Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev. 81 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-146 • List Izhaja vsako soboto * Letna naročnina 400’ din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev
•	Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
•	Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje
vsak torek, ne vračamo.
;s
Štev. 45
TRBOVLJE, 2. NOVEMBRA 1957
Leto X.
7
dni
po 6vetu
Te dni je bil na Polj^tem deseti plenum CK Združene delavske partije Poljske. Značilnost desetega plenuma je zlasti v tern, ker nakazuje nadaljnje družbeno in politično življenje Poljske. Prvi sekre-tar Gomulka je ob koncu plenuma poudaril, da enotnost poljske partije zadeva na znatne ovire in je skrajni čas, da se odkriža balasta, ko jo veže. To pomeni, da je Poljska odločena uresničiti začrtano pot.
Tudi Molletu je spodletelo
23. povojna vladna kriza v Franciji se nadaljuje. Predsednik republike Coty še ni našel moža. ki bi usipel sestaviti vladni kabinet. Zadnji je bil te dni na vrsti. Guy Mollet, ki pa ga je skupščina zavrnila. Njegov program v bistvu ni bil nič novega, še posebno glede Alžiira in plač. Glede Alžira je vztrajal, naj veloa vladna deklaracija z dne 9. januarja, ki govori o brezpogojni kapitulaciji upornikov, plač pa po njegovem ni moč povečati, ker bi to privedlo do inflacije. Morda je to še bolj podžgalo francosko delavstvo^ ki masovno stavka.
Zamenjava Zukova
Ves svet je oni dan presenetila vest, da je bil odstavljen s položaja obrambnega ministra Sovjetske zveze maršal Žukov. Zamenjal ga je maršal Malanovski, zmagovalec pri Stalingradu. Težko je reči kaj določnega, ker je znano, da je bil maršal Žukov rehabilitiran šele po XX. kongresu sovjetske partije. Seveda se je v svetu vzdignil val ugibanj o nadaljnji sovjetski zunanji politiki Sicer pa bomo videli, kaj jie sovjetsko vlado vodilo pri tej zamenjavi.
Nov sovjetski predlog
Predlog Sovjetske zveze Združenim narodom, da bi ukinili dosedanjo razorožitveno komisijo in uvedli namesto nje stalno komisijo za_ razorožitev pri zahodnih deželah, ni naletel na ugoden odmev. Sovjetski predlog pravi med drugim tudi to, da dolgoletno razpravljanje o razorožitvenem problemu ni dalo zaželenih rezultatov in dh pri delu tega pododbora sodeluje premalo držav.
Resen položaj na Srednjem
vzhodu
Generalna skupščina OZN se je ta teden že tretjič sešla ln obravnavala sirsko pritožbo o grožnji zoper njeno varnost od strani Turčije. Na tej seji je povzel besedo tudi naš delegat dr. Jože Brilej, ki je poudaril, de je prav ^ lahko rožljati z" orožjem, položaj na Srednjem vzhodu pa je zelo resen in mora OZN v tem smislu položaj na Srednjem Vzhodu tudi obravnavati. Naš delegat je dejal, da mora OZN pravočasno zadržati nevarne tendence in iti v plodovitejšo smer.
Nehru ns mednarodni konferenci RK
V New Delhiju je bala ta teden mednarodna konferenca Rdečega križa, kateri je prisostvovalo okoli 400 delegatov z vseh dežel sveta
Na konferenci je govoril tudi predsednik Nehru, ki je o-pozoril konferenco na pereče mednarodne probleme. Rdeči križ mora zato odigrati vlogo mostu med razdvojenimi nasprotniki v sedanji hladni vojni ln prispevati k razvijanju spravljivosti ter k izkoreninjenju mržnje in bojazni, ki tirata narode v vojno.
40 LET OKTOBRA
Te dni se milijoni delavnih ljudi spominjajo dogodka, ki je bil pred 40 leti ogromnega pomena za razvoj delavskega gibanja — obletnice oktobrske socialistične revolucije v Rtisiji. Se prav posebno pa se spominja velikih oktobrskih dogodkov v Rusiji naš delavski razred, naš proletariat, naše jugoslovansko ljudstvo, saj drugače niti biti ne more. Jugoslovanski delavski razred, ki je začel svojo revolucijo, je Črpal svoje moči iz bogate zakladnice izkušenj oktobrske revolucije, izkušenj marksizma-leninizma in z leninskimi gesli zmagovito končal svoj dokončen osvobodilni boj.
Ko se danes iz naših, govorniških odrov razlega odkrita, klena, jasna delavska beseda o pomenu Oktobra, se dobro zavedamo, da smo tudi mi uresničili Leninovo zamisel, in lepo nam je pri srcu, ko uresničujemo zamisli enega največjih delavskih voditeljev sveta — Lenina. Ne moremo si kaj, da se v teh spominskih dneh ne spomnimo naše lastne prehojene poti. Ustavljamo se ob dogodkih pred mnogimi desetletji in naša misel hiti dalje, v čas, ko smo tako rekoč goloroki začeli ustvarjati bodočo socialistično državo, deželo svobode in svobodoljubnih ljudi. Tu pa tam naša misel za hip obstane, pa jo veletok dogodkov znova požene naprej. Spomnimo se kaj vse smo morali pretrpeti, in koliko doživeti, da smo uresničili genijske misli velikega Lenina. Pa spet pomislimo na krivice, ki so nam jih prizadejali tisti neposredni dediči oktobrske revolucije, od katerih smo pričakovali največ pomoči in prijateljskih nasvetov.
Vse to je za nami. Zdaj smo
prepričani, da se staro ne mo- je. Mi smo prepričani, da odre ponoviti. Priča smo nad vse piramo razvoju socializma lep-pomembnim dogodkom v brat- še, svetlejše perspektive, in ski Sovjetski zvezi, in spet prav zategadelj bomo s prav
vedel, da delavskega razreda ni moč ukaniti, ker je v njem toliko zdravih in naprednih sil, da jih ne more uničiti nobena reakcionarna sila. Nič čudnega, če smo mi, jugoslovanski delavci globoko hvaležni za vse njegovo velikansko delo, ki ga je opravil za blaginjo vsega človeštva. Njegov lik nam bo venomer kažipot, kadarkoli bomo v zagati ali v težavah. In spet smo prepričani, da se mu bomo na ta način najlepše in najbolje oddolžili, če sploh lahko rečemo oddolžili.
SOBOTNE IN NEDELJSKE VOLITVE V OBČINSKE ZBORE PROIZVAJALCEV
Še dve zmagi
Prejšnjo soboto je volilo v našem okraju skupno 20.245	;;
proizvajalcev, skupni volilni odstotek pa znaša 94,7. —	;;
V nedeljo je volilo 12.459 kmečkih proizvajalcev, skupni odstotek pa je dosegel 92.8°/»
Tudi tokrat smo obiskali mnogo zasavskih volišč, v soboto in nedeljo, in ponovno ugotoviti, da se naši proizvajalci zavedajo velike važnosti delovanja občinskih zborov proizvajalcev.
Kot preteklo nedeljo, tako so bil® tudi to soboto in nedeljo volišča slovesno okrašena, volilna razgibanost p^ tolikšna, da ni prav nič čudnega, če so nam marsikje hiteli zatrjevati, da bo volilna udeležba še lepša kot v občinske zbore.
Zdaj smo torej izvolili nove občinske ljudske odbore. Prve dni prihodnjega mesece se bodo odborniki sešli in na prvi seji izvolili še odbornike za okrajni odbor ln okrajni zbor proizvajalcev. Po tej prvi nalogi pa se začenja redno delo občinskih ljudskih odborov in našega okrajnega ljudskega odbora- Povsem razumljivo je — to smo zapisali že pred volitvami — da bodo imeli novoizvoljeni občinski ljudski odbori že kar takoj polne roke dela. Zbori volivcev, mnogi sestanki, konference, posvetovanja in dogovori v naših množičnih in drugih organizacijah so dali dragocene napotke za vsestransko delo ljudskih odborov. Zdaj imamo tako rekoč popolno analizo vseh naših problemov najsi bo s tega ali onega področja. Velja torej kar najbolj skrbno proučiti vso to kopico vprašanj in jih začeti zadovoljivo reševati.
Ni dvoma, da to delo ne bo lahko. Volivci eo v predvolilni kampanji jasno in odkrito povedati, kaj jih tare, kaj moramo prvenstveno rešiti in kaj lahko še odložimo-Že sedaj pa smemo reči, da bodoče naloge občinskih ljudskih odborov ne bodo majhne, niti lahke. In volivci upravičeno pričakujejo, da njihove želje, še bolj potrebe, ne bodo ostale zgolj v zapisnikih, marveč da jih bodo tisti ljudje, katerim so izrekli zaupanje tudi, kolikor bo v njihovi moči, zadovoljivo rešili.
V prvuh tednih bomo v vsaki naši občini določiti tudi odbornike občinskih svetov. Kajpak bodo imeli tudi sveti, kot doslej, nezmanjšano vlogo, in ponovno moramo poudariti, da bo od njihovega dobrega delovanja odvisna marsikatera zadovoljiva rešitev tega ati onega vprašanja.
Končno izražamo samo misij volivcev, Se ob zaključku zapišemo, da želimo novoizvoljenim občinskim odbornikom kar največ uspehov pri njihovem delu za razcvet naše socialistične skupnosti.	j

Posavska nedelja
V ZNAMENJU VOLITEV IN OBČINSKEGA PRAZNIKA V BREŽICAH
Lenin — učitelj svetovnega proletariat J*
nam kri bolj živo poteče, ker smo prepričani, da je tam zmagala napredna in v prvi vrsti oktobrska miselnost.
Danes lahko porečemo, da so oktobrske tradicije živele v vsem našem snovanju, v vsem našem početju, in ni nam žal niti naiporov niti žrtev, ki smo jih, in jih še bomo doprinesli za našo pravično stvar, za stvar idej oktobrske revoluci-
Bučita v prazničnih dneh
VREME
Med 3. ln 4. novembrom po-►vno padavine * ohladitvijo, vtem vse do konca tedna suho On«, sprva hladno, nato pa •topno topleje
2e četrtič se pripravljajo prebivalci skromne dolenjske vasice Bučke na svoj krajevni praznik. Zopet bodo v dneh od 1. do 3. novembra posvetili bolj kot kdaj koli svoje misli svojcem in znancem, padlim v krvavi borbi za svobodo. Hvaležno se spominjamo junakov, kd so za nas s svojim pogumom in ljubeznijo do domovine dvignili iz temnih dni in nam priborili svobodo. Odsev prelite krvi bo še dolgo živel v nas in nas kot sveta oporoka spominjal na boj za prostost in pravico.
Tega se zavedajo tudi naši prebivalci in da bi se vsaj delno oddolžili padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja, se res marljivo trudijo, da čim dostojneje proslavijo svoj krajevni praznik. Vse krajevne organizacije, od mladih pionirjev do gasilcev, pripravljajo pisane sporede.
Zveza borcev je prestavila in ‘preuredila spomenik prvemu, na Učki padlemu borcu Jošku Sačku. Največ zaslug pri tem delu imata tovariša Povšič in Hočevar, ki sta se vztrajno in požrtvovalno trudila. Zelo delavni so gasilci, saj se z rednimi vajami pripravljajo na tekmovanje.
0BCN1 ZBOR »SVOBODE 11« V TRBOVLJAH
V soboto so pregledali svoje delo v zadnjem obdobju Svotoo-darji lz Zg. Trbovelj. Občnega zbora, ki Je bil v domu »Svobode II« se je udeležilo lepo število članov.
Poročilo predsednika Staneta Šuštarja Je podrobneje ocenilo uspehe ln neuspehe posameznih sekcij In nakazalo načrte za prihodnje delo, ki nleo ravno skopi.
»Svoboda II« Je tudi v zadnjem letu pokazala viden napredek.
Tudi pionirji osnovne šole bodo naštudirali program ljubkih prizorčkov. Ravno ti so pdklicani, da ponesejo v svet besedo resnice in pravice. Pred njimi stoji svetel lak padlega tovariša Saška, po katerem ima njihov odred svoje ime.
Praznovanje bo trajalo tri d rti s sledečim sporedom: 1. novembra	komemoracij a za
padlim borcem pri prvem napadu na Bučko in proslava 40. obletnice Oktobrske revolucije, 2. novembra ob 17. uri kino predstava, 3. novembra ob 14. uri bo gasilsko tekmovanje, nato pa ljudska zabava.
Prebivalci Bučke in okolice se bodo prav gotovo udeležili prireditev ,ob strojem krajevnem prazniku in s tem pokazali svojo narodno zavest in »voj ponos v skromno zahvalo vsem padlim. Slava jiml
PLODNO DELO »SVOBODE U« V HRASTNIKU
V spodnjem delu hrastnlške doline je v zadnjem času opaziti znaten napredek na kultur-noprosvetnem področju, za kar Ima največ zaslug »Svoboda II«. O tem In tudi 0 raznih problemih so njeni člani govorili na nedavnem občnem zboru. Premalo so v minulem letu storili za Izobraževanje članstva, preozka Je bila povezava s posameznimi sekcijami in drugimi organizacijami. Sekcije so dobro delovale. Društvo ima tudi knjižnico, k| pa močno občuti pomanjkanje denarja. Tako ji je v zadnjem letu uspelo kupiti le 86 knjig. Razprava, ki je bila mestoma premalo konkretna ln preozka, je opozorila na premajhno sodelovanje prosvetnih delavcev, ki bi lahko »Svobodi« s svojim znanjem prav gotovo precej korleti.il.
tolikšno neomajrvostjo in požrtvovalnostjo nadaljevali našo začrtano pot, tradicije oktobrske revolucije pa nam bodo kažipot na tej naši lepi poti.
In nič čudnega ne bo, če bo noša današnja misel znova pohitela tja h grobu, kjer počiva veliki delavski voditelj, prijatelj vsega svetovnega proletariata ter veliki znanstvenik in naš tovariš Lenin. Ta je dobro vedel, da njegovega dela ne more uničiti nobena sila na svetu, ker je veroval v čudovito življensko moč delavskega razreda, ker je predobro
Brežice »o praznovale hkrati z volitvami v zbore proizvajalcev kmetijske skupine tudi syoj vsakoletni občinski praznik — 28. oktober.
Ko smo se v prvih dopoldanskih urah pripeljali v mesto, nas je pozdravilo na desetine zastav in živahnost na voliščih.
Z občinske volilne komisije so že kmalu potem, ko so se odprla vrata volišča, sporočili v Trbovlje prve volilne novice.
— Sest volilnih enot je opravilo svojo dolžnost.
NOV OTROŠKI VRTEC
Občinsko praznovanje se je tokrat začelo 24. oktobra z otvoritvijo vinske razstave ln pokušnjo vin v starem kinu. Tega dne zvečer je bil tudi uspel koncert trboveljskih »Slavčkov«.
V petek je bil v središču mesta slovesno odprt novi otroški vrtec im v soboto »Dom družbenih organizacij«, hkrati s slavnostjo občinskega, odbora SZDL in slovesno akademijo v Prosvetnem domu. V nedeljo so bile še zanimive motorne dirke, v ponedeljek pa slavnostna predstava Hofmanovega gledališkega dela »Življenje zmaguje«.
BIZELJSKO MED NAJBOLJŠIMI
Med brežiškimi kraji, ki so imeli v dopoldanskih urah najboljšo volilno udeležbo je bilo Bizeljsko. Pa tudi drugod ni slabo kazalo. Povsod, koder smo tega dne vozili, smo srečavati pračnje oblečene ljudi, ki eo odhajali z volišč.
Kmalu popoldne so druga za drugim prihajala zaključna poročila iz vasi.
VESELJE
V VIDMU-KRSKEM
Tudi vtdemsko-krška občina -se je od zadnje nedelje močno popravila. Volilna udeležba je bila dobra celo tam, kjer eo najmanj pričakovali.
Lahko verjamemo, da se bili tega vsi v občinski volilni komisiji na moč veseli.
RAZGOVOR NA VIDMU
Na Vidmu smo poiskali Andreja Čebularja, ki je bil v soboto izvoljen v Industrijski skupini zbora proizvajalcev.
Po njegovem mnenju bo »ena glavnih in najpomembnejših nalog« novega občinskega zbora
proizvajalcev nenehno skrb za dvig delovne sterilnosti in proizvodnje v kmetijstvu in industriji. Potem bo tudi laže reševati razne komunalne probleme, elektrifikacijo še preostalih vasi. razširjevati uslužnnstno ter drugo obrt itd.
Sploh pa se bo občinski zbor proizvajalcev laže vživel v proučevanje in reševanje gospodarskih problemov kot dosedanji občinski zbor.«	-Jak
Začetek občnih zborov v Zagorju
Prejšnji teden so se v Zagorju začeli občni zbori sindikalnih podružnic. Videti je, da se posamezne podružnice, zlasti rudniške, imele tudi v tem tekočem obdobju precejšnje delovne uspehe. Tako so tudi ugotovili na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice Strojnega obrata rudnika Zagorja, ki je bil v Počitniškem domu na Izlakah. Prihodnje dni bodo zborovale tudi ostale rudniške sindikalne podružnice.
OB 40-LETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE
ženinovo siovo od Htlo&Hve
Z velikim vznemirjenjem so delavci in široke ljudske množice spremljale Leninovo bolezen.
Devetnajstega oktobra 1923 je Lenin, ko je odšel na sprehod, nepričakovano za njegove spremljevalce naročil šoferju, naj ga odpelje v Moskvo.
V naslednjem ponatiskujemo, kako V. Rukavišnikov, ki je bil takrat bolničar in je imel dnevno službo pri Leninu, opisuje to potovanje.
»Marija Iljinična šaljivo reče: ,Vo-lodja, ne bodo te pustili v Kremelj. Nimaš prepustnice ...’ Toda Vladimir Jljič zahteva, da ga peljemo v Moskvo. In glej — tu se odpira krasen pogled na Moskvo. Vladimir Iljič je navdušen. Ne more več sedeti mimo na svojem mestu in zahteva, da vozimo hitreje.
Kremelj. Stražar pregleda naše prepustnice. Iljič je sedel zleknjen v kotu avtomobila. Stražar se nagne bliže, da pogleda potnika, ki ni pokazal prepustnice. Videl ga je in — odskočil. Na njegovem obrazu se je zrcalila začudenost, veselje in navdušenost — končno je prispel tisti, ki smo nanj tako dolgo čakali.
Iljič se lokavo smeje Mariji Ilji-nični. V njegovem smehu je brala: ,In ti si trdila, da me ne bodo prepustili!'
Ko je Vladimir Iljič prispel v Kremelj, je odšel v svoje stanovanje, • nato pa se je vrnil v sejno dvorano Sovnarkoma, odprl vrata, postal nekoliko, se razgledal naokrog in v knjižnici izbral nekaj knjig ... Zatem je Vladimir Iljič odšel na dvorišče Kremlja, sedel v avto, se odpeljal na Vserusko poljedelsko razstavo in se vrnil v Gorke. Potovanje je trajalo dve uri.
To je btio poslednje potovanje Lenina v Moskvo. Celo potovanje je kazalo, da se Vladimir Ijič poslavlja od Moskve.
Drugega septembra 1923 je Lenina
obiskala v Gorkih petčlanska delegacija delavcev Gluhovske tovarne. Ti so prinesli Leninu petnajst višnjevih drevesc za vrt kraj njegove hišice v Gorkih. V svojem pismu so delavci pisali:	. .ko jih bošte spet
posadili v Vašem vrtu, Vam bodo višnje najbrž povrnile zdravje.'
Delegacijo so odpeljali v sprejemno sobo. Odprla so se vrata in vstopil je z nasmehom Iljič, kakor vedno s svojo kapo, s katero so ga tolikokrat videli Ko se je približal delavcem, je z levico snel kapo, jo prestavil v desno roko, nato pa jih
je pozdravil z levico. Med delavci se je zaslišalo Hlipanje...
Ko so tu ostali pet minut, so se delegati poslovili in se vsi objeli z Leninom.
Zadnji se je poslovil od njega tovariš Kuznjecov, šestdesetletni delavec. Dolgo sta se držala objeta. In start Kuznjecov je ponavljal ves solzen: Jaz sem kovaški delavec, Vladimir Iljič, jaz sem kovač. Mi bomo skovali vse, kar si naročili
Skoro s silo so ga odtrgali od Hjiča.
Ko je ostal spet sam, je Lenin do dveh ponoči bral in ponavljal pismo gluhovskih delavcev.
To je bilo poslednje srečanje delavcev s svojim vodjem.
Dan in noč so se zadrževali kraj postelje Lenina njegovi najbližji.
Nadežda Konstatincvna Krupskaja je napisala:
.Poslednji meseci IIjičevega življenja. Po njegovem naročilu sem mu brala beletristiko, po navadi zvečer. Brala sem mu Ščedrina, brala »Moje univerze* od Gorkega. Brala sem mu včasih stihe, on pa je zamišljeno gledal skozi okno sonce, ki je zahajalo. Spominjam se stihov, ki so se končali z besedami: .Nikoli, nikoli ne bodo komunarji postali sužnji'
Bereš in kakor da kot prisegajoč ponavljaš Iljiču: Nikoli, nikoli ne bomo dali niti ene pridobitve revolucije ...
Dva dni pred njegovo smrtjo sem mu brala povest Jacka Londona — ta knjiga je še sedaj na mizi v njegovi sobi — »Ljubezen do življenja«. Iljiču je bila povest izredno všeč.
In 21. januarja 1924 ob 6,50 je t»» dihnil Vladimir Iljič Lenin.«
Ob Dnevu mrtvih, smo širom po Zasavju počastili spomin padlih za našo trajno osvoboditev. Obiskali smo grobove naših dragih borcev, in naša misel je pohitela v čas, ko so se skupaj z nami veselili življenja. Spomnili pa se bomo vseh neznanih grobov, v katerih so našli zadnji počitek naši borci.
Posebna novost z Izlak
Ce ste bili v teh dneh na Izlakah, ste lahko ugotovili, da se jesen naglo poslavlja. Tudi v Počitniškem domu je doma-lega zamrlo vsako življenje in še tisti redki gostje, ki pridejo na »pol deci«, hitro spijejo dn odidejo. Ne ljubi se jim posedati v praznih prostorih.
Vendar na Izlakah kljub pojemajoči jeseni niiso križem rok. Tam pod kupolo nekaj delavcev hiti urejevati zaprto kopališče. Če bo šlo vse po sreči in če bo dovolj sredstev, bodo do 29. novembra — dneva republike uredili zaprto kopališče in nemara se bom0 lahko zares kopali.
Kopališče sicer ne bo obsežno, vendar bo na voljo manjšim skupinam ljubiteljev vodnega športa. In zategadelj lahko pričakujemo, da Izlake ne bodo niti pozimi samevale.
(v)
Aktivi mladih zadružnikov pred novimi nalogami
Kmečka mladine, ki je organizirana v aktivih mladih zadružnikov, postaja pri modernizaciji kmetijstva in splošni preobrazbi vasi vedno večjega pomena. V letu in pol, odkar v okraju obstajajo AMZ pri kmetijskih zadrugah, je dosegla mladina zlasti na področju po-skusmištva im strokovnega izobraževanja že prav lepe uspehe. O vseim tem je razpravljal tudi okrajni odbor AMZ na zadnji seji. Na osnovi izkušenj dosedanjega dela in ob upoštevanju teženj zadružne mladine je bilo težišče razprave usmerjeno na reševanje vprašanj, kako izboljšati način in oblike dela akti- , vov mladih zadružnikov pri kmetijskih zadrugah.
Zaradi važnosti razprave in okvirne enotnosti bodočega dela seznanjamo bralce z nekaterimi zaključki in sklepi okrajnega odlbora AMZ.
Zadružna mladina — organizator sodobne kmetijske blagovne proizvodnje
Nedvomno Je bila v začetni dobi delovanja AMZ zelo umestna in pravilna težnja mla-
dine po obsežnih akcijah na področju poskusništva, zlasti v izvajanju najrazličnejših gnojilnih in sortnih poskusov. Prav gotovo je, da se je mladina na teh poskusih ob istočasni in razumljivi razlagi kmetijskih strokovnjakov naučila osnovnih ukrepov v sodobni agrotehniki. Tako so se mladi zadružniki na praktičnih primerih sami prepričali in spoznali, kaj pomeni kakovostno seme. zadostno in pravilno gnojenje z umetnimi gnojili, in kako važno je uporabljati kemična zaščitna sredstva ob pravem času. Če ne bi izkoristili teh izkušenj, kri si jih je mladina pridobila z dosedanjim delom, in bi togo nadaljevali z dosedanjo obliko in načinom dela, bi to pomenilo obstati na mestu in ne iti z razvojem naprej.
Spričo teh ugotovitev je okrajni odbor AMZ mnenja .da morajo aktivi letošnje leto napraviti korak dalje in organizirati proizvodne poskuse v širšem obsegu. Na teh objektih naj bi zadružna mladina dokazala prednosti sodelovanja (kooperacije) med zadrugo in zadružni-
»Elektro« Trbovlje je med prvimi v občini opravilo volitve HRASTNISKA KEMIČNA TOVARNA PRIPRAVLJA
proizvodnjo polifosfatov
Polifosfati so billi pravzaprav voda, saj surovine že priprav-
odkiritt že leta 1816. Ogromno in izredno vsestransko industrijsko uporabnost polifosfatov, zlasti v medicini in v gospodinjstvu pa je bila spoznana šele pred dobrimi dvajsetimi leti. Potemtakem lahko pribijemo, da brez polifosfatov ne bi bil možen nesiuten razvoj Industrije sintetičnih, visoko-učinkovitih pralnih sredstev, ki ohranijo sposobnost penjenja tudi v najbolj trdih vodah, pa celo v morski vodi.
Osnovna lastnost, ki daje poli fosfatom tako široko področje uporabnosti, in to predvsem v pralni in čistilni tehniki, je njihova možnost mehčanja trde vode, ki mnogim Industrijam povzroča velike preglavice v proizvodnji, viša njene stroške in slabi kvaliteto proizvodov. Polifosfati imajo to lastnost, da pretvarjajo ne topne železne soli in železne madeže v vodotopne spojine. Polifosfati razkužujejo in ohranjajo hrano, zlasti meso in sir v svežem stanju. Zatorej potrebujemo polifosfate v vseh vejah industrije in medicine, v gospodinjstvu in obrti.
Nič čudnega torej, če Je u-poraba polifosfatov v zadnjih desetih letih po svetu silno narasla. Samo v ZDA je proizvedejo letno okirog 250.000 ton. Pri nas potrebujemo letno okrog 3000 ton polifosfatov, seveda pa bodo potrebe iz leta v leto naraščale.
Zatorej se novice, da bo tudi naša Kemična tovarna v Hrastniku začela proizvajati polifosfate. lahko samo razveselimo, Kot vemo, Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku pospešeno pripravlja proizvodnjo tega dragocenega proiz-
Ija. Osamosvojitev v tem proizvodu nam bo prihranila dragocene devize, ki jih bomo lahko uporabili v druge namene
ki, ki se bodo zlasti zrcalile v ceneni blagovni proizvodnji. V ta namen je potrebno prvenstveno uporabiti zemljišča, jci ®° last splošnega ljudskega premoženja in ta izkoristiti v tiste namene, fc; zanje najbolj ustrezajo (obnova intenzivnih nasadov vseh vrst sadja, vinogradov. zasaditev jagodičevja in podobno).
Nagradno tekmovanje bo velika izpodbuda AMZ za bodoče delo
V zvezi z nakazanimi nalogami in v težnji, da bi prišla sa-moiniciativa in vsestranska aktivnost posameznih AMZ čimbolj do izraze, razpisuje okrajni odbor AMZ v ta namen nagradno tekmovanje. Tekmovali bodo vsi že bbstoječi aktivi (17), razen tega na tudi tisti, ki bodo pri kmetijskih zadrugah ustanovljeni do 15. novembra 1957. Tekmovanje bo trajalo eno leto, in sicer od 15. oktobra 1957 do 15. oktobra 1958.
Skupni znesek, ki je določen za nagrade, znaša 150.000 din. Za najboljše aktive so določene 3 nagrade, in sicer:
I. nagrada 70.000 din II. nagrada 50.000 din
III. nagrada 30.000 din
Pogoji, fci se pri tekmovanju postavljajo pred aktive mladih zadružnikov, nudijo vaški mladini široke možnosti dela na področju dviga kmetijske blagovne proizvodnje ter nakazujejo tudi določene naloge v pogledu kulturnega in strokovnega izobraževanja.
Razen že navedenih razlogov pri obnovi sadjarstva in uvajanju novih kultur bo morala mladina v bodoče tesneje sodelovati s kmetijskimi zadrugami. Aktivi mladih zadružnikov morajo postati organizatorji in no-' silci akcij za povečanje 'kmetijske proizvodnje, istočasno pa tudi skrbeti, da se izboljša večji odkup kmetijskih pridelkov v zadrugah.
Prepričani smo. da bo kosanje med AMZ vzbudilo pri zadružni mladini veliko zanimanje za delo, zato z gotovostjo pričakujemo in želimo, da aktivj mladih zadružnikov dosežejo prihodnje leto kar največ uspehov pri splošnem dvigy kmetijskih zadrug in pri razvoju zadružništva sploh.	-Ij
Drobiž iz zagorskih vasi
Čeprav je 'bila zadnja nedelja po zagorskih vaseh v znamenju volitev, smo vendarle tu pa tam zvedeli kakšno novico, ki jo lahko danes posredujemo našim bralcem.
O volitvah pa le moramo reči besedico, dve- Dobri, seve- Kajti zagorski zadružniki so se prejšnjo nedeljo resnično dobro Ukazali. Vsepovsod, na vseh voliščih. 'Zanimivo je zlasti to, da so v marsikateri vasi zadružniki prej pohitŠH ha" volišče oddat svoj glas za tega ali onega kandidata kot v samem Zagorju. Razumljivo, kajne? Kmetom po vaseh res ni vseeno, kako ho novoizvoljeni občinski ljudski odbor reševal pereče probleme kmetijstva, ker od tega žive. V Zagorju pa se kmetje mimo obdelovanja svoje zemlje ukvarjajo z drugimi priložnostnimi deli, vožnjami in temu podobno, in nič čudnega, če je njihovo zanimanje za občino nekoliko manjše. Tako nekako nam je povedal kmet Tomaž na nekem volišču. Seveda smo mu pritrdili.
Kot rečeno, so se zagorski zadružnik; lepo izkazali- Po mnogih voliščih so končal; volitve že v dopoldanskih urah, po 14. uri pa menda n; bilo odprtega niti enega volišča. Odbori so
odnesli volilni material na občino, se pravi, da so volitve zaključili.
V Šentgotardu smo se največ pomenkoval; o svojem vodovodu. Tega res težko pričakujejo. Zatrjevali so nam, da jim bo voda pritekla v njihove domove že 29. novembra, torej na dan republike. Torej lepa in dolgo pričakovana pridobitev.
Na Mlinšah so se zadružniki pohvalili o delu svoje zadruge. Saj je res, da pospeševalni odsek; še niso postaviti pike na j, res pa je tudi, da jim zadruga pomeni Izpolnitev njihovih namenov, k;. jih imajo v bližnji prihodnosti. Se eno željo so nam zaupali. Dejal; so: »Ali ni sramota, da je naš ponos — Zadružni dom še vedno v takšnem nedograjenem stanju, kot je bil pred leti? Se bolj tragično Je, da propada, da razjeda zob časa lesene dele in zanesljivo uničuje naše skupno delo-« Pristavili so še, da bi potrebovati le nekaj sto tisočakov m pa program obnove kajpada. Nekateri so se celo pridušali,^da mora biti prihodnjo pomlad dom obnovljen, se reče ometan in notranjost pobeljena in urejena, Evo prve prilike za njihovega odbornika v občinskem zboru proizvajalcev in občinskem zboru, da se
bosta izkazala In ostalim sotovarišem dokazala, da se v tej vasi dela škoda-
Na Izlakah so nam zadružniki razložili tole željo: »Radi bi, da bi zagorska Komunala, seveda če lahko, najde kakšne tisočake In uredi cesto pred našo Mlekarno. Vse poletje se dviga s ceste grozen prah, ki ga zanaša naravnost v naš mlekarski obrat Kaj bi rekli potrošniki, če bi jim mi mešali v mleko prah? Vse poletje imamo sicer vrata dobro zaprta, pa prah še vseeno uhaja v notranjost. Upamo, da bo Komunala, če bo mogla, le ustregla tej skromni želji in morda prihodnjo pomlad asfaltirala ta del cestišča. Saj ga ni veliko. Kakih petdeset do sto metrov-
V Cemšenlku je prosvetna dvorana obnovljena. Zadružnice, zlasti mlajše, se spet veselijo gospodinjskih In kuharskih tečajev- Nemara, vsaj tako pa so nam zatrdile, pa se bodo zmenila tud; za kaka zdravstvena predavanja.
Se to smo zvedeli v Cemšenlku: na zidu gostilne visi tablica, na kateri piše: »Turistični informator«. Natakarica pa le malo ve o turizmu, saj zadnjič ni mogla odgovoriti na »turistično vprašanje« nekega gosta. Morda jo bodo le poučili...	(v)
Koprivnica
Občinske volitve. — Volitve v občinski ljudski odbor so potekle pri nas v slovesnem vzdušju. Volivci volilnih enot Koprivnica in Veliki dol so izvolili enega odbornika. 2e v zgodnjih jutranjih urah so volivci prihajali pred lepo okrašeno volišče, ki je bilo v šoli. Živahno so razpravljali o kandidatih in se tudi odločili. Volitev so se udeležili 100-odstotno. Največ glasov je dobil tov. Karel Godler. Samo nekaj let živi med nami, a si je s svojo resnostjo in poštenostjo pridobil zaupanje vseh. Sam je zelo napreden kmetovalec, zato upamo, da bo deloval za napredek naših gospodarsko in kulturno zaostalih vasi.
Tov. Jurij Ban, bivši odbornik, ki je tudi kandidiral, je dobil nekaj glasov manj. Svoje dolžnosti je opravljal v splošno zadovoljstvo prebivalstva.
Sedaj v zimski sezoni, ko kmečko delo počiva, je čas, da se posvetimo splošni ljudski izobrazbi. Potrebno bi bilo organizirati gospodarska, kulturna in zdravstvena predavanja. Nujno pa je seveda. se pred vsakim sestankom ali predavanjem pravočasno obvestiti prebivalstvo.
Zlorabljanje soc. zavarovanja. —
V	poročilih, ki jih beremo z rudnika Senovo, je često poudarjeno, da okoliški rudarji pogosteje bolehajo kot rudarji, ki stanujejo na rudniku. Četudi morda to drži, je treba upoštevati, da marsikateri rudar, ki stanuje zunaj na kmetih, dnevno prehodi na delo in z njega po 10 in če več kilometrov.
V	poletnih mesecih mnogi uporab-ljsio za pot kolo. ki pa je lahko tudi vir za prehlad in bolezen. Jesensko deževje, zimski viharji in snežni zameti prav tako neugodno vplivajo na človeško in tudi rudarsko zdravje. Mnogi ne dobivajo deputatnega premoga ali drv. premnogi imajo doma samo toliko posestva, da ne prejemajo otroškega dodatka ali močno okrnjenega, ki ga dobivajo vsi rudarji, ki stanujejo v kolonijah. Ce morda vodstvo rudnika opaža izjeme, Jih ne sme posploševati, ker se mnogi zavedni in pošteni rudarji iz okolice čutijo prizadete.
KO SE JE ODPRLO VOLIŠČE V STROJNI TOVARNI
Sezona letošnjih sejmov šeni končana
IV. MED]
,ODNI SEJEM RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ LJUBLJANI OD 7. DO 15. DECEMBRA
Mnogi so bili prepričani, da je letošnja sezona velikih mednarodnih sejmov že končana. Nekateri gospodarski list; so že objavili analizo letošnjih sejmov. Toda vsi ti so pogrešili. Pozabili so. da bo od 7. do 15. decembra letos še IV. mednarodni sejem radia In telekomunikacij v Ljubljani.
Mirno lahko ugotovimo, da je čas za ta sejem zelo posrečeno izbran, kajti doba dolgih zimskih večerov je pač najprimernejša, da si poiščemo primerne kulturne zabave, razvedrila in tudi pouka ter novic iz vsega sveta s pomočjo radijskih sprejemnikov. Razen tega se pri nas vse boli uveljavlja televizija, kt nam omogoča spremljanje raznih dogodkov, dramskih uprizoritev in športnih tekmovanj tudi z brezžičnim prenosom dogajanj v raznih delih sveta.
Pred nami je Novo leto in s tem kat primaren čas za novoletna darila, za poklone Dedka Mraza, in nič ne bo primernejšega, kakor »o radijski ati celo televizijski sprejemniki. Mogo-
če bodo tudi kulturnoprosvetna društva, internati, tazni zavodi;, sanatoriji in podobno letos osvojili nakup enega ali drugega sprejemnika. Na ljubljanskem sejmu bo bogata tovrstna izbira, saj bodo na tem sejmu sodelovali. najvidnejši predstavniki tovrstne proizvodnje iz vsega sveta.
V tovarnah, velikih hotelih, šolah, v laboratorijih in podobno se vse bolj uveljavlja tudi elektronika kot pomočnik človeku. Tudi na tem področju opažamo vsako leto velik korak naprej. Zato bodo najnovejši tehnični dosežki na področju praktične uporabe elektronike v razne namene prav tako pritegnili številne interesente na ljubljanski sejem radia, telekomunikacij in elektronike.
Seveda bodo na sejmu razstavljeni tudi razni aparati s področja telekomunikacij, zlasti s področja telefonije, radarskih naprav itd. Vsekakor bo ta sejem zanimiv in poučen za vsakogar, saj bodo na samem sejmu vse te nove aparate tudi
pokazali v praktični uporabi.
Zlasti pa bodo tehnične pridobitve na tem področju zanimive za našo mladino, k; naijbtlj živahno in z zanimanjem spremlja razvoj tehnike na vseh področjih. Tako pričakujejo prireditelji, kakor tudi domači in tuji razstavljavci na tem sejmu, da bodo imeli dovolj obiskovalcev, pa tudi kupcev na tem letošnjem zadnjem sejmu.
Delovne nezgode v Zagorju
Na Rudniku v Zagorju so se pripetile sledeče nezgode: l. Zvone Ravnikar, roj. 1926 — s steklom si je poškodoval desno nogo. — 2. Ivan Borštnar, roj. 1931
—	čevelj vzglobljenega droga ga Je udaril po hrbtu. — 3. Hasan Fišekovič, roj. 1937 — pri izdelavi zagozde se je usekal v palec leve roke. — 4. Miroslav Pendič, roj. 1938 — usekal se je v palec leve roke. — 5. Marijan Bokal), roj. 1929 — udaril se je na kazalec leve roke, — 6. Ivan Praznik, roj. 19M — udaril se je v leva rebra.
—	7. Ivan Povše, roj. 1923 — jamski voziček mu je padel na desno stopalo. — 8, Jože Smrkolj rqj. 1924 — na poti v službo se je poškodoval. — 9. Ivan Rttenšek, roj. 1923 — pritisnilo ga je na kazalec desne roke. — 1. Franc Ostrožnik,
RIS KOMBNTAB
Volitve v Turčiji
Pri nedeljskih parlamentarnih volitvah v Turčiji Je spet zmagala Demokratska stranka. V parlamentu, ki ima 610 zedeiev, je dobila 414 poslanskih mest. Opozicijska republikanska stranka pa se Je močno okrepila. Dobila Je 178 mandatov. Ostali dve stranki — Stranka svobode ln Nacionalna stranka — sta dobili 18 mandatov.
Pred leti Turčija nt poznala večstranskega sistema. Do 1946. leta je v tej deželi delovala le Narodno republikanska stranka. Voditelji republikancev niso niti slutili, da v svojih vrstah vzgajajo bodoče politične nasprotnike. Demokratsko stranko je pamreč ustanovila skupina disidentov iz . republikanske stranke, ki jih je vodil današnji predsednik republike Celal Bajer.
Pri volitvah 1950, leta je mlada Demokratska stranka nepričakovano zmagala. V parlamentu, ki je imel 487 sedežev, je dobila 408 poslanskih mest. Volitve leta 1954 so dokazale, da uspeh demokratov ni bil slučajen. Tega leta so demokrati dobili 504 poslanska mesta, v parlamentu, ki Je Imel 541 sedežev. Republikanci so dobili le 30 mandatov, Nacionalna stranka 5, eno mesto pa Je dobil neodvisen kandidat.
Demokratska stranka je ob prihodu na oblast Izvedla reorganizacijo v gospodarstvu pod geslom: »Proti etatizmu« (to je državno kapitalističnemu režimu v gospodarstvu). Dovolili so
zasebnim kapitalistom svobodno iniciativo, odpravili so nekatere davke in dali ugodne pogoje tajim Investitorjem.
Demokratska stranka Je torej imela v parlamentu absolutno moč. In vendar se je pred volitvami izredno bala opozicije. Zakaj? Gre za njene obljube. Volivci se še spominjajo njenih obljub pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, ko je zatrjevala, da bo odpravila vse protidemokratične zakorie, zagotovila državljanske svoboščine ln omogočila gospodarski napredek. Tega pa m storila. Opozicijo — zlasti republikansko stranko — Je začela ostro preganjati In Izglasovala številne nedemokratične zakone.
Zaradi takšne politike je prišlo do nezadovoljstva v vrstah Demokratske stranke, Ze ob koncu leta 1955 so demokratski nezadovoljneži ustanovili Stranko svobode, ki je v svoj program zapisala: boj sa uresničenje demokratičnih načel, neodvisnost sodišč, svoboda tiska, popolna politična neprlstra-
noet državne uprave, policije in državnih radijskih postaj. Okrog te skupine se Je združilo kakih 30 poslancev, ki so izstopili iz Demokratske stranke. Letos pa Je iz stranke izstopil tudi F nad KSprilUl, zunanji minister vlade Demokratske stranke.
V predvolilnem boju so vse stranke govorile le o notranjepolitičnih vprašanjih. Zunanja politika turške vlade, za katero je značilna kruta blokovska opredeljenost, ni bila predmet kritike nobene stranke. Napadi opozicije so bili v glavnem usmerjeni na vladno gospodarsko politiko.
Vlada je namreč v zadnjih letih posvečala pozornost industrijskemu razvoju. Dosegla je pomembne uspehe. Močno je bila povečana industrija cementa, odprli so nekaj novih rudnikov, zgradili nekaj hldrocentral. Vse to pa je zahtevalo ogromna finančna sredstva. In zgodilo se Je, kar se Je moralo zgoditi. V relativno zaostalem gospodarstvu, kakršno Je turško, investicije nujno povečujejo potrošnjo, kar povzroča neprestani dvig cen. Leta 1955 so se na primer cene dvignile za 11,3%, Vzporedno s tem so rasli tudi dolgovi v Inozemstu. Turška plačilna bilanca Je postala pasivna.
Opozicija je trdila; vlada daje fi-
nančna sredstva po političnih ln ne po ekonomskih potrebah. Investicije niso rentabilne. ZDA nočejo dati posojila, ker Turčija nima gospodarskega programa za zboljšanje ekonomskega položaja.
Zaradi takšnih napadov, ki so temeljili na dejstvih, se je Demokratska stranka zbala za svoj prestiž. Predčasno je razpisala volitve, da bi onemogočila okrepitev opozicije In JI vzela sedem dragocenih mesecev za njeno predvolilno aktivnost. Razen tega je » posebnim zakonom onemogočila volilno sodelovanje opozicijskih strank. Obenem pa Je povečala ceno žitu za 40%. V Turčiji Je 80% vseh prebivalcev kmetov. Ker Je bila letos letina žita zelo dobra, Je ta ukrep vlade razveselil kmete in okrepil pozicije Demokratske stranke na vasi. Rezultati volitev so pokazali, da je imela vlada prav, ko je pohitela, kajti v nekaj mesecih bi z nadaljevanjem dosedanje gospodarske politike izgubila še lepo število svojih pristašev. Dejstvo je, da se je pri nedeljskih volitvah močno uveljavila opozicija. Za vlado je to močan udarec, kajti Jasno Je, da kljub močni demokratski večini v parlamentu ne bo imela več tako prostih rok kot doslej.
roj. 1939 — drobec skale mu le odletel v desno oko. — li. Ignac Brvar, roj. 1932 - les mu je odletel v levo nogo. — ij. Dušan Lamut, roj. 1939 — poškodoval sl je levo roko v zapestju. —13. Jože Bradula. roj. 1909 — na poti v službo je padel in se udaril na
IZ ZAGORJA
Spet režiserski tečaj. — Ljubitelje dramske dejavnost; bo nemara razveselila novica, da je občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev sklenil letos nadaljevati z režiserskim tečajem. Znano je, da je bil tak tečaj predlani in ga je obiskovalo precej mladih in starejših Igralcev zagorskih kultumopro-svetnih društev, Pred-iden- 'e, da se bo tečaj začel 2. novembra, končal pa drugo leto marca oziroma aprila. Tečaj bo tudi t okrat vodil priznani slovenski igralec in pedagog tovariš Maks Furljen.
HRASTNISK1
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR JE MOČNO POMLAJEN
Kar presenetilo nas je, ko smo zvedeli, da je bilo ob nedavnih volitvah v hrastnlški občinski zbor in tbotc proizvajalcev izvoljenih kar osem mladih ljudi. Hrastniški volivci so torej glasovali za te mlade ljudi zavoljo tega, ker Jim zaupajo, in ker vedo, da bo občinski ljudski odbor dobil z njimi dobre in poštene odbornike.
Na drugi strani pa je to vsekakor zaupnica mladinci organizaciji občine Hrastnik. Sodimo, da je s tem hrastntška mladinska organizacija pokazala, da živi ln se zaveda svojih vlažnih nalog.	(v)
Občni zbor »Svobode«, Prihodnjo soboto bo v domu »Proletarca« združitev obeh zagorskih »Svobod«. Priprave so se začele že pred tremi meseci, in zdaj p0 občnem zboru se obeta, da bo združeno delavsko prosvetno društvo začelo e krepko zimsko dejavnostjo.
(v)
Razvoj in zmaga oktobrske revolucije leta 1917 v Rusiji
3. novembra 1917: Vojaško-revolucionarni odbor pošlje -svoje komisarje v vse revolucionarne vojaške enote Petrograda z nalogo, da se pripravijo za akcijo. Določene naloge dobita križarki »Avrora« in »Zarja svobode«. V podjetjih se oborožuje rdeča garda. Mornarica v Kronštadtu čaka povelja.
5.	novembra: V Petrograd prihajajo odposlanci na Drugi
kongres sovjetov, ki je sklican za 7. novembra.
6.	novembra 1917: Zgodaj zjutraj izda Korenski ukaz o
zavzetju boljševiške tiskarne in ustavitvi boljševi-škega časopisa »Delavska pot«. Akcija je bila odbita. Ob 11. uri dopoldne izide »Delavska pot« s pozivom na strmoglavljenje Začasne vlade. Vstaja se približuje.
6.	novembra 1917 (zvečer): Lenin pride v dvorec Smol-
ni, da prevzame neposredno vodstvo vstaje. Piše članom Centralnega komiteja: »...položaj je nadvse kritičen... Potrebno je za vsako ceno še danes zvečer, danes ponoči aretirati vlado... Pod nobenim pogojem ne smemo oblasti pustiti v rokah Kerenskega in njegove tovarišije do 25. oktobra (L j. 7. novembra), na noben način... Zamuda pomeni smrt!«
7.	novembra 1917 (zgodaj zjutraj): Rdeča garda ih revo-' lucioname čete so zavzele kolodvore, pošto, telegraf, ministrstva, državno banko, mostove čez reko Nevo. Zimski dvorec, kjer je bil sedež Začasne vlade, je bil obkoljen. Kerenski je skrivaj zbežal, preoblečen v žensko obleko. Vstaja je zmagala.
7. novembra 1917 (ob 10. uri dopoldne): Vojaško-revolucionarni odbor pri Petrograjskem sovjetu delavskih in Vojaških odposlancev je / izdal proglas Državljanom Rusije«, v katerem pravi: »Začasna vlada je strmoglavljena. Državna oblast je prešla v roke vojaško-revoludonamega odbora, ki je organ Petrograjskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev. Ta odbor načeluje petrograjskemu prole-, tariatu in garniziji. — Stvar, za katero se je bojevalo ljudstvo: takojšnji predlog demokratičnega miru, odprava veleposestniške zemljiške lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, ustvaritev Sovjetske vlade — ta stvar je zagotovljena. — Živela revolucija delavcev, vojakov in kmetov!«
7. novembra 1917 (ob 2. ud popoldne): Začetek seje Pe-trograjškega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev. Vojaško-revolucionami odbor poroča o zmagi revolucije. Lenin prične svoj govor z znamenitimi besedami: »Tovariši! Delavske in kmečka revolucija, ki so o njeni neizbežnosti boljševiki govorili ves čas, se je izvršila.« — Seja sprejme Leninovo resolucijo z odobritvijo vstaje z večino glasov.
7.	novembra 1917 (ob 10. uri zvečer): Otvoritev Drugega
Vseruskega kongresa sovjetov v dvorcu Smolni, Vseh delegatov je 649, med njim 390 boljševikov. Zastopanih je bilo 318 sovjetov iz pokrajin. Od 241 sovjetov so prispeli delegati z boljševiškimi naročili. Strastne debate na kongresu spremlja naskok na Zimski dvorec in njegovo zavzetje. Aretacija večine ministrov Začasne vlade. Naskoka se udeležuje križarka »Avrora«, oznanjajoč z grmenjem svojih topov začetek_ nove ere — ere socialistične revolucije. Menjševiki, desničarski eserovoi in bun-dovti. s protesti zapuščajo kongres. Na Leninov predlog kongres sovjetov odobri proglas: »Delavcem, vojakom in kmetom!« V njem kongres izjavlja, da jemlje oblast v svoje roke.
8.	nov. 1917; Kongres sovjetov sprejme svoj prvi odlok
dekret o miru, ki ga je predložil Lenin. V njem se vojujočim narodom in vladam predlaga takojšnji mir brez aneksij in,brez kontribudj. — Drugi odlok kongresa: odlok o zemlji, ki odpravlja veleposestniško lastnino, proglaša nadonalizacijo zemlje in izroča vso zemljo kmetom na razpolaganje v izkoriščanje, — Kongres sestavi delavsko-kmečko vlado, ki dobi ime Sovjeta ljudskih komisarjev. Za prvega predsednike Sovjeta ljudskih komisarjev je bil izvoljen Lenin. — S tem je kongres končal zgodovinsko delo. Revolucija se je širila po vsej deželi in zmagovala...
JUOOUUUOOOOOOOOC
Ob 40. obletnici Oktobrske revolucije
e •
Prva leta oktobrske revolucije, ko je Mio izven meja sovjetske države več sovražnikov kot pa prijateljev Lenine, se je vendar našlo dosti poštenih književnikov in novinarjev, ki so opisov-)'; njegovo nenavadno osebnori ' človeka osuplja.
Maksim Gorki je dejal o njemu: »Bil je človek, ki nam je bil vzor vsega plemenitega-«
John Ried v svoji knjigi »Deset dni, ki so pretresli svet« piše, da so ljudje Lenina spoštovali in ljubili tako, kakor je morda spoštovano in ljubljeno le malo vodij zgodovine. Njega je navdušil izreden intelekt Lenina. Njegova izredna sposobnost za razlaganje najglobjih idej z enostavnimi besedami, njegova nenavadna pronicavpst, združena z največjim pogumom. Njegova enostavnost in skromnost, velikanska notranja moč razodeva velike .resnice, ki jih je prinašal svetu in ljudem — vse t0 so stvari, ki so jih napisali mnogi tuji pisatelji in tisti, ki so bili priče oktobrskih dni v Petrogradu, i-n tisti, ki so
imeli srečo, da so prišli v stik z Leninom v naslednjih letih,
Arthur Hansom je prišel v Rusijo 1819. leta kot dopisnik angleškega tiska in je imel nekoliko razgovorov z Leninom. V svoji knjigi »Sest tednov v Rusiji« je poudaril Ransom, visoko ceneč Lenina, moč vpliva, »tiste notranje svobode, ki si jo čutil v njem, in tiste samood-povedi, ki udarja v oči«.
Francoski pisatelj Paul Vail-land-Coatiirier, ki je videl Lenina in govoril z njim v času kongresa komfeteme, je pozneje rekonstruiral »najdrobnejše potankosti teh dragocenih srečanj« in napisal: »Stik z njim je vplival na zavest človeka, kakor prepih vetra v zadušljivo sobo: on Je osvežil razum, obremenjen s predsodki in lažnjivi-mi doktrinami«. Ko je pri Leninu ugotovil »odkritost, iskrenost, železno logiko in kulturo enciklopedista«, je Wailland -Couturier napravil zaključek: »Lenin je predstavljal dovršen lik novega človeka; za nas je on pomenil lik prihodnosti«,
»Kremeljski «anjač« — to ime je dal Leninu Herbert Wells, ko je iz njegovih ust slišal načrt o elektrifikaciji Rusije. »Ali si je mogoče zamisliti drznejši projekt — v prostrani ravni deželi z brezkončnimi gozdovi in nepismenimi ljudmi, z brezpomembno razvito tehniko industrijo in trgovino. izumirajo« —
1 o —»z *-i"	1 1*7 el'4*	*owi
Mojstru utopičnih romanov se j= zdp'n kako- utonija tisto, kar mu,je zarisala pronicava in realna zamisel velikega reformatorja Rusije. In vendar je moral We1la priznati:	»Lenin je
govoril s takim ognjem, da sem moral, ko «em ga poslušal, verjeti v možnost vsega tega«.
Wells je bil nehote prežet z globokim spoštovanjem proti temu nenavadnemu, po njegovi definiciji človeku, ki je koncentriral vse svoje sile, da ustvari nov svet, zamišljen in agrajen na novih načelih, v ničemer podobnih starim. In ko je odhajal od Lenina, je hotel — piše Wells —• misliti na Lenina, dokler njegov lik ni izgubil svežine v domišljiji,
Romai-n Rolland je pisal tiste dni o Leninu: »Samozavestno in krepko je on krmaril s krmilom svoje volje skozi kaotične valove ljudskega oceana, in dolgo bo še videti njegovo neizbrisno sled... Lenin je največji človek dela v našem stoletju in tudi najnesebičnejši«.
Thomas Mann je v svojem nekrologu dejal: »Nesporno je, da je Lenin svetovno-zgodovinska veličina. Vladar misli v novem, demokratskem, gigantskem stilu. .. Pravljični vitez herojskih moči. ki je dejal: »Naj bo preklet tisti, 'ti spusti svoj meč, boječ se »krvi.«
Henry Barbusse je imenoval Lenina kot največjega človejca, najpopolnejšo in najglotojo osebnost, ki jo je ljubil bolj od vsega,
Bemhard Sha,w, je rekel, ko je leta 1931 govoril v Moskvi: »Ne smemo misliti, da je pomen Lenina zato, ker je umrl. v preteklosti. Mi moramo misliti ,na prihodnost, na Leninov- pomen za prihodnost, in njegov pomen za bodočnost je takšen, da ako eksperiment, ki ga je Lenin napravil — eksperiment socializma — ne uspe, potem bo sodobna civilizacija propadla.« On je končal: »Ako je prihodnost z Leninom, se lahko vsi tega veselimo. Toda če bo svet šel po stari poti, bom moral žalosten zapustiti ta svet.«
Znal je čudovito pripovedovati...
iimil!l!llilll!llii!Mlll!l!l!lllllill!iaElffi*lll
mmieiEiiiBifliiiiiiiiiikiiiaiEieiiiieMffliiiiiEiiiiiHEiii™
Feo.dosi.ja Nikitična pri Leninu
Naš oče je bil krovec, delal je v Smoljnem in je umrl, ravno ko je izbruhnila revolucija. Oblast je prevzela Začasna vlada, mati pa je odi la, da bi dobila njegov denar, a se je vrnila osramočena. Edino, kar so jo vprašali, je bilo: — Mati, ali ste videli, kako skačejo žabe?
Zajela nas je zima in mati je rekla:
— Vsi hvalijo Lenina. Kako bi bilo, da grem tudi jaz do tistega Smoljnega?
Nekega jutra smo vstali — a starke ni bilo. Vsi smo mislili, da je odšla k svvtanlcam, ona pa je bila v Smoljnem... In mislite si: šla, hodila je po pisarnah in je tako naletela tudi na Vladimirja Iljiča. Pisal je in pil hladen čaj preko kocke sladkorja.
Njej se kajpak ni niti sanjalo, da bi bil to on sam — takrat namreč njegovih slik še ni bilo toliko, pa je vprašala: — Vi, gospodar, kaj delate? Ali ste pisar ali se razumete tudi na druge posle?
On se je od srca nasmejal. — Kakor je pač kdaj treba, državljanka. In kaj želite?
— Poslali so me k Leninu, Vladimirju Iljiču. Rekli so mi: tvojo zadevo, Fedosija Nikiti-na, lahko od vseh gospodarjev reši samo Lenin. In jaz vas gledam, kako hitro pišete, in si mislim: Glej učenega gospo da! Gotovo ni zadnji med gospodarji... Kje naj sedaj najdem Lenina — ali se ne bi zavzeti za mojo stvar? Njegove oči so veselo gledale in od srca se je smejal:
— Imate prav, Fedosija Ni-kitična, to stvar bomo rešili brez Lenina.
Poklical je nekega sodelav-°a in mu naročil:
— Tovariš, takoj uredite stvar Fedosije Nikitične!
Mati se je vrnila domov in Pokazala denar:
— Vsi gospodarji v Smolj-neri so dobri. In brez Lenina •O ure 'il? moto Stvar
Gez mespt tri pu" "se • 'rg"
fotografijo:
. — Glej, kupila sem gospodarja, s katerim sem sedela * uradu ...
Mi pogledamo in vzkliknemo:
— Mati, pa to je bil Lenini ■(Ruska narodna pripovedka)
JANEZ VOLJČ:
ČEBELE
Delal sem v čebelnjaku in naenkrat vidim: odriva veje akacije in prihaja Iljič.
Pohitel sem k njemu:
— Vladimir Iljič, stojte! Dal vam bo ščit za obraz, da vas čebele ne opika jol
On pa mi odgovori:
— Mene se ne dotakne nobena čebela.
In res: Vladimir Iljič je imel srečo — nobena čebela sega ni dotaknila.
Vprašam ga:
— Vladimir Iljič, povejte mi, kako vam ugaja moje gospodarstvo? — Kakor vidim, vi niste prišli po glavni poti v moj čebelnjak, pač pa preko polja. Kdo vam je pokazal pot?
Vladimir Iljič se nasmeji:
— Tovariš Skoromi-slov, mene so pripeljale k tebi tvoje delavke — čebele. Ko sem hodil po polju, sem videl čebele, kako letajo. Enkrat so bile tu, drugič spet tam. One so me pripeljale do čebeljnaka.
To me je silno začudilo:
— Vladimir Iljič, vi ste najbolj moder človek! — Jaz se ne bi, čeravno sem čebelarski učitelj, nikoli spomnil, da vprašam čebele za pot v čebelnjak!
(Ruska nerodna pripovedka)
LENIN
IN RDEČA ARMADA
Velika je bila ljubezen naroda do Lenina. Med njegovo - boleznijo (po atentatu eserke-tercrist-ke Kaplanove, ki ga je hudo ranila na dveh mestih), so delavci, kmetje in vojaki pošiljali Leninu, da ne bi bil lačen, življenjske potrebščine od svojih skromnih obrokov. Mnogi so mu darovali tudi kri za transfuzijo. V svojih ginljivih pismih je delavski svet prosil Lenina, da čimprej ozdravi v strah sovražnika in veselje vseh delavcev.
Med Leninovo boleznijo se je uspešno razvijala ofenziva Rdeče armade na vzhodu. Ko so zavzeli Simbirsk, so borci poslali Leninu sledečo brzojavko: »Dragi Iljič! zavzetje tvojega rodnega mesta Simbirsk — to je odgovor na eno tvojo rano, za drugo ti obetamo Samaro.«
Lenin pa je odgovoril:
»Zavzetje Simbirska — mojega rojstnega mesta — to je najboljše zdravilo za moje rane. Čutim se spet svež in močan. Čestitam Rdeči armadi k zmagi in se v imenu vseh delavcev zahvaljujem za vaše žrtve.«
Čez teden dni je bila Samara osvobojena.
(Iz knjige »Lenin«, Moskva 1943)
I gdlllllllllllllllllllHfll
(OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKEGA OKTOBRA)
Trbovlje v viharju revolucije
In tako se je zgodilo, da so knapi obrnili hrbet Uniji rudarjev in se pridružiti revolucionarni Zvezi ru-. darskih delavcev. Vse skupaj1 ni bilo tako boleče, kot so se bali stari rudarji. Rekli so čobalu in njegovim: »Z vami ne bomo, ker ste nekje zaostali in postali hlapci bogatašev. »In so se preselili k Božiču. V Delavskem domu, kjer so tistega dne zborovali, je ostalo le nekaj razočaranih starih veljakov.
1% evolucionaml val je zajel ves svet. Na Finskem so revolucijo v krvi zadušili in pobili nad 15.000 delavcev. V socialistično Madžarsko so vdrle romunske čete in bili so ee krvavi boji za ohranitev proletarske republike. Italijanski delavci so zavzemali tovarne. V Nemčiji je izbruhnila revolucija. V sovjetski Rusiji je Rdeča vojska podila pred seboj intervencloniste in belogardistične tolpe. In v Moskvi so ustanovili III. Internacionalo.
Jugoslavija pa se je zvijala v krčih. Buržoazija jo je oblikovala po svoji podobi in bila je mačeha delovnim ljudem.
V	Beogradu so ustanovili novo socialistično delavsko stranko in rudarji so poiskali stike z njo In se ji pridružili in stavkali: julija 1919, jeseni istega leta, januarja 1920 — za obrambo sovjetskih republik v Rusiji in na Madžarskem, za delavsko državo in boljši kos kruha.
V	začetku leta 1920 je bilo v Uniji rudarjev le kakih 80 članov. V novo revolucionarno Zvezo rudarskih delavcev pa je vstopilo 2.800 trboveljskih rudarjev. To je bila revolucionarna armada, ki je s svojim bojem izpodbujala vse delovne ljudi Jugoslavije in ki je pusto in sajasto do-
lino, v kateri je živela in se bojevala, spremenila v »rdeče Trbovlje«.
»Rdeče Trbovlje« so bile trn v peti slovenski in jugoslovanski buržoa-ziji. Dr. Ivan Tavčar je na novega leta dan 1920 predlagal, naj oblast uvede prek! sod proti stavkam — ker se je zbal revolucionarne moči, ki se je širila iz Trbovelj. V Trbovlje je prišel Anton Kristan, voditelj desnih socialnih demokratov m minister za gozdove in rude v beograjski vladi, ter moledoval, grozil in pozival rudarje, naj bodo mirni in sodelujejo z oblastjo. Brez uspeha. Trboveljski rudarji so ostali zvesti stvari proletariata.
Aprila 1920 je mednarodni kapital z vsemi silami navalil na socialistično Madžarsko. Romunske in češkoslovaške čete so se vojskovale proti madžarskim delavcem. Tudi jugoslovanska vlada je hotela poslati oficirje in kadete, ki gredo na pomoč kontrarevoluciji na Madžarskem. Delavci, zavedajte se, da pride dan, ko bomo dajali odgovor pred svetovnim proletariatom 1« Na ta poziv so prvi odgovorili železničarji s splošno stavko. Pridružili so se jim rudarji.
V revirjih so to stavko skrbno pripravili. 2e mesec dni poprej so izdelali načrt: zavzeti občino, pošto in železniško postajo, razrušiti progo. Čeprav so ta načrt skrbno čuvali v tajnosti do zadnjega dne, vendar so buržuji nekako zvedeli, da se nekaj pripravlja, in s svojimi blagajnami bežali na deželo. Knapi so izvolili veččlansko komisijo (Jože Princ. Franc Ule, Martin Peklar, Ivan Kačnik, Anton Bajt) in ji zaupali vodstvo stavke.
Številni rudarji so upali, da bo njihova stavka obenem *. stavko že-
lezničarjev odjeknila kot ktic k uporu vsega izkoriščanega proletariata, kot bojni klic revolucije.
Razmere, v katerih so tedaj rudarji živeli, so bile obupne. Od januarja do marca 1920 so v trgovinah podražili mast za-14 kron, moko za 6 kron, sladkor za 8 kron, koruza pa je bila še enkrat dražja. Tekstilno blago, obutev in ostale najnujnejše potrebščine so podražili za 100
1920 je delalo v rudniku nad 5.000 rudarjev, od katerih je vsak izkopal povprečno 400 kg premoga na dan, kar je zneslo 200 kron. Od skupnega dohodka so rudarjem plačali 246.000 kron, družba pa je spravila v svoj žep 763.000 kron.
Stavka aprila 1920 je z velikimi črkami zapisana v žgodovini delavskega gibanja v trboveljskih revirjih. Čez noč so stavkajoči zavzeli
Začelo se je novo desetletje.
odstotkov. Delavke, ki so imele otroke, so odpuščali, ker so morali za otroke plačevati nekaj kron otroških dodatkov. Od leta 1913 do 1920 so se cene zvišale za 47-krat, plače pa le za 13-krait. Lastniki rudnika so si prilaščali velikanske dobičke. Leta
občino, pošto in železniško postajo ter razrušili progo. Vodstvo stavkajočih rudarjev je prevzelo oblast Delavci so zborovali in izdali proglas, v katerem se zavzemajo za delavsko-kmečko republiko, delavsko kontrolo v podjetjih in trgovini, za
IIIIIIUliniHIlUlUlIlIHIinilllHIHIIIinilHIIIimiHIRIIIimiflllimilllUimttNimHINHKHHilHIHIHIHHI
boljše mezde, socialno In bolniško zavarovanje itd.
Naslednjega dne se je v revirju raznesel glas, da se iz Celja bliža vojska. Nekateri so zbežati v hoste, in teh je bilo najmanj. Drugi so se razgubili po kolonijah, razočarani, ker so upali, da se bo dvignilo vse ljudstvo in da se bo iiz vsega tega izcimilo nekaj resnega. Govorili so: »Tudi tile komunisti so prepočasni, hudič ve, kaj čakajo.« Tretji pa so ostali in teh ni bilo malo. Ivan Bočko je prinesel od nekod dve puški in četa desetih rudarjev je odšla proti postaji, da bi branila cesto v Trbovlje. Bilo pa je prepozno. Vojaštvo je vdrlo v revir.
Pod večer so vojaki gnali voditelje stavke na postajo, da bi jih odpeljali v celjske zapore. Pet rudarjev je stopalo trdno in moško; pozdravljali so prijatelje in znance in jim klicali: »Srečno, kmalu se vrnemo!« Nenadoma pa je zatulila sirena in kmalu so tulile vse sirene — v pozdrav in slovo; tulile so in pozivale na boj.
Decembra 1920 so v Trbovljah spet stavkali. Glavni organizator te stavke je bil tajnik Zveze rudarskih delavcev Jugoslavije Petakovič. To je bila ena izmed najboljših organiziranih stavk v Trbovljah. Buržoazija je nikakor ni mogla streti. In to je bila edina stavka v Jugoslaviji, ki je trajala celo nekaj dni po prosluli Obznani, ker se buržoazni veljaki niso upali z Obznano nastopiti proti stavkajočim rudarjem. Oblastniki in delodajalci so morali sprejeti zahteve stavkajočih: zvišanje mezd, družinski dodatki itd.
Sledila so leta nasilja, preganjanja in zapiranja razredno zavednih rudarjev, pretepanja in odpuščanja z dela — kdo bi mogel v tako kratkem sestavku popisati vse, kar je v tistih letih prestal trboveljski proletariat. In ni klonil. Ni se ustrašil ječ, terorja in bede — junaško se je bojeval proti ječam, terorju in bedi, bojeval za zmago življenja, kt bo vredno človeka. In v tem boju je zmagal.	(KONEC)
{jytc& phLftcnkdu^«!^\
Tistemu piscu ln bralcu naSega časnika, ki teči, da je Pepčku preskopo odmerjen prostor, samo tole: že večkrat sem tl svetoval dragi prijatelj, da pomoči pero in napiši kaj takega, kar bom lahko uporabil. To pa seve velja tudi za vse ostale bralce. Prepričan sem, da imate v svojih krajih nešteto stvari za katere sodite da so nepravilne, ali pa se jih splača pohvaliti. Ce rečem, da bom objavil, bodite prepričani, da sem mož beseda.
Spet začenjam z Zagorjem. Kolikor ml Je znano, ni kdo ve kaj zaleglo moje opozorilo zagorskemu peku. Pa niči Samo, naj se nikar ne nuduje, če bo moral plačati kakšen stotakec ali tisočakec zaradi tolikšne samovolje. Drugače v Zagorju vse po starem. Mesarji so se poboljšali, vsaj tako trde zagorske gospodinje, trgovine so bogato založene, cene so se nekam »ustalile«, Zagorjani pa če venomer radi postajajo pri kinu, kjer grade nove stanovanjske hiše. Včasih po cele ure občudujejo »marljive« delavce ki hite, kot bi se Jim nikamor ne mudilo. Kaj bi bilo, če bi bili vsi taki. Pa niso, le nekaj je med njimi gorečnežev. Upamo, da jih bodo ostali naučili, da so plačani za delo, ne pa za zijala.
V Brestanici sem šel predlagati tovarišu P. naj gre volit, ker volilni odbor čaka le še nanj. \jh. kako se je možak razburil. Povedal Je, da ima čas do večera, ln mu ni nič mar če čakajo le še nanj. Moj bog, tolikšnega pikolovca še nisem videl, saj bi bilo bolje če bi ne Sel volit, saj itak ničel rad, pa se Je hotel na ta način nekoliko privoščiti može od volilnega odbora. Potem sem tistega spremljevalca tovornega avtomobila, ki vozi kruh prepričal da Je hudo nehigienično če kruh, ki Je padel na tla ln se nalezel cestnega prahu, meni nič, tebi nič vrže med ostale hlebce. Ubogi Brestanl-čanil V senovški pekarnlci pa sem bil priča, kako Je prodajalka več potrošnikom zapisovala kruh v zvezek. Pa ni bilo dan po plači. Kšeft, Je kšeft, kajne? Potem sem zunaj grizel kupljeno žemljico in slišal pomenek dveh gospodinj. Prva Je rekla: »Zdi se mi, da naš Rdeči križ ni ravnal popolnoma nepristransko pri razdeljevanju pomoči, saj Je spregledal tistega ubogega starčka ki Ima že sedem križev, pa še brez noge Jel« Skoda, da nisem slišal nadaljnjega pomenka, kajti prijatelj me Je peljal v krčmo na dva deci. Človek v gostilni marsikaj sliši in tudi midva sva bila priča razgovoru med dvema senovšktma kmetoma. Prileten gruntar je prepričeval soseda, naj nikar ne zavaruje svojega hlapca. Zatem Je naštel celo vrsto takih tičev, ki jim hlapci in dekle delajo za majhen denar, pa niso socialno zavarovani. Pošteno to zares ni. In predlagamo občinskemu ljudskemu odboru, da take gruntarske tiče nekoliko privije.
Se v Cateške sem skočil. Obiskati ženo, ki se je nalezla revmatizma. Kaj lepšega kot kosilo v dvoje, posebno če imaš za soseda pri mizi lastno ženo. Pa sem se nekoliko prehitro razveselil zakonske idile pri kosilu, kajti namesto sočne pečenke, ki sem Jo naročil, sem moral glodati nekakšno zapaljeno kost morala je biti že od priletne »buše«. O. Cateške, Cateške, nikar sl takole zapravljati sloves, ki ste si ga pridobile s težkim in trdim delom. Sploh pa sem ženi povedal kasneje v pismu, da me ne bo več na obisk. V vlaku sem moral vso pot stati na eni nogi, plačal pa sem celo vozovnico.
Naj bo za danes dovolj I Ce se me ne bo spet lotila gripa — poznam ljudi, ki so jo že petkrat preboleli — pa drugič kaj več	vaš Pepče
Ni še dolgo tega, ko so v dramski sekciji »Svobode II* v Hrastniku razpravljali o potrebi poživitve gledališkega dela. Zadali so si sklep, da bodo čimprej postavili na oder kakšno dramsko delo.
S pritegnitvijo mlajših moti in s požrtvovalnostjo režiserja Draga Skobeta in še nekaterih kulturnih delavcev so
v zelo kratkem času naštudirali Linhartovo »Zupanovo Micko«. Vse kaže, da se bo gledališko življenje v Spod. Hrastniku spravilo z mrtve točke. Vsi mlajši člani so ob pomoči starejših pokazali Daljo in svoje sposobnosti, kar smo videli ob uprizoritvi te igre.
Vsi mladi igralci «o kot za-
Kako smo volili v občinski odbor v vasi Križ
Daši Je vas Križ zelo raztreseno naselje m tudi precej oddaljeno od centra občine Sevnica, Je prav, da bralci tudi iz takih krajev zvedo, kako smo volili.
V nedeljo pred občinskimi volitvami smo se zbrali pri Vinterju na predvolilnem sestanku ln se lepo pogovorili, kako bomo opravili to našo veliko nalogo, ds ne bomo med zadnjimi.
Na večer pred volitvami Je volilna komisija uredila prostor za volitve In ga tudi primerno okrasila, Komisija Je v nedeljo zjutraj težko čakala, kakšna bo udeležba volivcev. Volišče smo odprli ob 7. uri zjutraj.
Med prvimi, razen komisije, ki naj bi bil za zgled vsem ostalim, zlasti tistim, ki niso hoteli na volišče, Je bil rudar Alojz Knez, ki Je prišel v delovni obleki In s svetilko v roki na volišče in zahteval glasovnico, da izvoli tistega, ki ga Ima za najboljšega kandidata Skoda Je samo, da ni bil pri nas kak reporter, da bi ta prizor slikal.
Ob 8.20 je bilo na volišču že 24 volivcev, do opoldne pa Jih Je od 150 volilo že 111. Tako je na volišču v Križu, ki spada pod volilno enoto Jelovec, glasovalo od ISO volivcev 134 upravičencev. Petnajst jih Je bilo opravičeno odsotnih, trije pa neopravičeno, dva pa ata se udeležila volitev, a zaradi pomote nista bila v volilnem Imeniku.
Čeravno smo bili oddaljeni od glavne ceste, smo tudi kurirsko službo v redu ln točno Izpolnjevali. Zato zaslužijo naši mladinci ln mladinke vso pohvalo. Ravno tako Je treba izreči priznanje volilni komisiji, saj je vodila dobro agitacijo za volitve. Ce bi na vseh voliščih dosegli takšen uspeh, ne bt bil rezultat udeležbe v sevniškl občini 77.2%, ampak bi bil lahko nad 90-odstotni.
Na našem volišču sta najprej pohitela na volišče zaselka Artiče, ttozovnlk in sama vas Križ, kar moramo pohvaliti, saj so se do li. ure udeležili volitev stoodstotno vsi volivci.	Ciril B.
četniki svoje vloge kar dobro odigrali. Med njimi je bil samo Ivan Rancimger starejši odrski delavec. Zadovoljni smo bili z Mico (Božičnikova) in z Jakom (Rancinger), prav tako s Sternfeldovo (Elza Pop), le Anže (Vili Rački) in Glažek (Duško Jazbln&ek) sta svojo vlogo tu in tam malo preveč ■ karikirala, kar pa jima kot mladima igralcema ne smemo zameriti, saj sta bila drugače dobra. Tudi Gorjup v vlogi Tulpenheima je ustrezal, pri njem smo le opazili, da mu ta vloga »ni ležala«. Stane Železnik, ki je igral Mangkopfa, se bo verjetno razvil v zelo dobrega igralca.
Tudi gledalci so bili z igro zadovoljni, saj je bila gledališka dvorana polna, kar je dalo igralcem pogum za nadaljnje delo. Igro so ponovili tudi v Rimskih Toplicah, ponoviti pa jo nameravajo tudi v Zg. Hrastniku.
O nadaljnjih načrtih dramske sekcije bomo še poročali.
Trboveljski slavčki v Brežicah
Ob tridesetletnici ustanovitve prosvetnega društva na Senovem
Pisec tega obzirnega in zanimivega članka v nedavnem »Zasavskem tedniku« je odgrnil zaveso preteklosti in pokazal originalno sliko kulturnoprosvet-nega življenja našega kraja pred tridesetimi leti. Mlajši rod o tem ni ničesar vedel, ali pa 1» zelo malo, in prav bi ne bilo, da bi o tem ničesar ne izvedel. V članku beremo, da sta ee tedaj našla na Senovem »dva mola«, ki eta kljub pomilovalnim posmehom nekaterih zaorala prve kulturnoproevetne brazde v našem kraju. Ko sta bila ta dva pionirja, ki eta vrgla v sveže bnazde prvo seme, ki je tako bogato obrodilo? Pisec članka ju je v svoji skromnosti zamol-
OKTOBRSKI KRIZ KRA2 PO TRBOVLJAH
Trbovlje so dočakale jesen gredi živahne gradbene dejavnosti. Najpomembnejše je, če izvzamemo skorajšnjo dograditev velikih rudniških blokov K-4 in nedavno vselitev stanovanjske hiše podjetja »Železnina«, s čimer je dobilo mesto spet nekaj novih stanovanj, vsekakor betoniranje glavne ceste od Drea do Sušnika. Dela so doslej kar dobro napredovala in s kor o lahko pričakujemo boljšo vožnjo skozi ta del doline.
Pravkar so tudi začeli pripravljati za asfaltiranje kos cestišča od Dimnika do Zg. Trbovelj. Tako bo še ta konec mesta rešen nadležnega prahu. '
čal, saj je bil eden od njiju on sam — tovariš Avgust Fabjančič. drugi pa tovariš Stefan Ma-roh. Lansko leto sta oba v krogu svoje družine tiho in neopazno obhajala že svoji šestdesetletnici, pa sta kljub temu še oba aktivna člana pevskih zborov. prvi na Senovem, drugi pa v Brestanici, kjer se uspešno uveljavlja tudi kot režiser.
Tovariš Fabjančič je prvemu prosvetnemu druktvu na Senovem napisal več izvirnih odrskih del, kot na prinier dramo »Kelih gorja«, veseloigro »Potegavščina z ameriškimi dolarji« in druge. Pred drugo svetovno
vojno Je Izdal sonetni venec »Krik ranjene mladosti« in mu dodal še druge pesmi, ki so vzcvele na krvavih poljanah Doberdoba. Takratna napredna revija »Dejanje« se je o knjigi zelo pohvalno izrazila. Bil je pobudnik in urednik prvega lokalnega časopisa »Naš prijatelj«, pa tudi bralcem »Zasavskega tednika« je dobro znan po svojih podlistkih. Med nemško okupacijo je vzdrževal stalne stike z našim življenem v šlezijskih in drugih preseljenskih taboriščih, in to s pismi in paketi ter nalašč zanje napisanimi odrskimi deli. Z njegovo takrat na-
Dne 24. oktobra, ob otvoritvi občinskega praznika v Brežicah so nam zapeli Trboveljski slavčki. Ne morem se zdržati, da ne bi o njih nekaj napisala, ln je prav, da o njih nekaj povem. Pričakovali smo presenečenje, saj je bila dvorana nabito polna, kar se ob takih prilikah pri nas ne zgodi pogosto.
Zares nismo bili razočarani. Meni sami je že to zbudilo prijetna čustva, da je pevski zbor tako pisano sestavljen. V njem so poleg delavcev gospodinje. Potem pa — enotne obleke, skladni glasovi, ki se čudovito prelivajo drug v drugega. Orkester je včasih kar preveč ubijal in dušil to lepo petje. Burno ploskapije poslušalcev je dalo pevcem prav gotovo dovolj priznanja. Sama bi težko rekla, kaj mi je najbolj ugajalo. Program je bil res -skrbno pripravljen.
Prav gotovo si Trboveljske slavčke vsi še želimo slišati in se jim za nadvse prijeten večer še enkrat toplo zahvaljujemo.
OBČNI ZBOR NA TURJU Prosvetno društvo na Turju Je imelo minulo nedeljo svoj občni zbor. Občni zbor je obiskala tudi hraetniška godba na pihala »Svobode II« Vaščani so z zanimanjem sledili njihovim Izvajanjem, saj je bil to prvi obisk.
Se bolj zanimivo je, da so prišli na občni Zbor vsi člani," manjkala eta le dva. Članstvo se je zavzelo za poživitev izobraževalnega dela, zlasti bi radi povečali šitevilo knjig v knjižnici in priredili gospodinjske, in druge tečaje. Dramska družina bo za Dan republike naštudirala prvo igro v tej sezoni,
(v)
OZ (TIPE (L
Obvezniki predvojaške vzgoje, ki so se poleti udeležili taborenj,
zdaj nadaljujejo i utrjevanjem znanja v domačih krajih.
OD TU m TRM
V ARMADI STA POSTALA PRIJATELJA
Vojaško Življenje ni vedno lahko ln je za marsikoga neprijetno, ker mora zapustiti domači kraj, prijatelje ln nazadnje spremeniti tudi način življenja.
Vendar domotožje hitro mine, če med vojaki najdeš dobre prijatelje s katerimi se lahko pogovoriš. Tako nekako nam piše Slavko Permoeer lz Sevnice, ki služi vojaški rok v Beogradu. Našel Je dobrega prijatelja Ivana Podergajsa lz Celja, s katerim it a dve leti delila vse dobro in slabo, tako da se bosta težko ločila.
Oba skupaj pošiljata najlepše pozdrave bralcem »Zasavskega tednika«, ki ga redno prebirata
SKLADIŠČE se ze oradi
Na Telčah so nedolgo začeli graditi zadružno skladišče, kjer bodo hranili sadje in drugo. To bo prispevalo, da bodo sadje prodajali tudi v poznejših zimskih mesecih, ko bo cena na trgu najugodnejša. Poleg skladišča bo tudi sušilnica, v kateri bodo sušili sadje, ki gre sedaj v izgubo ali pa ga nesmotrno uporabijo za jabolčnik ln za kis. V poslopju, kjer bo skladišče, bo tudi trgovski lokal ln dvorana za sestanke ter za razna kulturne ln druge prireditve.
Na Telčah tako rekoč nimajo šole, ker Je sedaj pouk v dveh majhnih, temačnih prostorih, kjer Je vsega premalo: l zraka 1 sonca. Tudi prostori, kjer stanuje učiteljstvo. so neprimerni. Po tolikih letih bo res treba najti potrebna sredstva in zgraditi šolo. Prebivalci so pripravljeni pomagati z lesom, s prostovoljnim delom ali lesko drugače.
Mladinska organizacija na Telčah Je bila pred leti zelo delavna ln tudi uspešna. Mladina je skrbela za kulturnoprosvetno delo. Čeprav ni bilo primernega prostora za prireditve, je to ni oviralo, ker Je Igrala — Ce ni bilo drugače — tudi pod kozolcem. Mladi ljudje so tudi radi plesali. *a sestankih so tudi študirali In •i tako širili obzorje.
Tako Je Mio nekoč. Sedaj pa Je dejavnost mladinske organizacije popolnoma zamrla. Vzrok Je pravzaprav samo v tem, da to mladinski aktivisti Imeli premalo volje za delo z mladino. Mladi ljudje pa zelo želijo, da bi bilo spet tako kot nekoč ln da bi o lelškl mladini spet govorili kot o najboljši v mlrnsld dolini,	-ne
pisano »Pesmijo posavskih izgnancev«, katero je sam tudi pevsko zamislil, so ga letos s podoknico presenetili njegovi prijatelji — pevci ter mu zaželeli še mnogo plodnih ln zadovoljnih let.
Čeravno pozno, čestitamo imenovanima pionirjema senovške prosvete tudi mi k njuni šestdesetletnici in Jima kličemo: »Se na mnoga leta!«
A. K.
Jubilej pevskega društva. —
Pretekli mesec je pevsko društvo v Kapelah praznovalo 30-letnlco svojega obstoja. Za ta pomemben dan so pevci pripravili- koncert, na katerega so povabili tudi sosedna društva. Koncert pa ni bil tako izčrpen, kot je balo predvideno, šaj je manjkalo precej pevcev. — Pomembnost pevskega društva je v tem, da ima kar tri pevske zbore: moškega, ženskega in mešanega, potrebno bi bilo sbore še precej dopolniti z dobrimi glasovi, najbolj potrebna pa je kajpak požrtvovalnost in agilnost posameznikov, kar hi rodilo dobre uspehe tudi v bodočnosti. — Na tej proslavi je tovariš Pohar izročil ustanovnim članom društva priznalne listine. Društvo ni delovalo stalno, ampak v presledkih, kadar je pač imelo pevovodjo in tudi pevske moči. Nekateri izmed njih so MU res požrtvovalni in zaslužijo javno pohvalo. Mi jim želimo tudi v bodoče večji polet in mnogo uspehov.
Vprašanje pitne vode. —
Rdeči križ je prejel za male asanacije cement, in sicer za najpotrebnejše vodnjake. Z deli bi bili že pričeli, žal pa je bila količina cementa premajhna za tako globoke vodnjake, ki presegajo 30 metrov. Potrebno je bilo nadalje, da se vsi javni vodnjaki uredijo do take višine, da ne bo vanje prišla nesnaga, kar je iz
zdravstvenih razlogov nedopustno. ■ Bili so že v SZDL nagovori, de bi bilo mogoče napraviti vodovod, ki je v kraju zlasti v sušnih letih hudo potreben. Treba bi se bilo povezati s CHZ glede izdelave zadevnega načrta in glede denarnih sredstev. Kako važen Je vodovod, lahko povejo ljudje, ki v sušnih letih nimajo vode 'za napajanje živine, ne za pranje, in jo morajo voziti iz Sotle, ali pa jo iekatl v raznih studencih v gozdovih. — Priporočali bi pristojnim ljudem, da to vprašanje vendar premaknejo z mrtve točke in začnejo z deli
Dva z gradu
Nista graščaka. Prvi je akademski slikar Firanijo Sti-plovšek, upravnih Posavskega muzeja, drugi je kustos, profesor Stanko Skaler.
Oba živita z dušo in srcem za svojo ustanovo, v brežiškem gradu, ki sicer ne ustvarja oilkak&nih dobič-
kov, pač pa nam daje vemo podobo včerajšnjega dne. To pa tudii nj malo.
Obiskali smo ju in zmotili sredi dela.
Franjo S tipov š ek Je rad povedal nekaj besed o dosedanjih prizadevanjih in uspehih na muzejskem področju v Posavju.
ČEDALJE VE C OBISKOVALCEV
Zasebna zbirateljska žilica je dala 1940. leta povod za ustanovitev muzejskega društva za tedanja politična okraja Krško ln Brežice, s sedežem v Krškem, kjer Je bil v prenovljeni baročni cerkvici Sv. Duha urejen muzej. Toda takratnemu muzejskemu delovanju je bila dana kratka doba. Vse načrte Je pretrgala vojna.
Z narodno zmago Je napočil nov čas tudi posavskemu muzeju. Ko se je 1949, leta preselil v Brežice, Je začel s svojim vsestranskim delom na področju znanstvene muzeologije. Danes poznajo in priznajo njegovo delo znanstveni krogi v naši državi ln tujini.
Muzej opravlja na svojem področju redno arheološka izkopavanja, hkrati se trudi, da restavrira in očuva čimveč kultumo-zgodovlnsklh spomenikov, vsako leto pa bogati svojo narodopisno zbirko, ki je najmočneje zastopana in vsebuje mnogo zanimivih etnografskih predmetov lz Posavja.
V nadaljnjem delu bo muzej nujno Potreboval še več razstavnih prostorov, delavnico, prostore za potrebe depoja in uprave. Prav zaradi prostorne stiske zdaj ne morejo dokončno urediti oddelek NOV.
Mnogoštevilni obiski so znamenje velikega zanimanja ljudi za Posavski muzej. Število obiskovalcev se vsako leto veča ln je doslej doseglo že enajst tisoč.
DROBCI O »POSAVJU«
Kustos Stanko Skal er Je bil urednik zbornika »Posavje«, ki Je pravkar izšel.
Ml — Kdo Je dal prvi misel o brežiškem zborniku?
On — Rozika Bohinc, upraviteljica osnovne <61e v Brežicah. To je bilo 1953. leta in takrat so nameravali v Bre-
žicah praznovati eoe-letnico mestnega obstoja. Ker pa na-prošeni avtorji v kratkem času niso zmogli poslati svojih prispevkov, tistega leta zbornik ni mogel v tisk. Medtem se Je »železo ohladilo«, nastopile so razne težave in izid se le zavlekel do letošnjega leta. Vendar tega ni preveč obžalovati, ker prevelika naglica povsod prej škoduje, kot koristi. Z zamudo Je vsekakor tudi njegova kvaliteta boljša, kakor bi bila, če bi ga tiskali leta 1953. Iz vsebine bo vsakdo razbral, da to ni zbornik Brežic, ampak, kakor že naslov pove, zbornik vsega Posavja.
Mi — Vaše najtežavnejše in najvedrejše delo pri ureditvi?
On — Najteže je bilo prispevke različnih avtorjev, ki se med seboj niti prav ne poznajo ln Jim ni bilo do potankosti znano, kakšna naj bo vsebina zbornika, urediti tako, da dajejo v zborniku vendarle dokaj zaokroženo kulturno, zgodovinsko in gospodarsko podobo Posavja v preteklosti. To je zahtevalo pri uredništvu zbornika mnogo študija in dela ter Se mnogo stvarnih in jezikovnih korektur, pri katerih mi Je požr. tvovalno pomagal kolega Jože Toporišič, lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu, za kar sem mu dolžan iskreno zahvalo. Kakor sami veste, so tudi mnoge korekture različnih odtisov vse prej kakor ravno zabavne. Ko Je vse to srečno končano, se počutiš najbolj zadovoljnega takrat, ko vidiš tiskovne pole končno le enkrat zvezane v knjigo.
Ml — Katero poglavje v zborniku Je po Vašem mnenju najskrbneje obdelano?
On — Na to je težko odgovoriti, kajti sodba o tem se navadno ravna po stroki ,ln znanju posameznika. Mislim, pa, da nam Je prof. Franjo Baš s svojimi Narodnostnimi boji v brežiškem Posavju res idealno pokazal, kako naj se štu-
dirajo In obravnavajo problemi lokalne zgodovine, ki jih on pri slovenskih zgodovinarjih nedvomno najbolje pozna.
Ml — Ali nameravate z zbornikom kdaj nadaljevati?
On — To bomo videli potem, ko bomo slišali sodbo o naši prvi knjigi. Nedvomno .je mnogo problemov lz zgodovine, arheologije kulturne in umetnostne zgodovine, gospodarstva, šolstva itd., ki bi jih bilo vredno v bodočnosti prikazati našemu prebivalstvu. Toda dobra volja Ih hotenje posameznikov tega ne more ustvariti, če pri svojem delu nima podpore pristojnih čini-nlteljev in javnosti. Moram pa povedati, da nas Je v zadnjem času v naših prizadevanjih z razumevanjem podprl ObLO Brežice, ki Je tudi prevzel založništvo. Upamo, da bomo tudi v bodoče naleteli na potrebno razumevanje ln podporo ln se vsaj čez nekaj let lahko predstavili lz drugo knjigo-	-jak
Novice z Zdol
OKTOBRSKI KRIZ KRAZ
MED KRKO in SAVO
£ Odkup ozimnice na področju kmetijske zadruge Brežice je to Jesen še kar zadovoljiv. KZ Je prodale okoli 80.000 kg krompirja, ki ga Je pridelala na svoji ekonomiji. Hektarski donos je bil razveseljiv. Pri Lenartu 300 mtc na hektar, drugod pa okoli 290 mtc.
Pri zadružnikih so nekako do arede oktobra odkupili 14 vagonov krompirja in okoli 20 ton zelja, po katerem pa ni bilo dovolj povpraševanja.
Mnogokje Je bilo videti tudi nezainteresiranost kmetov ze prodajo teh pridelkov. Po njihovem mnenju je cena zanje prenizka.
Jesensko oranje gre h kraju. Zadruga bo s svojima dvema traktorjema zorala članom približno 89 hektarov zemlje za praho in ozimnico..
0 7 kilometrov od Vidma-Krškega stoji raztresena vas Senuše. V lepo urejenem šolskem provlzoriju so dobile svoj prostor tudi družbene organizacije In gasilsko društvo, ki šteje 33 članov,
V okviru mladinske organizacije se v zimskih mesecih zbero mladinci, ki imajo veselje do igranja, v gledališko skupino in pripravijo vaščanom kakšno prisrčno odrsko delo.
Zadnjo zimo so Uprizorili »Vdovo Rot-llnko«.
Največji problem Senuš je trenutno elektrifikacija. Pravkar grade transformatorsko postajo, primanjkuje pa jim — navzlic podpori ObLO — denarnih sredstev. Elektrltl-kacljskl odbor bi rad to delo opravil še letos, ker hoče postaviti daljnovod še do prihodnjega občinskega praznika, 12. avgusta 1966.
# Skozi vrata brežiške gimnazije prihaja ln odhaja veak dan 671 dijakov, ki so razvrščeni v 22 oddelkih. Zaradi pomanjkanja prostorov Ima kar enajst razredov popoldanski pouk. Toda to še ni najhujše. Drugo leto bo naval še večji, zato predvidevajo kar tri izmene. Kako pa bo vse to vplivalo na razpoloženje dijakov ln profesorjev, lahko že sedaj mislimo.
Enkrat bo končno le treba začeti e povečanjem šolskega poslopja, za kar so bili pripravljeni načrti že pred tremi leti.
Brežiško gimnazijo obiskuje mladina vse od Sevnice in hrvaške meje na drugi strani.
Večina teh dijakov se vozi vsak dan v šolo ln domov, nekaj pa je tudi takih, ki prihajajo peš celo po sedem ln več kilometrov daleč.	—Jak
Občni zbor prosvetnega društva. — Pred kratkim je imelo prosvetno društvo na Zdolah svoj redni letni občni zbor. Udeležilo se ga Je lepo število članov. Iz poročil upravnega odbora ja razvidno, da le društvo delovalo, da pa ee Je borilo tudi z najrazličnejšimi težavami.
Živahna debata članov Ja načela nov« vprašanja kultum»prosvetnega dela v društvu. Poleg štirih aekclj, ki delujejo v društvu, »o ustanovili tudi šahovski klub s 17 člani in članicami. Obnovili bodo nadalje mešani pevski zbor »Rudi Rožanc« ln folklorno skupino, za katero vlada veliko zanimanje. Le e prostori Je malo tele, pa tudi to vpreganje bo mogoče nekako urediti. Občni zbor Je potekel v najlepšem vzdušju ln pripravah za zimsko prosvetno delo na vasi.
Na koncu so še želeli, da bt Zdole tedensko obiskal potujoči kino ie Vidma-Krškega, kjer je v kraju sedaj dober električni tok, Ciini prosvetnega društva upajo, da se jim bo ta želja lhpolnlia.
Mladinska organizacija. — pred le tl smo večkrat pisali o delu mladine na Zdolah. Ker se Je ta vključila v razna društva, nismo posebej poročali o njej, vemo pa. da Je bila vseskozi delavni, saj Je imela po vseh vaseh čttalne grupe oziroma aktive. Vsi aktivi pa »o sestavljali krajevni odbor LM6 Zdole, — V vaških aktivih ee Je mladina shajala in razpravljala o vsem, kar Jo Je zanimalo, predvsem pa je rada prebirala vso novo literaturo. Ker so tedanji funkcionarji teh aktivov danes več ali manj v drugih krajih ali na drugem službenem mestu, Je organizacija Ostala brez vodstva. Nekateri pa so tudi že postali starejši in Jih dane* vežejo že druge dolžnosti. Pred nedavnim pa Je bilo na Zdolah mladinsko zborovanje ln sestanek z mladimi volivci. Dobro obiskan je vodil tovariš lz Vidma-Krškega, ki Je mladini obrazložil, kako naj zopet poživi mladinski aktiv. Kmalu zatem »o se zopet sešll in na pobudo tov. Staneta Berganta izvolili vodstvo aktiva. Ta Je želel novemu aktivu mnogo uspehov. Mladina 1e vesela odšla na svoje domove ln obljubila, da se bo v prihodnje spet polnoštevilno sešla.
Volitve v občinski zbor proizvajalcev so na Zdolah zelo dobro potekle. Volivci so že v zgodnjih jutranjih urah oddali svoje glasove 100-odstotno, tako da je volilna komisija volitve že ob 8. url zjutraj zaključila. Izvolili ao tov. Rudija cemogo Iz Zdol ln ‘tov.
nje za polnoštevilno udeležbo bo občinski odbor Videm-Krlko podaril lep radijski sprejemnik.
Praznovanje dneva mrtvih. — Za dan mrtvih Je organizacija ZB s pomočjo šolske mladine uredila grobove padlih borcev in okrasila spomenik 21 padlim borcem v kraju. Svojci rajnkih so prinesli cvetje na grobove ln prižgali na njih sveče. Pot na pokopališče Je urejena ln posuta z novim peskom. To delo to opravili prostovoljno. Tudi grobar je obrezal živo mejo okrog pokopališča ln določen je prostor za odlaganje smeti.
Elektrifikacija. — Pred nedavnim Je podjetje »Blektro-VIdem-Krško« opravilo traslranje na novo določenih električnih priključkov na transformatorsko postajo na Zdolah. Zadevne načrte in skice so s predračunom n milijonov
dinarjev odposlali na OLO Trbovlje v reztvijo. Takoj ko bodo tl načrti pregledani ln predračun odobren, bodo z deli pričeli. Kakor kaže. bodo najprej začeli z elektrifikacijo vasi Pleterje ln Loke. Kmetje so že pripravili drogove, izkopali Jame ln drogove postavili. Montažna dela pa bodo opravili delavci »Elektro*Videm-Krško«. Prizadevnim odbornikom in ostalim prebivalcem obeh vasi želimo, da bi jim električna luč zasvetila še letos. Sedemnajst milijonov dinarjev znaša predračun za vse vasi oziroma konsumente, ki bodo dobili električno energijo iz zdolskega transformatorja. — Tu Je treba le še več sodelovanja In dobre volje, treba bo odpreti več vrat, zaprositi za kredit ln elektrika bo tu. Pregovor, pravil Kdor prej pride, prej melj el. Zato ne držite križem rok. -
-nko
Antona Zlviča iz Ravn.
In
V prizna-
Plontrko a Bizeljskega je objektiv "našega fotoreporterja povael* omamil. Celo na zajčka Je pozabila. Ta je brž Izkoristil prlložnod ln ie pognal iz svojega domeka v blizu rastočo, dišečo trav*
Radio v tem tednu
Poročila poslušajte vsak dan ob ».05 , 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.JO v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do
16.00.	»Kmetijske nasvete ln kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do
7.00.
NEDELJA, 3. NOVEMBRA!
7.35 Glasbene slike in zabavne popevke
8.00	športna reportaža 8A5 Note korakajo 8.45 Mladinska radijska Igra — Margerita Sengalovtč:	Sre-
brni glas
8.15 Slovenske narodne' ln umetne pesmi
10.00	Se pomnite, tovariši... Mllo-rad Madič: Odmevi oktobrske revolucije
10.30	Pokaži, kaj znaš 12.0U Pogovor s poslušalci
12.10	Z domačimi ansambli in solisti na pot
13.30	Za našo vas
16.00	Nedeljska reportaža
18.30	Slovenska pesem od romantike do danes
30.00	»Halo: Halol (zabavna oddaja)
PONEDELJEK, 4. NOVEMBRA
8.05	Jutranji divertimento 9.50 Po štirih oktavah
11.00	Mala melodija
11.05	Radijska, šola za srednjo stopnjo — Pred velikim oktobrom
12.40	slovenske narodne pesmi v prireditvi vasiljeva Marka in Cirila Preglja poje Zenski vokalni kvartet
13.15 Zabavna revija
14.05	Radijska šola za višjo stopnjo — Prekmurska republika
15.40	Listi iž domače književnosti — V jesenski tihi čas
17.10	Popevke tega tedna
18.00	Mladinska oddaja
TOREK, 5 NOVEMBRA
8.05	Nagrajenci z oddaje »Pokaži, kaj znaš« v sporedu domačih pesmi ln napevov
8115 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice
10.10	Odprite sprejemniki (Ljubiteljem zabavne glasbe)
11.30	Za dom in žene
11.45 pariške in napolitanske melodije
13.30	Pester spored opernih melodij
17.10	Melodije po vašem okusu
18.00	Športni tednik
20.00	»zborovska pesem pri nas m po svetu«
SREDA, 6. NOVEMBRA
8.05	Pesmi Jugoslovanskih naro-
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponov.) prekmurska republika
14.05	Radijska šola r^ srednjo stopnjo (ponov.) Pred ven klm oktobrom
17.10	Rezervirano za posnetke s proslave 40-obletnice Okto brske revolucije	IH
17.25 Zabavne melodije iz raznih
18.30	Lenin govori
daja z originalnimi posnetki Lenina, Majakovskega, Got « kega. .
"V
Šport v preteklem tednu

MVC — NOGOMETNA LIGA
Prvi poraz Rudarja
Sloga (Čakovec) : Rudar (Trbovlje) 3a (0:1)
ČETRTEK, 7. NOVEMBRA
S3 —L‘Z ra^jska lgra -
Valentin Ratajev: Sin polka
9.30	Svobodna Kitajska poje
10.10	S pesmijo po svetp 11.30 Oddaja za otroke
14.15	»Bratje, podajmo sl roke« (mednarodne delavske in re volucionarne pesmi
17.10	Glasbeni intermezzo
18.10	Igrajo zabavni godalni orne-
,0'M E^smr>ovjee“v, PETEK, 8. NOVEMBRA
8.05 Jutranji divertimento
9.20	»Od tu in od tam« (zabavna glasbena oddaja)
11.00	Pesmi raznih narodov
11.30	Za dom in ženo
12.40 Slovenski oktet poje ruske narodne pesmi
13.15	Od arije do arije
14.05 Radijska šola za ni*)0 st°V njo — Leingren: Palček 18.50 Družinski pogovori
18.00	Iz naših kolektivov
20.15	Tedenski zunanje - politični pregled
SOBOTA, 9. NOVEMBRA
8.05 Lepe melodije — znani
9.00	Radijska šola za nižjo stopnjo* — (ponov.) Leingren: Palček
9.45 Vesele citre
11.00	Pionirski tednik
12.00	opoldanski operni spored
12.40	Ritmična harmonika
13.15	Non stop! (vrsta zabavnih melodij za sobotno popoldne)
14.20	Zanimivosti iz znanosti ln tehnike
15.40	S knjižnega trga
16.00	Glasbene uganke
18.15	Pesmi in plesi narodov Jugoslavije	_	,	.	.
18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori
20.00	Veseli večer	, .
21.00	Zavrtimo naš glasbeni globus.
videm-krSko
V petek, 25. oktobra je prl-pravila videmsko-krška »Svobo. da« v prosvetnem domu na Vidmu uspel večer petja, glasbe In Plesov.
Pisan program so prispevali pevski zbor »Kremen«, folklora. Instrumentalni ansambel ln solisti.	-la*
Nogometaši »Rudarja« so morali tokrat potovati na »vroča« tla »Sloge« Iz Čakovca. Sprva je bilo videti, da bodo Rudarjevcl ponovili rezultat prejšnjih srečanj v Jesenskem delu, saj Je Knavs že v tretji minuti dosegel gol, toda ...
Domači Igralci so na uspeh gostov reagirali, ln sicer s preostro igro, kateri pa Rudarjevcl niso bili kos. Kljub temu se rezultat v prvem polčasu ni spremenil. V drugem polčasu so domači že v prvih minutah izenačili, kmalu potem pa tudi zvišali rezultat na 2:1, ln to Iz čiste »offside« pozici-cije. Sodnik Je ob vsem tem ostal »nem« In tudi na grobost domačinov sploh ni reagiral. Sodniški trio Rudarjevim napadalcem ni dal »dihati«, posebno Opresniku. ki ee Je vseskozi zelo trudil.
Lahko rečemo, da je »Rudar« Igral znatno slabše kot vse doslej, saj so mu, po izjavah igralcev, groba igra in sodnikove »duhovitosti vzele vso voljo do zmage, kar pa ni prav in niti ni športno Igra Je bila enakovredna, kljub temu, da Je grobost le dosegla svoje.
V	nedeljo bodo nogometaši »Rudarja« igrali z »Jedinstvom« lz Čakovca, v predtekmi pa bodo nastopili rokometaši »Rudarja« z »Bosno« Iz Sarajeva. Vsekakor bo to izreden športni užitek, katere-rega ne smemo zamuditi.
CELJSKO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA
SREČANJE STARIH RIVALOV V ZAGORJU
PROLETAREC : RUDAR (Velenje) 3:1 (2:1)
Za nedeljsko srečanje nogometašev velenjskega »Rudarja« ln domačega »Proletarca« je vladalo v Zagorju precejšnje zanimanje. Na igrišču se je zbralo okoli 300 gledalcev, ki so bili priča prvi zmagi Zagorjanov na domačem Igrišču" v tekmovanju' celjsko-zasavske Lige.
Rečemo lahko, da »Proletarec« igra zadnje čase že precej bolje In je že opaziti veščo roko trenerja Kljub premoči pa »Proletarec« že takoj v začetku tekme ni mogel najti nasprotnikove mreže. Do prvega zadetka so »Proletarcu« pomagali gostje. Ogrinc Je streljal prosti strel, žogo je prestregel igralec fz Velenja z glavo in jo poslal mimo presenečenega vratarja v gol. Na drugi gol ni bilo treba dolgo čakati. Dal ga Je Prašnikar.
V	protinapadu so Velenjčani dosegli kot, iz katerega so potem zmanjšali razliko na 2:1. Vratar domačih ni mogel posredovati.
Tudi v drugem polčasu je bila pobuda v rokah domačih. Kljub precejšnji premoči pa ni ln ni bilo zadetkov. Končni rezultat 3:1 je za Zagorjane postavil Judež.
»Proletarec« se je začel približevati vrhu prvenstvene lestvice.
V	zaostali tekmi z moštvom iz Rogatca, ki v lestvici ni upoštevana, pa mora na Igrišču v Zagorju prej ko slej osvojiti obe točki.
(m a)
Celje : Bratstvo (Hrastnik) 1:8
»Bratstvo« je v nedeljo gostovalo v Celju in izgubilo tekmo proti ZSD »Celje« z 1:0. S tem porazom Je »Bratstvo« spet prepustilo mesto na lestvici celjsko-zasavske nogometne lige Brežicam. Brežl-čanl imajo sedaj 13 točk, »Bratstvo« 11 ln »Svoboda« iz Trbovelj 10 točk.
Svoboda (Trbovlje) : Rudar (Hrastnik) 2:2
Trboveljska »Svoboda« Je gostovala v Hrastniku in nastopila proti tamkajšnjemu »Rudarju«. Vse Je kazalo, da bodo gostje poraženi, saj so domači vodili Igro že z 2:0, toda v drugem polčasu so nogometaši »Svobode« z vztrajno voljo in odločnostjo dosegli dva gola ln izenačili rezultat na 2:2.
Radeče : Svoboda (Kisovec) IH (1:1)
V	nedeljo so radeškl nogometaši odigrali prvenstveno nogometno tekmo z enajstorlco »Svobode« lz Kisovca, Po precej raztrgani Igri, v kateri so bili gostje nekoliko boljši, Radečanl pa nevarnejši pred golom, Je bil dosežen končni rezultat 1:1.
Za domače moštvo Je gol dosegel Lavrinc, ki Je bil poleg obeh Martlnškov in Novaka med najboljšimi na igrišču.
RADEČE l PARTIZAN (Krško) 3:1 (2:6)
V	prvenstveni nogometni tekmi celjsko-zasavske podzveze so ra-deški nogometaši prejšnjo nede-
' ljo slavili še eno zmago, to pot nad moštvom krškega »Partizana«.
Gole za domače so dosegli Knavs, Hauptman ln Plaznik.
Najboljši igralec Je bil levi branilec domačih (Martinček II).
NOGOMET V RADEČAH JE NA PRAVI POTI
Zadnjo nedeljo so odhajali z nogometnega igrišča v Radečah zadovoljni gledalci. Domača enajsterica jih je že večkrat zaporedoma presenetita z dobrim igranjem in zmagami.
Znano je. da je pred meseci radeškl nogomet še životaril in da je domače moštvo doživljalo poraz za pdtazom. Tedaj so bili številni ljubitelji nogometa razočarani nad neuspehi, katerih vzrok Je iskati v slabo obiskanih in neresnih treningih, pomanjkljivi disciplini in podobno. Zadnje čase pa je drugače. Društvo je začelo z načrtnim delom. S pristopom nekaterih novih Igralcev so pričeli z rednimi in sistematičnimi vajami, ki so vse dobro obiskane. V moštvu so utrdili disciplino, društveni funkcionarji pa so s svojim agilnim delom pripomogli k prvim uspehom. Posebno pozornost posvečajo v društvu delu pionirjev. Njihovemu trenerju tovarišu Martinšku je uspelo s požrtvovalnim delom sestaviti dobro pionirsko ekipo, ki že žanje prve uspehe. Razen treningov imajo pionirji v društvu tudi predavanja o liku nogometaša, o patriotizmu, o Jugoslovanskem nogometu itd. Tudi to Je koristna oblika dela, za katero kažejo pionirji mnogo zanimanja.
Pričakujemo, da bodo radeškl nogometaši še vnaprej tako delavni in da bodo še nadalje dosegali uspehe, ki si jih želi športno občinstvo v Radečah.
PARTIZAN (VIDEM-KRSKO) I EDINSTVO (ROG. SLATINA) 10:0 (6:0)
Prvenstveno tekmo so nogometaši odigrali na stadionu »Matije Gubca« v Vidmu-Krškem ob precejšnjem zanimanju občiiistva. Ze začetek je pokazal, da bo precej golov obsedelo v mreži. Tako Je bilo že po 5 minutah stanje 2:0, do konca prvega polčasa pa Je padlo 6 golov. Gostje so se požrtvovalno branili in ugovarjali sodnikovim odločbam, kar mu Je dalo povod, da je v drugem polčasu Izključil kapetana moštva, ker se je nešportno vedel.
Ako ne bi napadalci domačih Igralcev zamudili nešteto dobrih momentov, bi lahko dali še več golov. Gostje so le v začetku in ob polčasu napravili nekaj napadov, ki pa Jih je zanesljiva obramba domačih odbila. V zadnji minuti bi lahko dosegli časten gol, vendar ga je vratar ubranih
Domači so zaigrali z velikim poletom in tehnično dobro. Gole so dali Bizjak (4). Avran (3), Pres-kar, Vodopivec in Cvetanovlč pa po 1,	A, I.
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA
RUDAR OSTAL BREZ TOČK Železničar (Beograd) : Rudar 13:9 (6:4)
Radnlčkl (Velenje) i Rudar 13:8 (5 H)
V	Beogradu Je prejšnjo soboto domači Železničar zasluženo z enostavno Igro ln ostrimi protinapadi premagal Rudarja. Kljub nekaterim napakam sodnikov, ki pa niso bistveno vplivale na rezultat, je bila igra lepa, kjer se Je zlasti izkazala Rudarjeva obramba ln tudi vratar. »Napad« gostov Je zamudil precej lepih priložnosti. — Rezultat je realen.
Vse drugače pa Je bilo v Valjevu, kjer Je domači Radnlčkl s surovo igro na vsak način hotel zmagati — In Je tudi uspel. Tudi tu je bila obramba Rudarja boljši del moštva, medtem ko so napadalci pokazali precej slabo Igro, saj so se po večini vsi njihovi napadi končali z meti preko ali mimo gola. Ne glede na slabo igro gostov pa bi vsaj sodniki bili lahko boljši ln nikakor ne bi smeli dopustiti surove igre domačih, proti kateri so bili gostje popolnoma brez moči. Rudarjevim igralcem se Je poznalo, da Imajo tudi že eno težko tekmo, kar Je za sabo že naporno potovanje ln tudi precej vplivalo na rezultat v Valjevu.
Kegljači Rudarja osvojili pokal v trajno last
V	nedeljo so se v Brežicah pomerili kegljači moštva Iz Zasavja v »borbeni partiji« za prehodni bokal. Moštvo trboveljskega »Rudarja«. ki je doslej že dvakrat, ln sicer v letu 1955 ln 1956, osvojilo prehodni pokal, je tudi letos
VABILO
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda-Center« v Trbovljah vabi članstvo in prijatelje društva na redni letni
OBČNI zbor
Iti bo v soboto, 9. novembra, ob 17. uri v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah.
Pred začetkom občnega zbora bo ob 16,30 pred Delavskim domom promenadni koncert Delavske godbe na pihala PDP »Svobode-Center«.
Odbor
zasedlo prvo mesto in s tem dobilo pokal v trajno last.
Rezultati so sledeči: 1. Rudar (Trbovlje) 392 ; 2. Partizan (Trbovlje) 389 ; 3. Brežice 357; 4. Bratstvo (Hrastnik) 283. Skoda, da se tega tekmovanja ni udeležilo več kegljaških moštev, saj se Je ta veja športa, zlasti v zadnjem letu, posebno v revirjih precej razširila.
Rudar II (mladina) : Kisovec 6:3
Rudar n (Trbovlje) : Olimp (Celje) 12:1 (5:1)
Ljubljanska mladinska nogometna liga
Rudar (Trbovlje) i Papirničar (Vevče) 6:2 \
MOŠTVENO PRVENSTVO
okrajne šahovske
ZVEZE TRBOVLJE
V nedeljo, 27. oktobra, so v Hrastniku odigrali prvenstveno šahovsko tekmo med trboveljsko »Svobodo« in »Svobodo I« iz Hrastnika. Zmagalo je moštvo trboveljske »Svobode« s 4,5:3,5. Ta tekma je bila izločilna. Sprva so vodili Trboveljčani z 2,5:0,5, kasneje pa so Hrastničani izenačili na 3,6:3,8. V odločilna partiji pa ,ie Turnšek z dobro Igro zmagal in priboril odločilno točko za-končno zmago.
Posamezni rezultati: 1. Ravnikar (IH. kat.) : T. Drcbež HI. 1:0; 2. Šuštar IH. : Pinterič HI. remi; 3. Marinko III. : Sev«rIII. remi; 4. Podlogar IV. t Lavrič III. 1:0; 5. Lapuh IV*. : Levec III. 0:1; 6. Kušar IV. : Sotlar IV. 0:1; 7. Kavčič IV. : M. Drotoei remd; 7. Zveplar IV. : Turnšek 0:1.
Prvoimenovani so člani »Svobode i« iz Hrastnika.
SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO V MALEM ROKOMETU
Minulo soboto Je organizirala višja gimnazija v Brežicah Jesenski srednješolski turnir v malem rokometu. Tekmovanje je bilo v Brežicah v okviru tamkajšnjega občinskega praznika. Med zbranimi ekipami je zasedla gimnazija Brežice prvo mesto, drugo pa Tehniška srednja šola Iz Krškega.
Tekmovanje Je bilo dobro pripravljeno, pač pa je graje vredno, da je v moštvu brežiške gimnazije sodeloval njihov profesor, kar jim je omogočilo dosego prvega mesta. — Med pohvale vrednimi Igralci sta bila tov. Bajde in tov. Hem.pt.	J. M.
Rudar — Kako dolgo še prvo mesto?
Telesa moč-duha krepost
Res Je: to vzor Je lepi tvoj, mladost! In zato te treba to dvoje vskladiti ln združiti, kolikor največ mogoče. Moč, Zlasti sama Je mlademu človeku, v njegov lasten prid Mladino je torej treba navajati k plemenitejšim nagnjenjem. In kdo Je za to bolj poikli-can kakor »Svobode« in prosvetna društva, kaj je primernejše od tega, kakor sodelovanje v teh društvih, ki so sl zapisala na svojo zastavo: »Kulturo delovnim ljudem!«
Velik del mladine je, ki ne sledi temu načelu. »Nimam posluha, kako naj bom član pevskega zbora!« »Saj ne znam Igrati, kako nerodno bi se nosil na odru ...« In tako dalje ln še brez konca Izgovorov navadno najde mlad človek ko ga povabiš, naj se pridruži temu ali onemu odseku v društvu. Toda če nimaš posluha, je tukaj še oder. je knjižnica, šahovska sekcija ln vrsta načinov ln oblik prosvetnega dela. ki se jim lahko predaš, za katere se moreš odločiti. Le zaspanosti ne In brezčutnosti za te stvari, katerim človek v teh letih tako rad zapada. Le tega nel Človek, zlasti v teh nekaj
letih, ko konča osnovno šolo, pa tja do vojaščine, Je tako dovzeten za vse slabo In razne razvade. pa tudi razvratnostl, da mu Je nadaljevanje Izobraževanja, ki ga je prenehal, ko se Je poslovil od šole, naravnost nujno potrebno Kako raznovrstno Je delo, ki ga čaka v prosvetnih društvih! Treba je le, da se odloči, ker drugo pride tako rekoč samo po sebi. Premagati je treba tiste nepotrebne pomisleke, s katerimi se bori marsikdo. ko mu je prestopiti prag »Svobode« ali prosvetnega društva. Po prvi vaji. zlasti pa še po prvem nastopu vse to mine. Takrat čuti, kako.se Je začet s svojim delom vraščati v neko lepo, urejeno ln uravnano celoto, ki ima svoj lep in velik namen, pomagati svnilm soljudem do napredka, do člmvečjega in boli šeg a spoznanja življenja, skratka — k lepši in svetlejši življenjski poti. Ali le mogoča še boljša pot? Ali ni to zares tvoj vzor. mladi človek, od katerega tvoja okolica v življenju toliko pričakuje in toliko potrebuje?
Kajpak da ni vsak človek za vse To je res. Res Je tudi to, da bo
Motorne dirke v Brežicah
L. Drofenik Najboljši čas dneva
V nedeljo dopoldne so bile v Brežicah krožne motorne dirke, ki jih je priredilo domače avto-moto društvo v počastitev občinskega praznika.
Tekmovanja se je udeležilo lepo število dobrih vozačev iz raznih krajev Slovenije in sosedne Hrvatske.
Rezultati;
Mopedi 50 c cm. Dolžina proge — 5.800 m: 1. Mihael Ra-
danovič (Moskito) AMD Brežice — 7.12; 2. Dane Mižigoj (Jawa) AMD Krško — 7.15.
Motorji 125 ccm. Dolžina proge — 8.700 m: 1. Franc Marenče (KTN) AMD Kočevje
—	8.24; 2. Adolf Krajnc (Puch) AMD »Slavko Šlander«, Celje
—	8.43.
Motorji 175 ccm. Dolžina pib-ge — 11.600 m; 1, Anton Urek (Tomos) AMD Brežice — 9.44;
Rešitev nagradne Iskalnice lz 43. številke
Ugotovili smo, da je bila iskalnlca ženskih Imen, ki smo jo priobčili v 43. številki našega tednika, za" glavice naših pionirjev pretežko in da takih iskalnic še niso vajeni, saj nismo dobili nobene pravilne rešitve. Podelitev razpisanih nagrad zaradi tega seveda odpade-
Vse pionirje ln pionirke, ki Imajo 43. številko našega Usta še shranjeno, prosimo, da jo vzamejo še enkrat v roko- Videli bodo, da Je v prvem stavku skrito žensko Ime AGATA, v drugem Ime ANA, v tretjem ime VERA in v četrtem stavku žensko ime OLGA.
Vsem pionirjem lepe pozdravel
UREDNIŠTVO
1
i
Besede:	(vodoravno ln na-
vpično): 1. stisnjena roka, 2. moško ime (tuje), 3. moč, 4. pritisk.
Črke:	AA, EE, K, LLL, M,
P, SS, TT.
Novo nagradni magični kvadrat za pionirje
Rešitev magičnega kvadrata nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 10. novembra opoldne- Tudi za rešitev te uganke imamo pripravljeni dve knjižni nagradi.
Pri' odgovoru ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma*
UREDNIŠTVO
AURIMkl $
LIPOVŠEK.^
2. Janez Durlni (Tomos) AMD Kočevje — 9.46.
Motorji 250 ccm (sta-ri). Dolžina proge 11.600 m: 1. Stjepan Matkovič (Puch) Savski Marof — 11.52; 2. Karl Mlatkovič (DKW) AMD Brežice 12.29
Motorji 250 ccm (novi). Dolžina proge 14.500 m: 1. Lojze Drofenik (Tomos) AMD Kočevje — 11.28 (najboljši čas dneva); 2. Anton Urek (Tomos) Brežice — 12.32.
Prikolica. Dolžina proge 8.700 m. Propagandni nastop. Leopold Sterle in Cveto Maček (sovozač) (Norton) AMD Kočevje — 7.14.
Motorji 350 ccm. Dolžina proge 14.500 m; 1. Slavko Jagodič (Tomos) AMD Rade Končar — Zagreb — 12.47; 2. Jože Mejak (Tomos) AMD Brežice — 12.57.
Motorji 500 ccm. Dolžina proge 14.500 m: 1. Leopold §terle (Norton) AMD Kočevje — 11.53; 2. Mirko Bivic (Tomos) AMD Trbovlje — 1155.
Zvečer so bili v domu JLA zmagovalcem podeljeni pokali in diplome.
MALI OOLASI
Ob zadnji občinski seji v Vid-mu-Krškem ml Je bil v hotelu »Sremič« v Vidmu zamenjam nov žameten klobuk rjave barve. — Prosim osebo, ki je klobuk zamenjala, naj ga odda v hotelu »Sremič«, kjer dobi svojega.
PREKLIC
Preklicujem vse, kar sem govorila o Hildi in Slavku Ščurku, Trbovlje — Gimnazijska 2 a, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. — Jožeta Kovač, Partizanska 26.
Kinematografi
Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal od petka do ponedeljka amer. film »Divja leta«; naslednji teden od torka do četrtka pa amer. kriminalni tlim »Po nedolžnem obsojen«.
Kino »Svoboda — Trbovlje II« bo imel na sporedu od petka do ponedeljka ameriški film »Onstran gozda«.
Kino »Svoboda — Zasavje« v
Trbovljah; l. — 4. novembra amer, film »Skozi pekel«; 8. — 11. nov. amer. film »Beli Sever«.
Kino »Partizan«. Sevnica: 2,—S. novembra amer. film »Strah«; o. —10. nov. amer. tlim »Dvoriščno okno«.
Kino Brestanica: 2.-3. nov. ruski zgod. bsp-vni film »Heroji Sipke«; 6.-7. nov. ital. zgod. barvni film »Atila«; 10. nov. mehiški zabavni film »Poslednja želja«.
Kino »Svoboda« Vldem-Krško: 2 —3. nov. franc, barvni film »Grof Monte Crlsto« II. del; 6.-7. nov. amer. film »Trinajsta ura«; 6,—10. nov. franc, tlim »Podzemlje Pari-
brez potrebne stopnje kulture in Izobrazbe vsak dan teže. Ali ne nastajajo dan za dnem novi problemi, eden resnejši in težji od drugih? Ce Jim ne bomo kos. bomo zaostali. Ze zdaj morda ne-malokdaj začutimo, da smo obstali pred vrzeljo. preko katere ne moremo, ne da bi najprej prekoračili svojo stopnjo znanja. In če človek tako obstane in ne stori ničesar, da bi bilo drugače, potem je kriv sam. če ne more ničesar proti vsemu temu, in le zagrenjeno gleda, ko okolica hiti dalje, ne da bi se mogla zaustaviti ob njem. Prehiti ga, prekosi in pusti zadaj. Težko Je nadomeščati zaostalo. dvakrat težko takrat, ko smo že daleč za drugimi.
Ali ni potem sodelovanje v prosvetnih društvih Izredno resen problem? Ali mu prisojamo dovolj važnosti, ali ga Jemljemo takšnega, kakor zasluži? Nešteto načinov izobraževanja Je, oblike so tako različne, da so zanimive že samo zaradi tega Mlad človek najde lahko v društvu vse. Ze samih poglavitnih sektorjev je cela vrsta, če upoštevamo le dramskega, pevskega, izobraževanje v posebnih glasbenih šolah, ki jih imajo »Svobode«, ljudske univerze, pa knjižnice in šah — in kaj še lahko. Ne. nikjer tu ne pridemo do kraja kjer bi se mladi človek ne mogel kulturno izživljati. Potreba pokaže in ustanovi se nov odsek, in stvar Je opravljena. Prav tu najdemo najboljši dokaz za to, da moremo neovirano ubirati vse poti In uporabljati vse načine, da se zanesljivo in čim-prej dvigne kulturna raven našega človeka.
Zato ln predvsem mladina v »Svobode«, mladina v prosvetna društva! Bolje poti za sedal ni In Je ni treba. In še nekaj: ali bi pri tej nadvse lepi, a tudi resni stvari ne mogle več napraviti tudi naše šole? Kako? Zlasti v zadnjih razredih naj bi otroku kazale to pot, s šolskimi prireditvami, predavani! in nastopi naj bi ga približal zavesti, da mu tako delo šele prav izpolnjuje življenje in mu naj zato postane vzor Takrat bi ob slovesu od šole vedel kam. kajti delo v »Svobodi« h' rmt pomenilo nujno potrebo h-” n-esa ne b’ mogel živeti. In t»' ognje* vitih društvenikov bi bilo pač vsgko društvo veselo.
F FRANC
c kopitar.
miiiiiiiiiiiiPii
12. — Nemci so kaj kmalu po prihodu v kraj spoznali, da Imajo v trgovcu poslušnega človeka, ki bi jim za marko ali še manj izdal tudi očeta, mater, ali brata ln sestro. Denar Je bila njegova šibka točka. Nemci so mu začeli obljubljati za »odelo vanje čedne vsote denarja In lepo službo. Trgovec jim je v celoti nasedel in Nemci so kaj kmalu dobili od njega spisek vseh »sumljivih« ljudi, kl prebivajo v kraju. Na spisku so bili zapisani tudi vsi delavci, ki so se zbirali pri Janezu, seveda i Bojanovim očetom vred.
4« fra ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦«♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦«»♦*♦♦♦«♦
13. — Kaj kmalu se Je začelo: nemški policaji so nenadoma vdrli v stanovanje prijatelja Bojanovega očeta. Preiskali so stanovanje. Ker nemški policaji niso ničesar našli, so v jezi pretepli vso družino, očeta pa odpeljali s seboj v zapor.
Človek že nikjer ni bil več varen. Povsod si moral paziti, kaj In s kom govoriš, saj sl bil vedno v nevarnosti, da te zaprejo In odpeljejo neznano kam. Ob temnih nočeh pa je bilo videti neznance, ki so čakali na prve žrtve.
14. — Na novo nemško šolo «e je Bojan le * težav* privadil. Debela učiteljica, kl g* Je uMla, je bila zelo ošabna. Pred začetkom pouka »o morali učenci zapeti nemško himno, Bojan pa je po navadi molčal ali pa samo brundal. Največkrat mu Je to pretvarjanje uspelo. Nekoč pa Je učiteljica opazila Bojanovo početje. Prlš'a Je h klopi, v kateri Je Bojan sedel, ln mn prisodila nekaj krepkih zaušnic. Bojan Jo Je samo grdo gledal, rekel pa ni nič.
1$. — Učiteljica Je od tedaj zelo skrbno pazila na Bojanovo vedenje med poukom in v odmoru. Dasiravno je bil Bojan prej eden Izmed najboljših učencev, mu sedaj nikakor ul šlo ln šlo. Učiteljica ga je stalno grajala ln mu obljubljala, da bo zaradi tega prisiljena poklicati očeta v šolo in mu vse povedati. Bojan pa se jo ob takih prilikah na glas zasmejal. V odmoru Je Bojan govoril slovensko. Učiteljica je tudi to opazila. Spet mu Je prl-solila nekaj zaušnic In mu zagrozila: »Le čakajte, ti In tvoj oče — komunist!«
Kapele
ZAHVALA
Ob Izgubi ljubljenega ln dobrega nam očeta
ANTONA KURENTA se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem za darovane vence, obilo prelepih šopkov ln številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala še č. g. Zagradi-šniku za njegov zadnji obisk in spremstvo na njegovi zadnji poti Iz Šuštarjeve kolonije ter ganljiv poslovilni govor, nadalje dr. Ko-morovskyju za njegov poslednji obisk ln lajšanje bolečin.
Žalujoči: hčerki Tončka ln č. s. Magda, sinovi Franc z ženo, Dominik, Lojze, Vinko z ženo In vnuki ter ostali sorodniki.
Potujoči kino iz Trbovelj nas je večkrat obiskal in predstave napovedal z lepaki. Zgodilo pa se je, da so ljudje prišli ob napovedani uri k predstavi, avtomobila s potujočim filmskim aparatom ni bilo od nikoder in so čakali nanj več kot eno uro. Vprašujemo se seveda, čemu napoveduje uro, če potujočega kina ni ob pravem času? To vpfliva na čakajoče ljudi slabo in je vzrok za slab obisk predstav. Pomisliti ge treba, da so med gledalci tudi starejši ljudje, Id prihajajo tudi po štiri kilometre daleč. — Želimo si filmskih predstav tudi v bodoče, samo ljudi naj ne puste tako dolgo čakati
i
Kolesarska neprevidnost
Franc Kocjan se je pred dnevi v večernih urah vračal na svoj dom v Zgornjo Sušlco po cesti II. reda. Hodil je po levi strani ceste. Ko je šel od Pečnikove hiše navzdol, je za njim privozil kolesar M. V. z veliko hitrostjo tudi po levi Strani ceste in ga zadel s prednjim delom kolesa. Zaradi trčenja v pešca je kolesar padel po cestišču ln se pri tem tako hudo poškodoval, da je na samem kraju nesreče umrl.
Do nesreče gotovo ne bi prišlo, če bi kolesar in pešec upoštevala cestno-prometne predpise, in sicer da bi pešec hodil, kolesar pa se vozil po desni strani ceste.
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike kokoši v občini Trbovlje, da bo veterinar v začetku novembra 1957 izvršil cepljenje kokoši proti kokošji kugi.
Cepljenje je brezplačno za lastnike kokoši.
Priglasitve za cepljenje izvršite dnevno med 7. in 8. uro zjutraj v klavnici. Zaželeno je, da lastniki priglasijo po posameznih naseljih po 100 kokoši skupaj.
ObLO Trbovlje
Smučarsko društvo Trbovlje vabi na
TRETJI REDNI LETNI OBČNI ZBOR
kl bo dne 8. novembra ob Ul url v domu SZDL
Američan o „SPUTNIKU“
Cez sedem let hočejo Izstreliti tudi Američani svojo prvo trestopno raketo v vesoljstvo, v kateri Pa bo tudi moška posadka. K0 ji bodo pridali še četrto stopnjo, bo raketa lahko pristala na Luni.
Leta 1953 je Tovarna letal in raket »G-lemn L. Martin« objavila sledeči oglas; »Naša tovarna je pripravljena in urejena, da lahko izdala kakršno koti zračno ladjo za polet na Luno. To lahko stori takoj, ko
bi se pokazalo, da je to za obrambo naše driave potrebno.«
Leta 1955 pa je nemški strokovnjak za rakete Wemnher von Braun, ki živi v Ameriki, izjavil: »Raketni inženirji so raketnim poletom mnogo bliže, kot so na splošno mislili.«
Povprečni človek v Ameriki gleda na vse. to z nekoliko drugačnimi očmi kot učenjaki in politiki. Saj je bdi do sedaj navajen slišati, da je vsa finančna, industrijska in politična moč v ZDA. Ni ga naroda, M bi mogel tako mogočno, tako bogato in tako veliko državo preseči. Povsod so Američani prvi, povsod najbolj spretni, najbolj vzdržljivi, najbolj učeni, najbolj ... Vse najbolj.
Sedaj pa ti pride naenkrat novica, da prvi umetni satelit ni bil izdelan v Ameriki, ampak v Rusiji!
Pokazalo se je, da so bile trditve, da Rusi niso zmožni takih reči in ki so jih razširjali ameriški listi, le varanje ljudstva, da bi prikrili svoje neuspehe.
Toda ameriški učenjaki so prav dobro vedeli, da so v Sovjetski zvezi resno na delu, da prihaja iz sovjetskih šol vsako leto mnogo mladih strokovnjakov, ki so dobro pripravljeni
Danes tudi povprečni Američan nekako razume resnico in ve, da so ti Rusi vsega zmožni ...
In javno mnenje v ZDA se sprašuje: »Kdo je kriv, da je do tega prišito?« Hkrati pa vidni in odgovorni ljudje v Ameriki hite z raznimi izjavami zmanjševati pomen u-metnega satelita, ki je že naj-
manj petnajstkrat preletel Ameriko.
Tako je admiral Rawson Be-nett dejal: »Takle kos železa lahko skoro vsakdo pošlje v zrak.«
Bivši ameriški obrambni minister Wilson je izjavil: »Naši vojaki nimajo na Luni kaj
iskati.«
Senator Wiley iz Wisoon-sime pa je rekel: »Prav nobenega razloga ni za vznemirjanje.«
A povprečni Amerikanec modruje takole: »2e prav, da ni vzroka za vznemirjanje. Toda zakaj ni ameriški satelit prvi zletel v ozračje, če je to res tako enostavno?«
In sedaj v vsej naglici delajo poskuse. Hitijo, da bi nadomestili zamujeno. Poskušajo,
pa se jim še nič kaj ne posreči. •
Ruski satelit pa medtem drvi po vsemirju.
Sedaj podtikajo Sovjetom, da bodo izkoristili svoj uspeh za to, da bodo vsiljevali svojo voljo njim in drugim.
Verjetno pa bo Sovjetom to služilo bolj za to, da jim drugi ne bodo mogli vsiljevati svojega diktata.
Ml pa pravimo: če bodo u-spehi na tem podlročju služili blaginji in napredku človeštva in ne za uničenje, je popolnoma vseeno, kdo je prvi, ka kaj najde in odkrije.
FLORENTINA
XXIII. NADALJEVANJE
Ni opazila njegovega zardelega obraza in razmršenih, sivih las. Videla je le njegove oči, iz katerih je gorelo, iz katerih je vela neka čudna magična moč, proti kateri je bila venomer brez moči.
Prosper se je ustavil za njenim stolom.
— Kaj hočeš? — vpraša Florentina, ne da bi ee obrnila-
Prosper stisne zobe in iztegne pesti.
— Poslušaj! Tisto z denarjem mi ni bilo niti malo všeč- Kaj si hotela reči?
Ko je to govoril, je zaril evoje prste v njena ramena.
— Dejala sem samo to, kar se ml je zdelo edino prav. Bila je jezna, in ee poskušala osvoboditi njegovih rok-Vendar Prosper ni popustil. Se isti hip jo je močno zgrabil za lase in ji obrnil glavo. Florentina je videla njegove oči čisto pred seboj.
— Pusti me! — vzklikne ona pridušeno. — Pojdi veni — Okoli ustnic ji je zaigral čudni, porogljivi nasmeh.
— Da bi te pustil? — reče Prosper. — Kajpada: men« preziraš, a moj denar? Pa drage obleke, ki ti Jih kupujem? Vsega tega ne preziraš!
Florentina se mu izvije, in prati njene desnice se zapijejo v njegovo lice.
Oba sta onemela •..
'Naslednjih 24 ur se eonderftihrer Ralf ni in ni mogel pomiriti. Skrbelo ga je, kako bo pripravil tajno skladišče orožja v penzionu »Pri Florentini«.
V	skladišču A!bwehra v Bruslju je seveda dovolj orožja raznih vrst. Tu je na kupe ročnih min, razstreliva, pušk, avtomatov . •.
... pa samomorilnih.pilul, v katerih je ciankalij.
Te pilule so odvzeli" agentom, preden so lahko napravili samomor. Orožje je večidel angleško; bilo je namenjeno Pokretu odpora v Belgiji, pa eo ga Nemci zaplenili, preden je prišlo v prave roke.
Ves ta material je bil potreben Ralfu, da napravi tajno skladišče orožja, da na ta način doseže prepotrebno zaupanje funkcionarjev organizacije Pokreta odpora- Vendar Ralf še ni našel poti, po kateri bi prišel do orožja.
Samo njegov starešina, njegov predstojnik major Tering, lahko dovoli uporabo tega orožja za Ralfove namene- Brez njegove privolitve ne sme iz skladišča niti ena sama patrona.
Zaradi tega se je Ralf obrnil do podčastnika Kina, skladiščnika te zaloge. Poskušal je obiti majorja Teringa. Ralf je uspel. Podčastnika je prepričal, da mu je za nekaj dni odstopil zadostne količine raznega orožja-
Naslednji dan so imeli Ralf, Prosper in Florentina polne roke dela. Ko so vskladiščiti zadnje vrste orožja, so se oddahnili. Videti je bilo, da Bo odlično uredili vse potrebno. Niti najboljši strokovnjak ne bi mogel najti kar koli sumljivega.
V	neki košari za odpadke eo revolverji, v žimnicah avtomatske puške, pod posteljami sto ln sto ročnih bomb; v kuhinji, v omarah, v predalih, maznicah. posodah, krožnikih in žepih oblek razstrelivo, patrone, noti in
drugo orožje.
Pilot Billy Ragli je bil v tem hipu v penzionu »Pri Florentini«. Billy se kar ni mogel načuditi Florentininl in Prosper j evi vnemi In ko se je Prosper predstavil Bitiyju kot tajinstveni »kapetan Jocksen, kot agent angleške tajne službe, ta ni našel besed. Bi!ly je bil neizmerno vesel. •.
— Vaša skrb, Billy — je dejal Prosper, bo čistiti tn mazati vse to orožje.
— Seveda, to mi je poklic — je dejal Btlly. — Nikar ne skrbite.
Funkcionarje ln voditelje organizacije Pokreta odpora so pričakovali natanko ob 20 00.
Tekne, pa tekne..,
Žabe kot žrtve radioaktivnosti
V neki veliki jami, v katero se stekajo odpadki Inštituta za atomsko energijo v Amsterdamu, so pred nedavnim odkrili žabe, ki so telesno iznakažene in čudno deformirane. Med žabami jih je bdlo več, ki so imele po šest nog, in to noge, ki so se na koncu razcepile še v dva Strelja. Spet druge so imele po tri noge, a brez prstov, medtem so nekatere imele tamkaj, kjer bi morali biti kraki, po petnajst do dvajset prstov.
»Noben biolog ne bo niti za trenutek podvomil, da so te deformacije žabjih teles v zvezi z radioaktivnimi odpadki, ki se stekajo v to jamo,« — je Izjavil ob tej priložnosti dir. HitemŠus, bialbg amsterdamskega zoološkega vrta.
Daši ravno je analiza pokazala, da voda iz omenjene jame vsebuje ravno toliko radioaktivnosti, kot štejejo za normalno, še nenaravno dozo, je holand. ministrstvo za zdravje
organiziralo ekipo strokovnjakov, sestavljeno iz biologov in atomistov, ki imajo nalogo, da doeemejo, ali je deformacija žab direktna posledica radioaktivnih žarkov.
OP VSEPOVSOD
MORSKO PRISTANIŠČE
v Švici?
Ako bodo uresničili načrt, ki leži sedaj še v pisalni mizi tistih, ki ga morajo potrditi, potem bo Švica čez nekaj let dobla morsko pristanišče, do katerega bodo lahko prišle ladje do 1000 ton registrske teže. Po tem načrtu bi zgradili kanal, ki bi držal od Benetk do Milana, od tod do Lago Maggiore, jezera, Id. delno pripada tudi Švici. Planirajta vodna pot bi držala po reki Pad do mesta Oremona. 76 km dolg kanal hi vezal Cremono z Milanom, od koder bi potekal drugi del kanala v dolžini 67 km, ki bi vodno mrežo povezoval z Lago Maggiore.
Borba proti staranju
Profesor Leon Binet je obvestil Francosko akademijo, da je iznašel nov postopek, s katerim je mogoče zaustaviti pro-
ces staranja ljudi, doseči pa z njim tudi določeno pomladitev. Profesor Binet in njegova sodelavka Jeramec-Thchemda se ukvarjata že več let z proučevanjem vprašanja zaustavitve procesa staranja. Poskus tega francoskega znanstvenika obstaja v tem, da daje podkožne injekcije, ki jih pridobiva iz embrijev telet, in sicer nekaj tednov potem, ko se je krava obrejila. Z dajanjem takih injekcij je francoskemu profesorju uspelo zaustaviti proces staranja, to je preprečiti pojav senilnosti in okrepiti tudi telesno mustoulaturo.
hrib iz Železa
»Bukit Beza« se imenuje vellik hrib, ki leži trideset kilometrov od pristanišča mesta Dungun na vzhodni malajski obali. Iz tega hriba dobe vsako leto 1 milijon ton železne rude, katere kakovost zaostaja samo za indijsko železno rudo. V tej rudi je povprečno 60*/o železa.
Tri kanidatke za naslov lepotne kraljice sveta
... da sta zdravnika Robert W. Wilkins in William Kolander v bolnišnici MassachussetUa Memorial Hospital iznašla neko novo zdravilo za znižanje krvnega pritiska. Novo zdravilo sta imenovala »clorotlazld« in sta ga z uspehom preizkusila v stotinah primerov;
... da Je v 73. letu starosti umrl Ralph Benatsky, avtor znane operete »Pri belem konjičku«. Rpdil se Je v Moravskih Budjejo-vicah na Češkem in je po prvi svetovni vojni obdržal avstrijsko državljanstvo;
... da se Je pred nekaj tedni v državi Para v Braziliji rodil otrok brez možgan in da Je še vedno živ. Hrani se povsem normalno kot vsak drug otrok njegove starosti. Zdravniki so ugotovili, da se v notranjosti otrokove lobanje razvija neka vodena tvarina;
... da Je neka slika, ki so Jo pred petdeset leti kupili za okrog 15.6»» Hr, ne da bi vedeli, da gre za Rembrandtovo sliko, sedaj vredna približno 87 mUUonov lir in morda še več. Sliko je našel restavrator Reg Wlnder;
____da Je po sporočilu italijanskega prosvetnega ministra v Italiji nad 4 milijone anafalbetov ih da so v poslanski zbornici pripadniki vseh strank hudo kritizirali italijanski šolski sistem;
...da je v Zahodni Nemčiji trenutno okrog 300X100 notoričnih pijancev, ki Imajo že hude telesne ali duševne okvare. Zanimivo pri tem je, da se Je v zadnjih letih znatno povečal alkoholizem pri nemških ženah;
... da sta pred kratkim filmski producent Mike Todd in njegova lepa žena, znana filmska igralka Elizabeth Taylor, priredile do sedaj še neviden sprejem v parku Madlson Square v New Vorku, ki se ga je udeležilo 18-tisoč povabljencev. Ta sprejem sta napravila ob obletnici, ko je Todd dobil nagrado za svoj film »V 80 dneh okrog sveta«;
... da po pisanju vatikanskega časnika »Osservabore Romano« sodi Cerkev filmsko igralko Sofijo Loren in Pontija, s katerim se Je pred nedavnim civilno omožila v Mehiki, za »javna grešnika«;
... da je bivši predsednik ZDA Harry Truman v svojem govoru,
Moda posveča slasti skrb ženskim oblikam
ki ga Je imel pred kratkim v Denverju v Coloradu, rekel, da bo sedanji spor glede integracije belih in črnih otrok v šolah v Little Rocku pomagal demokratom na prihodnjih volitvah do zmage.
DVOBOJ V BALONIH
Ko sita se nekega jutra leta 1808 dvignila v zrak dva balona, prisotni gledalci niso niiti slutili, dia bodo priča najbolj nenavadnemu dvoboja.
Bilo pa je takole: dva znana Francoma sta se sporekla za naklonjenost neke igralke. Napovedala sta si dvoboj v balonih, ki so takrat osvajali športno strast mnogih ljudi. Takrat je že vodik zamenjal segret zrak v balonih. Ko sta se dvignila v znak, so ljudije videli v vsaki gondoli po dva moška. Na Višini 800 metrov se je začel dvoboj. Prvi je sprožil svojo pištolo mož v levem balonu, vendar brezuspešno. Drugi borilec je skrbneje meril, in gledalci so videli, da se je balon zožil in spremenil v navadne cunje. Oba, borilec in sekundant sta ^poginila, moža v drugem balonu pa sta še nekaj časa plavala po zraku, potem pa ju je balon odložil na zem/ljo. Zgodovinarji pa niso zapisali, ali je zmagovalec pridobil zaupanje igralke, zaradi katere je prišlo do dvoboja.
ULICA, Ki JO OGREVAJO
V britanskem mestu Har-mondswarthu so zgradili v ogledne namene betonirano ulico, ki jo je mogoče v hladnih dneh segreti s celo mrežo električnih žic, ki so vdelane pod betonsko plastjo. Poraba električne energije na 1 kvadratni meter znaša 25 in 40 vatov. Po tej cesti se razvija nemoten promet tudi takrat, kadar nastopi najhujši mraz.
LOKOMOTIVA NA ATOMSKI POGON
Do leta 1960 bo mogoče izdelati prvo lokomotivo na a-tomski pogon — je izjavil pred nedavnim E. Kehoe, dolgoletni član ameriške komisije za atomsko energijo. Glede stroškov sprva kajpak ta Mkomo-tiva še ne bo mogla konkurirati Dieselovim lokomotivam, toda okoli leta 1970 bo že mogoče konstruirati atomsko lokomotivo, ki bo lahko tudi ekonomsko tekmovala s sedanjimi lokomotivami.
AGATHA CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
Med obalnim! mesti Južne Anglije prednjači St. Loo. Po vsej pravici si je pridobilo ime — kraljica kopališč — ter je precej rivieri podobno. Sodim, da je obala Comwalla prav tako očarljiva kot južnomorska obala Franclje.
To sem precej glasno povedal svojemu prijatelju Herculu Poirotu.
»Dragi moj, bral sem to včeraj na jedilnem listu, v jedilnem vozu. Mimogrede bi omenil: od kod izvira vaša pripomba?«
»Torej mi ne pritrdite?«
Smejal se je in ker mi ni takoj odgovoril na vprašanje, sem ga ponovil.
»Oprostite, Hastings. V mislih sem že resnično potoval po pokrajini, ki ste jo pravkar imenovali.
»Južni Franciji?«
»Ja. Mislim na zadnjo zimo, ki sem jo preživel tam, in na njene vsakdanje dogodke.«
Spomnil sem se. V mednarodnem Luksus vlaku se je dogodil umor in Poirot je zamotano in na videz nerazrešljivo uganko rešil s svojo običajno nevarljivo bistroumnostjo.
»Kako mi je še danes žal, da nisem tedaj btl z vami!« sem vzkliknil.
»Tudi meni je žal,« je odgovoril Poirot, »vaše Izkušnje bi mi neprecenljivo pomagale.«
Nezaupljivo sem ga pogledal. Zaradi dolgega poznanstva sem poznal šaljivca in nisem verjel njegovim poklonom. Vendar je takrat mislil resno. In končno, zakaj ne? Imel sem bogate izkušnje glede na metode, ki jih je uporabljal.
»Takrat, Hastings«, je nadaljeval, »ml je manjkalo vaše žive domišljije, moči. Treba je gotovo mero nagle podpore. Moj sluga Georges, sijajen stvor, s katerim sem včasih eno ali drugo stvar pretresel, nima niti iskrice fantazije.*
Ta pripomba se mu je dozdevala nadvse nepomembna.
»Povejte mi, Poirot«, ali vas nikoli ne zagrabi skušnjava, da bi se znova lotili posla. To pasivno življenje...«
»Zdi se mi odlično, prijatelj moj. Sedeti na soncu — ali je lahko še kaj očarljivejšega? Na višku slave stopiti s prizorišča — kakšna vzvišena gesta. Govori .in šušlja se o meni; ,To je Hercule Poirot! Velik, edini! Kar je napravil on, ni nihče pred njim in ne bo tudi nihče za njim." He, dobro — to mi zadostuje. Več ne zahtevam. Sem namreč skromen.«
Besedo — skromnost — bi prav gotovo ne uporabil. Zdi se mi, da egoizem mojega zalega prijatelja z leti ni zapustil. Njegova trenutna drža, kako se je naslonil na stol, si pogladil brke in samozadovoljno pogledoval, je potrdila moje mnenje.
Sedeli smo na terasi hotela Majestic, največjega in najelegantnej-šega v St. Loou, s prekrasnim razgledom na morje. Na vrtu pod nami so se pozibavale palme. Morje se je svetilo v globoki, prijazni modrini, nebo je bilo jasno in sonce je sijalo s tistim svetlečim žarkom, ki ga naj vedno ima sonce v avgustu, vendar ga v Angliji tako pogosto nima. Vsenaokoli je slišati marljivo čebelje brenčanje, prijeten drameč glas in bili smo brez želja in se počutili zadovoljne. Ce bo ostalo takšno vreme, bo načrtno osemdnevno bivanje res sljajep oddih.
Pobral sem jutranji časopis, ki mi je zdrsnil iz rok in se zatopil v prebiranje najnovejših dogodkov. Politični položaj se je zdel nezadovoljiv In istočasno nezanimiv. Nemiri na Kitajskem... dolgo poročilo o široko razpredenem sleparskem podjetju v prestolnici. Nasploh prav nič, kar bi lahko imenovali posebno privlačno in razburljivo.
»Neverjetna zadeva, tale papagajska bolezen,« sem pripomni! in obrnil časopis.
»Zelo čudno.«
»Bva nadaljnja smrtna primera v Leedsu.«
»Zelo obžalovanja vredno.«
»Se vedno ni nobenega življenjskega znaka od Setona, ki se Je odpravil na polet okoli sveta. Pogumen deček, moram reči. Setonovo vodno letalo »Albatros« je bilo baje pomembna iznajdba«. Žalostno, če bi se mu pripetila nesreča, čeprav še ni nobenega vzroka za kakšno resno zaskrbljenost. ,V sili lahko pristane na kakšnem otoku Tihega oceana.«
»Prebivalci Salamonovih otokov so še ljudožrel, kajne?« se je Poirot prijazno pozanimal.
»Ce beremo o kakšnih uspehih,« sem dejal, ne da bi potešil njegove vedoželjnosti, »nas prevzame ponos, da smo Angleži.«
»Tolaži nas glede na poraze v Wimbledonu.« »Jaz.... jaz menim ...« sem pričel. Z ljubko kretnjo roke je ustavil mali Francoz moje poskuse opravičenja.
»No, nisem nobena amfibia kot stroj ubogega stotnika Setona, temveč kozmopolit,« je dejal. »Angleže sem, kot veste, vedno najbolj občudoval; natančnost s katero so prebirali svoje dnevno Časopisje.«
Moja pozornost pa se je takoj zopet osredotočila na politične novice.
»Hm, notranjemu ministru pa dajo marsikak trd oreh pohrustati,« sem se namuznil.
»Revež! Da, da, Ima svtoje skrbi! Toliko ln tako težke, da najverjetneje v vseh okoliših Išče pomoči.«
Zastrmel sem se v Poirota.
S prijetnim nasmehom je potegnil lz žepa svojo jutranjo pošto, lepo povezano z gumijastim trakom ln iz debelega svežnja Izbral pismo ter ml ga prožil.
»Včeraj nas je moral zgrešiti,« je pristavil. Bral sem pismo s prijetno razburjenostjo. »Toda, Poirot,« sem vzkliknil, »to je vendar zelo laskavo.«
»Mislite, prijatelj moj?«
»No, z najtoplejšimi besedami poveličuje vašo spretnost.«
»To ima prav,« je odgovoril Poirot ln zaprl oči.
»Prosi vas, preiskati to zadevo zanj, dalje, kot da mu s tem storite osebno uslugo.«
»Tako je, dragi moj. Odveč ml je ponoviti vse to, ker sem pismo pravkar sam prebral.«
»Kolika škoda! Torej je z najinim oddihom konecl«
»Kako? Le pomirite se, vsekakor ne.«
»Vendar, minister ima stvar za zelo nujno.«
(Dalje prihodnjič)