Ameriška Domovina
/tt /iyiEWe/%111—HO/W1E
B
AM€RICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 251
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 24, 1952
LETO LITI — VOL LHI
NOVI GROBOVI
Henry Blaško
Po enem letu rahlega zdravja je bil zadet za srčno kapjo in čez par minut. umrl Henry Blaško, st., star 71 let, stanujoč na 22601 Nicholas Ave Euclid Bil je vdovec; soproga Frances je umrla leta 1949. Tukaj zapušča 5 otrok: Henry, ml. Sophie Gordon, Christine Hospodar, August in Mrs. Pauline Klemenc; 5 vnukov in več sorodnikov. Rojen je bil na Primorskem. Bil je član Dr. Vipavski raj št. 312 SNPJ in v pokoju zadnja 3 leta. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda 458 E. 152. St. Na mrtvaški oder bo položen ob 4:00
uri v četrtek popoldne.
Anton Udovec
V torek zvečer je preminul na svojem domu rojak Anton Udovec, 3599 E. 78. St., v starosti 69 let. Rajnki je bil doma iz fare Boštajn, vas Domocevec na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Bil je član društva Bled št. 20. S. D. Z. Poleg žalujoče soproge Mary, rojene Pribel, zapušča hčere Anna Ro-ble, Mary O’Keefe, Josephine Di-kovitsky in sina Antona, vnuke in vnukinje. V Milwaukee zapušča brata Franka, v starem kraju pa eno sestro. Pogreb bo iz Louis Ferfolia zavoda v soboto zjutraj ob 8:15 v cerkev sv. Lovrenca ob 8:45, potom na Kalvarija pokopališče.
Antonia Lekšan
Pa bolezni, ki ni bila resna, je Antonia Lekšan, 267 E. 260. St., nenadoma umrla, ko je s svojim možem poslušala na televiziji Msgr. Sheena. Doma je bila iz Dolenje vasi pri Cerknici ter je prišla sem leta 1906. Po domače je bila znana kot Juretova. Njeno dekliško ima je bilo Bra-nicelj. Zapušča moža Andreja in štiri otroke: Antoinette Hlad, John, Anthony in Josephine Bo-zich ter deset vnukov. Dalje zapušča tri brate, Franka in Johna v Clevelandu in Jožefa v Buenos Airesu. Do pred dvemi leti je družina stanovala na E. 167. St. poleg Grovewood. Bila je članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Carniola Tent št. 493 of the Maccabees in sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo v soboto v St. Williams cerkev. Čas pogreba še ni bil določen. Njeno truplo bo položeno na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu na 17002 Lakeshore Blvd. v četrtek popoldne ob 1. Pokopana bo na družinskem grobišču na Calvary pokopališču.
Joseph Klobučar V ponedeljek je umrl po dolgi bolezni Joseph Klobučar, 1157 Norwood Rd. Bil je star 63 let in rojen na Hrvatskem, odkoder je prišel pred 45 leti. Kakih trideset let je delal kot livar pri Westinghouse. Tukaj zapušča ženo Tino, Sorodnike in prijatelje tu in v Jugoslaviji. Bil je
član dr. sv. Jožefa št. 99 HBZ in društva Gorandn. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 10 uri in od tam na Kalvarijo.
Zvišanje plač učiteljem v clevelandskih šolah
Znatnega zvišanja je deležno tudi vse ostalo osebje, ki je zaposleno v šolah.
CLEVELAND. — V ponedeljek je prišel v clevelandske šole Miklavž, ki je obdaroval 5,000 šolskih uslužbencev in 3,500 u-čiteljev z $2,100,000, kar jim je daroval v obliki zvišanih plač. Učiteljem je bila zvišana plača za $500, drugim šolskim uslužbencem pa za $425 na leto. Po novi lestvici bo znašala minimalna letna plača učiteljev — $3,500, maksimalna pa $6,000. — Dosedanja minimalna plača je znašala $3,250, maksimalna pa $5,300.
Maksimalna letna plača šolskih hišnikov (custodians) bo poslej znašala $6,000 minimalna pa $4,100. Dosedanja njihova maksimalna plača je znašala $5,455, minimalna pa $3,443.
------o-----
Nesreča avtobusa v Ohio; 30 ranjenih
MARIETTA, O.—Greyhound buss, ki je vozil iz Clevelanda v Parkersburg, W. Va., se je v bližini tega kraja prevrnil. — Na avtobusu je bilo 32 potnikov, od katerih so jih 30 odpeljali v bolnišnico. K sreči ni bil nihče nevarno ranjen. Vzrok nezgode je, ker je šofer na nekem ovinku izgubil kontrolo nad vozilom, ki je treščilo ob neko ograjo ter se prevrnilo.
SMRTNE OBSODBE V FRANCIJI
Božji mlini počasi meljejo: osem francoskih rabljev obsojenih na smrt.
PARIZ. — V ponedeljek je vojaško sodišče obsodilo v smrt osem Francozov, ki so tik pred osvoboditvijo Pariza zakrivili mučenje in smrt stotin ljudi.
Trije nadaljni obtoženci so bili obsojeni v dosmrtni zapor ob težkem delu, eden — in sicer ženska — pa na 20-letni zapor ob težkem delu. Ironično je, da sta dva obtoženca-Nemca izšla z najmilejšo kaznijo. Alfred Wenzel je bil obsojen v petletno ječo, Walter Kley pa je bil oproščen.
Priče, ki so nastopale v pet tednov trajajoči obravnavi, so pripovedovale, kako so bile pre-tepane, potiskane gole v ledeno mrzlo vodo, žgane na podplatih in prsih in drugače mučene z namenom, da bi povedale to, kar so njihovi mučitelji hoteli izvedeti. Mučenja so se vršila v neki hiši v Rue de la Pompe.
Državno tožiteljstvo je sumi-ralo strahotne podrobnosti ter ugotovilo, da je bilo odvedenih v tisto strahotno hišo okoli 400 oseb, od katerih je bilo 60 usmrčenih, 120 pa deportiranih v Nemčijo.
Denise Delfau, ki je bila pri-ležnica Friedricha Bergerja, šefa gl. stana v Rue de la Pompe, je bila obsojena v 20-letno ječo. Berger sam je bil obsojen v odsotnosti na smrt.
Slovenska pisarna
Sl 16 Glass Ave., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in *
SREČNO NOVO LETO želijo vsem svojim članom, dobrotnikom in prijateljem
Cie v. Podr. Lige Slovenski oder Slov. pisarna
VAJA za “Trojčke” (za Ligino prireditev 4. jan.) v petek zvečer v Slov. pisarili ob pol 8. — P. Intihar.
FR. GORŠE, akad. kipar 6519 St. Clair Ave. je pri obisku naše pisarne narisal in napisal na tablo Slov. sobotne šole božični angelski pozdrav namenjen otrokom naše šole in vsem našim obiskovalcem. Hvala lepa, g. Gorše.
VSTOPNICE za Ligino prireditev (“Trojčki,” 4. jan.) kupite od otrok Slov. sobotne šole. S tem otrokom omogočite udeležbo pri žrebanju na prireditvi.
Kolizija lazarelnega letala z jel-letalom; 14 oseb ubitih
Med ubitimi je bilo šest ranjenih vojakov in dvoje bolničark.
EISENHOWER:- VERA JE PODLAGA AMER. VLADE
Eisenhower je govoril na ustanovi Freedoms Foundation. - Njegovo prijateljstvo z Žukovim je bilo morda usodno sovjetskemu maršalu. — Sedanja borba ni toliko borba za materialno posest in oblast, kolikor je za duše in srca ljudi.
SEOUL, Koreja. — Neko grško C-47 letalo, np katerem so se nahajali ameriški ranjenci, je koiidiralo z jet letalom, pri čemer je bilo 13 oseb ubitih.
Letalsko poveljstvo poroča, da se je nesreča primerila na nekem letališču v zapadni Koreji.
Med mrtveci je bilo šest vojakov in dvoje bolničark.
Dalje so bili ubiti zdravniški tehnik, 4 člani posadke bolniške-j vojni
NEW YORK. — Novoizvoljeni predsednik je imel v ponedeljek govor na ustanovi Freedoms Foundation, kjer je med drugim rekel:
“Prepričan sem, da jo velika borba našega časa — borba duha. To je borba za srca in duše ljudi, ne samo za materialno posest, niti ne zgolj za moč in oblast. To je borba za prepričanje, za najglobljo notranjščino človekove duše.”
Eisenhower je nato poklical v spomin svoje prijateljstva s sovjetskim maršalom Georgijem žukovim v dneh druge svetovne vojne. Rekel je, da je možno, da je bilo morda' vprav to prijateljstvo usodno za Žpkova. — Dejal je, da si je prizadeval žu-kovu predočiti ameriško teorijo, da so “vsi ljudje ustvarjeni svobodni in enaki”. Nato je nadaljeval:
“Toda takoj mi je bilo jasno, da bo zaman vse moje govorjenje z njim o dejstvu, da naša vlada temelji na veri. Naša oblika vlade bi. bila brezpomembna, če bi ne bila zasidrana v glor boko občutenem verstvu. Toda kaj naj se doseže s takim govorjenjem pri Žukovu,, ki je bil vzgojen v nauku, da je vera opij ali strup za ljudstvo?”
Maršal žukov, ki je smatran za enega najboljših vojskovodij sovjetske armade, je kmalu po zatonil”, in sicer najbrž
10 mrtvih v nesreči avtobusa
LIMA, Peru. — Tukaj je bilo 10 oseb ubitih, 12 pa ranjenih, ko je na kolesu avtobusa, s katerim so se peljali, počila pnevmatika in se je vozilo prevrnilo.
ALBERTVILLE, Ala. — Tukaj je bilo 20. decembra ubitih šest oseb, ko sta avtomobila, v katerih so se vozile, trčila z veliko silo drug ob drugega.
- ŽEL. NESREČA V BOSNI; 13 MRTVIH
BEOGRAD. — V Dobrinju v Bosni se je osebni vlak z vso silo zaletel v neki tovorni vlak. pri čemer je bilo trinajst oseb ubitih, več kot en ducat pa ranjenih.
ga letala in pilot jet letala. Izaradi svoje izredne priljublje-Piloti in ostali člani bolniške-'n0sti. — Toda 15. oktobra letos
50 rdečih ubitih v Indokini
SAIGON, Indokina. — Francoski glavni stan poroča, da je bilo v dveh spopadih v džungli ubitih petdeset komunistov.
ga letala so bili Grki.
28 psov zgorelo
MANSFIELD, O. — V nekem pasjem gojišču v bližini tega kraja je v nedeljo ponoči nastal ogenj, v katerem je zgorelo 26 psičkov čiste pekingeške pasme. Večina psičkov je bila namenjena za neko pasjo razstavo. En sam izmed teh psov je bil vreden poldrug tisoč dolarjev. Ogenj je povzročila peč na petrolej.
se je spet pojavil ter bil izvoljen kot nadomestni član centralnega biroja komunistične partije.
Ob tej priliki je obiskala Ei-senhowerja tudi delegacija pastorjev ameriških črncev, pripadajočih ustanovi Fratern. Council of Churches, s sedežem v Washingtonu. Eisenhower je izrazil tem delegatom svoje začudenje nad dejstvom, da so zamorcem prepovedani gotovi a-meriški hoteli.
NEW YORK. — Dne 22. dec.
Komunistično blatenje Beneševega spomina
SOVJ. OBLASTI so dale brih odnošajih s svojimi moč- skrajnosti “nasproten Sovjetski poljski™ zgodovinarjem navo-jnimi sosedi, če ji bodo ti to do-'zvezi” in “kriminalno zvest svo-dila, da morajo znova napisati | volili. V poročilu, ki ga je te-j jim zapadnim buržujskim tova-zgodovino Poljske. Neka dele-! daj poslal svojemu zunanjemu j rišem.”
Danes in ponoči oblačno bolj mrzlo.
gadja sovjetske akademije znanosti jim je celo povedala, do kakih zaključkov morajo priti. Na kongresu poljskih zgodovinarjev, ki je bil leta 1951, so sovjetski glasniki odkrito dejali, da se morajo zgodovinska dejstva prilagoditi Stalinovim teorijam.
Največji gnev je naperjen na-pram patriotom, ki so se upirali
m'nistru Masaryku, je napisal: | Ali je bil pregnani predsed-“Med pogajanji n so Sovjeti o-' nik “sovražen” Sovjetski zvezi, pustili nobene prilike, da ne bi'ko se je sredi vojnih nevarnosti poudarili, da jih češkoslovaške podal na 1600 milj dolgo pot iz
notranje razmere prav nič ne
Londona v Moskvo, da bi vodil
li vmešavali vanje.”
Bends je zaupal svojim sovjetskim gostiteljem, ki so bili tako radodarni z obljubami, ker
sovjetskemu vdoru. Prizanes- niso imeli nikakega namena, da li niso niti češkoslov. predsedni-j bi jih držali. Rdeči armadi, ki ku Benešu, ki ga na Českoslo- je prihrumela na češkoslovaško
V,	v	_ .	1_ _ L_________4.:	'	7“)_11________~
Važni dnevi tvetovne zgodovine
Dne 24. dec. 1809 je bil rojen Christopher Carson, pionir in vojak. Umrl 23. maja 1868.
vaškem še vedno visoko častijo, čeprav se komunisti na vse kriplje trudijo, da bi uničili njegov sloves. Beneš se je vestno trudil za prijatelj se odnošaje s Sovjetsko zvezo, ki naj bi teme-ujili na medsebojnem spoštovanju. Leta 1943 se je kljub nevarnostim vojne podal na dolgo pot v Moskvo, da bi sklenil s Sovjeti prijateljsko pogodbo. — Zavedal se je, da bo morala njegova domovina živeti v do-
zanimajo in da se ne bodo niko-1 pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe? In zakaj naj bi bila Beneševa zvestoba do zapad-nih zaveznikov “kriminalna”? — Stalno zasmehovanje Beneševe vlade v pregnanstvu je zanimivo, ker priča, kaj mislijo komunist. Zakaj naj bi bil naziv “e-migrant” vzdevek za zmerjanje, kot je vedno pri komunistih?
Komunisti trde, da so proti-fašisti, čeprav so pomagali Nemcem vse dotlej, dokler niso napadli Sovjetske zveze same. Ali ni bilo čisto naravno, da so Čehi, ko je bila dežela v krempljih Gestapa, ustanovili na svobodnih tleh vlado, ki je nadaljevala borbo za osvoboditev? Vendar pa spada vse to v okvir sovjetskih poizkusov, prikazati sve-
iz Podkarpatske Rusije, je sledila za petami tajna policija. — že leta 1945 so si komunsti z grožnjami, ki so bile le rahlo prikrite, izsilili najvažnejša mesta v notranjem, propagandnem vojnem in vzgojnem ministrstvu.
Obrekovalno gonjo proti spominu Beneža so pritirali do skrajnosti. Bil je “sluga an-glo-ameriških imperialistov”. — Pisali so, da je bil Beneš do
tu, da so v svetovni vojni, v katero so stopili le oklevajoče in pozneje ko drugi ter izključno v lastno obrambo, zmagali bolj po zaslugi lastnih prizadevanj in brez tuje pomoči.
Pisali so: “Benes je skušal o-hraniti buržujski družabni red. V novi vladi je hotel obdržati vse tiste, ki so bili člani njegove vlade v Londonu in dodati samo nekatere komun, voditelje. Vendar pa so ga odločilni uspehi rdeče armade prisilili, da je pristal na ustanovitev ljudskih odborov, ki so nova oblika demokratične državne ureditve.”
Priznanje, da je bila prisotnost rdeče armade na Češkoslovaškem tisti činitelj, ki je prisilil Beneša, da je pristal na ukrepe, ki jih ni odobraval, je tudi priznanje, da Sovjeti niso držali obljube, da ne se ne bodo vmešavali v notranje zadeve Češkoslovaške, ki so jo dali leta 1943. Tako Sovjeti celo pri svojih poizkusih, da bi popačili zgodovino, včasih odkrivajo resnična dejstva.
je obiskal Eisenhowerja John Roosevelt, najmlajši sin pokojnega predsednika Roosevelta. Po razgovoru z Eisenhowerjem je rekel časnikarjem, da je izbira novih kabinetnih članov “čudovita” ter dodal, da kar se njega samega tiče, ni zainteresiran v nobeno službo v novi administraciji.
Kakor znano, je mladi Roosevelt za časa kampanje pustil demokrate ter agitiral za izvolitev Eisenhowerja.
------o-------
Parnik z romarji se je prelomil na pečinah ob Libanonu
Parnik veže s kopnino samo kabelj iz pletene žice. — Reševanje je silno težavno delo.
BEJRUT, Libanon. — V bližini tega kraja je nasedel na merske čeri 12,000-tonski francoski parnik Champcjlion ter se preklal na dvoje. Na parniku je stotine potnikov, večinoma romarjev.
Nek uradnik družbe, ki lastu-je parnik, je izjavil, da je na krovu 328 oseb — 220 članov posadke in 108 potnikov-romar-jev, ki so bili namenjeni za praznike na božjo pot v sveto deželo.
Reševalno, moštvo si z vsemi močmi prizadeva, da bi obvarovalo pred pretrganjem močen žični kabel, ki je še' edina vez med kopnino in parnikom, kateri je oddaljen kakih 500 jardov od brega.
Pri poizkusih reševanja se je prevrnil en čoln in vsi mornarji so bili vrženi v vodo, toda so k sreči vsi priplavali na breg.
BEJRUT, Libanon, 23. dec. — (Naknadno poročilo). — Mnogo paničnih potnikov je poskakalo s parnika v belo peneče se valove in poročila naznanjajo, da je 17 teh utonilo, dočim so morali reševalci brez moči gledati tragedijo.
Poročilo družbe, k lastuje ladjo, naznanja, da je bilo do srede popoldneva rešenih 160 oseb. — Najmanj 45 od onih, ki so poskakali v morje, sa rešili drzni libanonski ribiči, ki so se v svojih malih čolničih drznili v bli-žno parnika.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Nov odbor—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ je izvolilo za leto 1953 sledeči odbor: častni duhovni vodja msgr. V. Hribar; duhovni vodja Rev. Matija Jager; preds. John Pezdirtz; podpreds. Felix Korošec; finančni tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St. tel. — KE 1-7131; bol, taj. Stana Oven, 1219 E. 170 St. IV 1-5283; zapisnikarica Ana Grajzar; blag. Louis Mervar; nadzorniki Anna Sko-lar, Louis Oven, Jos. Smolič; — vratar Ralph Skolar, zastopnika za Booster klub Mike Anilin in Louis Mervar, zastopnika za KSKJ federacijo Felix Korošec in Joseph Ferra.
Devetnajsta obletnica—
V petek 26. dec. ob 8. uri bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40. St. sv. maša za Ivan Kramarsic v spomin 19. obletnice smrti. Polnočnice—
Na Sveti večer bodo v vseh slovenskih cerkvah v Clevelandu polnočnice.
Urad zaprt—
Naš urad bo v četrtek 25. dec. zaradi praznovanja Božiča zaprt.
Iz bolnišnice—
Anton Stanonik, 6209 Bonna Ave. se je vrnil iz Lakeside bolnišnice, kjer je prestal težko operacijo. Zahvaljuje se vsem prijateljem in znancem za obiske, darove in pozdrave ter jim želi vesel Božič in srčno novo leto. Obiski na domu dobrodošli.
Asesment—
Tajnik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, pa tudi tajniki vseh drugih društev, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Ave., bodo pobirali asesment v petek 26. dec.
Žimnica zastonj—
Revna družina dobi zastonj še dobro ohranjeno žimnico na 14417 Darwin Ave. Kličite GL 1-7495.
Odloženo iskanje trupel ponesrečencev
SAN BERNARDINO, Cal. — j Reševalci, ki so dospeli do razbitin strmoglavljenega letala C-47, ki je treščilo v neki vrh San Gorgonio gore, so se pričeli vračati nazaj brez trupel 13 ponesrečencev. Z nadaljnim delom bodo morali počakati do spomladi, ko bo skopnel visok sneg.
Jugoslavija je zasegla 30 italijanskih ladij
BENETKE. — Jugoslovanske obrežne stražne ladje so zasegle na Jadranskem morju približno 30 italijanskih ribiških bark katerih skupna posadka je znašala približno 150 mož.
Mati in štirje otroci zgoreli
CHICOPEE, Mass. — V domu rodbine G. Hoita se je primerila eksplozija, ki je povzročila požar, v katerem so zgoreli mati in petero otrok. Oče oz. gospodar je dobil nevarne opekline.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Prva direktna aplikacija novega McCar-ran - Walter je vega imigracij-skega zakona bo uveljavljena danes, ko bo zabranjen mnogim pomorščakom francoskega parnika Liberte, ki bo prispel danes v New York, prihod na kopno.
WASHINGTON. — Louis Bu-denz, bivši visk komunistični voditelj, je pod prisego izjavil, da je bil dr. Linus Pauling, a-tomski znanstvenik, komunist. Pleg njega je bilo najmanj 29 nadaljnih, ki so bili v stikih z največjo ameriško vzgojno ustanovo, včlanjenih v komunistični partiji.
BEJRUT, Libanon. — Zadnji potniki s prelomljenega par nika Champolliona so bili re šeni. Koliko jih je izgubilo živ Ijenje, še ni bilo natančno do gnano, menijo pa, da okoli tri deset.
BEOGRAD. — Jugoslovanska vlada je včeraj zavrnila italijanski predlog, da bi se predložil tržaški spor Mednarod-Inemu sodišču v Haagu.
t 19
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1952
Ameriška Domovi ima
«17
Clair Are.
'»■/v*«	Morvti
HEodenon 1-8628
Cleveland S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; sa četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office •t Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
No. 251
Wed, Dec. 24, 1952
Svoj mir vam dam ...
Ob rojstvu Kristusa Kralja so nad betlehemskimi planjavami peli angelski zbori:
“Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.”
A
On, po katerem so hrepeneli tisočletja narodi, Princeps pacis, Kralj miru je rojen. Veselite se in radujte se, vsi ki ste žalostni, zakaj Gospod Bog se je sklonil na zemljo in je razlil nad njo reko miru, kakor je napovedoval veliki prerok Izajija.	•
To so oznanjali kori angelov nad Betlehemom.
In ko se je Kristus poslavljal pri zadnji večerji od svojih apostolov in so bili vsi njegovi učenci pretreseni in preplašeni, jih je tolažil z besedami:
“Ne bojte se! Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam.”
Tako je Gospod ob svojem slovesu pokazal, da je on od prerokov napovedani in tisočletja pričakovani Kralj miru.
Kje je mir Kristusov?
Edino le v kraljestvu Kristusovem! Kadar molimo: Pridi k nam tvoje kraljestvo, vedno tudi prosimo, da bi pri šel k nam mir Kristusov. Kjer vlada Kristus, tam vlada tudi njegov mir, oni mir, ki ga svet ne more nikdar dati.
Kraljestvo božje pa mora imeti svoj sedež najprej v nas samih, v naših dušah, potem šele bo prešel tudi v človeško družbo, med narode, na ves svet in v odnose med narodi Ker kraljestva božjega ni v dušah, tudi miru božjega ni mec narodi.
Če hočemo graditi mir Kristusov, ga moramo najpre sami v sebi.
Znameniti duhovni učitelj Tomaž Kempčan nam daje navodilo, kako skrbeti za mir v sebi:
Miru si vsak želi, a za to ne skrbe vsi, kar je za pravi mir potrebno. Mir božji je v onih, ki so ponižnega in krotkega srca, v onih, ki so potrpežljivi, ki pazijo pri vsem, kar delajo in kar govore, edino na to, da Bogu ugajajo, ki se popolnoma izroče in prepuste božji volji in previdnosti. Mir je le tam, kjer je Bog.
Kdor premaguje strasti, najde pravi srčni mir, ne pa če jim služi. Ni miru v srcu počutnega človeka, ne v človeku, ki je vdan zunanjim stvarem, temveč v gorečem in duhovnem človeku.
Blagor preprostim, zakaj ti bodo uživali obilen mir.
Imej mirno vest! Sladko boš počival, ako ti srce ne bo ničesar očitalo, zakaj hudobni nimajo miru, pravi Gospod.
Tako uči Kempčan.
Če velja ta nauk za posameznika, velja tudi za človeško družbo, za vsak narod, za vse mednarodne odnose. Kjer ni Boga, kjer ne vlada njegov zakon pravice in ljubezni, kjer ni božjega blagoslova, se zaman trudijo na mednarodnem polju zidarji miru, da bi zgradili mirovno zgradbo.
Veliki kralj David, ki je imel dosti skušnje tudi, kot bi danes rekli, v mednarodni politiki, je bil tudi velik prerok Pred seboj je gledal vizijo bodočega Kristusovega kraljestva, borbo narodov proti njemu in nemir med narodi, ker niso sprejeli božjega kraljestva. Tako slika bodočo zgodovino v drugem psalmu:
“Kaj hrume narodi in si ljudstva izmišljujejo prazne reči. Dvignili so se kralji zemlje in prvaki ter se združili proti Gospodu in njegovemu Kristusu. Pa so klicali med seboj: “Pretrgajmo božje vezi in vrzimo raz sebe jarem božjih zakonov. “David je gledal, kako bodo narodi v bodočnosti zavrgli božje zapovedi v svojem javnem življenju, zato pa ne bodo uživali božjega miru, zakaj Gospod jih bo zasmehoval, jim govoril v svoji jezi in jih zmešal v svojem srcu. Bog je izročil vladarstvo nad narodi svojemu Sinu, ki bo vladal neposlušne narode z železno palico, s katero jih bo drobil kot lončar pokvarjeno posodo.
Čim bolj premišljaš ta preroški psalm o Kristusu Kralju, tem bolj se ti dozdeva, da je imel David pred očmi ravno sliko moderne dobe.	«
Narodi in vladarji so se dvigali proti Bogu, svojemu vrhovnemu vladarju. Države se ne smatrajo vezane po božjih zakonih. “Vera je le privatna zadeva, država je sama sebi bog in se ji ni treba ozirati ne na vero in ne na kake božje zapovedi . . .” Tako so govorili moderni filozofi in politiki in se po teh nazorih tudi ravnali. In zdaj smo doživeli, da so si narodi sami skovali železno palico, ki jih drobi in uničuje. Nastala je babilonska zmešnjava, v kateri nihče ne ve izhoda. Svetu grozi nov vesoljni potop v krvi in ognju.
Bog je zapustil narode, ker so ti prej zapustili njega.
Angelsko petje o miru, ki ga je prinesel Kristus na zemljo, je med božičnimi prazniki ponoven opomin vsakemu človeku in vsem narodom, kakor ga je zapisal pred stoletji David:
“Zdaj torej kralji spoznajte, in oni. ki sodite narode, dajte se poučiti! Služite Gospodu v strahu! Držite se božjih
NOVINE

Ml
IMhk-m
VESELE BOŽIČNE SVETKE I BLAGOSLOVA PUNO NOVO LETO ŽELE VSEM BRALCOM NOVIN - VREDNIK.
^Miza leto 1953 so bili zvoljeni Štefan Balažič za predsednika, Ign. Krapec podpredsednik, Mary L. Balažič tajnica, Frank Possedi blagajnik, Fema Kramer zapisnikarica, Martin Balažič odbornik betežnij. Nadzorniki so: J. Cernovich, S. Utroša i J. Denša. Vod. je J. Krapes, vratar pa J. Bobneč.
Društvo sv. Ane de imelo glavno sejo 28. dec. i obed n im tudi božičnico za deco. Po seji domača zabava. Vljudno vabljeno vse članstvo.
CHICAGO
Smrt Decembra 6. toga je bio pokopani Ignac Vinčec, rojeni na Bistrici, fara ičerensovci. Star je bio 57 let. Zapušča dovico Jenney, štiri pastorke, 2 sina, dve hčerki, 3 sestre i dva brata. Oba brata živita v Hamiltoni v Kanadi. Tudi edna sestra živi tam. Vsi trije so prišli na bratov sprevod. Dve sestri sta v starem kraji. Spadao je v društvo sv. Križa.
Letno sejo je imelo društvo sv. Križ 14. decembra. V odbor
BESEDA IZ NARODA
*********** mu	i 1 IA»*********'M^
Sprehod po božično okra šeni Sf. Glair Ave.
Cleveland, O. — Za slovenskega človeka je St. Clair vsak čas takorekoč prijetno! doživetje. To občuti zlasti zunanji slovenski človek, ko stopi na to eno izmed najodličnejših c 1 e v e landskih avenij. Kakorkoli se ozreš od E. 55. St. pa tja do E. 70. St., povsod so slovenske trgovine, slovenska beseda, slovenski ljudje. Če se pelješ z busom iz mestnega središča po St. Clair Ave., začutiš že tam nekje okrog E. 40. St. nekako drugačno ozračje, skozi hrvaško naselbino prihajaš v srce clevelandskega slovenstva — v faro sv. Vida.
Prav posebno domač obraz dobi St. Clair ob praznikih, kot so božični.
Praznično razpoloženje in dol gočasen večer sta me v soboto zvečer pripeljala na St. Clair Ave. Na E. 55. St. sem izstopil iz busa in počasi krenil skozi slovensko naselbino. Božična okrasitev same ulice sicer ni posebno bogata in razkošna, je pa vseeno prijetna, nekam domača. Raznobarvne lučke na vencih, ki krase obcestne drogove, so me prijazno pozdravljale. Nikamor mi ni mudilo, zato sem se ustavil pred tem in onim izložbenim oknom. Nekateri trgovci so se prav res potrudili in svoje trgovine za Božič lepo okrasili, drugi so .postavili v okna le nekaj običajnega božičnega kinča, prav redki pa celo nič, kot da za nje Božiča ni. Prijetno sem bil iznenaden, ko sem prišel do trgovine Russ & Marsich. V izložbenem oknu sem zagledal lepe okusno postavljene jaslice, jaslice, kot jih zmore samo naj-ooljši okus slovenske ženske duše.
Slovenskega Božiča brez jaslic ni! šel sem torej dalje in gledal, kje bcm naletel na še kaj podobnega. Ustavil sem se pred
Čez cesto je pritegnila mojo pozornost izložba trgovca s pohištvom L. Oblaka. Jaslice, ki jih je postavil v izložbeno okno, so različne od obeh omenjenih. Lepe so, tudi slovenske so, okras pa se mi je zdel skoraj malo prebogat, prerazkošen in preobilen. Bil sem jih pa vseeno vesel in g. Oblak mora imeti zelo; spretno roko — ker je jaslice, kot sem čul, izdelal sam.
Tja do E. 68. St. se n koračil. Okrasje je zginilo z obcestnih stebrov, v izložbah je bilo še nehaj okraskov, ki spominjajo na Božič, slovensko lice pa je onstran E. 70. St. izginilo.
Prijeten je sprehod po St. Clair Ave., prijeten ob večeru pred prazniki, posebno prijeten pa, če začutiš na njem nekaj pravega slovenskega božičnega razpoloženja in tega so nam letos nekateri rojaki poskrbeli. Naj bi našli drugo leto še kaj posnemovalcev.	J. C.
Nekaj božičnih misli
Cleveland, O. — Vse leto živimo bolj brezskrbno. Ob koncu leta in pred Božičem pa se nam kaj radi obudijo spomini na mlada leta. Mnogo ljudi je imelo v minulem letu težave z zdravjem. Nekateri so ozdraveli, drugi so umrli. Imena so znana. Niso pa znana imena onih, katerim je določena ura ločitve od tega sveta v prihodnjem letu.
Ko pride naša ura, nam ne more pomagati noben zdravnik več. Zgledov za to se ne manjka. Moja hčerka je bila zdrava, polna življenja, korajžna, vesela, prišla je bolezen. Poklicali smo najboljše zdravnike, pa ni vse skupaj nič pomagalo. Umrla je stara komaj 19 let. Je še mnogo drugih podobnih slučajev med našimi rojaki.
Poskrbimo, da bomo imeli vzeti kaj s seboj, ko bo treba iti večnost. Imamo razne zavarovalne družbe,, jednote in zveze, delavnico kiparja Franceta Gor-■ od katerih pričakujemo podpo-šeta. Preproste pa vendar umet-1 re v slučaju bolezni, imamo tuno izdelane jaslice so me pozdra- di razna društva, ki nam dajejo vile. Mojster France je z njimi |podporo ob smrti. Imamo pa pokazal, kako on dojema in do-j tudi društva od katerih pričaku-
krat veliko skrbi za vse drugo le za katoliška društva ne. Pomislimo zdaj o božičnem času, če smo dobri člani in članice naših cerkvenih društev, če smo, se potrudimo, da bomo še boljši, če nismo, sklenimo, da bomo postali. Posebno vabimo one, ki doslej še niso člani teh društev, da naj pristopijo. Nihče ni prestar, ni treba nobene zdravniške preiskave. Le malo korajže je treba in zavarovani boste tudi za po smrti. Nekateri pravijo: “Saj on ni nič boljši od mene, čeprav je v Društvu Sv. Imena!” Morebiti je to res, toda bil bi lahko še veliko slabši, če bi ne bil v društvu.
Naša želja je, da bi bila vsa dekleta članice Marijine družbe, vse žene članice oltarnih društev, vsi možje in fantje pa člani Društva Najsv. Imena. Vabimo vse, posebno še one, ki sodijo, da je vse to nepotrebno.
Telo rabi hrano, da ne oslabi in omaga. Prav tako rabi naša duša hrane in to hrano dobimo pri navedenih društvih. Kdorkoli je član navedenih društev, se bo ob smrti veselil, kdor je pa pristop odklonil, mu bo po smrti žal. Pobrigajmo se torej sedaj. To naj bodo naše misli o Božiču!
Vsem, kateri ste skozi preteklo leto brali moje dopise v priljubljenem listu Ameriški Domovini, g. uredniku, ki jih je pripravljal za tisk in vsem prijateljem in neprijateljem pa vesele, zdravja polne in zadovoljne božične praznike. Naj nas novorojeni Zveličar sveta napolni z božjim blagoslovom. Prosimo ga tudi, da bi se ta nesrečna vojna skoro končala in da bi zavladal na svetu pravi mir, mir med družinami, mir med narodi. To naj bo naša božična prošnja!
Pozdravljeni!
Jakob Resnik.
če morajo otroke nositi h krstu na skrivaj, kot je to nedavno popisala Mrs. Panchur? Ti ljudje resnice ne vidijo, ker jo videti nočejo. So vse preveč pod vplivom časopisov, ki Tita samo hvalijo.
V našem kraju je sicer vedno kaj novega, toda to’ bo napisal že Tone, zato bom jaz končala.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem rojakom!
Mrs. Mary Skul.
------o------
Društvo sv. Družine št. I DSD
Joliet, 111. — Vsem članom in članicam našega društva na-znanjam, da se bo vršila glavna ali letna seja v nedeljo 28. tega meseca ob 1:30 popoldne v stari šoli. — Dolžnost vsakega člana in članice je, da se gotovo udeleži vsaj letne seje.
Pridite in izvolite tak odbor,
ki bo pripravlpjen delovati za napredek društva in dobrobit članstva. Pri tem naj nihče ne gleda na sorodstvo, prijateljstvo ali kaj drugega. Vsak naj voli take, o katerih ve, da bodo sposobni za urad, da potem ne bo kritiziranja, da ni izvoljen pravi
društveni odbo'r. — Tudi mora-
%
mo rešiti več važnih stvari. Pridite vsi s kakim dobrim nasvetom. — Prosim tudi, da bi vsi potrpeli in ostali tako dolgo, da bo izvoijen novi odbor in se zaključi seja za letošnje leto.
Žeim vsem uradnikom in uradnicam, članom in članicam prav vesele praznike ter srečno in zadovoljno novo leto 1952. Isto-tako želim vsem sinovom naših članov, kateri služijlo Strica Sama, naj jih vodi sv. Družina po vseh potih in naj jih varno pripelje nazaj k svojim ljubečim staršem zdrave, slavne in zmagovalne! — Z bratskim pozdravom.
Joseph Buchar, predsednik
Znamenite svetopisemske najdbe
življa božično skrivnost. Vsakemu, ki ga vodi pot po St. Clair Ave. bi svetoval, da se za trenutek ustavi pred tem skromnim oknom in si ogleda delo našega umetnika.
jemo podporo' po smrti — Marijine družbe za dekleta, Oltarna društva za ženo, za fante in može pa Društvo Naj svetejšega Imena. Teh društev bi se morali držati, žal imamo premnogo-
žalosfna vest
So. Chicago, 111. — Tu je umrla v starosti 63 let Frances Kralj, doma iz Uršnih sel pri Dolenjskih Toplicah. Bila je iz znane Jakšetove družine. V Ameriko je prišla kot 16-letno dekle. Njen brat in sestra sta prišla sem že pred njo. Kasneje sta prišla še oče in mati, tako da je bila tu vsa družina. Starši in eden izmed bratov so se čez nekaj let vrnili v staro domovino. Pokojničin brat Frank je umrl v Minnesoti, Joe in Annie pa pred dvemi leti tu. živi so ostali še Anton, Mary, Matilda in Josephine. Zapustila je štiri sinove in dve hčere ter 15 vnukov. Njen mož, ki je bil doma iz Ad-lešičev v Beli krajini, je umrl že več let pred njo. Pokojnica je bila v naselbini zelo priljubljena; to se je pokazalo zlasti, ko je ležala na mrtvaškem odru in ob pogrebu. Bila je članica Društva Marije Brezmadežne KSKJ, Slov. ženske zveze, Krščanskih mater in še nekaterih drugih, ki so ji vsa izkazala zadnjo čast. Pokopali so jo 21. novembra iz slovenske cerkve sv. Jurija na pokopališču Sv. Križa. Mašo za-dušnico je opravil Rev. Bonaventura.
Pokojni'a je bila dobra in Iju-beznjiva žena, zato jo bomo vsi pogrešali, najbolj seveda njena družina.
V miru počivaj draga Francka. žalujočim sožalje.
Vsem rojakom želim vesele božične praznike in srečno novo leto!	J Kralj.
Ne vidijo resnice
zakonov, da se Gospod ne bo jezil in da ne poginete na krivični poti, zakaj kadar se bo razvnela jeza božja v kratkem, takrat blaženi, ki so zaupali v njega.”
Danes je resnično potreben apostolat miru! Toda ta apostolat je istoveten z apostolatom za nebeško kraljestvo.
Dete božje, ki v jaslicah ležiš, daj, da pride k nam tvoje kraljestvo in z njim tvoj mir!	M.
Joliet, 111. — Večkrat sem že mislila, da bi kaj napisala za Ameriško Domovino, ki mi je res zelo všeč in komaj čakam, da pride. Z veseljem jo prebiram, posebno rada berem, kar napiše Tone s hriba. Tone in njegov prijatelj Jure marsikatero dobro uganeta.
Nekateri pišejo, da je v Jugoslaviji svoboda. Meni se le čudno zdi, kako, da ne vidijo ti lju- pada skril dje resnice. Kaka svoboda je to,
Cerkev ljubosumno pazi na knjige svetega pisma, da ostanejo nepokvarjene. Ničesar se ne sme dodati in ničesar odvzeti.
Da so nastale knjige sv. pisma res že v dobi apostolov, to dokazujejo razni rokopisi iz tistih časov. Nekateri so pisani na pergament (fino ustrojeno oslovsko kožo), drugi pa na liste iz papyrosa, posebne vodne rastline. V velikih knjižnicah je spravljenih veliko bolj ali manj starih rokopisov. Po teh rokopisih se kontrolira, ali je današnje besedilo sv. pisma res takšno, kakršno so napisali sveti pisatelji.
Nasprotniki Cerkve so si veliko obetali od raznih starih izkopanin, češ da bodo z njimi, postavili sv. pismo na laž. če bi se jim to posrečilo, bi poru šili temelje, na katerih sloni naša vera. — Pa se je zgodilo ob ratno. Stare najdbe vedno bolj izpričujejo, da je sveto pismo res zgodovinska knjiga. NAJNOVEJŠA ODKRITJA
Prav v zadnjem času, 1. 1947, so našli v veliki podzemeljski jami (Ain Feschkha) blizu Mrtvega morja znamenite rokopise. Skriti so bili v lončenih posodah (žarah). Med učenjaki se je takoj vnel prepir, kako stari so ti papirji. Eni so trdili, da so nastali že pred Kristusom, drugi pa, da so nastali šele v srednjem veku. '
Francoski učenjak pater de Vaux je sumil, da morajo biti v bližini še kakšni podzemeljski prostori. In res, letos v januarju so našli komaj en kilometer od razvaline neke hiše in zopet v lončeni posodi skrite rokopise. Učenjak je imel v tem primeru veliko srečo. V posodi je bilo tudi 11 kovancev, ki so bili v rabi v rimski državi od cesarja Avgusta do razdejanja Jeruzalema (do 1. 70 po Kr.). Novci dokazujejo, da so skrili rokopise najbrž za časa, ko so Rimljani oblegali Jeruzalem, in rokopisi sami so morali biti napisani vsaj že nekaj let prej.
To so najstarejši svetopisem ski rokopisi, ki jih doslej poznamo. Zato so zelo pomembni.
18 km južno od Mrtvega morja je pa pater de Vaux odkril še štiri podzemeljske votline. Dve sta bili prazni, v ostalih dveh pa so našli važne predmete: napise na opeki, papyruse z odlomki svetega pisma stare zaveze, eno zakonsko pogodbo iz leta 124 po Kr., in dve pismi nekega Simeona bar Koseba. Mož s tem i-menorri je vodil drugi judovski upor proti Rimljanom, a je bil premagan in ubit leta |135 po Kr. Prepričani so, da sta ti dve pismi njegovi.
Nastalo je vprašanje, kdo je skril svetopisemske rokopise? Komu so se zdeli tako dragoce-1 ni, da jih je v času rimskega na-v votline?
Ne daleč od teh votlin na ne-
ki planoti so odkrili 36 m dolgo in 28.5 m široko stavbo, ki je bila opremljena z vodovodom in kapnico. Oblika stavbe kaže, da to ni bila vojašnica, ampak da je morala služiti v drugačne namene. V bližini stavbe je per kopališče s približno 1000 grobovi. V grobovih so okostja samih moških. Vsa trupla so bila položena na enak način. Glave so obrnjene proti jugu. V grobovih pa ni nobenih predmetov, kakor je b^la v tistih časih navada, da so jih dali v grob.
Kdo so bili ti ljudje? Učenjaki menijo, da je bilo tu versko središče neke judovske sekte, ki se je ločila od pravovernih Judov v Jeruzalemu. Lega v tej stavbi najdenih predmetov priča, da so prebivalci morali stavbo naglo, zapustiti in nato je bila razrušena. Ob tej priliki so verjetno svetopisemske rokopise, ki jih je imela ta verska skupina, odnesli in skrili v votlini Ain Feschkha.
Za kakšno versko skupino gre tu, za enkrat še ne vemo. Morda so bili Eseni. Ko bodo raziskali vse najdene rokopise, bo tudi to vprašanje rešeno.
Ta najnovejša odkritja so za nas katoličane velikega pomena. Najdbe so v krajih, kjer je največ deloval Janez Krstnik. Rokopisi bodo prinesli več jasnosti o zgodovinskih in življenjskih razmerah iz časov, ko je živel Jezus na zemlji.
Po širnem svetu
Zanimivo
General Ridgway, vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze, je v začetku t. m. pregledal italijanske utrdbe na jugoslovanski in avstrijski meji. Iz tega se vidi med drugim tudi, s kak.nimi mogočnostmi računa zapad.
“Mirovni” komunistični kongres na Dunaju
12. t. m. se je začel na Dunaju t. i. “mirovni” kongres komunističnih strank. S tem v zvezi je vatikanski radio izjavil med drugim:
“Gotovo je, da bo tudi ta mirovni kongres samo sredstvo za nekrščanske, da, celo za proti-krščanske namene. Katoličani delajo za mir po evangelijskem nauku in po papeževih navodilih. Zato ne more nihče podpirati tistih, ki v imenu miru kličejo na bej preti Bogu in proti najsvetejšim načelom vere in človečanstva.”
V zvezi z omenjenim kongresom jp laška vlada za nekaj časa preklicala veljavnost vseh laških potnih listov za potovanje iz Italije v Avstrijo. Zanimivo pa je, da ni to prav nič oviralo laških komunistov, da ne bi prišli na kongres na Duhaj. Ali je bila laška vlada prepozna ali pa so laški delegati prišli čez mejo po ilegalnih potih v Avstrijo in na Dunaj.
mr s
Naj znamenitejši trenotek v enakomernem življenju kmečkega podložnika je bil tisti dan, ko je nesel ali peljal svoje davščine v grad. Zgodilo se je to navadno o sv. Mihelu ali sv., Martinu, manjše služnosti so se plačevale tudi o sv. Juriju ali Veliki noči. Ob takih slovesnih prilikah je bila navada, da je kmet svoji gospodi podaril še kak izreden dar “za poklon”, bodisi v denarju ali pa-živilih. Na Spodnjem štajerskem so imenovali te darove “pojedine”, morda zato, ker so služili za prazniško kosilo. Vendar so ti darovi kmalu postali tako navadni, da se nahajajo skoraj povsod zapisani med rednimi služnostimi.
K davščinam, ki so se plačevale zemljiški gosposki, so prišle še nekatere naklade za druge namene. K tem spada zla-sti cerkvena desetina. To so morali plačevati izza dobe Karola Velikega brez izjeme vsi posestniki, svobodni in nesvobodni. Imenovala se je desetina, ker je bilo treba dati deseti del letnih pridelkov: poljskih sadežev, živine, kuretine in mlečnih' izdelkov. Plačevala se je župni cerkvi in se razdelila v 4 dele. En del je dobil škof, drugi del župnik, tretji del se je porabil za vzdrževanje in opravo cerkve ali cerkvenih poslopij, četrti del so dobili domači siromaki. — Ko so se Slovenci za časa Karola'Velikega pokristjanili, jim niso naložili takoj polne desetine. Bali so se, da bi jih ta cerkveni davek od krščanske vere.
Alkuin, modri svetvoalec Karola Velikega, je takrat pisal solnograškemu nadškofu Arnu: “Bodi oznanovalec pobožnosti, ne pa iztirjevalec desetine. Desetina je izpodkopala vero Sak-soncev.” Zato so Slovenci iz-prva plačevali cerkvi prostovoljno nek letni davek, ki se v starih listinah imenuje “slovanska desetina,” “desetina po navadi Slovanov’ ’in se je dajala ne glede na velikost zemljišča ali množino letnega pridelka.
Toda že v 11. stoletju so nadškofi solnograški in gotovo tudi akvilejski patriarhi vpeljali popolno desetino po cerkvenem predpisu, ki se je poslej plačevala skozi vsa stoletja do najnovejšega časa.
Kar dandanes imenujemo davke, namreč redna plača deželni ali državni vladi od zemljišča, hiše dn dohodkov, je bilo.v srednjem veku dolgo časa neznano. Deželnemu vladarju ali vojvodu se je dajala le neka mera ovsa za krmo (Marchfutter), posebno ob času vojske, včasih je dobival tudi nekake pristojbine za sodbo in varuštvo podložnikov. Prvikrat čitamo o Frideriku Bojevitem, da je 1. 1237. od vsakega posestva tirjal po 60 denarjev in ta davek šiloma iz-tirjaval. Tudi poznejši avstrij-strijski vovodi: Oton, Albreht
II,	Leopold III., Ernest Železni so napravili ob posebnih priložnostih splošne naklade, katere so pa podložniki občutili kot novotarijo in se zato branili jih plačevati.
Vendar so se davki množili zlasti pod cesarjem Friderikom
III.	, ki je bil v vednih denarnih stiskah. Takrat so začeli deželni zbori dovoljevati naklade. Vpeljala se je “žitovna štibra” (Leibsteuer), ki so jo morali vsi ljudje brez razlike stanu plačevati in sicer: škof 40 goldinarjev, redovni opat ali prošt 32 gold., arhidiakon 6 gold., župnik — 2 gold., grofi 32 gold., baroni 28 gold., vitezi 10 gold., drugi plemiči s posestvom 5 gold., meščani s posestvom na deželi 2 gold., drugi meščani 1 gold., svobodni posestniki 1 gold., podložni kmetje s celim zemljiščem 34 fenigov, pol-zemljakarji 24 fe-nigov, rokodelski (pomočniki,, pomočniki, posli in dninarji 7
fenigov, berači 2 feniga, Dohodki iz tega davka so se večinoma porabili za poravnavo cesarskih dolgov. Kmalu potem se je vpeljal “tedenski vinar” v korist deželne hrambe proti Turkom. Dasiravno te naklade niso bile visoke, so vendar vzbudile med kmeti hudo nezadovoljnost in so poleg drugih vzrokov dokaj pripomogle h krvavim uporom.
Ako se po teh podatkih, ki smo jih povzeli iz pisanih listin in poročil, ozremo na splošni položaj kmečkega stanu v srednjem veku, moramo reči, da njegovo stanje ni bilo nevzdr-žljivo in brezupno. Kmečki domovi so bili nedotakljivi in posestva se niso mogla zadolžiti ali zapraviti. Samovoljnosti gospode so se postavile meje s tem, da so se napravili zapisniki ali urbarji, kjer so bili natančno zabeležene vše služnosti in vrste tlake, ki so jih bili kmetje dolžni svoji gospodi.
Kjer se je gospoda držala ur-barskih zapiskov, tam kmetu ni bilo pretežko življenje, ker pisane naklade niso bile velike. Posebno na posestvih cerkva in samostanov so služlnosti skorc stoletja ostale enake in tud* tlaka je bila milejša, kakor drugod. Zato je nastal pregovor: “Pod krivo palico je dobro živeti.” Seveda je gospoda vzlic pisanim pogodbam in urbarjem lahko neusmiljeno izžemala svoje podložnike, ker mu je bila hkrati gospodar in sodnik. Preko nje pa kmet navadno ni našel pravice.
Dasiravno je med ljudstvom spomin na podložništvo in tlačanstvo združen z bridkimi spomini na grajsko nasilnost in brezsrčnost, vendar iz srednje; ga veka nimamo mnogo zgledov ljudske nezadovoljnosti ali celo krvavih uporov. Nasprotno kaže vse, da je kmet voljno prenašal svojo usodo. Še le proti koncu srednjega, veka je iz raznih vzrokov, o katerih bomo pozneje slišali, nezadovoljnost med kmeti vedno naraščala in slednjič dobila duška v — kmečkih uporih.
O srednjeveškem poljedelstvu in gospodarstvu imamo malo poročil. Vendar si lahko napravimo o njem površno sliko iz urbarskih zapiskov, tembolj ker se vnanja oblika ni skoraj nič ižpreminjala, ampak ostala enaka skozi mnoga stoletja.
V (primeri z razsežnimi gozdovi, ki so pokrivali slovenske dežele, je bila obdelana zemlja v zgodnjem srednjem veku zelo redka. In vendar je le poslednja dajala potrebne pridelke, med tem, ko je gozd veljal za nerabno, škodljivo puščavo. Zato so veliki in mali posestniki dobivali pravico, da smejo gozdove poljubno izsekavati in jih izpreminjati v rodovitne njive. Za novoobdelani svet ni bilo celo nekaj časa treba plačevati desetine in drugih davščin. Na Koroškem in Štajreskem so mnogo sveta iztrebili benediktinski samostani, na Kranjskem cistercijani v Stični in Kostanjevici. Freisinški škofje so s pomočjo svojih bavarskih naseljencev izsekali ves obsežen gozd, ki s e je nekdaj raztezal med Savo in Soro, in ga izpre-menili v rodovitno polje. Kar se je tu izvršilo v velikem obsegu in po gotovem načrtu, to so drugod delali kmetje na svojo pest. Od tod mnoga krajevna imena:	Laze, Rovte, Preska
(Preseka), Sekovo, Trebnje itd. Zemljiška gosposka je morala biti s tem kulturnim delom zadovoljna, ker so se z obdelano zemljo množili tudi njeni dohodki. Pri iztrebljanju je kmetom poleg sekire služil tudi ogenj, .s katerim so požigali cela gorska pobočja, in preostali pepel je bil dobro gnojilo za nove njive.
(Dalje prihodnjič.)
TRŽAŠKE VESTI
Krivična zapoved generala Wintertona
Ne samo tržaški Slovenci, marveč vsi primorski Slovenci se čutijo bridko prizadete vsled nove .apovedi generala conskega, predsednika Wintertona. Dne 12. dec. je predsednik poklical k sebi na-brežinskega župana Terčona in podžupana Floridana ter jim zapovedal, da mora župan zamenjati dvojezične napise na obcestnih tablah tako,” da bodo v skladu z zakonom. “General Winter ton je pri tem še izrazil upanje, da bo tisk v tej zadevi pokazal strpnost in zmernost, zakaj nadaljne polemike glede tega bi po njegovem mnenju le poslabšale položaj in bi ne služile koristim nobenega v coni. Pri tem se je predsednik naslanjal na zakon št. 800 iz leta 1923, ki je torej fašistični zakon podpisan od samega Mussolinija. Zaman je nabrežinski župan vstra-jal pri trditvi, da so omenjene vasi popolnoma slovenske, zatof so tudi postavili slovenske napise. Winterton je pa njemu in podžupanu odgovoril, da sta bila onadva tudi vojaka in zato vesta, da morata ubogati povelja višjih oblasti, kakor uboga vojak povelja svojih nadrejenih. V soboto 13. dec. so na sestanku vseh političnih skupin v devin-sko-nabrežinski občini soglasno sklenili, da občinska uprava ne bo odstranila dvojezičnih napisov. Tako je ukaz generala Wintertona naletel na ogorčen in odločen odpor pri vseh Slovencih in velikem delu Italijanov.
Gostovanja pevskega zbora S. K. P. D. v Nabrežini
V najhujši zimi dne 7. dec. je prišel gostovat v Nabrežina pevski zbor S. K. P. D. iz Gorice. Nastopil je z istim programom kot na praznik sv. Cecilije v Gorici. škoda, da zaradi hude kra-ške 'burje, ki je bila prav tiste dni na višku, ni bilo velike udeležbe. Vendar je bilo marsikomu žal, da ni šel, ko je slišal tako pohvalno mnenje in navdušenje prisotnih Nabrežincev. Vsi Nabrežinci so zato izrazili željo, da bi ta odlični zbor kaj kmalu spet slišali.
Slovenski večeri v Trstu
Tretji slovenski večer Slovenske prosvete v Trstu je bil dobro obiskan. Po izvajanju slovenskega filma o bogastvu in blagoslovu zemlje v Ameriki je sledilo predavanje zdravnika dr. Milana Starca. Predaval je o veliki vlogi, ki jo imajo labora-
toriji v sodobnem zdravstvu. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo zanimivemu predavanju.
Zvonovi na Opčinah
Na Opčinah so preteklo nedeljo blagoslovili nove zvonove. Zavedna openska dekleta so okrasila zvonove z slovenskimi trakovi, misleč, da jim je to dovoljeno, saj so tudi Italijani v Trstu pred nedavnem okrasili vse zvonove, namenjene italijanskim in slovenskim faram s italijanskimi zastavami. Neki vročekrvni predsednik je takoj tekel na policijo in alarmiral vso postojanko. Vsa zadeva bi se mogoče pozabila, če bi v naslednjih dneh policija spet ne posegla vmes in poizvedovala in zapisovala vsa dekleta, ki so pripela slovenske trakove na svoje zvonove. Openci se zaskrbljeno vprašujejo, komu služi zapisovanje openskih deklet in kdo je naročil to preiskavo. Ob stoterih podobnih prilikah v Trstu se kaj takega nikoli ne vrši. Vsa ta gonja je Opencem le v čast. Komunisti jih preganjajo zaradi vere, Italijani pa zaradi slovanstva.
Miniaturni teater v Nabrežini
V	nedeljo 14. dec. je gostoval v Nabrežini Miniaturni teater “Modra ptica,” ki žanje po Tržaškem že obilo uspehov in simpatije. Na sporedu so bili šaljivi prizori, pantomine, baletne in pevske točke ter revijalni konec z nastopom vse tridesetčlanske skupine. Obilno občinstvo je odličen nastop ruskih umetnikov popolnoma zadovoljil.
GORIŠKE VESTI
Volitve in volilni izidi
V	petek o polnoči se je zaključila predvolilna kampanja v Gorici. Skoro vse stranke so izrabile ta zadnji rok za svojo propagando. Zborovanja so se začela po 20. uri zvečer. Takrat je vladal na goriškem korzu tak hrup, da je kmalu pometel ves korzo. Vsled premnogih zvočnikov različnih strank, ni bilo mogoče slediti na prostem nobenemu govorniku. Posebno zanimanje je zbudil govor demokrščan-ske stranke, ki ga je imel tržaški župan Bartoli. MSI-ovcem pa je govoril njihov duče Malsa-nich. Tudi Demokratska fronta Slovencev je imela svoje volilne shode v Gorici in podeželju. Skoro do zadnjega dne so čakali, da so z velikimi črkami in še večjim hvalisanj am in pompom vrgli v javnost poziv najemnikom Ente Tre Venezie iz Pevma,
katerim je omenjeni ENTE uvedel sodni postopek z namenom, da jih spodi z njihove zemlje in tako odvzame sleherno možnost za preživljanje. Kljub temu, da je v Gorici mnogo slovenskih odvetnikov, so se prizadeti kmetje, bržkone na pritisk komunistične fronte, zatekli za pomoč k italijanskemu odvetniku, ki je pravdo sprejel. Za odvetniške stroške je sedaj fronta darovala pevmskim kolonom 10,000 lir in s tem odprla akcijo v ta namen. Istotako je darovala za dijaški dom precejšnjo vsoto in jo tudi ž mnogimi besedami javila javnosti.
Volitve same so v nedeljo 14. decembra potekle v naj lepšem miru. Volilo je skupno 14,757 volilcev približno 83%. Kljub izredno slabemu in deževnemu vremenu so ljudje skoro nepretrgoma hodili na volišča in oddajali svoje glasove. Volišča so zaprli ob 22. uri nakar je sledilo zapečatenje vseh aktov in predvsem volilnih skrinjic. V ponde-Ijek ob 8. so volilne komisije, pregledale in preštele glasove. Na vseh 40 sedežih je bil tudi predstavnik liste “lipove vejice.” Volitve imajo sledeči izid:
SDZ (lipa) 1542, DFS 1523, Demokristjani 9257, MSI 3560, PSDI 1919, kominformosti 1494, PLI in PRI 1289, monarhisti 1007, ezuli 848.
Frontašk niso pričakovali, da bo zmagala nad njimi lipova vejica, zato jih to strašno razburja in jezi ji očitajo vse mogoče podlosti in podkupovanja, agitacije prižnice in podobno. Za svojo propagando se je lipova vejica poslužila le poštenih in dovoljenih sredstev. Če ravno ni imela niti enega pravega volilnega shoda so Slovenci v veliki večini vseeno spoznali v njej edino pravo stranko. V mestu je lipova vejica po vseh volilnih sedežih odnesla večino nad DFS. Nekoliko slabše je bilo na podeželju.
------o------
Božičnica tovarne Jack & Heintz
Otroci so bili središče vsega zadnjo nedeljo, ko je več clevelandskih tvrdk priredilo božičnice za otroke svojih delavcev in uradnikov.
Največ se jih je zbralo v Public Hall, kjer se je okoli 4,000 delavcev in njihovih družinskih članov udeležilo prireditve tvrdke Jack & Heintz.
Med udeleženci je bilo tudi več stavkajočih, ki so za trenutek pozabili na svoj spor z vodstvom tovarne, da ■omogočijo svojim otrokom nekaj zabave. Štrajk v tovarni v Bedfordu traja že sedem tednov.
Udeleženci so videli, kako je “Mraz” v družbi sedmerih škratov obiskal sv. Miklavža. Otroci so bili tudi obdarovani. Božičnico je pripravil Sydney D. Mahan, oglaševalni direktor.
DOMAČINI NA FORMOZI — Na otoku Formozi, kjer je po zlomu svojih armad dobil zatočišče vodja kitajskih nacionalistov čangkajšek, obstoja še nekaj plemen starih otoških prebivalcev. Na sliko vidimo lepotico (na levi) iz plemena Arni. Zanimivo za to pleme je, da so moški kot tudi ženske veliki prijatelji cigar. Velika cigara, ki jo kadi ženska na desni, je izdelek ene izmed številnih tobačnih tovaren na otoku.
Vandalizem na carinarnici
Toliko pišejo, kako huda suša je bila v Jugoslaviji in kako nujno potrebna je pomoč Titu. Poslušajte, kaj delajo Titovi cariniki s paketi, ki prihajajo iz Amerike z dragoceno hrano v do^ movino:
“Paket, ki ste ga naznanili, da pride in smo ga težko pričakovali, je končno prišel. Kakor si mi ne moremo predstavljati, kako lepo je moralo biti gledati zloženih toliko raznovrstnih stvari, tako si Vi ne morete predstavljati, kakšna razvalino smo mi prejeli. Ovoji posameznih stvari so bili raztrgani in zamenjani, kava vsa raztresena, čokoladne figure vse strte in smo le po škatli spoznali, kaj je bilo notri. Ovitki od bonbonov so bili vsi raztrgani, čokolada vsa zmleta. Da vse te dobrote ne bi bile užitne, je bil v vso to zmešnjavo raztresen poper. Dno pločevinaste škatlje s poprom je bilo odrezano in ves poper zmešan s kavo, čajem, bomboni in čokolado . . . Manjkalo res ni nič, kolikor smo mogli ugotoviti po priloženem seznamu, a bolje bi bilo, da je nekaj manjkalo kot pa to razdejanje z očitnim namenom uničenj a uporabnosti poslanega blaga. Človek bi se razjokal, kako naravnost zločinsko uničujejo pri nas dobrine, ki jih morate tam trdo zaslužiti in plačati. Mnogo moramo trpeti zaradi “suše,” povsod štedimo in stiskamo pasove. Po drugi strani pa taki brezvestni državljani, ki se morda štejejo za dobre, uničujejo dobrine, ki naj bi. pomagale bedo lajšati. Vsega smo res veseli, a grozo, ker moramo vsak kcšček. vsak bombonček oprati, da je užiten. Paket je bil res bogat in je mogoče to vzbudilo jezo oz. zavist. Zato bi bilo dobro, da v bodoče napravite raje manjše pakete, ki bodo imeli več sreče pred brezvestnostjo pristojnih carinikov . . .”
Pri drugih zavitkih pa večkrat kaj zgine. Zelo rado se dogodi, da stranka prejme od treh parov poslanih Nylon nogavic samo dva para; enega ni in kam naj se pritoži! — Ni čudno, ko imajo povečini vsi Titovo maralo in smo brali v enem pismu: “Pri nas vse krade, kradejo todi miličniki, ki bi nas morali pred tatovi varovati.”
STOTINE DRUŽIN
rabijo in hvalijo Semetovo zdravil, no kopel za revmatizem, prehlad, Ddvišno težo, slab Dbtok krvi, suhe rožne izpuščaje. ‘Pomaga, res pomaga,” pravijo vsi. Za pj znižane :ene. Oglejte si. vprašajte:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	EX 1-8265
Cleveland 3, Ohio
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
3 sobe, kopalnica, kuhinja, garaža, klet, na Cherokee Ave., blizu E. 185. ceste. Kdor se interesira, naj pokliče Ameriško Domovino, HE 1-0628, ali se osebno obrne tja. (251)
AN6LEŠK0-SL0VERSK0 BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
^ ...........
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
f)ekan Alfonz Požar
v Račiči ob Savinji se je komunistom hudo zameril, ker da je pisal pisma v Ameriko o preganjanju vere in duhovnikov doma.
Komunisti ga napadajo tudi radi njegovih pridig. Kom. ljub. dnevnik je napadel tudi let. no-vomašnika Jožeta Goloba iz Peč-ja pri Sevnici. List navaja, da je bil imenovani leta 1949 obsojen na 2 leti zapora radi sodelovanja s takoimenovano Matje-ževo vojsko in da je ves čas zaupni prijatelj župnika Lasbaher-ja v Sevnici, s katerim da sta bila “zaradi sovraštva do ljudske oblasti enakovredna” in je bil žpk. Lasbaher zaradi “razpihovanja verske mržnje” kaznovan z letom dni zapora. Novomašni-ku pa kom. list tudi očita, da je bil v ožjih stikih z župnim upraviteljem v Boštanju, ki da je pa bil preko “izdajalca Blatnika’ povezan z Vatikanom.
FRANK KLEMENC
BARVAR in DEKORATOR
♦
18715 Muskoka Ave, IV 1-6546
leve "They speeh «© eloquently
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
Voščilo
Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva sorodnikom in prijateljem ter vsem znancem!
John in Mary Novak
1180 East 60th St.
Cleveland 3, Ohio
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street


MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1952
Le zdaj pa zdaj je objel dečka in ga stisnil na svoje razburjene prsi, dečko pa mu je pripovedoval vse od začetka, kako je naletel v Vlodavi na Bohuna, ki ga je bil posekal gospod Mihael, a je bil ozdravljen, kako je izvedel od njega o knežnji in dobil pernač. Kako je šel z gospodom Mihaelom in gospodom Zaglobo v valadinske jarke, kako so ubili čarovnico in Čeremi-sa, rešili knežnjo in kakšne nevarnosti so jih srečavale, ko so bežali pred Burlajevimi vojskami.
“Burlaja je gospod Zagloba posekal,” je hlastno pripomnil Skrzetuski.
“To je hraber mož,” je odgovoril Rzedzian, “takega še nisem videl, zakaj ta je močan, drugi bahač, tretji lisjak, a v gospodu Zaglobi je vse skppaj. Toda najhujše nam je bilo, moj gospod, v onih gozdovih za Plo-skirovom, ko nas je orda zalotila. Gospod Mihael in gospod Zagloba sta zaostala, da bi jih vezala nase in zadrževala pogon, jaz pa sem se obrnil v stran proti Konstantinovu, ogibajoč se Zbaraža, ker sem si mislil, da jo bodo pobivši malega gospoda in gospoda Zaglobo, baš proti Zbaražu gnali za nama. In res ne vem, na kak način je Bog v svojem usmiljenju rešil malega gospoda in gospoda Zaglobo . . Mislil sem si, da ju pobijejo. Midva z gospodično pa sva se umikala med Hmiel-nickim, ki je prihajal od Konstantinova, in Zbaražem, kamor so se drevili Tatar ji.”
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI
NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Martina
O 'v'-
bustersic
ki je izdihnil svojo dušo na
dan 25. decembra 1950. leta
Dragi, vse prehitro si nas zapustil, zdaj pa je prazna in žalostna naša hiša, ker Te več med nami ni.
Dve leti je že minilo, odkar si nas zapustil Ti.
Oh kako žalostno je življenje, odkar Te več med nami ni.
Blag spomin na Tebe, dragi, do konca živel med nami bo, težka res je bila ločitev, ali enkrat združitev vesela bo.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blešči.
Žalujoči ostali:
URŠULA, soproga in OTROCI
Cleveland, O., 24. dec. 1952.
“Oni niso šli takoj tja, ker jih je gospod Kušel odbil . . Toda govori hitreje!”
“Če bi bil jaz to vedel, toda nisem vedel; z gospodično sva se torej stiskala med Tatar ji in Kozaki, kakor v kaki soteski. K sreči je bil kraj prazen, da nisva nikjer srečala živega bitja; ne v vaseh ne v mestecih, ker je pred Tatar ji vse zbežalo, kamor je le kdo mogel. A duša mi je sedela na rami iz strahu, da mi ne zajeli, čemur se končno nisem mogel izogniti.”
Skrzetuski se je nehal oblačiti in vprašal:
“Kako to?”
“I tako, moj gospod: naletel sem na kožaški podjezd Donca, brata one Horpine, pri kateri je bila gospodična v jarku. K sreči sem ga dobro poznal, ker me je videl pri Bohunu. Poklonil sem se mu v sestrinem imenu, mu pokazal Bohunov pernač in mu povedal vse: kako me je poslal Bohun po gospodično in kako me čaka za Vlodavo.
On pa, ki je bil Bohunov prijatelj in je vedel o tem, da njegova sestra streže gospodični, mi je verjel. Mislil sem, da me pusti in da me še preskrbi za pot, a on mi je povedal takole: ‘Tam —pravi — se zbira splošna vojska, lahko še padeš Lahom v roke; ostani — pravi — z menoj poj deva k Hmielnickemu; v taboru bo za deklico najvarnejše, ker ji bo tam sam Hmielni-cki stregel radi Bohuna.’ Ko mi je to povedal, sem skoraj o-medlel, saj kaj sem mu imel odgovoriti. Pravim torej, da Bohun nanjo čaka in da gre za mojo glavo, če bi je takoj ne odvedel. A on na to: ‘Torej obvestim Bohuna — ti pa ne hodi, ker tam so Lahi.’ Začel sem mu ugovarjati, a on meni, končno pa reče: ‘Čudno se mi zdi, da se tako bojiš iti med Kozake — ej! če nisi izdajalec!’ Šele sedaj sem uvidel, da ni drugega izhoda, kakor zbežati ponoči, ker me je že začel imeti na sumu. Sedmero potov me je oblivalo, moj gospod. Že sem torej vse pripravljal za pot, ko je v noči dospel gospod Pelka od kraljevskih vojsk.”
“Gospod Pelka?” je rekel Skrzetuski in zadržal sapo.
“Seveda, moj gospod. To je bil slaven četnik, gospod Pelka, ki je pred kratkim padel — Gospod naj sveti nad njegovo dušo! — Ne vem, če bi kdo znal bolje voditi podjezd in se zvijati pod sovražnikovo močjo edino morda gospod Volodijov-ski. Torej, prišel je gospod Pelka, strl Dončev podjezd, da ni niti noga ušla, Donca samega pa je ujel v robstvo. hlekaj tednov je temu, kar so ga z voli vlekli na kolec — prav mu je!
A tudi z gospodom Pelko sem imel mnogo skrbi, ker je bil človek, ki je bil nedolžnosti zelo nevaren . . Gospod naj sveti nad njegovo dušo! Že sem se bal, da ne bi gospodična, ki je ušla kozaškim krivima, spoznala še hujših . . . Tedaj sem povedal gospodu Pelki, da je gospodična sorodnica našega gospoda kneza. On pa je — to je treba povedati — ko se je omenjal naš knez, odkrival čapko in se vedno odpravljal na njegovo službo . . Torej on je začel takoj sploštovati gospodično in je naju spremil prav do Zanao-stja, h kralju, tam pa nas je duhovnik Ciecišovski (zelo svet duhovnik, moj gospod) vzel pod svoje varstvo in oddal gospodično gospe kaštelanki Vitovski.” Skrzetuski se je globoko oddahnil, potem se vrgel Rzedzi-anu okoli vratu.
“Prijatelj mi boš, brat, ne sluga,” je rekel, “a sedaj pa le pojdiva. Kdaj je imela priti gospa kaštelanka semkaj?”
“Teden dni po meni — a je že deset dni — in osem dni je ležal moj gospod brez zavesti.” “Pojdiva, pojdiva!” je ponovil Skrzetuski, “sicer me radost raznese.”
A preden je skončal, se je zaslišal na dvorišču ropot in okna so se naglo zatemnila od konj in ljudi. Gospod Skrzetuski je uzrl skozi šipe najprej starega duhovnika Ciešihovskega, a poleg njega shujšane obraze gospoda Zaglobe, Volodijovskega, Kušla in drugih znancev sredi rdečih knežjih dragoncev. Razlegel se je veseli krik in črez hip je truma viezov z duhovnikom na čelu planila v sobo.
“Mir je sklenjen pod Zboro-vom, obleganja je konec!” je klical duhovnik.
A Skrzetuški si je to takoj mislil ob samem pogledu na zbaraške tovariše in sedaj je že bil v objemih Zaglobe in Volodijovskega, ki sta si ga jemala iz rok v roke.
“Povedali so nam, da si živ,” je kričal Zagloba, “ a tem večja radost, da te vidimo tako hitro in zdravega. Namenoma smo prišli pote . . Jan! Ti ne veš, kako slavo si si pridobil — in kaka nagrada te čaka!”
“Kralj te je nagradil,” je rekel duhovnik, “ a kralj kraljev je namenil še več.”
“Že vem,” je odgovoril Skrzetuski. “Naj vam Bog poplača! Rzedzian mi je vse priznal.
“In radost te ni zadušila? Še bolje! Vivat Skrzetuski, vivat knežnja,” je kričal Zagloba. “Kaj, Jan, niti besede ti nismo zinili o njej, ker nismo vedeli, če je živa. A dečko je dobro bežal z njo. O vulpes astuta! Knez čaka vaju obeh. — Ha! Celo pod Jahorlik smo jezdili po njo. Pobil sem monstrum, ki ji je streglo. Bežalo je pred va-
ma teh dvanajst dečkov, a sedaj jih že dosežeta in presežeta.
Imel bom vnukov, gospoda moja! Rzedzian, povej, ali si i-mel veliko ovir? Pomisli, da sva midva z gospodom Mihaelom zadrževala celo ordo. Jaz sem se prvi vrgel na cel čambul! V drevesnih duplinah so se skrivali pred nama— a ni nič pomagalo! Gospod Miheal se je tudi dobro postavil . . Kje je moja hčerka? Dajte mi mojo hčerko!”
“Bog ti daj srečo, Jan, Bog ti daj srečo!” je govoril mali vitez in je ponovno objemal Skr-zetuskega.
“Naj vam Bog poplača vse, kar ste mi storili. Ne najdem besed. Z življenjem, krvjo vam ne poplačam!” je odgovoril Skrzetuski.
“To je malenkost!” je vpil Zagloba. “Mir je sklenjen, slab mir, gospoda moja, toda kaj ho-
da bi jezdil naproti gospe san-domierski,” je rekel Skrzetuski, “pojdimo, pojdimo, sicer bom ob pamet.”
“Hajda, gospoda moja! Pojdimo z njim skupaj. Ne gubimo časa! Hajda!”
“Naprej!” je dodal gospod Mihael.
A Skrzetuski je bil že zunaj in je skočil tako lahko na konja, kakor bi ravnokar ne zapustil bolniške postelje. Rzedzian se ga je držal ob strani, ker ni hotel ostati sam z duhovnikom. Gospod Mihael in Zagloba sta se jima pridružila — in jezdili so na čelu trume in vsa truma šlahte in rdečih dragoncev je letela po toporoviški cesti liki ma-lovi listi, ki jih nese veter.
“Hajda!” je kričal Zagloba ter bil s petama konja.
In tako so leteli kakih deset staj, ko so na cestnem ovinku u-zrli pred seboj vrsto konj in ko-
čemo. Dobro, da smo zapustili čij, obkroženih s številnimi pa-
ta okuženi Zbaraž. Sedaj bo mir, gospoda moja. To je naše delo in moje, zakaj če bi Bur-laj še sedaj živel, bi dogovori nič ne pomagali. Na ženitova-nje pojdemo. Dalje, Jan! Drži se krepko! Niti si ne predstavljaš, kakšno poročno darilo ima knez za tebe! Kje drugje ti povem, a sedaj, kje je moja hčerka, za vraga? Dajte sem mojo hčerko! Bohun je že ne ugrabi več, prej bi moral raztrgati verige. Kje je moja najmilejša hčerka?”
“Baš sem hotel sesti na konja,
juki. Ko so zagledali pred seboj oborožene ljudi, je nekoliko izmed njih spodbodlo konje, da bi vprašali, kdo so.
“Svoji, od kraljevske vojske!” je kliknil Zagloba. “In kdo se vozi tam?”
“Gospa kaštelanka sandomier-ska!” je brnel odgovor.
Skrzetuskega je tako presunilo, da sam ni vedel, kaj dela; skočil je s konja, se opotekel in obstal ob strani ceste. *Snel je čapko in na sence mu je stopil obilen znoj in ta vitez je drgetal pred srečo po vsem telesu.
SLOVENSKA BOŽIČNA PLOŠČA!
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO “DOMOVINA” POJE
“SVETA NOČ” in
“VENČEK SLOVENSKIH NARODNIH”
DOBITE PRI
MERVAR MUSIC MART
6919 ST. CLAIR AVE.
EN 1-3628
Prazniki zahtevajo Coke
Prazniki so dnevi družbe . .
zaboj 6 steklenic Coca-Cola je del tega praznovanja.
*om» imen aotnoutt er nw coca.com coapant it CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
mark	Q 1932. THE COOUMIA COMPARE
Gospod Mihael je tudi skočil s sedla in prijel oslabelega viteza pod pazduho.
Za njima so obstali vsi ob strani ceste z odkritimi glavami, medtem pa je prispela vrsta voz in kočij in začela prihajati mimo. Z gospo Vitovsko se je vozilo nekoliko različnih gospa, ki so začudeno gledale na viteze,
ker niso vedele, kaj naj bi pomenil ta vojskin sprevod ob cesti.
Končno se je sredi spremstva pokazala imenitnejša kočija; oči vitezov so ugledale sgozi odprta okna resen obraz starejše dame, a poleg nje sladko in krasno o-bličje Kurčevičevne.
> (Dalje prihodnjič)
Vabimo vas v nedeljo 28. decembra ob 4:30
V SLOVENSKI NARODNI DOM na ST. CLAIR AVE.
1111 i >	/ i *l;l
Slovenski družabni večer
Vrši se pod pokroviteljstvom Anton Grdina st.,
sodelujejo
“Korotan” - “Lilija” ■ “Krog”
SPORED
Božična recitacija (P. Golia)
Prizori iz operete “Miklavž prihaja”
—Izvajajo člani dramskega društva “Lilija” Režija: R. Knez
Svetonočni prizorček
ODMOR
Domotožje—simbolična slika
Aria iz operete “Melodije srca” (J. Gregorec— Mattinata (D. Leoncavallo), poje tenorist Franček Gorenšek
Fr. Prešeren “Mornar”—uglasbil Miroslav Vilhar— poje baritonist Jože Dovjak
“Pred durmi” (J. Pavčič) in “Nocoj je pa svetla noč” (E. Adamič) — poje tenorist F. Turel
Na klavirju spremljata M. Milač in Prof. K. Menshik
“Sem bil na vas’ ” (Narodna), “žabe” (V. Vodopivec) poje moški zbor “Korotan”
“Kje so tiste stezice” (Narodna) in “Tam gori za našo vasjo” (Narodna), poje ženski zbor “Korotan”
ODMOR
Prosta zabava s plesom — Igra orkester R. Vadnal Režija: dr. Milan Pavlovčič Vstopnina: odrasli $1 — otroci 50c
^iiiiiiiimiimiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiimiiii'
*Jo!*». Zelo in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR A VENUE	Tel.: ENdicott 1-0583
COLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago.
Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
I
1
i?fi""iiiiiiiiiiiii!i9MMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimi,iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii^

V blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Rudolph Bukovec
ki je za vedno zaspal in se ločil od svojih dragih dne 24. decembra 1937
Petnajst let je že minilo od bridkega spomina dne, ko Bog poklical Te je k sebi, dragi soprog in ljubljeni oče.
Pa nismo Te še pozabili, v srcih živi še blag spomin. Počivaj mimo, soprog in oče, in prosi prt Bogu za nas.
Žalujoči ostali:
AGNES, soproga
RUDOLPH, ANTHONY in CARL, sinovi Cleveland, Ohio, 24. decembra 1952.
! pvV	'V''/'-v v:-,; 1