Troletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. IT. — NO. 1409. "•••V* ** "".ï!* ■•alle». Ueeeaiber «. IIW7. al the »••! »fflaa al I fclrsgs. III.. mméee Ik« Avl af t'ssirrsa el Marek »ré. I MTV. CHICAGO, ILL., 12. SEPTEMBRA, (September 12), 1934. •i» l*Ml»liahrd weekly a« :»«.ii» w. mik kl. LETO — VOL. XXIX. VSA SILA OBLASTI PROTI DELAVCEM Governerji mobilizirajo milico v boju zoper anijo. - Potreba delavske politične stranke ETC • m Cormanov apel predsedniku Rooseveltu in Ameriški legiji. — Družbe nadaljujejo s terorjem FRANCIS J. Gorman, predsednik stavkovnega odbora tekstilnih delavcev, je dne 7. sept. brzojavno apeliral na predsednika Roosevelta, da naj ustavi izrabljanje milice v južnih in drugih državah za stavkokaiko uporabo. Opozoril ga je, da je predsednik Zed. držav vrhovni poveljnih armade in ■mrnarice in da se sme municijo ameriške oborožene sile rabiti le v vojni proti sovražniku ne pa za ubijanje lojalnih državljanov! Kljub temu apelu je bilo že prvi teden devet stavkarjev ubitih an mnogo ranjenih. Stavkovni odbor, ki je vsak posamezen slučaj preiskal, ugotavlja, da so bili večinoma ustreljeni v hrbet. Governerji držav Georgia, So. in No. Carolina, Alabama itd., so dali kompanijam na razpolago vso milico, ki je bila poslana proti stavkarjem pod krinko, da varuje "red in mir, pro-tektira lojalne delavce in privatno lastnino. . ." Poleg* tega so šerifi oborožili stotine importiranih in domačih sk.ebov ter sinove "srednjega sloja" in jim dali "legalno" pravico 'varovati red in mir" — kar pomeni pravico pretepati in ubijati stavkarje! Policija je istotako mobilizirana zoper delavce. In kakor da vsa ta sila še ni dovolj — se je navalu na izkoriščano ljudstvo v stavkovnih okrajih pridružila tudi Ameriška legija, ki si lasti poseben privilegij "varovati ustavo". Proglaša se za pa-triotično, zato da v imenu lojalnosti provocira takozvane "prevratne elemente". Prevratnež in rdečkar pa ji je vsakdo, ki je javno in odkrito zoper izkoriščanja ali proti kapitalizmu. Omenjeni predaednik stavkovnega odbora tekstilnih delavcev je apeliral tudi na Ameriško leffijo, da naj neha "sodelovati z morilnimi band ami v boju proti stavkarjem". Opozoril jo je, da je doslej zastopnik Ameriške legije še na vsaki konvenciji A. F. of L. zagotavljal organiziranemu delavstvu naklonjenost organizacije veteranov svetovne vojne, d očim je njeno sedanje početje delavstvu odprto in brutalno sovražno! Stotisoči tekstilnih delavcev, ki so pred dobrim tednom sastavkali, niso revolucionarji. . Ne zahtevajo drugega kakor priznanje svoje unije, ki je pridružena A. F. of L., plačo, ki jim bo omogočala zadostno prehrano in pa razmere pri delu, ki bodo vsaj za silo človeške. Siti multimilijonarski magnati proglašajo te pravične zahteve svojih sužnjev za upiranje ne samo redu in miru ampak organizirani, ustavni oblasti I In naravno, oblast se je pognala v boj, da zaduši ta upor proti "organizirani vladi"! Ako bi človek mogel vse te stotisoce trpečih in zatiranih navdahniti s spoznanjem, bi jim predvsem predočil resnico, da samo strokovna organizacija brez močne delavske politične stranke ne zadostuje. Glasovali so v ogromni večini za demokrate, in danes jih ti demokratski governerji, župani, sodniki in šerifi mrcvarijo, kakor da so živina, ne pa ljudje! Ne, to ni pravilna primera, kajti z živino ne postopajo nikdar tako kakor z delavci. In če bi kdo mučil živino kakor oni mučijo svoje tlačane, bi ga zaprli za kazen! Demokratska stranka, ki je 1. 1932 obljubila new deal, vlada ves jug, ima večino v kongresu in odločujočo moč v večini drugih držav. Zvezna vlada s predsednikom na čelu je demokratska. Čemu ta stranka kaj ne stori za delavce, ki se ne upirajo nji, ampak le zahtevajo to, kar jim je v kampanji sama obljubila? Stavka tekstilnih delavcev je nauk — nov nauk in nov dokaz delavcem, da kapitaliatična atranka ostane kapitalistična neglede kaj in koliko obljubuje v avojih volilnih kampanjah! Od delavcev hoče glaaove, in ko zmaga, ne aluži ljudstvu, ampak izkoriščevalcem! V tej ogromni industrialni borbi — in v prejšnjih stavkah od I. 1932 naprej — ni delavstvo protektirano nič bolj kakor je bilo pod vladami predsednikov, ki so pripadali republikanski stranki. Ali pravilnejše: Delavci so pod sedanjo administracijo prav tako pretepeni in ubijani, če vprašajo za večji kos kruha, kakor so bili pod prejšnjimi vladami! To jim je nauk, da če hočejo resničen new deal, se morajo združiti v politični stranki, ki je za odpravo kapitalizma. Socialistična stranka jih s to resnico vabi v svoje vrste! Proč vrženi milijoni za zdravstvo Dr. J. L. Pomeroy je na konvenciji uradnikov za javno zdravstvo, ki se je vršila v Pasadeni, izjavil, da potroši ameriško ljudstvo pri raznih zdravnikih, ki so le šušmarji, okrog $125,000,000 na leto in približno $.'560,000,000 na leto za "patentna'.' in slična zdravila. Mnoga so brez vsake vrednosti. Vsled nezadostne kontrole nad zdravniki in zdravili vrže ameriško ljudstvo vsako leto proč 485 milijonov dolarjev, pravi dr. Pome^, ki slovi za veščaka v zbiranju statistike o zdravstvenih zadevah. Mrs. Mary Mooney ni dočakala osvoboditve svojega sina V nedeljo večer pred Delavskim praznikom je umrla v San Franciscu 85-letna Mrs. Mary Mooney, mati Tom Mooneyja, kateri je že leta po nedolžnem v zaporu zaradi bombnega napada na parado "vojne pripravljenosti" leta 1916 v San Franciscu, kajti krivda za ta atentat mu ni bila nikdar dokazana in celo podtaknili so mu jo *-ako ne- MUNICIJSKA INDUSTRIJA V KONGRESNI PREISKAVI Patriot" henee du Pont napravil na račun člo~ veikih življenj $58,000,000 profita BVOJKO SKUBENJE VLAGATELJEV V Chicagu se je pričela prvi teden v septembru kongresna preiskava o guljknju ljudi, ki imajo svoj denar vložen v rasne bonde. Naj prvo so oskubljeni, ko napove družba bankrot v namenu, da zniža dol-fove in obresti. Takoj nato se *bere par advokatov in ustanove "Bond Holders Protectee Committee". Dobe naslove •Judi, ki imajo bonde, in jih Pozovejo, da naj jih nemudoma vlože pri temu odboru, da ** bo pogajal v imenu vseh, »'i vsaj v imenu večine vlagata kijev z družbo. Ampak advokati ne delajo zastonj. Ko dobe za milijone dolarjev bondov, da z njimi poljubno razpolagajo v "interesu vlagateljev", jih dajo shraniti kaki banki, in ob e-nem vzamejo nanje posojilo. V enem slučaju so vzeli na posodo $1,700,000 na bonde, ki so jim bili zaupani. Ves ta izposojeni denar so si vzeli za plače in stroške pod pretvezo, da delajo za koristi vlagateljev. Te stvari bi ljudstvo sicer lahko izvedelo brez kongresne preiskave, ki itak ne pomeni drugega kot nadaljne stroške. Mrs. Marjr Moo/iey rodno, da jih je zdaj sram priznati svoj zločin. Mrs. Mooney se je veliko trudila, da bi pripomogla svo-¡jemu sinu Tomu iz ječe. šla je vzlic svoji visoki starosti po vsi Ameriki na shode, obiskala je predsednika, župane, go-vernerje itd., ter apelirala nanje, da naj končajo krivico, ki se godi njenemu sinu. Umrla je ne da bi doživela njegovo osvoboditev. Njenemu sinu Tomu niso pustili k pogrebu, niti niso dovolili, da bi prinesli rakev na dvorišče jetnišnice, da bi videl zadnjič svojo mater. X. redni zbor JSZ v Cletve-landu je sklenil takoj, ko je dospela vest o smrti Tomove matere, da se mu brzojavno pošlje izraz sožalja in sočutja. Nekdo za kulisami je povzroči], da je ameriški kongres sklenil uvesti preiskavo, ki naj dožene, kolikšni so profiti in kakšne so spletke municijske industrije, ki žanje tudi v krizi ogromne dividende. Eden največjih ameriških municijskih magnatov je Irene du P6nt. Ko je o uvedeni preiskavi izvedel, jo je krstil za delo "rdečkarjev", dasi ni niti enega rdečkarja v kongresu. Preiskava je med drugim dognala, da je Mr. Irene du Pont napravil med . vojno na račun človeških življenj s prodajanjem municije vsem deželam, čeprav so se vojevale druga zoper drugo, $58,000,-000 dobička. Vsota 58 milijonov ni majhen kupček, kar je na zelo "drzen" način konsta-tiral tudi senator Gerald P. Nye iz North Da kote. Irenee du Pont je namreč z nekaterimi drugimi izkoriščevalci ustanovil veliko društvo, ki ga zavajalno imenuje American Liberty League. V resni- ci je njegov namen in smoter vse kaj drugega kakor "liberty". Kongresna - preiskava kupčij z orožjem je med drugim razkrila javnosti, da, so v municijske kupčije (proti komi-šnu) zapleteni ne samo kon-gresniki in senatorji, nego tudi najvišji predstavniki ameriških kabinetov, angleški kralj, poljska vlada, Rumuni-ja, itd. Municijski baroni ene "sovražne" dežele so biJi vsi-kdar pripravljeni za dober denar pomagati k oboroževanju "sovražni" deželi, doma pa so se odevali v zvezdnato ali v kakršnokoli drugo državno zastavo! Sedanja kongresna preiskava nima vrednosti razen, da bodo tisti, ki razumejo pravilno čitati, uvideli, da je patriotizem pod kapitalizmom bluf. Ampak takih je malo. Zato bodo baroni municijske industrije kovali svoje milijone profita naprej, delavci in kmetje pa se bodo prav tako naprej vežbali za "obrambo očetnjave". Z DELAVSKEGA SVETA V TEJ ŠTEVILKI Čitatelje opozarjamo na članke in poročila v tej številki o enotni fronti in o prostem zboru JSZ. Čitajte jih tudi na angleški strani. Na drugi strani v zadnji koloni j* spis o klubih JSZ v Cle-velandu, ki bo nadaljevan prihodnji teden. Izjava X. zbora JSZ o solidarnosti delavstva z ozirom na jugoslovanske komuniste je na 3. strani. Nova stavka. — V St. Loui-su in Kansas City ju je proali teden zastavkalo 15,000 delavcev v tovarnah oblačilne industrije. Vodi jo I. L. G. W. Zahtevajo 30-urni delavnik s tolikšno plačo kot so jo dobivali dozdaj. Dogovor z Mellonovo kom-panijo. — Delavci v tovarnah aluminija so končali enomesečno stavko 7. sept. Unija je sklenila s kompanijo pogodbo, ki bo veljavna 6 mesecev. Družba je obljubila sprejeti nazaj vse delavce in pristala je v načelo kolektivnega poganjanja z zastopniki te unije, toda je ni priznala in si je pridržala pravico najemati delavce neglede na unijo. Kljub temu unija smatra, da je dosegla vsaj začetno zmago in da bodo druge pridobitve sledile pozneje. Boji v Whitingu. — V Whit-ingu, Indiana, gradi Carbide and Carbon Chemical korpo-racija tovarno, ki jo bo stala $10,000,000. Ker je plačevala stavbenim delavcem premalo, so zastavkali. Najela je ske-bov in deputijev, kar je povzročilo boje, a kompanija trdi, da se ne bo podala. Policija je na njeni strani. Bombe proti stavkarjem. — V Lancasterju, O., so zastavkali 'delavci H. C. Godman Shoe kompanije. Ker so se zbrali pred tovarno in piketi-rali, jih je policija obmetavala z bombami solzavkami in nato še tolkla po njih s količki, da jih je razgnala. šef policije Gail Sesler je izjavil, da bo storil vse v svoji moči v protektiranju delavcev, "ki hočejo delati" (po naše se to pravi skebati). Avtobusna kompanija se ne poda. — Chicago Motor Coach kompanija, ki običajno prevozi nad 200,000 potnikov dnevno, vztraja v nameri poraziti stavkarje. Najboljša pomoč slednjim je, da se nihče ne poslužuje v času stavke avtobusov. če bo kompanija uvidela, da publika simpatizira s stav-karji, jim bo gotovo ugodila. Konvencija tipografov. — Prošli teden se je v Chicagu pfričela 78. letna konvencija unije tiskarjev (International Typographical Union). IPrišlo je blizo 400 delegatov, ki zastopajo 75,000 članov. Izgredi v Phoenixu.—(Brezposelni v Phoenixu, Ariz., ki so "na reliefu", so dne 6. sept. demonstrativno zahtevali izdatnejšo podporo. Policija jih je napadla s količki in plinskimi bombami. Okrog ducat demonstrantov je bilo ranjenih, šef policije je brzojavno naročil iz Los Angelesa nadaljno zalogo plinskih bomb. Poklali so mu jih z aeroplanom. Izprtje čistilcev oblek. — Družbe v Chicagu, ki lastujejo tovarne za čiščenje, barvanje in popravljanje oblek, so zadnji teden izprle okrog dva tisoč unijskih delavcev s tem, da so ustavile obrat. Zahtevajo od njih, da naj organizirajo delavce v vseh delavnicah te industrije, ker jim je s kom-panijami, ki ne plačujejo unij-ske mezde, nemogoče konkurirati. Glavni namen je izenačiti in zvišati cene za čiščenje oblek, ki so zdaj vsled konkurence zelo neenake. Štiri milijone družin dobiva podporo. — Cenijo, da je zdaj v tej deželi vsega skupaj o-krog 4,000,000 družin, ki so odvisne za preživljanje od vladne podpore. Harry L. Hopkins, ki upravlja vladni relief, pravi, da je meseca julija prejemalo vladno podporo 3,830,-000 družin, med njimi okrog milijon takih, ki jih je spravila v bedo suša, druge pa brezposelnost. Verske šole v Chicagu > Katoliške osnovne šole v Chicagu obiskuje okrog 170,-000 otrok, katoliške srednje šole 20,000 in višje šole ter kolegije 15,000 dijakov. Vse te Jole vzdržujejo verniki, katoliške višje šole in kolegiji pa so deležni visokih podpor tudi od bogatašev. Zaposlenost v Angliji ✓ V Angliji je bilo avgusta t. 1. zaposlenih 376,000 več delavcev kakor v istem mesecu prošlo leto. KVARNA KOMUNISTIČNA TAKTIKA V UNjJAH AFL Reakcionarna zahteva unijskih birokratov za deportiran je "prevratnih" tujerodcev >v * —————— Nebrzdani napadi, hujskanja in obdolzitve v unijah de moraliziraj o delavsko gibanje VELIKA večina unij A. F. of L. zasluži več kakor navadno kritiko. Mnoge so bile posebno po vojni ne samo eks-tremno reakcionarne nego tudi skrajno zavožene. Radi tega je bilo socialistom mučno agitirati za unije, o katerih so vedeli, da so konservativne in slabo osnovane ter upravljane toda pred njimi je bilo vprašanje: Ali za unije, kakršne imamo — slabe kakor so — ali pa proti njim! - Naravno, da so se izrekli za te, ki že obstojajo in se ob enem zavzeli, da jih izboljšajo. To v "etabliranih" organizacijah ni lahka naloga, toda je pametnejše, da unije jačamo, čeprav nam v njih marsikaj ni všeč, kakor pa jih rušiti. Socialisti smo proti dualnim unijam, kajti razkosavanje delavskih sil koristi samo kapitalistom. Komunisti so z ozirom na unije nekaj let vsaj navidezno zastopali slično stališče. Toda ker unij niso mogli osvojiti, niti jih razbiti, so začeli ustanavljati svoje (dualne) organizacije. S pomočjo teh so vodili že mnogo stavk, večinoma neuspešno. Kljub neuspehom vztrajajo pri taktiki negovanja razdorov na strokovnem polju, kar povzroča natančno to, česar se bi komunisti morali najbolj varovati: Nešteto unijskih vodij so s svojimi napadi potisnili reakciji v zavetje. Tisoče članov v unijah so si odtujili. V A F. of L. imajo danes komunisti manj moči in vpliva ko kdaj prej. Stara birokracija jih je zasovražila, poleg pa tudi celo taki unijski voditelji, ki so v letih 1922-26 delovali skupno s Foster-jevo komunistično li^o. To sovraštvo, prepojeno s predsodki, je prikipelo v A F. of L. tako daleč, da se je njena eksekutiva izrekja za deportiranje — tujerodnih, nepostavno priseljenih komunistov.! In sploh za uničenje komunistične opozicije! To je edino, kar je neumna taktika kom. stranke dosegla v unijah. Socialisti so protestirali proti temu ukrepu eksekutive A. F. L. Konservativni odborniki, ki načeljujejo unijam, so v zmoti, ako mislijo, da bo reakcija postopala z njimi bolj vljudno kakor proti "rdečkarjem". Sedanji industrialni boji dokazujejo, da kapitalizem ne pozna med delavci nobene razlike, kadar se zedinijo in stavkajo za večji grižljaj. Komunisti bi storili pametno, ako bi delali v unijah konstruktivno in vzgojevalno, namesto provokatorsko. Le tak način bi koristil unijam. Sedanja taktika medsebojnega boja in dualnega unionizma pa je voda na mlin reakcije in izkoriščevalcev, ki hočejo streti stavke za vsako ceno. Eksekutiva socialistične stranke je na svoji milvvauški seji razpravljala o tem problemu. Zastopniku komunistov je izjavila, da predno more priti do efektivne enotne fronte, mora komunistična stranka nehati z demoralizujočim hujskanjem v strokovnih organizacijah AFL, glavnemu uradu AFL pa je naslovila apel, da naj umakne zahteve za deportiranja, kajti ako tega ne stori, bo koncem konca taka taktika škodila v prvi vrsti unijam, ne pa komunistom. u» V sedanjih industrialnih bojih deportirajo oblastniki organizatorje in odbornike unij iz enega okraja v drugega, iz ene države v sosedno, četudi niso komunisti! Bossi so proti unijam, pa naj jih vodijo oboževalci še tako patriotičnih gesel in "sedanje forme ameriške vlade", za katero se navdušujejo naivni krmarji unij, misleč, da bodo na ta način več dosegli. "Sedanja forma ameriške vlade" je v rokah tistih, od katerih unije hočejo in skušajo izsiliti koncesije. Izkoriščevalci, ki kontrolirajo oblast, smatrajo vsakega stavkarja za upornika "sedanji formi ameriške vlade" in zato najemajo proti njim vsakojako oboroženo silo — dasi so stavkarji neoboroženi.. . Moč strokovnih organizacij je v vzajemnosti. Komunisti to načelo v praksi ne priznajo, ampak le geslo, "razdvajaj ali vladaj". Neglede kako polten in zaslužen je kak unijski voditelj, ako ni komunist, ga blatijo ter store vse v svoji moči, da ga očrnijo med delavstvom. Kompanijam je to všeč in po svoje pomagajo k istemu smotru. Taka taktika kritiziranja med delavci ni konstruktivna, ker škoduje tistim funkcionarjem v unijah, ki so iskreni, ne pa birokratom stare "patriotične" šole. Največja p.omoč unijskemu gibanju bi bila močna socialistična ideologija, kakršna je v nekaterih — tudi v U. M. W. — prevladovala do vojne histerije. Ako se komunisti zedinijo s socialisti za tako agitacijo v unijah, bodo res koristili delavstvu. rm Kdo je nominiral Upton Sinclair ja James Hamilton Lewis, ki je eden vodilnih senatorjev v demokratski stranki, je v dolgem intervjuvu nedavno izjavil, da so demokrati v Califor-niji pri primarnih volitvah glasovali za svojega kandidata Creela. za Upton Sinclairja pa republikanci, ki so se priselili v Californijo iz Illinoisa, Iowe, Indiane, Michigana, Kansasa in Nebraske. Ti priseljeni republikanci so .demokratom nominacijo ukradli in jo dali Sinclairju, za katerega demokratska stranka ne sprejme odgovornosti. Lewis je nato pojasnil, da je demokratska stranka proti konfiskaciji "pošteno pridobljene imovine", najsibo posest milijonarja, ali pa delavca (delavca je Lewis k tej izjavi dodal zaradi lepšega, oziroma za slepilo). Četudi si izjave demokratov o Upton Sinclairju nasprotujejo, dejstvo ostane, da je on kandidat njihove stranke in kot takega ga je sprejel v avdijen-ci tudi predsednik Roosevelt. Demokrati v Californiji bodo imeli konvencijo dne 20. sept., da sprejmejo takozvano platformo, katero bo moral osvojiti tudi Upton Sinclair čeprav mu ne bo po volji. Demokratska in republikanska stranka ne poznata drugačne politike in Sinclair se ji bo moral prilagoditi, , ako hoče postati governer Kalifornije na demokratski listi. 'A Proletare, September 12, 1994. PROLETAREC Lis» «a 4al»»ahe«a ljedstva. Uhaja vsako sredo. ka DolpvalU TUkcvu Chicago, IIL Glasilo Jv|mU«»m1h ItiUllillli Zi__ ffAJtOCNINA y Zedinjenih driavah sa celo lato $3.00; se pol lata $1.7»; m értrt Ma $1.00. •tro: «i oslo lato $3.60; se pol let» $1.0«. rsfcopiai la oglasi morajo biti v naáera arado naj-»esiMtfe do pondeljka popoldne m prIoWlto? v Številki tekotegn tedna. proletarec •vary Wednesday by tha Jugeais* man's Publishing Co., Ima. Established 1006. največja stavila v povojni dobi Editor __________JTrank Za itn Manager....Charlas Pogeralee SUBSCRIPTION KATES: _ Ono Year $100; Sla Vi—in $1.7|| JVrea Months $1.00.—Foreign Countries, Ona T $3.60; Six Months $2.00. Wr proletarec UM W. Mt St- CMICAGO, ILL. I Telephon« t Roekwall SSM. Komunisti vabijo v enotno fronto Prošlem zboru JSZ so komunisti poslali dokaj vljudno vabilo v enotno fronto. Po vsebini se od prejšnjih sličnih apelov zelo razlikuje. Iste dni, ko so v Oevelandu zborovali delegati JSZ, je imela v Milwaukeeju ' sejo eksekutiva socialistične, stranke. Tudi ona je prejela od komunistične stranke vabilo v "United Front". Poleg tega je prišel na to sejo v imenu komunistične stranke Robert Minor, urednik njenega dnevnika, ki je še osebno apeliral za skupen boj obeh strank proti fašizmu in proti temu ter onemu. V eksekutivi socialistične stranke so danes v pretežni veČini takozvani levičarji. Nake-teri socialisti so jim celo predbacivali, da so bolj komunisti kakor socialisti. Kljub temu je bilo komunistično vabilo odklonjeno. Vzrok? Komunisti niso dali nikake garancije, da mislijo s svojim vabilom iskreno! Istočasno, ko pošiljajo vljudne apele socialističnim organizacijam za enotno fronto, izdajajo letake, ki so polni napadov na socialiste l Vsled tega je njihova akcija za skupno fronto še vedno manever, katerega temeljni kamen je uničepje socialističnih strank. Ni se jim posrečil doslej in se jim ne bo v bodoče. Minorja so vprašali, če bi komunistična stranka in njene pridružene organizacije po sklenjeni enotni fronti nehale napadati socialiste. Dejal je, da ne more zagotoviti ničesar in omenil, da se bo v kratkem vršil kongres komunistične internacionale v Moskvi, ki bo sklepal med drugim o taktiki njenih strank. Zadnji kongres komunistične internacionale se je vršil pred 6. leti. Eksekutiva soc. stranke je sklenila, kakor naš zbor, negovati taktiko pomirjenja. Ob enem je poslala delavski socialistični inter-nacionali apel, v katerem jo urgirá, da naj znova skuša doseči sporazum s kominterno. Dalje eksekutiva soc. stranke odobrava sporazume med socialističnimi in komunističnimi skupinami v tej deželi v stavkah, v borbi za civilne svobodščine in v sličnih akcijah, toda prava enotnost bo omogočena šele, kadar kominterna preneha s taktiko manevrov v delavskem gibanju in izjavi, da je pripravljena na časten sporazum s socialisti. To bo ne samo v interesu svetovnega delavstva nego tudi v korist Sovjetske unije. Ako na letošnjem kongresu ne prizna te resnice, bo škodovala skupni delavski stvari in s tem ne-namenoma pomagala fašističnemu valu, ki preti poplaviti svet. „ 4 Milijone "izdajalcev V kampanji za svoj "plebiscit" dne 19. avgusta t. 1. je Hitler trdil, da vsakdo, ki bo glasoval proti njemu, se s tem proglasi za izdajalca Nemčije. Vladni pritisk na volilce je bil ogromen. Kogar niso mogli pridobiti zase s propagando patriotičnih gesel, so ga skušali prisiliti glasovati "ja" s terorjem. Kljub vsemu je 7,589,239 volilcev glasovalo proti Hitlerju! To število priznava na-cijska stranka sama, in ona Je bil a edina, ki je štela glasove. Ako vzamemo v obzir, da je bilo 1. 1932 v tej deželi oddanih le nekaj nad milijon resnično protestnih glasov, dasi nimamo terorja in je propaganda tudi opoziciji dovoljena, bomo v stanju pravilno oceniti mogočen protest omenjenih milijonov in sto tiso-čev Nemcev. "Vsa Nemčija je danes edinstvena drŽava," pravi Hitler. Blizu osem milijonov volilcev mu je 19. avgusta z glasovnico izjavilo, da jim ni za tako "edin-stvo". Olje na ogenj Japonski mititaristi kažejo na illitariizem Zed. držav in zahtevajo še večje postavke v proračunu za oboroževanje; ameriški milita-ristl kažejo na militarizem Japonske in zahtevajo več vojnih ladij, več topov in letal, več utrdb in sploh vojni aparat, ki bo brez primere na svetu. Sedanja »levita delavcev v tekstilni industriji j« Na sliki so siavkarji pred t«1cst.lnimi tovarnami v največji industrijalni konflikt v povojni dobi. Mnogo Rhode Islandu. Zadnji pondeljek j« governer odredil delavcev ja bilo i« prve dni stavk« ubitih in ranjenih. proti njim mobilizacijo državne milic«. KONVENCNI UTRINKI Zunanji delegati X. rednega zbora, ki so imeli v soboto zajterk pri Kunčiču, so se zelo čudili, kje bo prostor za obed, kajti v njegovi restavraciji ga ni več kot za kakih 25 ljudi. Le kam je BarbiČ gledal, ko je pisal, da bo za vse dovolj prostora! Veteran Kun-čič jih je tolažil, da naj opoldne pridejo brez skrbi. Okrog 80 se jih je odzvalo. Pokazal jim je vhod v sosedno poslopje, kjer je bilo treba skozi pol ducata sob in hodnikov, pre-dno so dospeli v dvorano. In tedaj jih je minila skrb, da bo treba Ribničanov za razrinje- nje restavracije. * Nace 21emberger ima čast, da je bil tudi sedaj edini član zbora, ki je bil delegat na u-stanovnem ali prvem zboru JSZ. * NaSe srbske sodruge je najbolj iznenadil Mike Ladevich, delegat udruženja broj 20, ki je predlagal, da naj se njihov klub loči od JSZ in postane socialistična distriktna organizacija. Mike je tarnal, da med Srbi ni mogoče dobiti članov, ker so se postarali, zato je vsa bodočnost le med Amerikanci. Peter Kokotovich, George Ma-slach in med odmorom Božo Stojanovich so mu dali popra za njegov pesimizen^. Nazaj grede je Mike Ladevich na vlaku skoro vso noč debatiral in argumentiral. Največ vztrajnosti v tem poslu z Lade-vichem je pokazal John Jereb, ki je bil na zboru delegat pullmanskega - southčikaškega kluba. * Delegati X. zbora so imeli težko delo. Ampak če bi mi bilo dano, da moram izbirati med službo delegata, natakarjev ali pa kuharic za časa zbora, bi skoroda bil rajše delegat. Dne 4. sept. se je zbrala naša mladina v prostoru kluba št. 27 v Slov. nar. domu, da se poslovi od Chas. Pogorelca, ki je odhajal tega večera. Ampak z Antonom Sularjem sta se predolgo zamudila pri Polj-škovih, ali kjer že, in tako je bil Charles ob najlepše presenečenje v svojem življenju. * Jožetu Snoju se ni dopadlo, ker so na zboru hvalili njegove agitacijske sposobnosti. "S tem me lahko pokvarijo, da bom res mislil to," je dejal, "pa ne bom potem še toliko dober kot zdaj." To je pametna filozofija, toda Snoy kljub nji zasluži priznanje. * I Anton Garden se je udele-! žil 5. seje v pondeljek 3. sept. šele ob 10:30 dopoldne, vzhodni standard čas. Kje neki se je zamudil toliko časa? * Donald J. Lotricb je v nedeljo popoldne 2. sept. menil, da ne bi škodilo, če se delegati mladine udeleže piknika nekega angleško poslujočega društva, ki se je vršil tisto popoldne. Ampak so Ostali na zboru. To jje za bodočnost JSZ dobro znamenje. * Fred A. Vider se je z zbora prvi poslovil. Moral je na shode v Pennsylvanijo in obljubil, da bo tudi na ta način lahko koristil delavski stvari, kakor jo zastopa ta zbor. * Dve podporni organizaciji sta pozdravili X. redni zbor JSZ. Filip Godina v imenu SNPJ ustmeno in John Jenko v imenu JPZS brzojavno. i* vi- Frank Petavs iz Little Fall- sa. New York, je bil tudi na zboru. Bilo je menda prvič, da je v pomenkih pozabil na svoje letovišče, ker so ga motili drugi problemi in predmeti. IZ URADA TAJNIŠTVA JSZ. S 1. septembrom so stopila v veljavo nova pravila soc. stranke, ki so bila amendira-na na d.etroitski konvenciji. Ista določajo zvišanje mesečnih . prispevkov iz dvanajst centov in pol na 15 centov, vkljuČivši prispevke gl. stanu stranke t.er državnim in okrajnim organizacijam. To zvišanje se bo od naie strani plačevalo is blagajne Zveze, torej ostanejo prispevki naših klubov isti kot donedaj. S prvim oktobrom bo stranka začela izdajati svoje uradno . glasilo "The Socialist Action", katerega bo prejemal vsak član. List bo vzdriavan z delom članarine, ki je določena v ta namen. Iz strankinega urada so vsi naši tajniki in tajnice prejeli tozadevne pole, na katere je treba napisati imena in naslove članov. Da se pa da gl. uradu kolikor mogoče točne naslove, bo najboljše, ako vse pole vrnete tajništvu JSZ, da jih v našem uradv pretip-kamo na pisalnem stroju in odpošljemo strankinem uradu. Ta način je priporočljiv, da ne bo kakih morebitnih pomot v imenih in naslovih. Od dual-nih članov je poelati le ime in naslov moža, ker bi bilo nesmiselno pošiljati dva lista na en naalov. V slučaju, da pole niste prejeli, itpliite vsa imena in naslove na poseben papir in jih pošljite sem. Te pole je vrniti tajništvu JSZ najkasneje do 20. septembra. IZJtMNL ZNAMKE.-—«Izjemne znamke so od 1. septembra rtaprej po 5c vsaka. Kakor za Vse druge znamke, tako je treba denar poslati tudi za te takrat, kadar se jih naroča. Tajniki in tajnice, ki imajo teh znamk na roki še od prej,, naj jih a prvim septembrom naprej računajo po zgoraj omenjeni cerif. Prosim» upoštevajte vse to! TAJNIŠTVO JSZ. Zastopnik čeških socialistov Andrew Brezina se je čudil, ko je videl, da na zboru JSZ poslujemo tudi v angleškem jeziku. "Pri nas je še vse samo češko," je dejal. 44 A tudi mi upamo zainteresirati, mladino." * Skoda, ker ni denarja za klišeje. čitatelji bi videli inte-resantne skupine sodrugov in sodružic iz vseh krajev, ki so se prve tri dni septembra zbrali v Clevelandu. Mnogi so imeli s sabo fotografske aparate. Slike jim bodo v prijeten spomin na sestanke in na delo, ki so ga izvršili. * Bilo bi koristno, če se bi Frank česen več udejstvoval v naši Zvezi, namreč ne samo v Detroitu, nego tudi drugje, posebno kot predavatelj. Njegov nastop in glas je prikupen in znanja ima dovolj. * Mladina, ki je bila na tem zboru, ne zametava zabave. Posluži se vsake prilike zanjo, toda šele kadar smatra, da je opravila druge dolžnosti. Svoje? zborovanje je imela že v petek zvečer in potem sestanke, na katerih je razpravljala ö pravilih in raznih problemih vsak večer. Kdo torej trdi, da se mladina za nobeno stvar ne zanima, razen za sport in ples! Kar se tega tiče, saj se starejši ljudje tudi ne zanimajo! Ako bi se. bi ta boirat» dežela ne bila odeta s plaščem beračenja in-miloščine. * Kje bo prihodnji zbor? Določena so mesta La Salle, Canonsburg in Chicago. Kjerkoli bo, zavzemimo se že danes, da mora biti Še efektivnejši, kakor je bil X. redni zbor v Clevelandu. V ta namen je treba delati za ojačanje naših klubov, Prosvetne matice in mladinskih odsekov ter za razširjenje Proletarca. * Kdor misill, da Chas. Pogo-relec ni izboren govornik, bi ga moral čuti na peti seji, ko je govoril o delu članov JSZ v drugih ^organizacijah. Vsaka beseda je bila iz duše v dušo! Imel je zanos, drznost kritiziranja neglede koga zadene in iskrenost. V razpravi o našem tisku je dejal, da namerava podvzeti enkrat prihodnjo zimo agita-cijsko turo skozi do Pacifika. Potrebno je to. Kadar odpotuje, naj njegova pot ne bo brez shodov. Na njih bodo naši rojaki imeli priliko čuti govornika v svojem jeziku, ki razume socializem in probleme delavstva. * Nekje v sredi dvorani se dvigne roka. Predsednik poki-ma in zapiše ime. K razpravi je pozvanih še nekaj prej priglašenih; in nato: "Joško O-ven ima besedo/' Posebno ti-pfčelfPje bil v tem detroitski Ant<5 Jurcft» ki Je predsedoval drugi dan zbora. Joško vstane, gre v ospredje, si zapne kamiiolo, in začne: "So-drugi in sodruginje--" Joško je fant od fare, doma od Sv. Križa pri Litiji, družabnik, diplomat, krojač, pomir-jevaJec, šaljivec, govornik in socialist — vse v eni osebi. * Prihodnjič končam z vtisi, da ne vzamem preveč prostora drugim, ki žele povedati svoja mnenja in vtise. — Pika. V Bridgeportu »o že , pričeli! 1 Bridgeport. O.—Proáli zbor |JSZ v Clevelandu je sklenil veliko važnega. Zdaj pa je ležeče na nas, da te sklepe uresničimo. Klub št. 11 JSZ bo skušal po svojih najboljših močeh izvršiti dane mu naloge. Odlašanja ne bo, kajti v nedeljo 16. sept. bo imel v Guna parku s sodelovanjem okrajne organizacije shod in piknik, dopoldne pa bo seja kluba, na kateri bo poročal delegat o poteku in zaključkih X. zbora. Po seji kluba bo seja okrajne organizacije, popoldne pa, kot že omenjeno, shod in piknik, na katerem bo govoril poleg drugih tudi naš znani srbski sodrug Peter Kokotovich iz Chicaga, član eksekutive JSZ. - To bo naša zadnja prireditev na prostem. Ker je namenjena edino v korist našega gibanja, vabi naše zavedno delavsko občinstvo tu in v sosednih naselbinah, da se je udeleži. Pripraviti se moramo tudi čimboljše v volilni kampanji, kajti brez agitacije ne bo ugodnih rezultatov. Na svidenje 16. septembra! Jo srp h Snoy. Prihodnjo nedeljo je zadnji piknik v tej sezoni Chicago, III. — S piknikom prihodnjo nedeljo, ki se vrši na Stežinarjevem vrtu, bomo zaključili poletno sezono piknikov in raznih drugih veselic v prosti naravi. Ta piknik bo veselica ali zabava naročnikov, čitateljev in prijateljev Proletarca. Aranžirajo jo klubi JSZ v Chicagu. Tak piknik se vrši vsako leto ob zaključku poletne sezone in dosedaj je bil še vedno izredno dobro obiskan in udeleženci so se v resnici izvrstno zabavali. Na Stežinarjevem vrtu je dovolj prostora za razne zabave in tudi igre. Posebno priljubljeno je "balinca-nje"; prostor v ta namen je zelo dober za take igre. John Kochevar in njegovi tovarši bodo tudi skrbeli, da bo vsakdo lahko plesal kolikor bo hotel. Vstopnine ne bo nikake. Vsakdo je dobrodošel. Nikogar ne bo, ki bi zahteval od došlih vstopnice. Okrepčil bo na izbiro. Za "sandwiche" je pa preskrbljena delikatesa, kakoršne Še nismo imeli na slovenskem pikniku v Chicagu. Naslednja navodila so za one, ki nimajo svojih avtomobilov: Na veselični prostor bosta vozila dva truka. Eden zjutraj ob 9:30 od Udovicha, in drugi pa ob eni uri popoldne s 2345 W. 34rd St., od John Zeleznikarja, in ob pol dveh pa od dvorane SNPJ (Lawn-dale in 27th St.). Vožnja stane 20c v vsako stran. Oni, ki se želijo peljati z busom, ga dobijo na Halsted in Ogden Ave., Ashland in Ogden, Western in Ogden ter Crawford in Ogden, ali pa na Archer limits. Vozni red je priobčen na 5. strani v tej številki. Na veselo svidenje v nedeljo pri Ste ž i nar ju. V slučaju slabega vremena se bo zabava vršila v dvorani SNPJ. — Pripravljalni odbor. Stavka v Tokiu V Tokiu na Japonskem je 5. sept. zastavkalo 11,000 delavcev ulične železnice in avtobusov v protest proti odslo-vitvam ter pretnji kompanije, da bo znižala plače. NAjSl KLUBI V CLEVELANDU • r. z. člani elevalandskih klubov JSZ v priprav-Ijalnem odboru za X. redni zbor so bili v skrbeh radi marsičesa Najprvo zato, ker je bila dvorana v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. že oddana drugi organizaciji leto po. prej. Dru~»č zaradi vprašanja, ali bo sploh mogoče organizirati vsa tako, da bo impo-niralo delegatom in gostom. In tretjič, kje dobiti dovolj ljudi, da bodo izvršili vse kar je potrebno na priredbah v času zbora. Skrbeli in razpravljali so o vseh mogočih podrobnostih in dvomili v uspeh, pri tem pa dokaj spretno izvršili vse, kar se je od njih pričakovalo in nekaj več. Zasluge imajo poleg njih tudi somišljeniki. Ker dvorane v Slov. nar. domu na St Clair Ave. ni bilo mogoče dobiti, so najeli Slovenski delavski dom v Collinwoodu., Zelo mi je všeč, da se ta dvorana imenuje Slovenski DELAVSKI Dom. Direktorij je bil jako uslu-žen. Upošteval je naše gmotne težkoče in dal odboru na razpolago za zborovanje glavno dvorano po zelo zmerni najemnini. To je ena izmed najlepših slovenskih dvoran v Ameriki; ves dom je »grajen tako, da lahko prav dobro služi potrebam konvencij. Hišnik Slov. del. doma in domov tajnik Vinko Coff sta nam bila na uslugo in pomagala elevelandskim sodrugom na prireditvah v domu. Direktorij Slov. del. doma je poslal zboru pismen pozdrav, kar se je delegaciji jako dopadlo. V Clevelandu ima JiSZ štiri klube. Prvenstvo med njimi ima klub št. 27 s svojim urt-dom v SNU na St. Çlair Ave. Ima okrog 100 članov in članic. Za seboj ima pestro zgodovino. Prvo slovensko socialno društvo v Clevelandu s socialističnimi načeli je bilo ustanovljeno 1. 1894. Ni imelo pristašev in je kmalu propadlo. Ustanovil ga je Fred Pe-tsehe. Drugi klub je bil ustanovljen 15. avgusta 1903 s pomočjo Jožeta Zavertnika in Martina Konde. Tudi ta ni obstal. Sedanji klub št. 27 ima svoj početek v organizaciji, ki je bila ustanovljena 25. septembra 1910. Jože Bratkovič je sodeloval na ustanovnem sestanku. Josip Jauch je bil prvi predsednik. Ta klub se je v jugoslovanskem socialističnem gibanju razvil v enega najbolj delavnih. Bil je mnogo let največji slovenski socialistični klub. Med vojno je bil njegov tajnik Andrew Bogatay, ki se ni udajal ekstrem-nim apelom, niti ni podlegel narodnjaški histeriji. Klub je imel veliko težkoč, toda pod spretnim» preudarnim vodstvom, je uspešno prebil medvojno in povojno krizo. Nato p» je odjenjal. Prvenstvo v JSZ sta mu vzela po vojni kluba št. 114 v Detroitu in št. 1 v Chicagu. V klub št. 27 se je vsled posebnih elevelandskih razmer naselil "defitizem" — nekaka resigniranost med člani, ki ni še pojenjala. Opazili smo to tudi ob priliki tega zbora. "Defitizma" je precej tudi med drugimi člani in somišljeniki JSZ v "metropoli". Marsikdo se loti dane mu naloge z glasno mislijo: "Ah, saj ne bo nič!" V Clevelandu so bossi nad "slovensko politiko" demokrati pod vodstvom L. Pires in njegovega dnevnika Am. Domovina. Poskus ljudi okrog Enakopravnosti, da bi Pirca zbili s te strategične točke, se je več kot ponesrečil. Rojaki — da, tudi mnogi socialisti — so v politični tekmi interesirani največ v boj, ki odločuje (ali ima odločiti) med Pirčevo demokratsko in nasprotno stru-jo. Ta zmotna zaverovanost v lokalni boj političnih aspirantov je kriva težkih posledic, ki si jih je klub št. 27 nakopal pred nekaj leti, toda jih je prestal in se izkopava iz njih. Tudi skupina bivših somišljenikov, ki je hotela Pirca izpodbiti z republikanskim kano-nom, se je v tej krizi precej izpametovala. Klub št. 27 sta na zboru zastopala pre-vdarni Leo Poljšak in pa mlada Betty Bogs-tay, hčerka tajnika, ki je vodil klubove posle v kritičnih medvojnih in povojnih letih. Ko sem pred precej leti obiskal Andrejs Bogataya, je bil težko bolan. Prav nič nisem tedaj pričakoval, da postane kdo izmed njegovih otrok socialist. Zato sem se nemalo začudil, ko mi je Betty povedala, da je njegova hčerka. Mrs. Bogatay nas ni imela rada. Smatrala je, da smo ji težkoč v družini več ali manj krivi socialisti. Ko sem nekoč prišel na St. Clair Ave., kjer so Bogataje vi stanovali, mi je odprla v veži okence in vprasals kaj hočem. "Andreja bi rad videl". Ne spominjam se več, kaj mi je rekla. Vem le, da se je polkence zaprlo in vrata so ostala zaklenjena. To nepriliko sem pojasnil sodrugoma Jurmanu in Kreblju. "Gremo ps skupaj," sta rekla. Odšli smo, in vrata so •« tedaj v resnici odprla. Mrs, Bogatay ni hotela v našo družbo. Kramljali smo sami i Andrejem, ki je tedaj kar v postelji, kamor «a je vrgla bolezen, pisal spomine iz živ-, ljenja. Priobčil jih je v Prosveti. Zdaj je Andrej v sanatoriju. Sodrugi se ga v svojih pomenkih o prošlih bojih radi spominjajo. (Dslje prihodnjič.) Ako bi hoteli delavci prisluškovati petino toliko časa resnici kakor prisluškujejo Is-žem, bi svetovna socialna revolucija mahoma korakala. VaiK IZLET ČITATELJEV IN DRUGIH PRIJATELJEV PROLETARCA V CHICAGU IN OKOLICI V NEDELJO 16. SEPTEMBRA 1934 - v ^ : k STEŽINARJU v Willow "Springs V*topnina prost«. Čitajte naznanila o tem pikniku v dopuu. V «lučaju slabega vremena se zabava vrši v Dvorani S. N. P. J. - Igra KOCHEVARJEV ORKESTER E. ZOLA: RIM Poalovenil ETBIN KRISTAN ~ (Nadaljevanje.) Ko je ostal kardinal sam pri oknu» je še trenotek nepremično postal. Njegove s solzami zalite oči so zrle skozi okno na nebo in njegove- drhteče roke so se iztegovale milo proseče. O Bog, zakaj ne storiš čudeža, ko je ljudska znanost tako majhna in niče-murna, ko je ta zdravnik odhitel, vesel, da more ubežati zadregi svoje onemoglosti — zakaj ne storiš čudeža, da pokažeš sijaj svoje vsegamogočnosti? čudež, čudež! Iz dna svoje verne duše ga *je zahteval, nujno, z ukazujočo molitvijo zemeljskega kneza, ki je prepričan, da je izkazal nebesom znatno službo, ko je vse svoje življenje posvetil cerkvi. Zahteval ga je zaradi svojega plemena, da ne izgine zadnji moški potomec tako klavrno, da more poročiti to močno ljubljeno, zdaj tako grenko plakajočo in tako nesrečno sestrično. čudež, čudež, v prid tema dvema dra Ob to ustanovo se je povodom njenega omenjenega piknika obregnil v Am. Slovencu po dveh letih svojega bivanja tu Rev. Ruda. Nekega jutra — pravi — mu ni dalo miru, pa se je na tešče spravil k pisanju in posledica je napad na Slovenski avditorij. Piše o godlji in je pri tem sam skuhal godljo. Organizacija Slovenski Avditorij mu je "socialistični dom", o katerem pravi, da ni potreben, pač pa zatrjuje, da je nujno potrebna le cerr kev in verska šola. Rev. Ruda je proti godlji in izjavlja, da je ne bo "podpiral" (jedel). Piše, da se je enkrat napolnil z njo neki pes in poginil raditega. Zelo duhovit dopis je napisal gospod Ruda! A m. Slovenec pravi, da je delavski list. Res je, da ga delavci vzdržujejo, rte piše pa v korist delavcev, kar potrjuje tudi Rev. Ruda, ki se je v svojem dopisu očividno izdal, da mu je njegov kruh edina briga — narodne ustanove, kakor je organizacija Slovenski Avditorij, pa naj v njegovem interesu "vrag pocitra". Ker vsled smeha ne morem naprej s tem pisanjem, se bom pa v drugič še kaj oglasil. Pika. Gorkijeve knjige v Nemčiji prepovedane Dasi je Hitlerjeva vlada knjige Maksima Gorkija že večinoma pospravila iz polic knjižnic in knjigaren, jih je ostalo vendar še toliko, da jih je dne 30. avgusta v Prusiji uradno prepovedala. Za vzrok navaja, da so "nevarne državi". rm ■ ■ m « b \ PARK VIE ^ ima■ v»»« ^b « m m Na plesni zabavi po koncertu je igral Fr. BarbiČev orkester. Obe prireditvi sta bili vzorni. Občinstvo v Clevelandu je na obeh pokazalo, da naše gibanje v slovenski metropoli ni brez somišljenikov in prijateljev, kar je še toliko bolj povečalo dobro razpoloženje, čeprav smo se počutili kakor v peči. Delegatje so se po končanem eboru razšli z najboljšimi vtisi o Clevelandu, v kar sta največ pripomogli ti dve drugi v društvih pravilno delujejo in so nam skozi Prosvetno matico resnična opora. Ali kljub temu je dovolj vzrokov za kritiko napram tistim so-drugom, kateri so v društvih nedelavni ali pa premalo agresivni k 5c; »doupaj $2.05. (To vsoto je nabral Nace Zlemberger, ko je bil tam na agitaciji, ki pa se je zgmbila s pis-mam vred. Objavljamo to v nadomestilo.) . Skupaj v tem i&kazu $4.'i74. Prejšnji izkaz $216.56, skupaj, $260.30. PRIREDBE KLUBOV Je &e Ze Časopisje o zboru S,jL Selitev na farme Iz mest v Kanadi se je v času sedanje krize preselilo na farme nad 117,000 ljudi. To preseljevanje regulira vlada, ki je mnogim družinam poitia-gala do kmetije. Znižano priseljevanje v Kanado V Kanado se je v letih 1931, 1032 in 1933 priselilo 62,500 ljudi, in v treh letih pred temi pa 436,582. Ta razlika poka-zuje, kako zelo je Kanada znižala oziroma skoro ustavila priseljevanje. Milwaukee Leader je razpisal pred par meseci velike tekmo za pridobivanje novih naročnikov in sicer takih, ki plačajo naročnino za pol leta ali več vnaprej. Tekme se udeležuje tudi sodruginja A. P., ki je dosegla posebno med Slovenci in deloma med Hrvati nepričakovano velike uspehe, kar je jako razveseljivo. Dasiravno se borijo vsi z večjimi ali manjšimi finančnimi poteškočami, delavci kakor tudi trgovci, je bil uspeh velik, kar priča, da razmere vsekakor niso tako slabe za naše gibanje. Z vztrajnostjo se lahko veliko doseže, e Sklep desetega rednega zbora JSZ je, da se bo vTroletar- Najbolj simpatične sta pisala o X. rednem zboru JSZ Prosveta in Enakopravnost. Slednja je obširno poročala tudi o poteku zbora. Krajše notice ali naznanila so jmeli večinoma vsi drugi slovenski listi, med njimi A-meriška Domovina, par pa jih je zbor JSZ ignoriralo. O zboru sta poročala cleve-landska dnevnika News in Plain Dealer, New Leader v New Yorku, češka tednika Delnicke Listy in Spravedl-nost, Daily Forward ter mnogi drugi delavski listi. "Dva svetova" in "Veliko mravljišče" Spisal Ivan Molek. Portret razmer med slovenskim delavstvom v Ameriki. Povest, ki jo boste čitali z največjim zanimanjem. CENA OBEMA SKUPAJ $1. POSAMIČNO 50c. Naročila sprejema Proletaree V sledečem seznamu so priredba klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih iborof* Ako priredba vašega kluba ai vključena, nam sporočite. SEPTEMBER. CHICAGO. — Pikaik i i ta Uljev Proletarca v nedeljo 16. septembra pri Steiinarju v Willow Springsa. SALEM. O. — Piknik kluba it. 24 JSZ v nedeljo 16. sept. aa Het-manovih prostorih. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — V nedelj« 14. oktobra konferenca društev Pre svetne matice in klubov JSZ ? Wia> consinu in lllinoisu. WAUKEGAN, ILL. — V nedelja 14. oktobra velika prireditev pod pokroviteljstvom konference JSZ f Slov. nar. domu. CHICAGO, ILL.—Dramska predstava kluba št. 1 v nedeljo 21. «k-, tobra v dvorani CSPS. CHICAGO, ILL. — Shod socialistične stranke v nedeljo 21. elftobra jr Orchestra Hall. Glavni govoraik Julius Deutsch ia Avstrije. NOVEMBER. CHICAGO, ILL. — Shod Frad Hendersora v petek večer 2. nov. v dverani SNPJ. Prirejajo ga soc. klubi na zapadni strani. CLEVELAND, O. — Zbor "Delavec", odsek kluba št. 28, upriaori e nedeljo 4. nov. v Slov. del. doHMi (Collinwood) opereto "Na kmetiji in v kajžici". CHICAGU, ILL. -3 Koncert so«, pevskega zbora "Savn" v nedelja 25. novembra v dvorani ČSPS. DECEMBER. CHICAGO. — Silvestrova zabava kluba št. 1 v pondeljek 31. decembra v dvorani SNPJ. Druge prireditve kluba št. 1 v Chicagu: v nedeljo 3. feb. 193S dramska predstava v dvorani ČSPS; v nedeljo 10. marca varijetai spored v dvorani SNPJ; v nedeljo 21. aprila koncert pevskega zboru ''Sava" v dvorani SNPJ. Kupujem staro zlato bodisi ure, uhane, prstane itd., po izredno visoki ceni. Zfflasite se pri meni. LEBER — ZLATAR 3817 W. 261 h St., Chicaca, III. 6504 W. Cermak Rd., Ben rZSL Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Canal 9694 1SS8 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. ------------Office hours: f-lt A. M.; 1-5 and 6-S P. M. Friday and Saturday all day and evenings. Waukegan office at 424-10th St., Tel. Ontario 7213 Mon., Tue„ Wed. and Thu. till noon. Sun. by appointment only rmninnn: Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 I na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. . Naslovi 540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. Tel 147S POGREBNI ZAVOD BARETINCIC & SON i ____i JOHNSTOWN, PA. # I ■' y m m m «av w« «♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:36—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal M95 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.! Crawford 8440 If no answer —- Call Austin 5700 Organizacija Milijon posameznih delavcev je milijon posameznikov. Toda če se organizirajo, to sila, s katero nasprotniki mora jo računati in jo upoitevati. Ali ste naročnino na Proletarca i« poravnali? NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE fil' \ ii^itiinr 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE * CHICAGO, IL L. Mi tiskamo e slovenskem, hrvaškem, slovaikem. ¿eikem, pnljskeaa, kakor tadi v angleikem ia nemškem jeziku. NAŠA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCI MU A JvfotUv Weekly Devoted to the Interest of the Worker« OFFICIAL ORGAN OF 4 Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC -r- EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1409. Publi»k«d Weekly at 363» W. 26th St. CHICAGO, ILL., September 12, 1934. Telephone t Rockwell 2664 VOL. XXIX. OUR THREE DAYS IN CLEVELAND After a lapse of ten years the Yugoslav Socialist Federation held its convention in Cleveland again. It had the largest representation in its history, 89 delegates in all, including the executive committee. It can be said with assurance that it was not only one of the most impressive conventions, but that it gave a new spirit and a greater determination to work, not only to our Cleveland comrades, but to all delegates and visiting comrades. The very first affair, the symposium sponsored by our young comrades , on Friday night, August 31, attracted an overflowing attendance. The chairman, comrade Sophie Turkman handled the meeting in good order. The speakers, By JOHN RAK Sections in their districts. Their proposals were submitted to a sub-committee which will draft up plans to be voted upon on a general referendum. Numerous suggestions were made to better the work of our Educational Bureau in which the young comrades also participated. Comrade Jartz advised that the committee sponsor a contest for writing English Plays. Detroit, with Jurca and Cesen urged plays in Slovene be included. The suggestion by Novak of Milwaukee, that separate clubs with a small membership fee be organized received good consideration. Ivan Molek in his report mentioned that this institution should issue four timely pamphlets each year. A critical review of work in comrades Frank Drasler, Fo-| cultural and fraternal organi- rest City; Frances Langerholc, Johnstown; Stoyan Menton and Raymond Traunik of Detroit; Donald J. Lotrich, Chicago and Tony Pire of Cleveland gave fine talks on their selected subjects. Some of the speeches were rather long, but nevertheless impressive. Comrade Olga Vehar made a fine short appeal for funds which netted a nice sum of money to cover the expenses of the hall. The meeting climaxed with singing the International. The convention opened Saturday. All delegates seemed to realize the importance of their task before them. They came from several states to talk over the problems and reports of our Publications, Educational Bureau, the Federation and others. Great stress was laid to the need of a permanent organizor and traveling representative for Proletarec. Comrade Snoy gave some valuable information in the way of tactics and policies for agitational workers. He mentioned that Youth can do a lot in the way of helping our agitators and urged them to give their cooperation at all times. Our work among the Youth received its share of discussion. The reports of comrades Josephine Turk, Frances Langerholc and Ray Traunik were very suggestive and contained the activities of the English zations was made by Josko Oven. Too often when programs are arranged, the significance of worker's culture is ignored when it should have first consideration. "Are Our Activities As Socialists in Fraternal Lodges Benefical to The Socialist Movement" was an important item on the agenda and was well discussed. Comrade Alesh stressed that unity was necessary when we are faced by reactionary forces. Without disciplinary rules, our movement would lose its respect among the workers. His proposals for unified action in this respect was accepted. The work and duties ,of Socialists in trades unions was ganizations, Unions and several others. Not only was the convention a spirited one, but also the social affairs. The banquet held Saturday nite was a huge success. Over 300 people were served. Fine short talks were made (but too many in number) and the singers of Zarja and Delavec entertained with a few duets and solos. The concert held Sunday was attended by approximately 8001 people. Four singing societies, Zarja of branch 27 JSF, Delavec, Soda and Jadran took part in the program. The Ma-rincek's quartet with their musical instruments and singing were exellent. The short speeches by comrades Frank Zaitz, Robert Dullea and Donald Lotrich made a fine impression upon the audience. These social affairs showed that our comrades in Cleveland still have a lot of sympathizers and a good following. This convention should inspire the ^non-members to join the Socialist branches in Cleveland and help our comrades carry on the battle for Socialism. I feel confident that our out-of-town delegates and visitors, which were not few in number, carried with them the best of impression, a fine spirit and greater determination to accomplish what we planned at this convention. Heil The Exalted One! Well, the nation is »»fa now. The (¡rand Exalted Ruler of the Elks ha» taken us into his confid^nco.. He's going to go after »11 the reds in the country and «mite ttoem hip and thigh. God still reigns and the Exalted Ruler still rules. The American flag flie« in every lodge room in 1,400 principal cities and upon every altar rests a Bible. In the face of this array of power, the great "menace," will simply wither u-p and disappear. The home, church, family, flag and government are in safe hands. Everything is safe—except jobs for some 10,-000,000 workers, incomes for starv-rhg farmers in the West and a few other trifles of this sort. Hejl the Exalted Ruler!—The New Leader. How Lies And Slanders Spread in The Sew Leader, a Socialist Weekly, appeared the folUn^ ing timely article, nailing down lien about the German Social l)er mocracy and its leafier*, spread by the German minister of propaganda. The article explains one of the many reasons why the road to unity in the Labor Movement is blocked and who are ren- ponsible. m . „«.In,! in Czechoslovakia, was nego- Tvvo weeks ago we carried an emphatic denial of a story that was making the rounds to the effect that Otto Wels, German Socialist leader in the pre-Hitler days, now in exile MIH LII. II TS . By Mary Jugg NOT UNTIL There is no convincing evidence . , . __LVo-i, whatever that the new deal—public reported by comrade *rank cor>tro) or privatolv (>wnvd aml Pod boy. A fine report was operated industry—will be a Me to also given by John Gorjanc on Jteep the wheels of production and distribution whirling with sufficient efficiency and continuity to satisfy the basic require-ments of the American people. I^t it be re-membered that, while only one-third of the ground lost since 1929 has been regained, even at the peak of prosperity vast sections of our population subsisted in privation and want. Not until collective ownership makes possible economic planning and equitable distribution will the people of this land enjoy plenty, security and leisure.-— Kirby Page. the Cooperatives among Yugoslavs in this country. John Horvat gave a short *talk on the work of Cooperative Leagues in Superior, Wisconsin. The discussion on Women in The Socialist Movement was led by comrades Frances ZakovSek and Angeline Zaitz. These were the most important problems of the convention. There seemed to be, on the part of the delegates a feduced thp ,abor ^ great willingness to carry out to .^pport life and Capitalism this work to the fullest extent. A number of resolutions were adopted, among them: the United Front, Soviet Russia, Tom Mooney, Fraternal Or- reduced I*bor to the point where it can't support life. Inspiration! If the tenth regular convention of the J SI»1 would have accom pliShed naught else except to instil the delegates from the various parts with an inspiration to go forward with renewed determination . of working for a cause, it would have performed a noble duty. * No organization can look forward to expansion without a strong youth group. The Cleveland convention had a point in its favor there. More delegates from -English sections were present than at any other convention. * And were the English branch delegates alert! When they forsook a dance and good time for a special caucus in a room far removed from the merrymakers to discuss the revisions they wanted in the new by-laws until the hour of midnight, you can be^sure that cussions concerned the cultural activities in our localities. Do we present programs that have a significance, or do we rest content to sing pretty tunes and run the full gamut of emotions in our dramas, simply for pastime? - * The. concert presented by the Cleveland singing societies Sunday evening was characterized by one feature well worth copying in other localities — punctuality. The program was presented smoothly with no tedious waiting between numbers. A good business manager—that is essential in all our programs to keep them moving and interesting. * No subject should receive greater emphasis than that of our publications. This was thoroughly covered by the editor and business managers. Without an increased circula- they came to the convention tion of literature that lays tiating with Hitler for the establishment of "neutral" union to supplant the so-called "Labor Front". The story was, of course, a lie out of whole cloth invented in the diseased mind of the devilishly ingenious and unspeakable Goebbels, and handed out to the foreign correspondents in Germany by his corrupt propaganda department. Those men have, of course, no way of checking up news ¡n the "coordinated" Reich, but common sense would have told them that the story was idiotic on its very face. Still, a gullible correspondent of the usually reliable Manchester (England) Guardian picked it up; and from that time it has been appearing regularly in the Communist press. On the very day we printed the categorical denial from official Socialist sources in Czechoslovakia that neither Wels nor any other German Socialist either in exile or in suffering Germany had any object except the overthrow as soon as possible of the accursed Hitler regime, and that no such negotiations had been entered into or would even be considered, the "liberal" New York Post carried a column by ex-Socialist, ex-Communist Ludwig Lore — who certainly is in a position to know better —reciting the entire story exactly as the Nazi propaganda machine wanted him and other American journalists to belie-ve it. He did not wait to check up; he did not comment that the story looked fishy on its face; he did_not write that the story appeared to fit in with the propaganda plans of Goebbels' department. He took the story and printed it, with a sneer at Wels as his only comment. - It took him a week to get around to a repudiation of and apology for a story that he would have known were he not blinded by prejudice against the Socialist movement was a clumsy lie. But the Communist press is still peddling the lie, and presumably many Communists really have got themselves into a state of mind actually to believe it. It is curious how blind hatred of the Socialist movement will bring Communists and others virtually into the Nazi camp; for the sole purpose of sending jout that story was to get it believed and thus to sow confusion in the ranks of those supposed to be united in their hostility toward and de-' termined opposition1 to fascism and Nazism. with business on their minds. forth the significance and the; interpretation of daily events Comrade Langerholc deliv- from the workers' viewpoint, ered the prize come-back to we Cannot hope to expand our Comrade Podboy, when the movement, latter defended the "senior" * members, saying that they ¡agí archlight lilt««........ Donald Lotrich lllii........nI Our convention is over and our comrades have gone back to their respective homes to carry out the decisions of the convention. . Th<> decisions of the convention can be The basic concern following lhailed as constructive progress but have never failed in coopéra- the convention should be to re*u,tR w,ni he Earned only thru tion. "At one of the affairs put into practice those en- thand in size and service. VV e must invome the magnetic force that will ¡t be. lent ideas proposed — andi*™ what can hinder our continued growth until the next convention? CONVENTION REFLECTIONS By Louis Jartz The younger comrades in Cleve- gates representing an Educational ■ land were burdened with heavy hearts following the close of the convention and the departure ol>oys who will honor and glorify war. He is making militarists of them. He wants soldiers and cannon-fodder for his next plunge which according to his bellowing* should be soon. This is important for us not so much because we are Jugoslavs but because Mussolini is a dictator of the worst sort and be- toes, gravy, fine peas, corn, tosst and butter, coffee, ice cream—and all for 25 cents." "Where?" yelled Huhgermouth, eagerly. "Oh, nowhere," grinned Joker, "fcut just think of it!" Where some have much too much, .........., thore mu.«t be many who have not cauee we know that hit economic nearly enough. ü