborski mali harmonikarji ISSK Maribora so danes zjutraj pod vodstvom ge. Zore Ravnikove odpotovali na turnejo v Romunijo. Nastopili bo do s potju tudi v Beogradu.
Svečana seja Rdečega križa. Krajevni odbor Rdečega križa je imel sinoči svečano sejo, na kateri je predsednik g. dr. Jančič po lepem nagovoru izroči! srebrne kolajne in diplome požrtvovalnim funkcionarjem, in sicer strokovnemu u-čitelju Mirku Ravterju, njegovi ženi Mariji Ravterjevi in učiteljici Hermi Bračičevi. Omenjene tri je odlikoval glavni odbor za njihovo požrtvovalno delo, zlasti v prizadevanju za skrb zdravja naše mladine. Tudi je odbor Rdečega kri ža na seji razpravljal o gradnji doma Rdečega križa, ki bo stal ob morju na kastelanski obali pri Splitu.
Obredi cvetne nedelje v pravoslavni crkvi v Mariboru. V soboto 20. t. m. (La-zarjeva sobota) se bo vršila takozvana »Vrbica« pri naših pravoslavnih someščanih. Kakor smo iz pravoslavne paro-hije izvedeli, bo tega dne točno ob 14 uri iz pravoslavne kapele v Melju procesija (litija), ki se bo pomikala po Meljski, Aleksandrovi, Cafovi ter Razlagovi ulici na Jugoslovanski trg, kjer se bodo vsem udeležencem razdelile vrbove ve jice. Nato se procesija vrne po Aleksandrovi in Meljski cesti v kapelo, kjer se bo vršila večerna služba božja, spoved
Rože z fuga
Paul Horbiger, Greta Theimer.
Kino Union. Danes v petek zaprto. Velikonočni spored Gustav .Frohlich »Na straži velemesta«.
čas, plošče; 18: prenos zvonenja in velikonočne procesije; 19.30: zunanjepoliti-iJiuid.	ou	unu	čm	pregled;	19.50:	čas, jedilni list, pro-
velikonočnih praznikov prekinjena in se sram za nedeljo; 20: trnovski cerkveni
nadaljujejo v četrtek po Veliki noči ob zbor bo pel velikonočne pesmi, - • ' isti uri kot doslej. Prihodnja predavanja , volilno in politično poročilo; -1.4c>: cas-bodo obravnavala predvsem zakon o j Potočila; 22: p osec. zavarovanju delavcev in davčni zakon, j Vsi štirje obsojeni. Danes se je ob ra v-— M’zarsko risanje, se predava tudi Ja- navala pred tukajšnjim malim kazenskiin nes 19. aprila, potem pa nadaljuje v torek senatom afera »Splošne gospodarske za* po praznikih. — V začetku meseca maja druge« in so sedeli na zatožni klopi: čla-se otvori učni tečaj za obrtno knjigovod- [ na načelstva Franc Vogrin in Marti!1
stvo. Interesenti se naj javijo najkasneje do 1. maja pri obrtnozadružnem nadzorniku g. Založniku na sreskem načelstvu, kjer dobijo tudi vse potrebne nadaljnje informacije. Tečaj bo obsegal tudi amerikansko knjigovodstvo in bo trajal 32—40 učnih ur, razdeljenih tedensko na 3 večere.
»Pot v življenje«. Film s krasnimi posnetki in slikami iz ruskega življenja, s pretresljivim dejanjem in bridko usodo junakov, bo v nede'jo, ponedeljek in torek predvajala ZKD v Grajskem kinu. Kdor hoče videti slabo in dobro stran povojne Rusije, naj si ta film ogleda.
Opozarjamo vse potujoče občinstvo, da ima »Putnik« odprto pisarno jutri samo do 16. ure. Oba praznika je pisarna zaprta. Pač pa posluje ekspozitura in menjalnica na kolodvoru permanentno oba praznika.
Iz »Nanosa«. Društvo priredi za člane na velikonočni ponedeljek z avtobusom izlet na Kaplo. Avtobus vozi do Sv. Ožbalta, odtod na Kaplo je dobri 2 uri in pol lioda. Odhod iz Maribora izpred hotela »Orel« točno ob %6. uri zjutraj. Cena vožnje tja in nazaj predvidoma 12 Din. Prijave se sprejemajo v petek od 18.—20. ure v društvenih prostorih.
V nedeljo popoldne koncert in otroško slavje s spominčki. V ponedeljek popoldne Svengali v »Veliki kavarni«.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 20. tm. Ob 12: plošče; 12.50: poročila: 13:
Jarc ter uslužbenca zadruge Marko Kar-dinar in Ivan Wolfond, ker so v času od srede 1. 1932. do konca 1. 1933. sami ali potom poverjenikov ponujali ljudem po-sojilo proti vpisnini 50 Din in plačilu drugih stroškov v znesku 400 Din. Ko s° od ljudi prejeli denar, so obljubili, da pri' de posojilo najkesneje v treh tednih, 0 posojilu pa ni bilo ne duha ne sluha ip so bili danes vsi štirje obsojeni, in sice< Vogrin in Jarc na leto dni ječe, Wolfond na 10 mesecev strogega zapora, Kardi* nar pa na osem mesecev strogega zapora.
Trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe je bilo nad 200 kg morskih in sladkovodnih rib. Prodajali so pišmolje in some po 28 Din, fogoše po 32 Din, sardelice po 10 Din, morske rake in sipe P° 14 Din, postrvi po 38 Din kg. Precej j® bilo na trgu tudi žabjih krakov, ki soji'1 prodajali venec po 2 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 10.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 5 stopn^ C nad ničlo; barometer je kazal Pfi J. stopinjah 736, reduciran na ničlo pa 734-relativna vlaga 70; vreme je oblačno >n tiho; vremenska prognoza:	spremenlji-
vo, popuščanje oblačnosti, zjutraj ze hladno.	  .
Čuvajte 3usoslaviio!
j
Bedno življenje našega delavsfva
SKROMEN zaslužek, velike skrbi in težave, temni izgledi za
BODOČNOST.
Po vojni se je pričela v Mariboru industrija naglo razvijati. Razvijati in rasti so Pričele tudi druge gospodarske Panoge. Lega in razni drug: ugodni po-so ustvarili iz nekdaj malomeščanskega Maribora niočan industrijski cen-na severni meji. Z razvojem indu-s r:ie pa je naraslo tudi prebivalstvo, narasje so druge potrebe. Danes tvori Pretežno večino mestnega in okoliškega Prebivastva delavstvo. Življenjske pri-j-e delavskega stanu so mizerne in uradna statistika, ki jo je izdelal Okrožni nrad za zavarovanje delavcev po stanju zadnjega marca, nam zgovorno priča, da naš delavec težko živi in da s strahom sleda v bodočnost.
V letošnjem januarju je okrožni urad, Ki je pravo zrcalo življenjskega standarda delavstva, prvič objavi! statistiko zavarovanih mezd delavcev, zaposlenih v območju mesta Maribora. Ker bodo suhoparne številke osvetlile bedno življenje našega delavstva, priobčujemo mezdno statistiko po stanju zadnjega marca z navedbo mezdnih razlik, ki so nastale v času treh mesecev, in sicer od K januarja do 31. marca t. 1. Omeniti pa moramo, da se številke v statistik: ne nanašajo na vajence, ki so uvrščeni brez razlike v prvi mezdni razred, marveč samo na ostalo delavstvo, pomočnike in nameščence.
Zavarovana mezda je za približno manjša od faktičnih zaslužkov, deloma zaradi sistema lestvice mezdnih razredov, deloma pa zaradi nepravilnega Prijavljanja. Statistika faktičnih mezd je torej praktično neizvedljiva in bi zahtevaj ogromne finančne žrtve. Hišna služinčad v Mariboru je skoraj vsa kategorizirana v četrtem mezdnem razredu. Zaradi tega zadevne številke v statistiki ne predstavljajo niti približno faktičnih zaslužkov. Mimo tega pa rudarji, železničarji, poljedelski delavci in de'oma tudi trgovski nameščenci niso zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, ker imajo svoje lastne bolniške blagajne in ustanove.
V statistiki je delavstvo razdeljeno na industrijskih skupin. V poljedelski
lupini je bilo 38 delavcev zavarovanih
z mezdo 23.52 Din, v javnem prometu 20 delavcev z zavarovano mezdo 24.24 Din. v zasebnih prometnih podjetjih 156 z me zdo 31.90 Din, v industriji kamenja in zemlja 245 z mezdo 24.45, v kovinski industriji 648 z mezdo 28.45 Din, pri gradnji prevoznih sredstev 39 z mezdo 33.82 Din, v kemični industriji 141 z mezdo 30.54 Din, pri centra'ah za proizvodnjo sile in preskrbo vode 98 z mezdo .39.49 Din; v tekstilni industriji 4468 z mezdo
29.11 Din, v industriji papirja 79 z mezdo
20.11 Din, v industriji kož in gume 147 z mezdo 31.87 Din, pri predelovanju kož in njenih surogatov 153 z mezdo 23.37 Din, v gozdnožagarski industriji 298 . z mezdo 23.07 Din, v industriji za predelavo lesa 183 z mezdo 32.14 Din, v industriji hrane in pijače 734 z mezdo 24.95 Din, v industriji tobaka 11 z.mezdo 31.49 Din, v gostilnah, kavarnah in krčmah 408 z mezdo 20.45, v oblačilni industriji 349 z mezdo 26.73 Din, pri grafični indu-leznic, cest in vodnih zgradbah 284 z mezdo 27.56 Din, pri gradbah nad zemljo 349 z mezdo 26.73 Din, pri grafčni industriji 168 z mezdo 37.69, pri higieni 188 z mezdo 23.77 Din, v občinskih obratih 81 z mezdo 28.77 Din, v trgovini 381 z mezdo 2S.30 Din, v denarnih in zavarovalnih zavodih ter samostojnih pisarnah 55 z mezdo 30.95, v gledališčih, svobodnih poklicih 142 z mezdo 29.95, kot hišna služinčad pa 1.221 z mezdo 11.71 Din.
Če primerjamo gornje podatke s statističnimi podatki, ki jih je izdelal Okrožni urad 1. januarja, vidimo, da so mezde delavstva v Mariboru v prvem letošnjem tromesečju v glavnem padle, in sicer povprečno po 0.60 Din na dan, čeprav bi morale že zaradi same sezije naraščati. Med navedenimi industrijskimi skupinami jih izkazuje izboljšanje samo 9, poslabšanje mezd pa 17. Izboljšanje mezd opažamo samo pri javnem prometu, pri zasebnih prometnih podjetjih, v denarnih in zavarovalnih zavodih ter samostojnih pisarnah in v trgovini. Naza dovanje mezd izkazujejo gradnje železnic, cest in vodnih zgradb, gradnje nad zemljo, industrija kamenja in zemlje, občinski obrati in industrija hrane ter pijače.
Glasbeno življenje podeželja
KONCERT SOKOLSKEGA ORKESTRA V MURSKI SOBOT
Nova nevarna bolezen vinske frte
OBJAVA VINARSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU
V dnevnem časopisju smo v zadnjem ^su čitali, da so pri letošnji trsni rezi v mariborski okolici opazili čuden pojav »strženove bolezni« na trsu, ki obstoja V tem, da stržen trsa popolnoma porjavi aJi pa počrni. Razen tega se na trti tvorijo razpoke. Ta bolezen se je sicer že ugotovila leta 1930. v Pekrah, ni se pa temu pojavu posvečala posebna važnost. Kakor pa se je letos pokazalo, »e ta bo-tezen zajela večji obseg. Govori se nadalje, da se je bolezen pojavila tudi že v Ormožu.
Kraljevska banska uprava opozarja v Svojom razglasu z dne 1. aprila 1935, št. }H. 2292—2 vinogradnike, da se je pojavila v dravski banovini nova, dosedaj jte nepoznana bolezen na vinski trti, ki teia svoj sedež v strženu. Od tod ime "■bolezen stržena«. Bolezen je bila doslej razširjena v Italiji, Franciji in v zad "iih letih tudi v Avstriji, odkoder se je verjetno zanesla k nam. V Jugoslaviji so dosedaj okuženi vinogradi v nekaterih srezih dunavske banovine, izsledili pa So se tudi posamezni primeri v dravski banovini, kar je dokazano n. pr. za Slo-venske Konjice. Obstoja pa upravičena bojazen, da se je bolezen razširila tudi v Slovenjgradcu. v Slov. Bistrici in gornji Radgoni, morda pa tudi drugod, polezen povzroča, posebna glivica, ki je -ako nevarna, ker je v strženu trte, tako ie vsako zdravljenje nemogoče in se °bolelo trsje po sedanjih poskusih sploh ne da zdraviti.
Te objave so v interesu našega vinogradništva potrebne pojasnila. Predvsem l^oramo ugotoviti, da to r.i nikaka nova bolezen, razširjena je že mnoga deset-
tetja po vseli vinorodnih krajih Evrope, še škode.
Francozi ji pravijo »Court noue«, Nemci (ob reki Ahr) »Reisigkrankheit«, Avstrijci pa v novejšem času »Markkrankheit«. Francoski, nemški in italijanski strokovni znanstveniki že desetletja zasledujejo in preiskujejo to bolezen. Ugotoviti moramo, da bolezen nikjer, kjer se je doslej pojavila, ni nastopila katastrofalno. Nikjer ni bilo ugotovljeno, da bi povzročitelj te bolezni napadal zdravo trsje, pač pa se pojavlja na trsju, ki trpi na nre hranjevalnih motnjah in na trtah, kjer med podlago in cepičem ni prave simpatije, kakor napada tudi trte, sajene v zem Ijo, ki dotični sorti ne ustreza. Ta dejstva so velike osnovne važnosti za presojo nevarnosti te bolezni.
'Avstrijski znanstveni raziskovalec Zweigelt, ki se temeljito bavi s to boleznijo, je oktobra leta 1934. objavil do-slovno: V preiskovanju te bolezni še nismo daleč prišli, glede nje pobijanja, pa nas še čaka vse. Naši dobri jugoslovanski znanstveniki, kakor nam je znano, tudi niso v tem pogledu ničesar dokončnega ugotovili.
Vse dotlej, dokler znanost ne izreče o tej bolezni jasne besede, mma pravega pomena, da o tem nerešenem vprašanju v javnosti razpravljamo, ker s tem pc-nepotrebnem razburjamo naše vinogradnike in marsikomu lahko škodujemo, posebno, če navajamo neke okoliše kot žc okužene, druge pa zopet kot okužbe sumljive. Ob strogi selekciji podlage in cepičev in uporabi samo prvovrstnega in zdravega ameriškega trtnega materijala za korenjake in cepljenke in pravilnem gnojenju matičnjakov in vinogradov »bolezen stržena« ne bo povzročala znatnej-
V preteklem tednu je priredil požrtvovalni Sokolski orkester svoj pomladanski koncert pod vodstvom dirigenta g. prof. Ubalda Justina. Na sporedu so bile skladbe Schuberta, Dvoraka, Mas-seneta, Wiedoefta, P. J. Krstiča in Ru-binsteina. Z ozirom na pestrost in posebne želje mursko-soboške glasbene publike je bil program zelo posrečeno izbran, občuteno podan in kar najskrb-neje izdelan v tehnični dovršenosti. Brez dvoma je zapustila najgloblji vtis Schubertova H-mo! simfonija, v kateri so. se poleg godal najbolj odlikovala lesena pihala, ki so s svojo barvitostjo mnogo pripomogla k učinkovitosti skladbe. Bistveno razliko med ostalimi skladbami je tvorila skladba P. J. Krstiča: Igra čočeka, iz gledališke igre »Dorčolska posla«, ki je s svojimi južnosrbskimi motivi in s svojo značilno ritmiko tvorila kar največji kontakt s publiko. Tudi ostale orkestralne točke Wiedoefta, Au-bera in Rubinsteina je sprejelo občinstvo z velikim navdušenjem. Omeniti je treba, da je vse orkestralne točke dirigiral g. prof. U. Justin na pamet.
Med orkestralnimi deli je nastopil naš agilni solist na saksofonu g. E. Nadaj, ki je vnovič pokazal lep napredek na svojem instrumentu. Občuteno in s precizno tehniko je poda! skladbe Wiedoef*a, Schuberta in jugoslovanske narodne pesmi v priredbi U. Justina. Prvič smo slišali kot solista na tem koncertu g. inž. Hofbauerja, ki je vso dušo zlil v Massenetovo elegijo. Dirigent prof. Justin, ki je virtuozno spremljal na pianinu, je z znano tenkočutnostjo ves čas brez vsake teatralike odlično obviadal številni orkester.
Izbrana publika, ki je polnoštevilno zasedla veliko sokolsko dvorano, je prof. Justinu, ki je duša agilnega orkestra, in vsem izvajalcem za ta res prvovrstri1 umetniški užitek hvaležna.
Mešanica izbranih vrst slovečih nasadov . . 14 kg Din 25*___________
JidCa MejLhJZ
uvoz kave ustanovljeno 1862
Mariborska sokolska župa
UPRAVA SOKOLSKE ŽUPE MARIBOR ZA LETO 1935.
Mariborska sokolska župa si je izvolila za novo poslovno leto sledečo upravo: Starosta dr. Milan Gorišek, odvetnik, Sv. Lenart v Slov. goricah; I. namestnik Ljudevit Kranjc, hranil, ur., Maribor; II. namestnik dr. Vinko Železnikar, primarij, Slovenjgradec; III. namestnik dr. Franjo Šalamun, odvetnik, Ptuj; načelnik Slavo Komac, str. učitelj, Ptuj; I. namestnik Hočevar Ciril, učitelj, Maribor; II. namestnik Davorin Polič, odvetniški uradnik, Sv. Lenart v Slov. goricah; III. namestnik Ivan Petrovič, učitelj, Pobrežje pri Mariboru; načelnica Nada Mačus, učiteljica, Maribor; I. namestnica Šedlbauer Vida, učiteljica, Ptuj; II. namestnica Neli Primc, učiteljica, Križevci pri Ljutomerr; III. namestnica Štiftar Tončka, rud. delavka, Žerjav; prosvetar Rupert Lintner, žel. ur., Studenci; tajnik Mihajlo Dojčinovič, učitelj, Maribor; blagajnik Janko Zorko, hranil, ur., Maribor; statistikar prof. Friderik Degen, Maribor; zdravstveni referent dr. Mirko Černič, primarij, Maribor; socialni referent Rado Lenard, veletrgovec, Maribor; četni referent dr. Maks Kovačič, ravn. gimn., Ptuj; člani uprave dr. Slavko Fornazarič, odvetnik, Maribor; Martin Mastnak, ravn. ki. gimnazije, Maribor; Lojze Struna, profesor, Maribor; Pirc Janko, str. učitelj, Maribor; dr. Leo Kac, zobozdravnik, Maribor; dr. Tomo Turato, sodnik okrožnega sodišča, Maribor in dr. Ljudevit Pivko, profesor, Maribor.
Namestniki: Božidar Putnikovič, inž. polkovnik, Maribor; dr. Josip Pučnik, odvetnik, Maribor; Jožko Velnar, šol. nadzornik, Murska Sobota; Šašel Gregor, notar, Maribor; Bureš Franjo, urar, Maribor; Lavrenčič Ivan, str. učitelj, Maribor; Peter Močnik, šolski nadzornik, Prevalje; dr. Rudolf Kac, zobozdravnik, Maribor; Anton Hren, šolski upravitelj, Studenci pri Mariboru; Klemenčič Josip, šolski upravitelj, Pobrežje pri Mariboru; Tušak Franjo, šolski upravitelj, Tezno prt Mariboru; Ferdo Prelog, davčni upravitelj, Maribor. Revizorji^ Grivec Janko, hran. ravnatelj, Ormož; Ivan Tomažič, hranil, uradnik, Maribor; Haler Leopold, davčni uradnik, Maribor; Hvalenc Jožko, posojil, uradnik, Maribor in Kocmut Drago, ravnatelj hranilnice Maribor.
Časmo razsodišče: dr. Žiher Franjo, predsednik okrožnega sodišča, Maribor kot predsednik; dr. Lipold Franjo, odv. in predsednik občine Maribor kot podpredsednik; člana; dr. Jančič Ivan drž. pravd, v p.; Zemljič Ivan, sodnik okrožnega sodišča, Maribor; namestnika: dr. Fornazarič Slavko, odvetnik, Maribor in Juhart Franjo, sodnik okrožnega sodišča, Maribor; zapisnikar dr. Mihalič Boris, sodnik okrožnega sodišča, Maribor. Dva dolgoletna člana župne uprave: dr. Franjo Irgolič in poslajenačelnik Avgust Lukačič sta odklonila ponovno izvolitev v župno upravo, ker kandidirata za narodne poslance.
Ptui
Falsiiikate 20-dinarsklh kovancev so
ugotovili v Halozah. Orožniki iz Sv. Andraža v Halozah so izsledili 2 osebi, ki sta razpečavali falsifikate. Aretirani osebi, ki sta iz sosednje Hrvatske, so oddali v zapore okrajnega sodišča v Ptuju.
Popis in pregled živine in prevoznih sredstev. Mestno poglavarstvo razglaša, da se bo vršil tudi letos popis, odnosno pregled dosedaj še nepregledanih konj, vozov in biciklov. Zaradi tega se pozivajo vsi lastniki od vojaške komisije še nepregledanih konj, vozov in biciklov, da jih brezpogojno prijavijo do konca tega meseca pri mestnem poglavarstvu zaradi sestave zadevnih seznamov. Prijave se sprejemajo na mestni policiji.
Poljiane
Gradnja novega lesenega mostu čez Dravfnjo>. Poročali smo, da je bila razpisana za gradnjo mostu tajna licitacija. Izmed treh ponudnikov se je občina odločila za najnižjega in sklenila oddati delo gradbenemu podjetniku g. Nassim-beniju iz Maribora. Most se bo gradil kar po praznikih. Njegova konstrukcija bo lesena, obstoječa iz trikotnih vešal v treh poljih in bo most dolg 28 m. Vsi leseni deli bodo iz mecesnovega lesa. Za gradnjo, ki je proračunana na blizu 70.000 Din, ima občina 20.000, 5000 prispeva okrajni cestni odbor Maribor, 15 tisoč pa banovina. Primanjkljaj bo krit iz bednostnega fonda za 1. 1935-36. Ljudstvo že težko pričakuje novega mostu, ki je v skrajno slabem stanju in je promet otežkočen in v nevarnosti.
AJphonse Daude
€ ČUEH
roman.
59
»Tako torej, Richard celo ob nedeljah ni odhajal z doma, niti ne v ,malo župnijo’, da bj ustregel s tem svojemu prijatelju?« *
»Kako pa, gospa, ,mala župnija’ je zaprta ... Po odhodiu gospoda abbeja Ce-resa gospod Merivet ni dopustil, da bi kateri drugj duhovnik bral tam mašo.«
»Glej, glej, čudne stvari,« je zamrmrala stara gospa, katere mirni obraz je bil v takem nasprotju s hlinjenim čudenjem, ki naj bi ga bile v njej vzbudile vse te novice. Resnica je pa bila ta, da je bila o vsem tem točno poučena iz pisem malega Napoleona in je hotela sedaj samo kontrolirati in ugotoviti resnico njegovih sporočil.
»Povej mi še, Rosina, te je kdaj moj sin vprašal, kje sem?«
»Nikdar... Gospod Richard je vedel, kar je gospa tudi nam vsem rekla, to namreč, da je šla malo na oddih h gospodični Elsi.«
Nn, Rosina je nesramno lagala, ker je imela dvojno prebrisanost: ono kmetice in ono služkinje. Od gospoda Alexan-drea je izvedela o nesrečnem samomoru svoje bivše gospodarice in o prisot-
nosti tašče tam doli, pa se je sedaj le čudila, zakaj se je vrnila sama, kar je gotovo pomenilo, da je ozdravela. Poznala je tudi prav dobro strah, v katerem so živeli oni tam gori v Gros-borgu in je vedela, koliko naporov je bilo treba, da odbijejo neprestana Ri-chardova izzivanja. In ako bi bila Rosina hotela, bi bila prav lahko povedala gospe Feniganovi, kako je gospod Ale-xandre po naročilu svojih gospodarjev lovil pisma njenega sina. Toda dobra gospa je bila že trudna in raztresena ter je samo še napol poslušala zgodbe, ki so jo prej tako strastno zanimale, kakor na primer hudobije potepuhov in njenega vrtnarja Klementa. Ko si je dala prinesti kozarec toplega mleka, ki pa ni bilo čisto nič podobno onemu, ki so ga malo prej pili spodaj, je odpustila Rosino Chuchinovo, ker je bila bolj kakor njenih brbljarij ‘ob postelji željna samote v tej spominov polni sobi. da se zaziblje v melanholijo jesenskih klicev, ki so se oglašali z meglene ceste: »Zajčje kože, cunje, staro železo... kdo proda?« ... Trideset let je poslušala ta vedno enaki ženski glas. sladek in pri-
tajen, to vedno enako jutrnje prepevanje, pa samo v hladnih mesecih, ker je bila ta kmečka cunjarica spomladi in poleti zaposlena s poljskimi deli. In v tistem polsnu se ji je zdelo, da ji prinaša ta glas, ki se je vedno bolj oddaljeval in mešal z raznimi, že davnimi časi njenega življenja, žive spomine iz mrtvih ur: »Ciunje, staro železo — kdo proda?«
Na vratih je nekdo potrkal: dva nagla in znana udarca. Vztrepetalo ji je srce, in oči, ki so se ji spet odprle, so ji zažarele.
»Si ti, Richard? ...Le vstopi!«
Tedaj sta se bila zelo hladno razšla, komaj da sta se z ustnicami doteknila lic, besede pa nista spregovorila. Tudi te._ pet tednov, ko je bila z doma, si nista pisala niti enega samega pisma. Pa tudi sedaj, ko je zagledala ta trdi in hladni obraz, te jezne oči, ki so se obračale vstran, je mati razumela, da njegove zle volje še ni konec; nu, namesto da bi se zaradi tega razžalostila, se je nasprotno nasmehnila in ga, dasi se je upiral, držala za roko in ga prisilila, da je sedel na rob njene postelje, ker mn je imela tako mnogo povedati.
»^Pozneje, mati, pozneje ... Sedaj si preveč trudna.«
»Ne... Ko si že tu, potem rajši takoj. Ostani torej in poslušaj...«
Toplo in priprosto mu je pričela pri-
povedovati o svojem potovanju v 0ul* beron; kako se ji je po onem strašnem prizoru v rastlinjaku, ko se je prepriča-la, da so njegovi očitki resni, ker za Indijo in za vse ostale res ni imela ne P°" trpljenja ne usmiljenja ne možnosti, po* rodila misel, da mora poizkusiti popraviti vsaj del zla, ki ga je bila povzročila. Potem mu L pripovedovala o svojem prihodu v ono mestece nedaleč »a Lorienta, kjer se je skrivala mlada žena, in čakala nekaj časa bedeč nad njo, potem pa ginjena od tega samotnega in spoštovanja vrednega načina življenja nekega jutra potrkala na vrata rumene hiše in se začudila, ko je našla tam Ly-dijo v agoniji v nespretnih rokah nekega vaškega zdravnika, katerega man noži so se tresli, ko je z njimi rezal ono svetlo, rožnato kožo, da izvleče iz nje svinčeno zrno.
Richard jo je poslušal nepremično, sklonjene in na stran nagnjene glave, ko da hoče skriti dojme. ki jih je mati uge-nila po roki, ki jo je držala. Ta roka ie bila sprva uporna, potem pa je po ma-em popuščala in postajala prava- roka človeka čuvstev ii: živcev, dokler se ni popolnoma vdala in postala — kakor takrat, ko je bil še majhen — zaupljiva in nežna roka otroka, ki se vzpenja k svoji materi: »Povedi me s seboj, mati-ne zapusti me.«
(Se bo nadalievaln
Nogavice i ni liMml lami m Mleli, imnti m
Zanimivosti z bregov Belega Nila
iz Čudnega življenja čudnih narodov šiljukov in dinkov.
Pri Hartumu, ki je postal znan za časa Mahdijevega vstanka proti Angležem in Egipčanom v letih 1773,—1818. in je danes prestolnica angleško-egiptskega Sudana, se stekata Modri in Beli Nil. Prvi priteče iz zasneženih vrhov Abesini je, ki je postala pred nedavnim alfa, in omega vse evropske kolonijalne politike, iz držav, kjer raste kava in kjer vlada kralj vseh kraljev. Beli Nil pa, ali kakor se doma imenuje, Bahr el Abjad, priteče iz velikega jezera Viktorija Njanza, torej z juga. Približno 650 km nad izlivom Belega Nila se pričenja na obeh straneh iste reke domovina dveh čvrstih plemen. Šiljuka in Dinke. Prebivalstvo teh dveh plemen, ki sta naseljeni nato daleč proti jugu in čijih prestolica je Ko-dok, živi še dandanes svoje primitivno življenje, ’ ki je za nas tako nenavadno v nekih ozirih in do katerega še pravzaprav ni prodrla civilizacija s svojimi reformami.
črnci iz plemena Šiljuk in Dinka nimajo nobene predstave o bogu v našem smislu, oni so ateisti. Oboji so goli in se ne ločijo mnogo med seboj. Prebivajo v malih, okroglih in s slamo kritih kočah, kakršne so značilna pojava na črnem kontinentu. Živijo v pretežni večini od lova na divje živali, ki jih je po bližnjih savanah neverjetno mnogo. Poljedelstvo ne pride mnogo v poštev, vegetarijansko hrano jim pa nadomešča sadje, ki raste prosto v naravi. Od njihovih obrti je omembe vredno izdelovanje majhnih, dol gih čolnov, nekakih sandolin, ki jim služijo tudi pri lovu na krokodile. Ko smo že govorili o lovu, naj še omer.imo, da je lov posebno priljubljen zvečer, ko se zbere ob reki vsa divjad bližnjih gozdov in savan in se pride napajat. Domačini si takrat nalovijo potrebnih živali. Nekateri njihovih običajev so za belega naravnost nezaslišni; tako velja za posebno čast, ako se kdo umije s kravjim urinom. Drugi kraji, drugi običaji!
A višek nenavadnosti tvorita njihova zakonodaja in sodstvo. Sodno oblast ima pri Ššljuku in Dinki »svet starcev«, to pa zato, ker je pri njih starost zelo v čislih in ker so po njih naziranju starci v življenju že toliko doživeli in toliko izkusili, da jih že to usposablja za sodnike. Najvišjo oblast ima sicer v vseh ozirih domači kralj, a soditi sme le tedaj, če je dosegel že gotovo starostno dobo, sicer pa mu je dovoljeno le prisostvovanje pri sodnih obravnavah. Kakor je njih življe-
nje preprosto, tudi prestopki niso veliki, velika večina sveta sodnih razprav se suče okoli dveh reči: ženitve in vsega ostalega, kar je s tem v zvezi in okoli goveda. Zakaj, je razvidno iz naslednjega. Oče je absoluten gospodar svoje družine: njegova žena, hčere in sinovi so njegova last. vendar ne tako, da bi smel družino na kak način izrabljati ali da bi smel kakega člana poškodovati. Njegovi so le v toliko, da mu pomagajo pri delu in da jih potem lahko proda drugemu. Oče ima n. pr. hčer; ako ta hčer brez očetovega pritiska pristane na zakon s kakim možem, se domenita oče in bodoči mož o kupni ceni, ki znaša navadno kakih deset do petdeset krav. Ako sta se sporazumela, je postala hči žena in last novega moža, ki ima sedaj lastninsko pravico nad vsemi otroki, ki jih mu bo žena rodila. Sin pa se osamosvoji z ženitvijo in postane gospodar žene in eventuelnih otrok (ki pa so, kar se že iz tega da sklepati, vedno zelo številni!). Sploh velja načelo: čim več imaš krav in volov, tem več žen lahko imaš. Tako se zgodi, da imajo kralji Šiljuka in Dinke po dvesto žena, ki so z otroki vred last očeta. Ako pa se hči ni poročila, pa ima vendar več otrok — kajti nezakonska dcca je tu zelo pogosta — pripada ona in otroci ne faktičnemu očetu (nezakonskemu možu te dece), temveč očetu te žene. In kar je za nas pravi paradoks — za žene, ki imajo mnogo nezakonskih otrok, se možje teh plemen zelo potegujejo, ker postane mož obenem lastnik teh otrok. Slično je pri ločitvi zakona. Možne pa so pri tem najrazličnejše kombinacije, a bistvo ostane le isto: ozadje vseh takih zakonov je čisto navadna umazana špekulacija in radovedni smo, koliko idealizma še more biti pri teh ljudeh!
Dasi so naši pogledi, vsi naši zakoni in vse naše mišljenje popolnoma drugačni, so se vendar še do dandanes ohranili tudi med kulturnimi narodi sledovi teh starih šeg in običajev, le da se jih mi ne zavedamo več!
sultan končno izvoljen. Sedem pretendentov se je potegovalo za prestol. Šest jih je visoko izobraženih, obvladajo več hindustanskih in evropskih jezikov, poznajo vse zakone in tudi zapadna civilizacija jim ni tuja. In vendar ni bil nobeden izmed njih izvoljen Prednost so dali knezu Aganžu Malisalu, ki ne zna ne citati in ne pisati. Ta sklep je vreden pomisleka. Prebivalci Maledivških otokov so najbrž mislili, da mora biti 50-letni knez, ki je dosegel v življenju mnogo uspehov, ne da bi si pomagal s sredstvi kultiviranih ljudi, modrejši in spretnejši od njih. Ali je bila njihova izbera res prava?
Na grobu žrtve je priznal zločin.
Pred desetimi leti je bil v Neinstadtu pri Magdeburgu umorjen trgovec Mellin. Umora so osumili nekega neznanca in ga tudi obsodili na večletno ječo. Te dni pa je bila v neinstadski bolnišnici operirana neka Paula Meschea. Ko so jo zdravniki narkotizirali, je pričela v nezavesti govoriti tudi o omenjenem umoru. Zdrav nikom se je zadeva zdela sumljiva in so jo prijavili policiji, ki je ugotovila, da sta trgovca Melina umorila Paula Meschea in njen brat. Po narkozi in operaciji so oba aretirali, vendar sta trdovratno zanikala zločin. Ko so pa oba peljali na grob umorjenega trgovca, je bil njun odpor povsem zlomljen in sta drug za drugim zločin skesano priznala.
Zanimiv način zdravljenja revmatizma.
Ruske sovjetske oblasti so poslale neko mlado zdravnico v oddaljene vzhodne kraje, da tam vrši zdravstveno smžbo. Sedaj se je zdravnica vrnila if-pripoveduje prav zanimive stvari. Ena teh je način, kako kmetje v tamkajšnjih krajih zdravijo revmatizem. Neka mlada deklica je trpela na revmatizmu. Po tam kajšnji navadi so jo slekli do golega in jo obmetaii s testom. Nato so jo porinili v vročo krušno peč, kjer je ostala tako dolgo, dokler ni bilo testo pečeno. Ko so jo potegnili L peči so z nje odstranili testo in deklica je bila baje za vselej rešena revmatizma.
Ponovna dražba Napoleonovih pisem.
V Londonu je bila te dni dražba nekaterih pisem slavnega Napoleona in njegove žene Marije Louise. Pismo, ki ga je Napoleon pisal svoji ženi, so prodali za 300 funt šterlingov, beležnico Marije Louise, kjer so neke beležke o njenem potovanju v Meinz, pa za 250 funt št?" lingov.
Koliko je vredna žena.
V Alžiru na otoku Chyperu še danes starši muslimanske vere prodajajo svoje hčerke. Tako na pr. stane vitka deklica 4 do 5.000 Din, debelejše deklice pa ljajo tudi 20.000 Din,
želita Itai i ju Francija.
Razno
ljubitelji dolenjske
KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem buietu. 1430
Vladar, ki ne zna ne citati ne pisati.
Sultanat Maledivških otokov, ležečih južno od Indije, je bil več mesecev brez vladarja. To se pri nas nikomur ne bo zdelo važno, kajti težko, da je komu znano, da gre za imenitnega vladarja, ki nosi poseben naslov »vladar tisočerih otokov«. Nenadoma pa je bil novi
GOSTILNA KEKEC
Meljski hrib, v nedeljo in ponedeljek koncert s plesom.     1689_____________________
TAKOJ DOBITE DENArT
de prodate obnošeno obleko, čevlje itd. v Grajski starinarni. Plača najboljše! 1669
V GOSTILNI »TRST«.
nasproti bolnice, se točijo zdrava, prvovrstna vina za bolnike. Se priporoča gostilničar A. M. Jarc.	1696
Prodam
TRAMINEC
od 5 litrov naprej po Din 8.— Vaupotič, Košaki.	1687
IZVRSTNO VINO
lastnega pridelka od 10 litrov naprej. Din 7.— in 9,— liter. Stritarjeva 7. Dolajš. 1688
ter izborna domača in dalmatinska vina čez ulico 20°/» popusta
V	1702
Grajski kleti
SDomnite se CMD
PREKO 200 NOVIH MODERNIH VZORCEV
MOŠKIH SRAK
smo pripravili za Veliko noč iz najboljšega jugoslovanskega in češkega blaga in najfinejših angleških popelinov.
Izbira velika kot še nikoli. Cene nizke liot še nikoli.
Oglejte si! Prepričajte se!
Tovarniška zaloga perila, modna trgovina
Jot. Karmčnik, Glavni trg 11
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove svoje matere
Kosi.
Maribor, 18. aprila 1935.
Viktor Km*
trgovec z usnjem Maribor, Kralia Petra trg
Izd-
Oglašujte v ..Vešerniku1*
T inblisnl; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,