PoSlntiia plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 10. oktobra 1923. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obtinska uprava". Uhfti* vtako sredo ob 5. url zjutraj. — Cena m. j. 13 Din. za pol lata. Za inozenutvo 26 Din. za pol leta. P.aamazoa itavilka >e prodajajo po t Din. Spiit tn dopisi aa poiiljajo: Uredntltvn .Domoljuba", Ljub-ljana, Kopitarjeva nlica — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravništvo .Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Tudi žrtve centralizma Strašen zločin nad slovenskim ljudstvom se je zgodil v naši neodrešeni zemlji onkraj državne meje. Italijanska vlada je izdala naredbo, da mora biti letos po vseh ljudskih šolah v prvem razredu italijanski učni jezik. To se pravi: otročiči, ki niso v svojem življenju še culi italijanske besede, naj v prvem letu v šoli samo laško poslušajo in samo laško govorijo. Tako je otrokom zabranjen vsak dostop do najpotrebnejše izobrazbe — do čitanja, pisanja, računanja. Kaj pa hoče danes človek brez tega osnovnega znanja? Tepec ostane in za tepca ga imajo ter rabijo. Siromak na duši in telesu ostane vse žive dni. Vsak ga lahko ogoljufa in sune, kakor mu drago. Niti krščanskega nauk.i, kar mu je za dušo in večnost, ne bo prejemal. Visoka in neprodirna moja italijanskega jezika bo stala vmes. To jo svoboda modernega svobodomi-selstva. Nasilje najogabnejše in najbolj divjaške vrste. Krivice, ki vpijejo v nebo po maščevanju. Nikdar pa se našim bratom na naši zemlji, po tujcu ugrabljeni, ne bi tako godilo, ko bi naša centralistična vlada vsaj tjnkrat krepko ugovarjala. Vnebovpijočo krivice se danzadnem gode štiristo tisoč našim bratom pod italijanskimi kremplji, a naša vlada niti z mezincem ne gane — nasprotno: vedno govori o prijateljskem razmerju in celo o visokih obiskih, ki da se pripravljajo. Ko bi naša vlada imela vsaj toliko srca za Slovence kot ga ima za tujce Ruse, bi protestirala in ugovarjala, da bi vršelo po celi Evropi nad barbarstvom, ki ga počno italijanski divjaki. Toda Italija dobro ve, da v Jugoslaviji vladajo po milosti centralizma Srbi. In v Italiji dobro vedo, da je tem belgrajskim srbskim judom toliko za Slovence kot Italijanom. Zato pa brez skrbi lahko nalagajo ubogim Slovencem jarm na jarm, dokler se no bodo zgrudili pod ogromno težo. Zopet imamo tu sijajen dokaz, kam nas je dovedel Pucelj-Žerjavov centralizem. Ko bi meli Slovenci avtonomijo, svojo vlado. bi njihova beseda tudi v Belgradu kaj zalegla in bi se slovenski pritisk krepko Poznal v zunanjem ministrstvu. Tako pa nam je centralizem docela zvezal roke in danes se Slovencu niti ne splača zakričati, da ga boli. To je prokletstvo centralizma, ki daje vso in edino moč v državi samo Srbom, oziroma belgrajskim srbijanskim či-futom. In za ta centralizem so glasovali samostojneži in liberalci, za ta centralizem so agitirali »Jutro«, »Domovina«, »Kmetijski list«, ki so ljudi preslepili, da so volili liberalce in samostojneže. Slovenec, ali si še Slovenec? Ce si, kako še trpiš te papirnate izdajice med sabo? Naše poslance pa prosimo, da vladi krepko povedo o neznosnih razmerah v naši neodrešeni zemlji. Vlada sicer ne bo nič naredila, toda pozna naj svoj greh. Roka roko umiva. Zadnjič je že »Domoljub« pisal, kako nespametni smo kmetje, ako vlagamo kmetski denar v banke in mestne hranilnice, da ta denar služi trgovcem in fabri-kantoia, za kmeta pa potem ni denarja, še bolj nespametno pa je vlagati denar tr banke radi tega, ker imamo vendar svoje kmetske »banke«, če jih hočemo tako imenovati: hranilnice in posojilnice, katere sami vodimo in pri katerih edino more kmet dobiti posojilo po taki obrestni meri, da je še človeško. Te naše kmetske banke ne iščejo zaslužki, ne delajo oderuških poslov po 100 ali 200 procentov, kakor to delajo banke, ko plačujejo za vloge 8, največ 10 procentov, za posojila pa računajo 16, pa tudi nad 20 procentov. In ako te naše kmetske banke pri obrestni razliki kaj zaslužijo, ne gre to za visoke plače direktorjev, za tantieme upravnih svetnikov, za razkošne palače itd., ampak ostane zaslužek zadrugi, ki je skupna last vseh in katere premoženje je namenieno za napredek kmetijstva, za podporo malim ljudem. ^^^^ ^ dancs najdejo kmetje, ki ne le ne nesejo svojih prihrankov v domačo hranilnico ali posojilnico, ampak ki celo svoje prihranke dvigajo iz hranilnic in posojilnic zato, da jih nosijo v banke aH da jih posojujejo trgovcem. Ker mu hranilnica in posojilnica daje za vlogo le bc/o, banka pa mu ponuja 8% obresti, pa gre nezaveden človek, se polakomni na paf kronic in radi višje obrestne mere napravi izdajstvo na kmetskem stanu. Kako grdo je to izdajstvo, zato naj vam navedem ta-1« resničen slučaj, ki se je pred kratkim do« godil pri neki naši hranilnici in posojilnici. Prišel je mož, da dvigne svoj prihra« nek. Ko ga voditelj posojilnice vpraša, če« mu dviga denar, pove v zadregi, da gat bo posodil trgovcu, ki mu ponuja višje obresti nego jih daje posojilnica. Voditelj posojilnice, ki je vse posestnike dobro po« znal, pa se tedaj spomni, da je ta mož pred 15 leti dobil od posojilnice večje posojil® po 4y2%. Gre radi tega gledat med stara članske knjižice in res najde knjižico tega: posestnika, ki je za štiri leta imel od po« sojilnice večje posojilo. Prav to posojila! mu je pomagalo na noge. Pokaže posest« niku knjižico in mu pravi: »Vidite, drag( naša posojilnica vam je bila dobra teda^ ko vam je dala posojilo pod takimi pogoji kakor bi ga ne bili dobili nikjer dnigod. Danes bi za to uslugo lahko posojilnici iz« kazali hvaležnost, pa ste nehvaležni. Dvi« gati hočete svoj denar in ga dati trgovcu. Samo pomislite, ako bi bili taki kot ste vS vsi kmetje, kje pa bi jemala posojilnica' denar, da bi dovoljevala posojila, kakor ga jc dovolila vam pred petnajstimi leti. Potem bi morali kmetje zopet iskati poaojil Pozor! Preselitev! Popolnoma varno naložite svoj denar pri »Vzajemni posojilnici« v Ljubljani — r. %. a o. i. ki se te dni PRESELI iz hiše Uršulinskega samo« stana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve * lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti pole* hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. =» Vloge ▼ tekočem računu se obrestujejo po 5 V« vez. tudi po 61/2 %1 in višje po dogovoru. — VARNOST za hraniln« vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delntšk« družbe hotela .Union« v Ljubljani. - VrhuteM je njena last nova lepa palača oh Miklošičev* cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu< in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 588* pri oderuhih, zopet plačevati oderuške obresti in zopet bi marsikateri kmet moral vsled oderuškega posojila na boben. Posojilnice bodo lahko dovoljevale kmetom posojila, ako bodo vsi kmetje tudi svoj denar pri njib vlagali. Vi danes hočete svoj denar dvigniti in ga posoditi trgovcu. Lahko se pa zgodi, ako vas zadene nesreča, da boste zopet rabili posojilo. Tedaj bo posojilnica opravičeno rekla: komur ste Besli svoje prihranke, tja pojte prosit tudi Ba posojilo!« — Posestnik si je zasluženo pridigo vzel k srcu in denarja ni dvignil. Iz tega-le primera, ki se je zgodil pred Icratkim pri neki slovenski posojilnici, se lahko učimo, kako malo stanovske zavesti je ie med kmeti, kako malo znamo ceniti skupnost in kako smo pripravljeni za par krcmic izdati naše stanovske koristi. Le e;I ie, dragi »Domoljub«, in nas poučuj, j je skupnost, kaj je zadružna zavest, kaj to za nas naše kmetske banke, naše hranilnice in posojilnice. Čim bolj bomo poučeni, tem bolj bomo znali varovati skupne koristi in tem bolj se bomo sramovali biti izdajice svojega stanu. Pucljeva skrb za slovenskega kmeta. Pucelj In Žerjav sta se dogovorila, da bosta vzajemno v največjem štilu la- (;ala čez poslance SLS. Zakaj, če bodo e-ti se tako zaletavali v centralizem, se zna vendarle končno podreti centralistična stavba, katera je sicer najhujša nesreča, ki je zadela slovenskega kmeta kdaj v zgodvini, a pod to centralistično stavbo je vendar Puclju in Žerjavu tako prijetno vedriti, da je treba vse storiti, da se ta stavba ne podere. Zato pa z velikimi kanoni na poslance SLS, nobena laž ni predebela, da je ne bi nesel samostojni kmet na svojih plečih — morda se vendarle posreči rešiti centralistično stavbo in tako rešiti Puclju |n Žerjavu boljšo nado na bodočnost. Laži so tako očitne, da se z rokami prijemljejo in smo jih že stokrat ovrgli. Pri tem pa je vseeno zanimivo, kako g, Pucelj, ki kaže tako vnetost za slovenskega kmeta, skrbi zanj kot poslanec, Pa pojdimo po vrsti. Dne 28. junija je bilo glasovanje v generalni debati o dvanajstinah za julij, avgust in september. S temi dvanajsti-aami se upeljuje kuluk, prisilna tlaka za ceste, za katere naši kmetje že itak plačujejo ogromne doklade. Naši poslanci so vse moči zastavili, da bi podrli ta predlog, izjavljali so, da slovenski kmet ne bo In ne bo delal kuluka — toliko časa io vpili, da je minister bil prisiljen obljubiti, da se za Slovenijo ne bo izvajal. Nato se j« vršilo glasovanje — Puclja Biti zraven ni bilo, da bi proti glasoval Liberalec Veljkovič, »Jutrovec«, pa Je celo govoril za kuluk. Dne 30. junija Specialna debata o dvanajstinah. Zopet velik iunder radi kuluka, naši poslanci soglasno proti — I oga ni bilo zraven, da bi proti glasoval? Puclja. 21 Dne 30. septembra glasovanje v specialni debati za dvanajstine za zaanje četrtletje, Kuluk se podaljša. Naši poslanci glasujejo proti — Puclja ni zraven. Generalno glasovanje o vojaškem zakonu. Zakon, ki vpeljuje grozne trdote za državljane. V (Domoljubu« smo nadrobno popisali, kako se je naš poslanec Skulj do zadnjega boril za vsako drobtino, kako je tudi nekaj dosegel. Pri generalnem glasovanju je Pucelj pobegnil iz zbornice in ni glasoval proti. Zbal se je vlade, od katere še vedno upa milostnega pogleda. Pride glasovanje o povišanju poslanskih dnevnic od 180 Din na 300 Din. Velik davekl Koga ni bilo zraven, da bi proti glasoval? Poslanca Puclja. Kmetijski list in Domovina sta prepričana, da bosta zopet slovenskega kmeta z lažmi pridobila, da bi zopet nasedel na centralizem. Pa ne bo šlo. Naši ljudje so že dovolj skusili, kaj je Pucelj-Žerjavov centralizem. Pocfpirajmo naše visokošolce! Kakor je bilo že ponovno javljeno v ♦ Domoljubu«, je po celi Sloveniji v teku nabiranje za revne katoliške visokošolce, ki študirajo na ljubljanskem vseučilišču. Ko je vlada visokošolam ukinila vsako podporo, »o si ti ustanovili lastno kuhinjo, katera je lansko leto omogočila nadaljnji itudij marsikateremu našemu viso-koSolcu, ki bi vsled nezadostnih lastnih sredstev moral itudij opustiti. Tudi letos •e nahajajo naši visokošolci pred kočljivim vprašanjem, kako nadaljevati študij pri vedno naraščajoči draginji. Pričakujejo od slovenskega ljudstva, ki se pač zaveda, kako velike važnosti je zanj slovenska inteligenca, čim izdatnejše podpore. Naša sveta dolžnost je, da vsak po svoji moči podpiramo revne visokošolce, po veliki večini sinove kmetskih in delavskih staršev, ki se v bedi in pomanjkanju pripravljajo na svoje bodoče poklice. Slovenski narod si je na V. katol, shodu nadejal težko, a vzvišeno nalogo, da postavi katoliškim visokošolcem v Ljubljani Vseučiliški dom. Ker tega šc v doglednem času ne bo mogoče izvršiti, zato jim osiguramo vsaj zadostno in ceno hrano. Častiti župni uradi so bili napro-šeni, da organizirajo potom naših organizacij nabiranje, bodisi v živilih, bodisi v denarnih prispevkih. Nobeden zaveden Slovenec naj ne odtegne svoje darežljive roke, ko bodo darovalci potrkali na njegova vrata. U ver jeni smo lahko, da se bodo naši visokošolci pri svojem bodočem delu izkazali za vsak najmanjši dar hvaležne svojim dobrotnikom. Prispevajmo vsak po svoji moči! Gospodarski obzornik. raxxx*>oonoonaooooo88ooooooooooooc? SADNA RAZSTAVA NA KMETIJSKI SOLI NA GRMU. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Novo mesto in okolico je priredila v dneh od 29. sept. do 2. okt. t. 1. v okusno okrašeni učilnici kmetijske šole na Grmu zelo lično zasnovano razstavo gospodarskega ja namiznega sadja: jaboik, hrušk, orehov in drugega sadeža. Tem povodom so se posestniki iz okolice in celega novomeškega okraja ▼ prav obilni meri odzvali povabilu ter razstavili tako krasno sadje, da sme Dolenjska ponosna biti na to kmetijsko panogo. Med razstavljal« je posebno omeniti kar-tuzijanski samostan v Pleterju, ki ima velik zelenjadni vrt in prekrasne sadovnjake in je razstavil 23 vrst najkrasnejšega sadia. Vsak sad tehta najmanj pol kilograma. Obiskovalci in tudi strokovnjaki sami izjavljajo, da Je to čudež umetnega sadjarskega vrtnarstva. Pokazali so, kaj zmore Dolenjska z umetnim sadjarstvom. Krasno sadje je razstavil tudi cister-cljanski samostan v Stični. Kmetijska šola na Grmu je med drugim razstavila krasno zbirko sadja Dolenjske in pokazala, kako se vzorno vloži sadje in grozdje v zaboje, pripravne za Izvoz. Prav krasno sadje so nadalje razstavili: graščinske uprave Klevež, Ruperčvrh, last g. Mareta, Strug, last gospe Llcntznau, Sreber-niže, last g. Malaska, prof. Ivan Krajec v Kar,-dijl, med drugim zanimivost: eno leto staro jabolko, Ljubivoj Škerlj, gimnazijski ravnati j ln posestnik v Gotni vasi, posestnik Jože G,o-lob Iz St. Jerneja, Urbančič iz Čateža, razni Sosestnikl iz Smarjete, razni posestniki iz vibnja pod Kumom, razni posestniki na Pod-ljubnem, g. Josip Bergman, lekarnar v Novem Sestu poleg drugega konservlrano sadie In fe • Trik« gore, katerih zanimivost I«, da Bna eni Isti vejici nahajajo popolnoma zrele •> dočtm poleg njib druga Sel« .cvet«. Gra- ščinska uprava Tolsti vrh, last gosp. Rudeža, je razstavila izredno krasno sadje in zanimivosti: orehe z rdečimi zrni. Istotako lepo sadje je imela na razstavi graščinska uprava Vrhovo, last g. Helene Schoeppl. Zanimivo je, kako krasno uspevajo ravno pri omenjenih upravah tirolske vrste. Razstavljene so bile tudi razne vinogradne in sadjarske priprave. V zvezi s sadno razstavo so se priredila tri strokovna predavanja o gojitvi za Dolenjsko najpriporočljivejših vrst, o vzgojevanju sadnega drevja in o načinu povzdige izvozne trgovine sadja. Vsa predavanja so bila prav Številno obiskana ter so v razgovorih, ki io sledili predavanjem, nudila mnogo poučnega. Sadno razstavo so v vseh dneh najobil-neje obiskali ne le domačini in posestniki iz okolice in Dolenjske, ampak opazili smo mnogo obiskovalcev iz Gorenjskega ter sosedov, sadnih trgovcev iz Hrvatskega in Srbije, zani-tnajoč se za mogoči nakup sadja. Posnemanja vredno zanimanje za sadno • razstavo je pokazalo učiteljstvo novomeškega okraja, ki ie dne T. oktobra skupno posetilo razstavo in se udeležilo predavanja. Sadna razstava je nudila najlepšo priliko, da se je vsak obiskovalec prepričal o bogastvu, ki ga nudi ta kmetijska panoga, da je dobil zgled, kako se sadje shranjuje, katere vrste sadja naj gojimo, kakšno naj bo gospodarsko postopanje, da se dvigne izvoz »adja in kako naj vsak posamezen posestnik k temu Bripomore. Zato bo uspeh v tem dalekosežen, 'osedaj je došlo ngaročil za nad 50 vagonov sadja. Z oziram na to fe že leti, da bi se take krajevne sadne razstave vršile v bodoče tudi v drugih pokrajinah naie države, n. pr. na Gorenjskem, kjer je sadjarstvo zelo razvito, na Štajerskem, kjer Je sadjereja na vrhuncu glede dobrot« In izvoza, v Bosri in Srbi«, kfer {• obilo sadja, posebno čeipelj itd. Učili bl M spoznavati prirodno bogastvo, ki ga Imamo T. naših rokah, p« da. tal, premalo Izkoriščam0 Gospodarska obvestila. 1 DENAR. Vrednost tujega denarja. l.okt, S.okt 8. okt , K Denar K V K v ameriški dolarji (eden) 343 — 343 — 340 — avstrijske krone (sto) — 50--— 50 češkoslov. Krone (ena) 10 44 10 32 10 12 angleški funti (edeu)------1560 — francoski franki (eden) 21 — 20 56 20 40 Italijanske lire (ena) 15 84 15 66 13 48 bolgarski levi (eden) 3 10---- nemške marke (sto)------ rumunskl leji (eden) 1 56 1 64 1 64 Švicarski frauki (eden)----■'-- poljske marke (sto)------ ma/.arake krone (sto) 1 30---- g Izdaja novih 100 dinarskih bankovcev. Narodna banka je dala tiskati v Francije nove bankovce po 100 Din, ki bodo izredno lepo izdelani. Bankovci bodo izdelani strokovnjaško i.i bo ponarejanje izključeno. V promet pridejo ta bankovci v nekaj mesecih. g Papirnatega denarja v naši državi imamo v prometu glasom izkaza Narodne banke z dne 30. septembra za 5928 milijonov 500 tisoč Din. Tekom enega tedna Be je zvišalo Število bankovcev za 89 milijonov 800 tisoč Din. g Zlate krone. Pretekli petek so pripeljali v Beigrad 5 in pol milijona zlatih kron iz zaloge av-stro-ogrske banke. Doslej je naša država dobila skupaj 29 in pol milijona zlatih kron. Dobiti ima ie 5 milijonov. Te zlate krone se bodo porabile za okrepitev kovinske podlage Narodne banke^ ika s povišanjem dosti pridobila. ZADRUŽNIŠTVO. g Jugoslovanski zadružni kongres v Celja sc jo pričel dne 6. oktobra, katerega je otvoril predsednik Glavno zadružne zvezo dr. A. Korošec. Na Ia zadružni kongres niso poslale svojih zastopnikov Io zadružne zveze iz naše države, ampak tudi iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Švice, Francije itd. Po raznih pozdravnih govorih so sledila zanimiva poročila posameznih zadružnih strokovnjakov. Poročali so: dr. Basaj o tipih slovenskega zadružništva, g. Miloš Štibler o zadružnem zakonu, dr. Cicak iz Zagreba o zadružnem zavarovanju, dr. KojiO o zdravstvenih zadrugah iu dr. Prohaska o davčni reformi iu zadružništvu. Popoldne re je nadaljevala precej burnu seja, ki je trajala pozno do večera. Ker so se v tej seji rešile že vso sporno in važne interne zadeve, se Je ob pol 19. formalno olvorila glavna skupščina Glavnega zadružnega saveza. V nedeljo, dne 7. se je vršila svečana proslava 40 letnice Zadružno zveze v Celju. O resolucijah in o zborovanjih bomo kaj več poročali v prihodnji številki »Domoljuba«. g V »Glavni zadružni zvezi«, katere kon-res se je vršil 6. t. m., je včlanjenih 3235 za-rug, in sicer 752 slovenskih, 1229 hrvatskih, 594 srbskih, 347 bosenskik in 313 dalmatinskih. RAZNO. g Kako nas molzejo. »Hrvatski list«, ki izhaja v Osjeku, piše dno 80. septembra to-le: »Srbija sama po sebi je pasivna in bi s svojimi dohodki ne mogla plačali niti svojih lastnih uradnikov v biv- | ši kralj \ini Srbiji. Sedemdeset odstotkov vseh državnih i .indkov plačaj, prečani v državno blagajno, nazaj v prečanske dežele pa prido le trideset odstotkov. Leta 1922. in 1923. so Iztisnili iz Hrvatsko po 8 milijard K letno, za hrvaške kraje so pa potrosili le 8 milijarde letno. Pet mllUard hrvaškega denarja je ostalo vsako leto v Belgradu. Tako so vse Srbi zbasali v en sam žep, nn ta žep bo pa prišili svoje blače.< Tudi en izmed sadov Pucijcvrrja iu fcpvjavovepa centralizma. g Za 19 milijonov 300 tisoč dinarjev zgra-de palačo finančnega ministrstva v Belgradu, Tudi to bomo mi plačali. Srbom pare, nam pa figo. To je centralizem! g Koliko plačufe Slovenija? Poslanec «Jugo-»ovanskega kluba« Pušenjak je pri razpravi v na- rodni skupščini o dvanajstinah med drugim izvajal glede dohodkov v Sloveniji sledeče: «V Sloveniji so bili proračunjeni državni dohodki ia; *H neposrednih davkov na 44 milijonov 400 tisoč dinarjev. Plačalo ie je pa na teh davkih v desetih mesecih, torej niti vcelem letu, 73 milijonov 300 tisoč dinarjev. Na ipecijalni trošarini je bilo določeno po proračunu 2 milijona 500 Usoč dinarjev, plačalo se je pa v desetih mesecih 12 milijonov 300 tisoč dinarjev. Takse so bile proračunane na 45 milijonov 700 tisoč dinarjev, a vplačalo se je v desetih mesecih 63 miiljonov dinarjev. Monopoli so bili proračunjeni s 149 milijoni dinarjev, a vplačalo »e je 175 milijonov 300 tisoč dinarjev. Samo dohodki saobračaja «o nekoliko manjši. Ti dohodki so bili proračunjeni na 74 miljonov 700 tisoč dinarjev, v desetih mesecih pa znašajo 37 milijonov 800 tisoč dinarjev. Toda nobenega dvoma ni, da bodo ti dohodki do konca leta dosegli svoto, ki je določena v proračunu. — Manjši dohodki se kažejo edino pri nepremičnem premoženju. Nepremično premoženje, to so državna posestva, ne nesejo toliko, kolikor je proračunjeno. Dohodki iz državnih nepremičnih posestev so proračunjeni na 53 milijonov 600 tisoč, toda v 10 mesecih so donesli samo 33 milijonov 900 tisoč dinarjev. Vidimo pa, da je krivda državnih organov, ki gospodarijo na teh posestvih, da sc nc bo dosegla svota, ki je dolčena v proračunu. Razni dohodki v Sloveniji so proračunjeni na 5 milijonov 700 tisoč, a v 10 mesecih znašajo 9 milijonov 200 tisoč dinarjev. Če mi vse seštejemo, vidimo, da bi imela Slovenija po proračunu dati na specijalnih dohodkih 342 milijonov 700 tisoč dinarjev, dala je pa v ducetih mesecih 404 milijone 800 tisoč dinarjev, tako, da je Slovenija v desetih mesecih plačala na gpecijalnih dohodkih 62 milijonov dinarjev več, kakor se jc zahtevalo po proračunu. (Medklic: Nuzaj pa ne dobi niči) Zapostavljanje prečanov na eni strani, na drugi strani pa pretirano obremenjevanje prečanskih krajev in brezsrčno navijanje davčnega vijaka, postopanje napram Hrvatom in Slovencem v vseh ozirih, osobito pa v gospodarskem oziru nas sili, da delamo za nnšo finančno samostojnost in da ne o 'nehamo, dokler te finančne samostojnosti ne dosežemo.« — G. Pucelj in Žerjav pa bosta še naprej dokazovala, da je dobro, čc spravljamo svoj denar v Belgradu, katerega potem nikoli več ne vidimo. g »Sadjar in vrtnar« št. 9, glasilo Sadjarskega in vrtnarskega društva za Sloveniio, io izšel s sledečo vsebino: Ozimka, To In ono o sadnem drevesu, Nekaj o pocepitvi, Črtice o konserviranju sadja in zelenjadi, O rožah, Da-lije (Georgine), Shranjevanje zeleniadi za zimo, Kuhinjski zelenjadni vrt. Nadalje prinaša vprašanja in odgovore, raznovrsten drobiž, društvene vesti in poročila o razstavah in ogledih. List je lepo urejevan in ga vsem sadjarjem naitopleje priporočamo. g Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Tržiču priredi v soboto, dne 13. in nedeljo 14. oktobra 1923 v prostorih meščanske šole od 8. zjutraj do 18. zvečer sadno razstavo, združeno s predavanjem -o sadjarstvu in uporabi sadja. Razstavijo se različne vrste sadja, sadni izdelki (prekuhano sadjel, vrini izdelki, cvetlice, sadjarsko orodie itd. Že dosedaj ie prijavljenih lepo število razstav-ljalcev. Predavanje do v nedeljo, dne 14. oktobra, ob 9. uri dopoldne in bo predaval višji sadjarski nadzornik g. Humek iz Ljubljane. —-Umni sadjarji, vsi k predavanju in k razgledu sadne razstave! g Podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva. Za Sevnico tu okolico so ustanovili; pristopilo je takoj 30 članov. K novoustanovljeni podružnici v Mislinjah je pristopilo takoi 19 članov. Nadalje so ustanovljene še sledečs podružnice: Za Novo mesto in okolico, Mozirje, Prtvalje, Skale, Vodicc, Ljubljano, Trztc in okolico, Podbrezje, St. Benedikt v Slov. goricah, Šmartnem ob Raki in Voinik. — Podružnice so pričeli ustanavljati žele letos. Z žalostjo pa moramo ugotoviti, da za sadjar^ •tvo in vrtnarstvo po deželi še od daleč ni tistega zanimanja, kakor bi ga bilo pričakovati. Da, če nt bi bilo gostiln... g Kmetijska družba za Slovenifo ima na ozemlju bivše Kranjske 210 podružnic s 7608 člani. Največje število članov imajo podružnice v ljubljanskem in radovljiškem okraju, kjer imajo 1010, oziroma 1120 članov. L. 1921. ie štela Kmetijska družba na ozemlju bivše Kranjse 15 tisoč 951 članov. g Krompirjeva letfn-i v naši državi. Po uradni Statistiki je letos v naši drži.vi nasajen krompir na 238 .62 hektarih zemlje. Pridelek bo po ocenah strokov ujakov za IC odstotkov izdatnejši nego leta 1922. i Pudje t gospodinjstvu. Kratek navod o ravnaniu s sadjem, o domači uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinja i ndekieta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Pojasnjeno a 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 30 Din. Ta lepo opremljena, z mnogimi tabelami ln barvanimi slikami okrašena knjiga audi vsa potrebna navodila, kako ravnajuio s sadjem, da nam ne gre v škodo in nam donese čim več dobička. Sadjerejci ii, vse naše gospodinje, podeželske in mestne, naj si knjigo dobavijo; donesla jim bo zlate obresti. g Čevljarski pomočniki so stopili v stavko v Ljubljani. Pravijo, da zna