WD A7A CP ŽOOkm3SKJ TlSKi • OREJUJfc UREDNIŠKI OUBUR a GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCI JAN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-73 . TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 GLASILO SO LETO XV. KRANJ, SOBOTA, 7. JITTJTA W>. ST. 7« I A L I S T I C N E ▲ O V N E G A LJUDSTVA ZA fZHA T* HT? OKTOrTRA Tf*T KCrf Tt.UMls. u U I JANI.i A ti.) A 1W30 KOT PULTEDN1K • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT T*> DENSKO: OB PONEDELJKIH* SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN* SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Enotna gospodarska zbornica Prihodnji četrtek se bosta v sejni dvorani OLO v Kranju zbrala na skupni In na ločenih sejah oba zbora okrajnega ljudskega odbora. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je reorganizacija tedanjih okrajnih zbornic, \cdav-■1 zvezni zakon namreč predvideva, da je potrebno formirati enotne gospodarske zbornice. S tem rak onom bodo v našem okraju prenehale delovati kot samostojne organizacije obrtna in komunalna, trgovinska, gostinska in kmetijska zbornica, ker bodo združena T] tnotno okrajno gospodarsko zbornico, k! bo Imela za posamezna gospodarska področja svoje sekcije. Sedež nove zbornice bo verjetno v poslopju sedanje okrajne obrtne in komunalne zbornice v Kranju, in sicer po adaptaciji celotnega poslopja. Ureditev bo končana približno čez štiri mesece. Združitev sedanjih zbornic v enotno zbornico ima .prav gotovo precejšnji vsestranski gospodarski pomen. Največjo korist pa je pričakovati v kompleksnem obravnavanju gospodarskih problemov \ okraju, s čemer bo dosežena bolj ia koordinacija dela zlasti v ti •tih gospodarskih dejavnostih, za katere so zainteresirane vse ali pa več gospodarskih panog hkrati Enotna zbornica bo imela enotno metodo dela in bo razpolagala s podatki ter analizami vseh gospodarskih panog, ki jih bo zbirala po enotnem sistemu in jih kompleksno obravnavala. — F. Integracija gorenjske tekstilne industrije - POT ZA DVIGANJE KVALITETE IZDELKOV IN DELOVNE STORILNOSTI OB KREPITVI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA PO EKONOMSKIH ENOTAH Tekstilna industija na Gorenjskem nima perspektive. Take ugotovitve je bilo večkrat slišati zadnja leta. Vendar to ni točno. Res je samo, da le v takem, razdrobljenem sistemu tej industriji komisija, ki je že precej časa zbirala podatke o zmogljivosti in organizacijskem 6tstemu teh podjetij, je aktivu predložila nekatere zanimive ugotovitve. Skupno imajo predilnice teh podjetij dustrije prenesti pred kolektive in pred samoupravne organe. Tam bodo komunisti - udeleženci današnjega posvetovanja - skušali tolmačiti bližajoče se težave m nakazovati izhodišče v omenjeni Po plenumu okrajnega komiteja LMS Večja samostojnost zahteva večjo odgovornost Člani ZK med posvetovanjem o perspektivah tekstilne industrije ns več zagotovljena perspektiva. 96.212 vreten in 3.370 tkalskih sta- Družbena prehrana ▼ ospredju V ponedeljek, 9. Julija popoldne, te bo v Kranju stTital upravni odbor društva živilskih in prehran-ilclh strokovnih delavcev kranjskega okraja, člani UO bodo pregledali dosedanje delo društva in komisij, razpravljali bodo tudi o programu vzgoje potrošnikov, medtem ko je pričakovati, da bo najživahnejša razprava v zvezi z družbeno prehrano v nekaterih predelih Gorenjske. Zaradi tega so Imeli člani UO društva že razgovore v trži.škl, radovljiški in Jeseniški občini, kjer je še zlasti aktualno vprašanje družbene prehrane. A prav isto velja tudi za usnjarsko in čevljarsko industrijo, za lesno in tudi druge. Zlasti ob sedanji mednarodni delitvi dela, česar se ne more več izogniti nobeno podjetje, se to vprašanje še dokaj ostreje postavlja pred delovne kolektive, hitreje dozoreva in zahteva nujno rešitev. Vsaj prej, preden bodo posamezni kolektivi to občutili na lastnih plačah. Zato je naloga strokovnih organov, zlasti pa subjektivnih sil, da delovne kolektive In samoupravne organe opozarjajo na te probleme, da se leti nanje pripravijo, preden bi prišlo do večjih težav in posledic. Tak namen je rudi imelo včerajšnje posvetovanje aktiva komunistov iz vseh štirih večjih tekstilnih podjetij Gorenjske, ki je bilo v Kranju. Prišli so iz Gorenjske predilnice v Skofji Loki, iz Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču, iz podjetja IBI in Tekstilindusa v Kranju. Posebna tev. Delavcev pa je zaposleno okroglo 5.500. Pred današnjim posvetovanjem so se komunisti posvetovali tudi svojih kolektivih. Zato so že govorili o določenih stališčih, ki so jih tam zavzeli. Vsi so se strinjali, da je treba kolektivom Svetovati izhod iz sedanjih težav in iz težav, ki bodo še nastale. Potrebno je sodelovanje, specihza-cija, enotni koncept, razporejeva-nja proizvajalnih sil in podobno. To naj bi vodilo da nadaljnjega dviganja kvalitete izdelkov, do povečevanja delovne storilnosti in zniževanja proizvodnih stroškov, kar vse edino lahko zagotovi določeno perspektivo tej industrijski dejavnosti. Čeprav je eden izmed govornikov iz Tržiča omenil skrb za zaposlovanje, drugi iz IBI je dejal, da tam niso naklonjeni združitvi, marveč le sodelovanju itd., itd., 6o vendar vsi sprejeli enotno stališče: da je treba razpravo o perspektivi te in- Kmeri integracije. To, kot so da-n^ menili, je edina pot, ki bi za določeno dobo zagotovila ustre-aen razvoj in skladno dviganje življenjske ravni zaposlenih delavcev. - K. M. Pred kratkim Je bil pod predsedstvom Načeta Pavlina plenarni sestanek okrajnega komiteja LMS Kranj o nekaterih aktualnih problemih dela organizacije Ljudske mladine na Gorenjskem. Sestanku je prisostvoval tudi sekretar centralnega komiteja LMS Zdrav-ko Krvina. Referatu Je sledila zelo živahna razprava. Iz referata in prispevkov posameznih dlskutan-tov povzemamo nekatere misli. Plenum je povsem jasno pokazal, da sc v tem pokongresnem obdobju pred Ljudsko mladino na Gorenjskem odpira problematika, ki jo narekujejo spremenjeni družbeni pogoji; ti so v veliki me-j ri vplivali na delo osnovnih orga-] nizacij LM in se najgloblje odra-' ?jo v potrebi po večji samostoj-! nosti osnovnih organizacij; vse bolj pa postaja v tem obdobju izredno tehtno tudi vprašanje rasti j organizacije v komuni, j Plenum je pokazal na nekatere , konkretne naloge, s katerimi se ! srečujejo danes mladi ljudje v J okviru gospodarskih organizacij, na terenu ali v šolah. Ljudska mladina' se je doslej vse premalo ukvarjala z gospodarsko problematiko. Gospodarski sistem je z novimi načeli delitve dohodka pritegnil k sodelovanju slehernega posameznika. Glede na novi položaj proizvodnih enot, ki lahko samostoj no odločajo, se je preneslo težišče dela Ljudske mladine v proizvod ne enote. To seveda zahteva tudi polno samostojnost posameznih aktivov. Na plenumu so ugotovili, da pomeni večja samostojnost hkrati tudi večjo odgovornost. Organizacija se zaveda, da so vsa prizadevanja po večji samostojnosti samo deklarativna, ce ne bo Ljudska mladina problemov, ki se pojavljajo, hitreje, bolj strokovno in še bolj smelo reševala. Marsikje probleme dandanes v organizaciji rešujejo vse preveč kampanjsko in prakticistično; vse premalo pa j« bilo doslej načrtnega, strokovno poglobljenega političnega dela, Sistematičnega spremljanja pojavov itd. Plenum je ugotovil, da je Ljudska mladina pri dolgoletnih prizadevanjih za reformo šole najaktiv--i.eje delovala. Novi sistem financiranja se je uveljavil, vendar.je, hkrati odprl nekatera nova vprašanja, ki terjajo rešitve, da bo tako šola postala samostojna družbena ustanova. Dijaška samouprava je v teh letih postala demokratični instrument dijaka pri upravljanju šole. Na plenumu so spregovorili tudi o odnosu med šolsko skupnostjo in Ljudsko mladino. Ko se je na šolah začela uveljavljati mladinska samouprava in je dobila najbolj ustrezajočo podobo v razrednih in šolskih skupnostih, se je vse češče začelo pojavljati vprašanje, kaj je zdaj njena naloga in kakšna je pri tem vloga Ljudske mladine. Gre za to, da je šolska skupnost samoupravni organizem dijakov, pri katerem LM ;ot politična sila usmerja, reagira na posamezne pojave, ocenjuje slabosti, skratka — pomaga pri formiranju najboljših stališč. (Nadaljevanje na 2. strani) Maršal Tito odlikoval Gorsko reševalno službo V dolini Vrat pod sivimi stenami očaka Triglava, simbola nase zmage, s© se v sredo zbrali gorski resevavci In drugi ljubitelji Basih planin, da počastijo 50-let-nico delovanja GRS. Čeprav je prireditev v torek motil dež — odpadlo je kurjenje kresov in ognjemet — pa je bilo v sredo tolike ilvahneje. Slavje je začel predsednik GRS Slovenije dr. MIha Potočnik, ki je pozdravil številne goste, med njimi člana zveznega izvršnega sveta in predsednika PZJ dr. Marja- na Brcclja, člana republiškega IS Vladka Majhna, državnega sekretara LRS za notranje zadeve Vlada Kadunca, predsednika PZS Fedorja Koširja, predsednika OLO KranjJakoba Zena in druge. V daljšem govoru je dr. Miha Potočnik opisal ustanovitev in delovanje Gorske reševalne službe pri nas, delo in uspehe ter prizadevnost posameznih postaj in članov te humane službe. Povedal Je, da se Je obisk naših planin v zadnjih letih več kot potrojil in da je bilo v letu 1960 že nad 760 tisoč vpisanih obiskov v gorskih postojankah. Spričo tega je toli ko pomembnejša tudi vloga GRS. Do6lej je prišla pri nas na vsakih tisoč obiskovavcev ena nesreča in na 40 do 50.000 ena smrtna nesreča. Gorski resevavci ne rešujejo samo ponesrečence, marveč je prav tako pomembno njihovo preventivno delo s predavanji, opozorili in drugimi sredstvi vzgajajo in opozarjajo planince na nevarnosti. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se zgodi največ ne-(Nadaljevanje na 2. strani) AKTUALNI POMISLEKI OB NAŠI GRADBENI DEJAVNOSTI Specializacijo, sodelovanje in načrtnost VSE TO NAJ BI PRISPEVALO K BOLJ RACIONALNI RAZPOREDITVI GRADBENIH ZMOGLJIVOSTI, VEČJI PRODUKTIVNOSTI IN ZMANJ SEVANJU PROIZVODNIH STROŠKOV in hkrati tudi vreden premisleka. I Trenutno najmočnejše le nod Prihodnjo pomlad bo prišla še jetje Projekt, ki ima zmogljivost bolj do veljave skrb za zaposlitev za okrog 2,5 milijarde dinarjev S proslave ob 50-letnicI delovanja Gorske reševalne službe, ki Je bila preteklo sredo v Vratih pod severno steno Triglava Nove gospodarske razmere, ki nas silijo v skrajno varčevanje, racionalno porabo razpoložljivih sredstev in dviganje delovne storilnosti, bodo brez dvoma narekovale tudi gradbeni dejavnosti ustrezno prilagoditev stanju. Čeprav je v nekaterih drugih krajih že prišlo do problema, kako povsem izrabiti gradbene zmogljivosti, ker so posamezne investicije črtine, pa teh posledic v naScm okraju še ne čutimo v toliki meri. Vsaj ne doslej. Toda zmanjšane investicije bodo povzročile težave podjetjpm pozneje, morda šele prihodnje leto, ko bodo končali sedanja dela, drugih pa ne bodo mogli dobiti v tolikem obsegu, kot je bilo to navadno v zadnjih letih. O teh problemih že sedaj razpravljajo v nekaterih kolektivih, pa tudi v okrajnem merilu in po občinskih organih. V našem okraju jo nič manj kot deset gradbenih podjetij: -Sava«, -Gradiš«, -Primorje«, -Projekt«, Gradbeno podjetje -Bled«, -Gorenje«, G P -Tržič«, Kranjsko gradbeno podjetje, -Tehnika« v Skofji Loki in -Remont« v Gorenji vasi. Nekatera podjetja so se razvila jz nekdanjih manjših remontnih delavnic. Pri tem pa nastaja težava, dn danes skoraj ni najti podjetja oziroma izvajavca Za manjša zidarska dela. Vsa podjetja so usmerjena na novogradnje. Nova investicijska politika, zmanjšana .sredstva za novo gradnje, usmeritev teh podjetij na isto vrsto dejavnosti — vse to je že doslej pokazalo določen premik. Vsa zadnja leta je bila največja težava najti izvajavca del, zakaj gradbena podjetja 60 ime la ponudb, kolikor so hotela. Tu di licitacije so bile zgolj formal nost, ker se včasih ni nihče javil ali pa jih je bilo le nekaj, ki niti niso bili Tesni kandidati, tako da ni prišlo do konkurence. Vse drugače pa se je že pokazalo pred kratkim, ko Je bila na vrsti licitacija gradenj raznih poslopij pri kmetijskem posestvu Šenčur v vrednosti okrog 300 milijonov dinarjev. Za to licitacijo se je Prijavilo kar 18 podjetij in 12 jih je tudi prišlo ter v ostrem konkurenčnem boju - kdo bo cenej-«i — tekmovalo za ta dela. 2e sam ta primer — za razliko od-prejšnjih let - je zelo značilen gradbenih zmogljivosti Vsiljuje se občutek, da je — razen tekstilne. Čevljarske, lesne in druge industrije — tudi gradbena dejavnost šibka prav v svoji razdrobljenosti. Kakor Je prav, da je več podjetij, da je med njimi konkurenca itd., je pa hkrati tudi res, da so marsikje prav zaradi take razdrobljenosti sredstva nepravilno koriščena, da se med kolektivi ustvarja včasih nepravilna mržnja, češ -kdo bo koga« itd. To se je videlo lani jeseni v Kranju, ko je ostal kolektiv Gra-dlsa v trenutnih težavah, to so opaža še zmeraj med gradbenimi delavci na Jesenicah, kjer je kar 7 različnih podjetij, v Kranju, kjer se srečujejo delavci šestih* med seboj konkurenčnih podjetij itd. gradbenih del letno. Približno polovico toliko zmore -Tehnik« v Skofji Loki, Kranjsko gradbeno podjetje okrog 700 milijonov itd. Večina podjetij je manjSih in z nezadostno opremo itd. Toda pri težavah, ki so predvidene in ki jih bo treba reševati, bi bilo napačno začenjati pri vprašanju, kdo je večji, bolj opremljen itd. Tudi golo združevanje teh podjetij verjetno ne bi dalo zaželenih rezultatov. Verjetno bodo ti kolektivi morali najti izhod v večji specializaciji, v sodelovanju in s tem zagotoviti načrten razvoj v daljši perspektivi. Primer letošnjih gradenj med Vodovodnim stolpom in Zlatim poljem v Kranju tudi dokazuje določeno slabost: na majhni površini je kar (Nadaljevanje na 2. strani) I Obrazi In pojavi • Obrazi in pojavi * Obrazi in pojavi # O Bolezni v epruvetah morale Viktor je bil že vsa leta šibkejšega zdravja: želodec, živci, zlasti pa revmatizem. Tako je pravil in nihče ni zahteval zdravniških potrdil. Vsako leto je zaradi tega prosil, čc bi lahko dopust preživel v počitniškem domu podjetja. Morje, sonce in pesek, kot je zmeraj pravil, mu zelo pomagajo. Seveda niso mogli vsi Člani kolektiva tja, ker je bil dom premajhen. V najboljšem primeru bi se lahko zvrstila približno petina delavcev. Se pravi — če bi pili vsi prosivci bolniki, bi prišli vsi na vrsto sele v petih letih. Vendar so Viktorju ne glede na to vsako leto odobrili in nikjer ni bilo slišati besede proti temu. Ce je. človek bolan ... Letos pa se je vse spremenilo. Delavski svet je namreč sklenil, da podjetje ne bo dalo več regresa počitniškemu domu, marveč da je treba predvideno vsoto denarja razdeliti med celotni kolektiv, in sicer ry glede na to, kje bodo posamezniki letovali in tudi ne glede ■na to, če bodo sploh letovali v starem smislu. In čudno! Letos se Viktor sploh ne pritožuje zaradi revmatizma, — Bil je ze na dopustu, toda — doma. Ko so se ondan ob malici menili o dopustih, je pravil, da je belil in marsikaj uredil doma v tem času, kar sicer ne utegne. Kaj pa je z revmatlzmom,* ga je nekdo naivno povpralaL »To ni več tako važno,* je dejal Viktor in zamahnil z roko. Ostali so se spogledali. K*j, pomeni taka spremembtf »Ajal Letos je treba plačati!* je dejal nekdo in začeli so se Uliti. Viktor pa je bil užaljen. »Kaj vas briga moj revmatizem in dopust. Dobil sem denar na roko kot vsak. Pravico imam do tega. Hočem, kar je moje!* »Hočeš, kar je tvoje! To se lepo sliši! Kaj pa če bi mi Že prejšnja leta tako rekli? Ali bi ti lahko hodil na morje? Ali bi bil sploh bolan?* je dejal nekdo drugi, Viktor je fazno vstal, pustil polovico malice in jezno odšel. Drugi pa so ugotavljali, kako so posamezniki radi »bolni* na račun dru-gir), kako resnica »zadene v črno* in da so bolezni res različne — w-ke in »take*. K. M. far, ar « a TE DNI PO SVETU • BIDAULT NIMA VEC SEDEŽA V FRANCOSKI SKUPŠČINI Francoska skupščina j* odvzela poslansko imuniteto Georgesu Bi-Battltu zaradi njegovega sodelo-v.. .'.i v OAS. Za odvzem je glasovalo 241 poslancev, 72 poslancev je glasovalo proti, 34 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Po odvzemu poslanske imunitete bodo lahko proti Bidaultu atorlll potrebne ukrepe. « STANJE PRIPRAVLJENOSTI Predsednik Goulart je zavrnil poskus novega predsednika vlade in konservativne Večine v kongresu, da sestavijo vlado, ki bi razveljavila neodvisno zunanjo politiko. Armada, ki podpira pred-* sednlka Goularta Je razglasila ■tanje pripravljenosti. • DOBRI SOSEDSKI ODNOSI Po skupnem sporočilu, ki so ga Objavili v Moskvi po sovjetsko-^ avstrijskih razgovorih, prevladuje Iftftenje, da med Sovjetsko zvezo lil Avstrijo ne obstojalo nikakršni nerešeni politični problemi. • HRUSCEV SPREJEL Ml JALKA TODOROVICA Predsednik ministrskega sveta fcSSR je sprejel v Kremlju Mi-jalka Todorovića, ki vodi jugoslovansko gospodarsko delegacijo na razgovorih v Moskvi. I • POVORKA MRTVIH Četrtega julija, na dan neodvisnosti ZDA, se je v promolnih ne-•rečah ubilo okoli 150 ljudi, do-•lej največ na ameriški nacionalni praznik. V raznih drugih nesrečah pa je izgubilo življenje še okoli 85 oseb. 1 • PODRT BPOMENIK Skupina alžirskih mladincev je porušila v Alžiru spomenik, ki jc obeleževal kraj, na katerem se je francoska vojska izkrcala pred 132 leti. Nad sto iisoč ljudi je z ddobhtvanjem opazovalo rušenje spomenika. Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudle in d Statistika alžirskega ljudskega glasovanja nI samo podatek, ki bi ga aabcle lila volišča po vsej deželi. Le redkokje je prišla volja naroda bolj do Izraza kot prr.v v nedeljskem alžirskem ljudskem glasovanju. Alžirska »velika ura« Noiru razglasili al/irsko neodvisnost in uradno pritisnili pečate na izide nedeljskega glasovanja. Kmalu nato je francoski visoki komisar prenesel pooblastila no-sivca suverenosti na predsednika začasne izvršne oblasti Faresa; na Alžirska -velika ura« je povsod minila brez oboroženih spopadov. Edina izjema je bilo mesto Oran, kjer gnezdo skrite teroristične organizacijo šo ni povsem uničeno. Prišlo Jo do streljanja. Pristaši skrite teroristične organizacije so začeli streljati na množico Alžir-cev, ki so proslavljali dan neodvisnosti. Po polurnem streljanju Je v mestu prišlo zopet do zatišja. Streljanje pa je bilo slišati tudi v Alžirska »velika ura« je prišla, ko so sporočili podatke o izTdu glasovanja. Na prostrane mestne ulice vzdolž pločnikoov, fla katerih so teden dni pred glasovanjem umirali ie nedolžni muslimani, pretlcn sta dva propadla Studenta, nekdanje jezuitske šole Notre-Dafrtcd'Afr1que pristala na predajo in opustila nasilje po alžirskih mestih, so prišli Alžlrcl, ki so po sedemletni krvavitvi napolnili mesta in noč in dan manifestirali svoja čustva do pomembne zmatje. Bil je potreben preudaren nasvet, da je ta tisoč-giava množica, ki je dobesedno tudi prenočevala na ulicah, odSia s cest in opustila slavje, ki je trajalo v nedogled, brez štetja dnevov in noči. Dva dni po alžirskem glasovanju so v zadnjem oporišču francoske oblasti v Alžiriji Rocher poslopju pa, kjer se je do takrat vila francoska zastava, so izobesili zeleno-belo alžirsko zastavo. Dogodki so se v naslednjih dneh tak« hitro razvijali, da temperamentno alžirsko ljudstvo res ni moglo ostati ravnodušno. Alžirijo je zajel val navdušenja. V Alžir so ob pravem slavju prispeli čla-ni začasne alžirske vlade in Iz m. Pariza je za Alžirijo odpotoval prvi francoski veleposlanik, ki bo zastopal Francijo v tej samostojni drŽavi. V posamezna alžirska mesta so vkorakale enote borcev alžirske armade. Vrtoglavo praznovanje alžirske neodvisnosti se je začelo v vseh alžirskih mestih. Meščani In kmetje, ki so se pridružili proslavam, so povsod napolnili trse. na katerih H je razvila ljudsko slavje s plesi in pesmimi. Zadnje prizorišče trojnega sodelovanja. Skrb za alžirske begunce so prevzeli Francozi, zastopniki začashe alžirske oblasti In zastopniki Rdečega križa ostalih mestnih četrtih. Alžirska -velika ura« ^ y udarila tudi na nesreč^ kJ» zvona. Trenja, ki so nastal, tT! časni alžirski vladi, ni moto?-več zakrivati. Na zunaj bo t? £ like zapazili, ko se J« v a£ nastanil samo del začasne .t«, ske vlade. Podpredsednik +frm-alžirske vlade - nekdanji hZZ ski zapornik Ren tte^ ^ limi člani ni vrnil v Alžirijo • * ostal zunaj dežele. Neenotni" i alžirskih vrstah je post&U ^ no dejstvo«. Razlike, ti " le v vladi so nalelei* Jg* tudi v vrstah preprostih n-Nekatera podrefia Irreltau U naklonjenost večlrrf v vladi, drmm pa se ropPt J™ z Ben Belo. Solani ljudje k?"'"' jo najvplivnejše položaje -ski revoluciji podpiralo n* "T ker sodijo, da so n^Vt vsem blizu, glede na tno*„ vratka imperializma y ^ 1 ^ -v kaki druifi obliki*. G~ trartji razcep, ki jo *ai«i . 4 žlrske mnoilee. saj Slft« » so med posameznimi *p • . področji tudi precejšnja ,***s,l"n! V trenutnem položaj« ^j, takšna cepitev si! Alžir* *evfd prid. Skrajno nevarno ^ rt ' sedanjem položaju h^JV^* f ostrovati, kjer bi se fl*** '* pregovoru -kjer se br«^ ****** tretji dobiček ima« JTtS* C ristitl ljudje, Id Jim Je _ " Alžirija trn v peti, n^rhn» Zdravk* Tea^J Ljudje in dogodki G Luidie in dogodki * lAuMe \n do^odH • Lhidte in dogodki • Liudje in dogodki • Hudi« ln a Posvetovanje o delitvi čistega dohodka V teh dneh je občinski sindikalni svet v Radovljici priredil področna posvetovanja: v Radovljici, na Bledu in v Bohinju. Razpravljali so v zvezi z navodilom o izvajanju načel in splošnih meril za določitev Cti v gospodarskih organizacijah in zavodih. Razpravljali pa so tudi o potrebni dokumentaciji in o problemih, ki se pri tem pojavljajb. Posvetovanja so se udeležili predvsem predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic. — St, š. Slabo vreme je preprečilo mnoge prireditve ob letošnjejn praznovanju dneva borca p"'.! tiven kakor pa pozitive«. V iftNpadarstvu namreč nismo *nan poiskali notranjih- rezerv in PfoižVbdfiJo snu* skušali povečevati bolj na račun novih delavcev, kakor pa na račun moderne organizacije dela in mehanizacije. Preteklo leto pa se je pričelo zaposlovanje: uetaljevati in ta proces se hadaljuje tudi v letbšnjern letu. Tak« politiko zaposlovanja, določajo thdi obCinski dnlžbehl plani gorenjskih komun In okrajna resolucija o gospodarskem in Večja samostojnost zahteva večjo odgovornost (Nadaljevanje s l.str.) Velika naloga mladinskih organizacij na terenu je tesnejša po* vezaVa z ostalimi družbeno-poll-tičnimi činitelji. Le tako bo Ljudska mladina skupaj z ostalimi lahko vplivala na reševanje tistih problemov, ki so odločilne važnosti za okolje, kjer so pojavljajo. '3ebno skrb bo v prihodnje treba posvetiti izkoriščanju prostega •asa. Potrebno bo vse več in več manjših intimnih prireditev V klubih, ki že obstajajo. Ko so govorili o mladini in njeni vlogi v okviru komune, je bilo rečeno, da si mora organizacija Ljudske mladine najti svoje pravo mesto v okviru komune. Ljudska mladina bo morata postali osnovni činitelj pri aktivizacijl mladih SjUdi. J. Kobal Specializacije, sodelovanje iti načrtnost (Nadaljevanje s l.strarti) 5 žerjavov in seveda tudi podjetij, izvajavcev. Krikdr pri strnjeni stanovanjski izgradnji na Zlatem polju pred leti pokazalo ekonomično enotno grad-bi šče V rokah enega samega organizatorja, prav tako je konkurenca v tem prirneru znova odprla staro slabost skrajne razdrobljenosti, kar onemogoča racionalno koriščenje in razporejanje mehanizacije, enotna skladišča itd., kar bi lahko močno zniževalo režijske in gradbene stroške. tb so pomembni problemi, ki se bodo v bližnji prihodnosti zaostrili in prizadejali celotne kolektive in 'l:n;)ii'ist, če Jih tte bomo pravočasno in zavestno reševali. - K. M. toliko se jc družbenem razvoju našega okraja v letu 1962. Zaradi uvajanja avtomatizacije zlasti v industrijsko prozvodnjo se tako v mnogih primerih sprošča delo človeških rok. Zato |e naibfa našMi komun. ■* usmerjajo ljudi v tiste gospodarske dejavnosti, ki trenutno še po^ trebujejo nove kadre (obrt, korttu-nala. kmetijstvo) aH pa v tiste delavnosti, ki Imajo za posamezno obmoive /a-otevljrno perspektivo. Letos bodo morale gospodarske organizacije in družbene službe poskrbeti tudi za zaposlitev onih, ki so si pridobili izobrazbo prve stopnje visokošolskega Studija. Po predvidevanjih se bo letos povečala zaposlenost na Gorenjskem za dva odstotka. Sarho v ilustracijo haj navedemo, da se je povečala zaposlenost v pfeteklem letu glede na leto 1960 za 4,7 odstotka in da je znašal r*>vprečni letni porast v letih 1957-80 približno šest odstotkov (sarho v gospodarstvu 8.9 odstotka). Letošnje povečanje zaposlenosti pa gre predvsem na račun povečanja zaposlenosti v gospodarstvu, medtem ko kultunno-Sbcialna dejavnost, državna uprava oziroma ne^ gospodarstvo letos jdo predvidevanjih skorai ne beležijo povečanja zaooslenosti. Zanimiva je še primerjava letošnjega predvidenega porasta za-poalenostl med samimi gospodarskimi doiavnostmi, ki bodo skupno povečale zaposlenost *n ? 3 odstotka. Kakor kažejo podatki, bo imelo" gozdarstvo1 letos zaposlenih r^lo manj, kak.nl- pa jih ie imelo preteklo leto. Samo za desetinko odstotka se bo letos v primerjavi z dejanskim stanjerh preteklega leta povečala zaposlenost v naši najpomembnejši dejavnosti - V Industriji. Največje povečanje pa letos planira gradbeništvo (indeks iit\B), ki rhu sledi gostinstvo (indeks 109.4), kmetijstvo (indeks I0t*i)t trgovina (indeks 104.4) itd. Iz vseh omenjenih "teVilk je tako fflUfofe povzeti, da je lelonii predvideni porast zaposlenosti na Gorenjskem rtajtrtanlšl v zadnjih letih oziroma najmanjši več let fiaiaj; Perspehtiva slehernega gri-spodarstva je rtamreč le v povečevanju elovne storilnosti in ne v Povečanju ze.iJOslenih. Kljub te-rttU da se bo letos na Gorenjskem povefala zapo-lenost v gospodarstvu le Za 2,3 o:t:;iotka, pa Je predvideno, da bo delovna storilnost porasla za 7,5 odstotka. P. BELEŽKA malomarmost Zelo sem bil prizadet, ki) sem pred časom opoldne v Ratečah videl nekaj tujcev, ki so si ogledovali tamkajšnji spomenik žrtvam NOB, zakaj ta je bil skrajno zapuščen. Ob strani je l:'pa va/a, kjer naj bi bile rože. Toda v vazi iti tUdI okroj? spomenika (kjer naj bi bilo posejano in urejeno) je m samo visok plevel. To )| naredilo zelo mučen vtis. tudi ino-zemei — verjetno Avstrijci - so zmajevali z glavami, ko so D obedovali ureditev liga spomenika. Blizu spomenika pa je šola. Verjetno ne bi bilo težko najti otroke, ki bi opleli ta prostor, morda zalivali zasejane rože aH zelenje in prinašali sveže cvetje. - Prav tako so tam tudi razne organizacije, ki bi se morale bolj pozanimati za tU. Mrtrda je res, da to ni etilni primer in da je na žalost tudi marsikje drugje tako, toda v Ratečah, kjer si prihajajoči turisti s posebno pozornostjo ogledujejo vsako podrobnost, je to še prav posebno neprijetno. - K. M. Maršal Tito odlikoval Gorsko reševalno službo (Nadaljevanje s 1. strani) fereč na srednje težkih in lažjih gorskih terenih. V SlovOriiji je 23 postaj GRS š 23fl član) ih 84 Pripravniki. Z njimi sodeluje tudi izbrana skupina zdravnikov ter vodniki lavinskih fcšbv. Zashdve in tradicije, ki sta dlft začrtala dr. Tičar ih dr. Demšar & uspešno nadaljujejo. Od najprlmltivnejših pripomočkov in skromnih začetkov se je naša GRS razvila V sodobno opremljenih ih iztirjeno gorsko teše val no rtuŽbo, pd kateri se zgledtijbjd drUge tovrstne organizacije pri faas in izveh naših meja. Jubilantom je čestital tudi predsednik PZJ dr. Marjan Breeelj, ki je med drugim poudaril, da bi si morala skromnost, ki je ena največjih odlik naše GRS. utreti širšb pbt v našo javnost. Nato Je tovariš Breeelj izroPll GRS Slovenije v imenu izvršnega odbbra P/J darilb, kip, ki predstavlja mo« In vztrajnost. Vladko Majhen, član republiške^ izvršnega sveta, pa Je ob" čiištitkaH izrdčll red repUbHke s sffebrnim Vencem, s katerim je GHS dtilikbVal tovariš Tito /a njeno dosedanje espe> nO iH hUrrhvho delo. Čestitke ih razna priznanja so ižrdčlii g@ predstavniki planinskih organizacij Crne Gore, Makedonije, hrvatske, BiH in dru»i, med ilm-i-mi tudi predsednik OLO Kranj Jakob ?en. ki je izrofil priznanja nekaterim postajam in po^ttr:./-nkiom GRS na Gorenjskem. Prevodnik PZS Feddr Košir pa je ižt-Očit odlikovanja in ririznanja, častne znake PZS 53 Članom GRS, med njimi dr. Darotu Dolarju in Francu Lrjavšku zlata, ostalim pa srebrni. Pred zaključkom slavja, ki jc bilo združeno s kratkim kultur-rilhi programom, so Udeleženci počastili Šo spomin padlih gornikov ter vseh borcev NOB ih ob Spbrrtenlku v Vrhtih položili vence. !S slavja šo poslali Še pozdravne čestitke predsedniku republiko Josipu Brozu-Tltu. Jože Podobnik Na ostrih, nepreglednih ovinkih med Jesenicami In Mojstrano smo ondflh Videli tudi takle prizor: dva otroka sta se pretegovala na kolesih in preizkušala svoje vozniške sposobnosti. Toda spričo tega, da tarh skozi — zlasti *dn| ob turistični sezoni — vozijo številna inozemska vozila, In to z dokajšnjo brzino, le lera teh dveh otrok lahko tudi povod za prometno nesrečo. O tem bi morale razpravljati in morda ukrepati odgovorne organizacije, zlasti pa starši zakaj NI DEŽURNEGA MEHANIKA Te dni sem potbvat » avtomobilom prbti Jw Med Lescami in Žiro™^ ' doživel majhno okvaro ^ ju. Utrgal se mi i~ « a motiT ju. utrgal se mi je hanv-meh, ki poganja dinamo ^ je zato takoj zavrela Vng.8^1 všečnosti so bile tu; Se^ "* **" sem imel s seboj oba W^*i ^ jermena. Tako in tako mislil v kratkem Parben] m. Ža prvo silo sva (j ioji za, i« ostal e bii Ur^ie^ kl ^ bi, 7 menoj-^3^ men. drugi pa je ostal, is la C razlika. Nov j stari za pogon hladilna pa ohlapen. To seveda T^pr«v H« uiuu^^n. x« DCveoa mn nič kaj prijalo. S priia«. , se odločila, da poiW* *: nieah v kakšni servisn? ^ ^ dežurnega mehanika, «ji ^»^"sC zamenjal Se drttgi JtrhJ^** ^ Toda na JesehiearT^v**1- iskala mehahtka. Najrw^ ustavila pred mehanični ^ * nicami jeseniškega i.*?'1*1 Vse je bilo zaprto. vl» w*" na pol dremal na etoi^f ' tf " pojasnil, da ob n*đ«,.. ^n« f Peljala sva se naprei ^ ?" sko črpalko iti tarh {J* **** po dežurnem mehan-t1**^ tam nI bilo nič OdBrT^ *•* da ob nedeljah nihče ^ J« Hočeš nečes sva m* . kim motorjem voziti * * 'r čas sva bila seveda v Ve! sva pričakovala kdaj v^T**1^ ^ povedalo. No, srečno Li^«i ^ naneslo, da sva pred • ;? industrijsko šoi0 „a T^' kjer sv^ se ustavila na^"^ še to, da na Jesenieah^ot^^ ^ ni dežurnega mehanika n^le^!; precej avtomobilske-.' !• :* je takole odgovoril: *y**0t* ►>Za to se na Jeseni ni nihče brigal. Pmv *K njih sej upravftega odtaJ!^ *^ moto društva smo se bomo mi ob nedelj*,*"***J dežurnega mehanika še« fn*stft" Večkrat so primeri. ^0 ob nedeljah zateče ta »n** * ni k avtomobila, seveda priskočimo na pomoči n>tt Nadaljnji komentar USi'EH PROTI ^t PRIČAKOVANJI Letošnji poletni sejem nicah je proti pričakovat,!^ ^ saj so načrt — 29 rhllljoni^ jev prometa— prekoračili prometa, ih sicer okoli i -dinarjev na dah ja irheio ^!!^r-podjetje -Zarja*, ki rhu «i tako jeseniško trgo\«sko ^J"*-»Unlversal« i 8he\>nim J!^' okoli 2 milijona dinarjev ^' z Jesenic in »Deli*«^ v" -Peko« iz Tržiča so zubN^ dan okoli 400.000 dinarjer i!. kr> je -Gorenjska oblačilni beležila le okoli 200.neo"/ prometa na dan. ^**fj Zanimivo je, da sd rii«^ štva, ki je bilo skoraj V no. predali nn sejmu hrfi (ornih koles in mopedov ter „ > ciklov, načunajo, da JenMe^ w-sk-ilo nad 20 000 liijdi Mty.\ vi'a, ki naj bi bila v «*r • ' m;., je iz tMiničnih m!!»c-padla, bo pa nekaj dn; pw^v Cufarjevem gledališču aH v Partizana. - U. Zdravi kadri so zagotovilo dobrih odnosov in uspešnega gospodarjenja RAZGOVORI O UVEDBI PRISILNE UPRAVE V GOSTINSKEM PODJETJU TRŽIČ Pred kratkim smo že objavil! sklep občinskega ljudskega odbora Tržič, s katerim Je bila uvedena v Gostinskem podjetja Tržič prisilna oprava. Takrat smo tudi v skopih besedah zapisali pojasnilo, zakaj je bila potrebna takšna odločitev. Prisilna uprava je predvsem posledica dokaj slabih delovnih odnosov v kolektivu s slabim gospodarjenjem v ozadju. O dosedanjih dogodkih v delovnem kolektivu Gostinskega podjetja Tržič smo se v ponedeljek razgovarjali z nekaterimi člani omenjenega kolektiva. Med drugim so nas noibolj zanimali odgovori na vprašanje: »»Kaj je bil glavni vzrok, da je bilo potrebno tako odločno ukrepati v podjetju ln kakšne so po vsem tem perspektive podjetja?« IVAN RAĆN'IK. poslovodja »Pc-|te«: Prisilna uprava je bila nujno potrebna zaradi nezdravih medsebojnih delovnih odnosov in slabe personal rve politike nasploh. V zadnjem času smo se znašli v pravi anarhiji, kar ne velja za vse naše poslovalnice, temveč le ta »Pošto«. S tem pa sem tudi povedal, kaj je delo prisilne uprave, da bo zagotovljena perspektiva podjetja. Potrebno je najprej očistiti vso rjo, če se lahko tako izražam, ki 6e je v daljšem času nabrala v našem kolektivu. Za ilustracijo dosedanjega stanja naj navedem samo nekaj primerov. — Nekateri člani kolektiva so motali delatj domala noč in dan. nekaterim pa je bilo tudi v prostem času dovoljeno pisati in tudi izplačevati nadure. Med sedanjo Šefinjo kuhinje, ki je bila do nedavna tudi predsednica UO, in m kuharjem, ki ie po kratkem preizkusnem roku zapustil podjetje. Je prišlo do fizičnega obračuna. Upravnica gostišča na Ljubelju Je pretepla čistilko, vendar p« v obeh primerih nihče p) disHplir»ko odgovarjal. Zaradi nezdravih razmer v »Polti- so v zadnjem času brez odpovedi zapustili podjetje trije delavci, v letošnjem poslovnem letu pa že sedem! Slabi delovni odnosi to se razumljivo močno odražali tudi v prometu. Nenehno menjavanje strežnega osebja je slabo vplivalo na goste in podjetje letos ie vseskozi posluje z izgubo. Razen vsega omenjenega pa je tudi direktor mnogokrat kršil SLABO VREME POKVARILO PRIREDITEV Za dan borca Je občinska organizacija v Tržiču pripravila večjo ©frednjo prireditev v Gojzdu. — Predvideno Je bilo, da bi se vsi odVIežencl proslave zbral! že zjutraj v Tržiču In se odpravili na ikupnt pohod v Gojzd, kjer bi bilo zborovanje, po zborovanju pa rahava. Čeprav skrbno pripravljena prireditev, je morala zaradi slsbera vremena odpastl. 15. JULIJA PRIJATELJSKO f^CANJE KRIZE — Prihodnjo nedeljo bodo Križanom vrnili lanskoletni •bilk Člani delavsko-telovadnega in športnega društva Borovlje s Koroške. V goste bo prišlo okoli 70 Boroveljčanov, ki se bodo s glani TVD Partizan Križe srečal! T iabu (na 20 deskah) in namiznem tenisu, nogometno tekmo pa bodo odigrali s enajstorico NK Ljubelj. i * TA MESEC Krite - Pred dnevi Je bila tu t*;a upravnega odbora TVD Par-t'zan, na kateri so se predvsem pogovor! II o gradnji športnega itadlona. Največ razprav je bilo o nacmu gradnje glede razpoložljivih sredstev. — Z gradnjo bodo pričeli se ta mesec, bržkone pa se bodo zemeljskih del z buldožerjem lotili že prihodnji teden. sklepe samoupravnih organov, kar je največkrat se bolj zaostrilo že tako ali tako 6labe delovne odnose med posamezniki ali pa kolektivom in direktorjem.« SLAVKA LAMOVSEK, šef kuhinje in do nedavnega tudi predsednica UO: »Nerodno mi je o nekom slabo govoriti ali ga poniževati. Toda stvar je v tem, da TRŽIŠ K I VESTNIK vsak ne more biti za vse in da Je za določeno delo potrebna vsaj najnujnejša strokovnost. Nekdanji direktor Mihael Karo je bil sicer delaven in nadvse prizadeven, vendar pa ni bil kos nalogam, ki so v gostinstvu precejšnje in vse zahtevnejše. Da je prišlo v našem podjetju do prisilne uprave, so krivi tudi tisti, ki so direktorju nekdaj kazali lep obraz, sicer pa so mu skakali v hrbet, kot pravimo. Perspektiva podjetja je torej zagotovljena le z zdravim kadrom, ki bo znal ustvariti zdrave delovne odnose, sicer uspešnega gospodarjenja ne bo zagotovil noben direktor.* ANTON KOZAM ERNIK. blagovni knjigovodja {n do nedavnega predsednik DS: »Nerad dajem izjave, toda . .. Prisilna uprava je posledica nezdravih delovnih odnosov na »Pošti«. Trenja so bila med posameznimi člani kolektiva, med kolektivom in direktorjem ter med poslovodjo »Pošte« in direktorjem. To je bil vzrok, da Je imelo podjetje v prvem tro-mesečju letos 1,177.000 dinarjev izgube in da bomo sedaj že tretjič zapored prejeli le 80-odstotne mesečne zaslužke. Določeni ukrepi so bili torej nujni, čeprav v dosedanjem poslovanju ne groza nikakršno osebno izkoriščanje. Omenim naj ie, da Je direktor mnogokrat kršil sklepe, ki so bili sprejeti na zasedanjih DS aH UO. Zaradi tega je prišlo tudi do ne-načrtnega investiranja. DS j« na primer odobril za ureditev salona 800.000 dinarjev (po potrebi tudi en milijon dinarjev), direktor pa je samovoljno potrosil okoli tri milijone dinarjev! - Perspektiva podjetja je torej v boljšem gospodarjenju in dobrih delovnih odnosih, kar pa lahko zagotovijo le zdravi kadri, ki jih je doslej kolektiv močno pogrešal.« MARICA KOGOJ, sobarica (zaradi slabega zdravja Je bila v zadnjem času premeščena na lažje delovno mesto): »Vzrok, da je prišlo do prisilne uprave, Je samo v nerazumevanju med posamezniki znotraj kolektiva. Trenja so bila številna, a kdo je krivec, je težko povedati. En sam prav gotovo ni in skoraj ne bom preti-ravala, če rečem, da so slabih delovnih odnosov krivi vsi člani kolektiva. Premalo Je bilo med nami odkritosti. Celo sklepi samoupravnih organov so največ-krat ostali prikriti in mnogokrat sem za nekatere zadeve zvedela od ljudi, ki niso v našem kolektivu. Medsebojno razume van ie in prisrčni delovni odnosi torej zagotavljajo razvoj podjetja. Menim, da bomo zadevo lahko uredili, ker so posamezniki dobri delavci, le nekateri se bodo mo. rali otresti dvoličnosti.« MILAN ZUPAN, prisilni upravnik: »Podjetje Je v nekaj letih sicer precej napredovalo, vendar movolja, ki Je bila prav gotovo še pred nekaj letf nujna. Direktor je imel razen tega tudi nesrečno roko pri nameščanju novih kadrov, ki podjetju največkrat niso zagotavljali zaželenih perspektiv. Zato jc prvenstvena naloga prisilne uprave, da podjetju zagotovi kadre, ki bodo vedeli, kaj jim zaupa samoupravljanje in ki bodo sposobni dobro gospodariti. Ker gostinskih kadrov primanjkuje, se bomo morali predvsem nasloniti na domačine, ki jim bomo morali omogočiti potrebno šolanje. Urediti pa bomo morali tudi nagrajevanje po ekonomskih enotah, kar je bilo doslej skoraj popolnoma zanemarjeno. S primernimi pravilniki prav gotovo v mrtvi sezoni (za gostinstvo) ne bodo posamezniki le delno zaposleni in mesečni dohodki tudi ne bodo 80-odstotn!.«. Po vsem tem prav gotovo ni potreben nikakršen komentar. Zakaj je moral občinski ljudski odbor tako odločno ukrepati, je na dlani. In ker je dovolj jasno, kje so bile doslej pomanjkljivosti v Gostinskem podjetju Tržič, se zadeve ne bo težko lotiti, zato lahko pričakujemo, da se bo poslovanje v omenjenem podjetju v naikraj?em času začelo odvijati, kot si želimo. - B. Fajon Cez slabo vreme se letos na pritožujejo samo turistični delavci, kmetje in izletniki, temveč tudi delavci podjetja »Slo-venija-ceste«, ki grade cesto iz Podljubelja na Ljubelj. S to gradnjo so pričeli že preteklo jesen, vendar je nadaljnja dela kmalu zaustavil zgodnji sneg. Delo so zato nadaljevali letos in še traja. Razen nekaterih rekonstrukcij bodo zgra- dili nad dva in pol kilometra nove ceste. Nova trasa bo na mnogih mestih ublažila dosedanje vzpone in tako omogočila normalnejši in hitrejši ter varnejši promet. Dela na gradnji omenjenega novega cestnega odseka so pretežno mehanizirana, zato je lahko pri tej gradnji zaposlenih le manjše število delavcev. Kdaj bodo ta dela končana, je težko reči, ker so razen od ostalih objektivnih činiteljev odvisna tudi od vremena. Deževje namreč ne prepreči samo nadaljnjih del, temveč povzroča tudi erozijo. Vsekakor pa bo modernizacija te naše ceste velikoga pomena za mednarodni promet. V okviru omenjene gradnje so na tem cestnem odseku zgradili tudi nov most, ki ga prikazuje slika. - P. STANJE TEKSTILNE INDUSTRIJE V MAJU V »mrtvi« naraščajo sezoni zaloge Vsa tri industrijsko - tekstilna podjetja v škofjeloški občimi skupaj (Gorenjska predilnica, Odeja in Sešir) so v maju letos presegla unovčeno realizacijo istega obdobja lani za 11 odstotkov, letošnjo aprilsko pa za 25 odstotkov. Ce upoštevamo, da Je za podjetji Sešir in Odeja maj že mrtva sezona, menimo, da Je višja unovčena realizacija predvsem uspeh izterjatve starejših računov, manj pa boljše prodaje. Razveseljiv nI edino podatek, da so se zvišali materialni stroški (v primerjavi z lanskim majem za 38 odstotkov), Iz česar lahko sklepamo, da so se tudi cene izdelkom nekoliko dvignile. Nekaterim vrstam Izdelkov J« na podlagi odobritve zveznega urada za cene in državnega sekretariata za blagovni promet zvišala cene Gorenjska predilnica, tako da Je plan realizacije v maju dosegla, čeprav je v podjetju tokrat prvič prišlo do stagnacije v prodaji bombažne preje (Tekst 11 Indus ln IBI Kranj sta odpovedala prevzem te preje po sklenjeni pogodbi). 85 milijonov dinarjev posojila, ki ga Je podjetje dobilo v maju, je nakazalo uvoznikom bombaža in sintetičnih vlaken, zakaj slednja so se v zadnjem času precej podražila. Podjetje Odeja je imelo v maju za 10 odstotkov nižjo realizacijo kot v aprilu, ker je - razen tapetniškega obrata - sezonskega značaja. V poletnih mecerlh v Odeji pripravljajo izdelke na zalogo, da potem prodaja v glavni sezoni lahko poteka nemoteno. Proizvodnja ea je v maju še nekoliko zvišala, ker je bil v tem času popravljen neki stroj, zato pa so se tudi za- loge gotovih izdelkov precej povečale. Tudi v podjetju Sešir prodaja v poletnih mesecih pada in je bila realizacija v maju že za 38 odstotkov slabša kot aprila. Od prodaje v raaju je na domači trg odpadlo 31 odstotkov izdelkov, medtem ko so jih v tujino prodali 69. Ker je v polernih mesecih pretežni del proizvodnja usmerjen na izdelke za zalogo, se je stanje gotovih izdelkov v primerjavi z aprilom mo*no povečalo. — 2._ Proslava ob 4. \uliju V torek zvečer je bila v loškem domu Svobode slovesna akademija v počastitev dneva borca, ki jo je pripravil občinski odbor ZB NOV. - Po govoru predsednika Marjana Zadnika o pomenu praznika in o prehojeni poli 17-letne-ga napredka so se gledavcem predstavili član! prosvetnega društva z'izborom zborovskih borbenih recitacij, nato pa je 25-članski ZANIMIVA ANALIZA Občinski sindikalni svet Tržič se bo te dni lotil zanimive analize o stanju ln problemih delovanja ekonomskih enot v BPT ln Peko. Namen analize je, da naj ugotovi, kaj naj v prihodnje delajo sindikalne podružnice tako v omenjenih podjetjih kot tudi v ostalih gospodarskih organizacijah. Dobre izkušnje ekonomskih enot v omenjenih podjetjih naj bi predvsem koristile vsem ostalim sindikalnim podružnicam po podjetjih, kjer imajo ekonomske enote bolj ali manj formalni značaj, nimajo pa še t'istega pomena, kot bi bilo želeti. LETOVANJE OTROK Prihodnje dni bo prišlo na letovanje v Tržič 10 otrok iz Pule, enako število otrok iz Tržiča pa bo odšlo na letovanje v Pulo. -Takšen dogovor Je med obema je imelo v zadnjem času vse občinama m je prav gotovo kori-slabše posledice direktorjeva sa- sten jn priporočljiv. Priporočilo šolnikom: čimprej najti pravi sistem nagrajevanja Glavna ugotovitev zadnje seja odbora za prosvetne delavca pri občinskem sindikalnem svetu Skofja Loka, na kateri so člani obravnavali pravila Sol ln pravilnike o nagrajevanju prosvetnih delavcev, Je bila naslednja: oba ta dokumenta vsakega zavoda je treba 8e nadalje izpopolnjevati z namenom, da se v šolah izboljšata vz;. no in izobraževalno delo. Pravilom sol so očitali, da so preveč povzeta po zakonu o osnovni šoli in nekaterih uredbah, medtem ko vanje niso vnesena specifična določila o življenju šole v njenem okolju. O dopolnitvah oz izpopolnjevanju pravil naj razpravljajo predvsem šolski kolektivi in sindikat prosvetnih delavcev. Se pomembnejša naloga čaka šolnike v zvezi z izpopol-njevanjem pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, zakaj v njih Je zajeto le nagrajevanje po obsegu dela in vse preveč po službenih letih; manjka torej osnovno načelo socialistične delitve: nagrajevanje po uspehih. Res, da Je kvaliteto opravljenega dela v šolstvu in drugih prosvetnih službah teže ugotoviti , kot npr. v neposredni proizvodnji, vendar 60 kljub temu delavcem s tega področja priporočili, naj skušajo čimprej najti sistem, kako Je treba ocenjevati njihovo delo, da bodo po njem realno nagrajeni. Kot prvi korak k temu ao člani odbora predlagali, naj 6e šolski upravitelji manj ukvarjajo z administracijo, ampak naj bodo nekakšni pedagoški vodje in strokovna pomoč pristojnim organom pri ocenjevanju kvalitete dela učiteljev. Naslednja važna ugotovitev odbora za prosvetne delavce je bila, da dohodki šolam ne pritekajo v zadostni meri. Izračun izplačil osebnih dohodkov za prosvetne delavce (na osnovi prejemkov za december 1961) je pokazal, da se bodo le-tl letos povečali (v primerjavi z lanskim povprečjem) la za okrog 10 ali 12 odstotkov, kar je celo manj kot po predlogu splošnega povečanja osebnih dohodkov, ki naj bi bilo 14-odatotno. Clanl odbora so zato predlagali, naj pri dodeljevanju sredstev šolam iz sklada za šolstvo ozir. skladu iz občinskega proračuna sodelujejo tudi predstavniki sindikata prosvetnih delavcev. - J. 2ontar. vlrmaškl pevski zbor zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Dvorana, v kateri Je bila proslava, Je bila v ta namen lepo okrašena, medtem ko udeležba ni bila najboljša. VEC KOT 5000 IZGUBLJENIH DELOVNIH UR ZARADI GRIPE V lesnoindustrijskem podjetju Cešnjica so napravili zanimivo analizo bolezenskih izostankov v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Ugotovili so, da Je v Januarju zaradi bolezni manjkalo povprečno 7,07 odstotka vseh zaposlenih, v februarju 8.54, v marcu 5,67 in v aprilu 5,83 odstotka. V vseh omenjenih mesecih Je odstotek bolezenskih izostankov presegel najvišjo stopnjo (4,6 odstotka), za katero zavod socialnega zavarovanja izplačuje nadomestila, tako da bo presežek moralo kriti podjetje. Največ izgubljenega delovnega časa je bilo zaradi gripe, ln sicer 663 dni ali več kot 5300 delovnih ur. Da se bo podjetje v prihodnje ognilo vsaj neupravičenih bolezenskih Izostankov (ugotovili so, da Jih je bilo nekaj), bodo organizirali kontrolo bolnikov na domu. — 2. 80 MLADINCEV NA TRATI Ta dni tabori na Trati pri Skofji Loki 80 mladincev - pripadnikov pred vojaške vzgoje. Predvsem so to kmečki fantje in tisti, ki v srednjih ali strokovnih šolah niso obiskovali predvojaške vzgoje. 15. julija bo taboreče zamenjala nova skupina, ki bo na tem mestu prav tako 15 dni kot prva. »Novost za letno sezono — DRALON klobuki! Kupite jih lahko v naslednjih trgovinah na Gorenjskem Kranj Jesenice — trgovina »Tekstil« — klobučarna Jane Radovljica Bled Tržič w. — trgovina »Konfekcija« — trgovina »Slovenijasport« — trgovina »Manufaktura« — trgovina »Moda« (»pri Rusu«) — trgovina »Ljubelj« V Ljubljani pa lahko kupite klobuke DRALON v trgovini »Velur« — Nazor-jeva 8 ter v MODNI HISI. Klobuki DRALON so najnovejši izdelek TOVARNE KLOBUKOV »ŠEŠIR« — ŠKOFJA LOKA, izdelani so iz sintetičnih vlaken, so izredno zračni, peresno lahki ter ne propuKferjo vode. ■■■m '»Min • Pravih, da v poletnih mesecih ni vredno gledati filmskim programom naših kinematografov n* zobe. Filmi — stari znanci — vsi **težni h obrabljeni od večnega predvajanja, te vedno znova vračajo in ljudje jih kolnejo. — Zato tudi ni naključje, da smo preteklo nedeljo gledali v Kranja zanko*. Da pa se ljudje ne bi Pritoževali, čel: Ta film so pa spet potegnili ix naftalina! je operater kina Center poskrbel za majhno spremembo. »Kole* s filmskim trakom je preprosto zamešal, tako da to ljudje gledali malo začetka, pa malo konca, potlej spet prizore iz sredine zgodbe itd. To je bilo za-mtmt Zdaj nihče m more reči. da je film v taki obliki ie gledal. Temu pa se pravi popestritev filmskega repertoarja v poletnih mesecih! op Glejte, ie ena filmska se mi je utrnila. — Tudi ta dogodek se je primeril minulo nedeljo, vendar to pot v nakeVskem kinu. Ob 17. uri je bil na sporedu film Mladi levi. Prima film, vam pravim, zato tudi ni čudno, da je privabil mno-iico gledavcev. Pet minut pred začetkom pa to program na vsem lepem spremenili. Na platno so vrgli kavbojko »Po planinah Divjega zapada* ali nekaj podobnega. Seveda ti se ljudje pritoževali, čel da lovijo gledavce na »Leve*, potlej pa postrežejo s kavboji. — Ljudje to fa res čudni. Kaj niso tudi kavboji po svoje »levi't # Zda} pa za spremembo pre-sedlajmo na gostinstvo. — Ce se boste ustavljali v novem gostišču v Podvinu prt R^dpvljicj, rte pozabite primeti t teh*} fpi&eti* 'jtdMa. Ce boste čakali na tamkajinjo postrežbo, potem boste ostali lačni in žejni. Strežno osebje se sicer truat, da bi naglo postreglo vsem gostom, vendar natakar in natakarica navalu le nista kot. Menda ne bi bilo napak, če bi v takih dneh strelno osebje primerno okrepili. % Ker nismo daleč skočimo Je v Radovljico. — Pred mesecem so delavci Komunale Začeli za Grajskim dvorom razkopavati grobnico Nekdo se je domislil, da bi iz nje napravili okrasni bazen z lepo favno in floro. Kar na lepem pa to se premislili in na bazen-grobnico pozabili. Zdaj tista luknja tako ne varno zija, da me je kar zazeblo pri srcu. Menda se bodo na luknjo spomnili sele takrat, ko se bo va-> n)o zvrnil kakšen mulček. Navst-•J*y lama ni niti posebno plitva. Menda se tudi provizorične ograje ni nihče domislil. GORENJSKA BO DOBILA MODERNO PITALIščE MESNATIH PRAŠIČE\ Vsako leto deset tisoč PRVI PITANCI «E V POBNI JESENI 1963 — GORENJSKA FARMA MED NAJVEČJIMI V SLOVENIJI Ob zaključku prve Izmene, kjer »o delali brigadirji in brigadirke na centralneni športnem stadionu * Kranju, so včeraj obe brigadi kranjsko in mariborsko proglasili za dvakrat udarni, Hkrati pa sta bili tudi specialno pohvaljeni. Udarniške diplome in značke so dobili tudi nekateri najboljši brigadirji k obeh brigad Kmetijsko gospodarstvo Kranj je dobilo kredit za Izgradnjo farme, na kateri bo vsako leto spi-talo deset tisoč mesnatih prašičev. Farma, Id Jo ie gradijo, bo v neposredni bližini vasi Hrast je in tako v središču področja za KRANJ S KI G L A S pridelovanje krompirja in v bližini mlekarne. Da bi pocenili stroške pitanja ln da bi za krmo prašičev izkoristili domače surovine, se je uprava posestva odločila, da bo krmila prašiče predvsem s siliranim krompirjem in odpadki iz mlekarne Cirče. Tako vidimo, da lokacija farme popolnoma ustreza tem zahtevam. Farma sama je zgrajena oziroma bo zgrajena tako, da upošteva najnovejše izkušnje in dognanja na področju pitanja svinj. Končana prva izmena Kranj, 6. julija - Danes so na centralnem športnem stadionu v Kranju brigadirji in brigadirke v prvi izmeni končali delo. Za svoje delo sta bili V. mariborska MDB »Slava Klavora« in 23. gorenjska MDB »-Lojze Kebe-Ste-fan«< dvakrat udarna in specialno pohvaljeni. Razen tega sta obe brigadi dobili tudi diplomo ozir. priznanje za dosežene rezultate v tekmovanju ob 20-letnici mladinskih delovnih brigad. V nedeljo bosta prišli delat na stadion dve novi brigadi, in sicer ena iz Zemuna pri Beogradu, druga pa iz Celja. V obeh brigadah bo okoli 105 brigadirjev in briga-dirk. Na športnem stadionu bosta obe brigadi delali mesec dni. — M. Z. PESTRA DEJAVNOST JESENIŠKE DELAVSKE UNIVERZE Strokovno izobraževanje na prvem mestu SOVJETSKI GOSTJE NA JESENICAH Pretekli ponedeljek je Jesenice in Železarno obiskala sovjetska delegacija metalurgov. Sovjetske goste je sprejel predsednik centralnega delavskega sveta Železarne Ivo Sčavničar s predstavniki sindikalno organizacij« in Vodstva podjetja. Gostje so si ogledali obrate Železarne, se zanimali za proizvodnjo ter Za kulturno in športno življenje delavcev. - M 2 DVE SEJI Izvršni odbor sindikalne podružnice v trgovskem podjetju »ćavja« na Jesenicah je imel v Bvoji mandatni dobi le dve seji ' na katerih so med drugim razpravljali o delitvi osebnih dohodkov, o oddihu članov kolektiva in o disciplini v podjetju. Sindikalna podružnica se v trgovskem podjetju .Zarja« doslej Sfo ,** ni UV€lJavila. Zato je Ubi>S Jesenice sindikalnim delavcem v podjetju priporočil, da na bližnjem občnem zboru izvolijo v nov izvršni odbor take ljudi, ki bodo aktivno posegali v problematiko v podjetju. - M. 2. BRIGADIRSKI VEČER OB DNEVU BORCA Na Jesenicah, kjer je letos prvič mladinska delovna brigada, in sicer -Toneta Tomšiča« iz Ljubljane, so počastili letošnji praznik dneva borca z brigadirskim večerom. V strumnem koraku in ob partizanski pesmi je skozi Jesenice prikorakala brigada do delavskega doma, kjer so imeli mladi graditelji brigadirski večer - U. Izobraževanje na najrazličnejših področjih se je danes med delovnimi ljudmi zelo razmahnilo. To lahko trdimo tudi za železarske JESENIŠKI KOVINAR Jesenice. V okviru Delavske univerze je bilo v pretekli študijski sezoni organiziranih vrsta tečajev, šol, predavanj in drugih oblik izobraževanja. Samo nekatere številke in podatki nam to zelo zgovorno povedo. V družbenem izobraževanju je bilo organiziranih 9 tečajev, ki jih je obiskovalo skupaj 375 slušateljev. Zanimiva snov, ki so jo obravnavali — na primer na tečaju za samoupravne organe v gospodarskih organizacijah, nadalje v politični šoli — je pritegnila tako visoko število poslusavcev. Izredno zanimanje je na Jesenicah tudi za strokovno izobraževanje. Organizirali 60 skupaj 13 tečajev, in sicer 3 za strojepisje in stenografijo, 3 za vodilne uslužbence v gospodarskih organizacijah, tečaj za dodatno kvalifikacijo za medicinske sestre in 5 strojepisnih tečajev za jeseniške gimnazijce. Omenjene tečaje je obiskovalo več kot 1400 slušateljev. Jeseniška Delavska univerza je organizirala tudi štiri tečaje za CENE NA JESENIŠKEM TRGU Sadja in zelenjave tudi v teh dneh prav nič ne manjka na jeseniškem živilskem trgu. Kar poglejmo si, kaj vse .se dobi in seveda, kakšne so cene. Češnje so po 80 dinarjev za kilogram, solata po 60 dinarjev, nov krompir po 100 dinarjev, maTelice po 180 dinarjev, čebula po 110 dinarjev, fižol po 180 dinarjev, rdeča pesa po 170 dinarjev, buče po 80 dinarjev, smokve po 230 dinarjev, zelje po 100 dinarjev, breskve po 160 dinarjev in hruške po 160 dinarjev za kilogram, medtem ko dobimo jajca po 28 dinarjev za kos. Omenjene cene veljajo dva do tri dni. - M. 2. tuje jezike, in sicer 2 za angleški in dva za nemški jezik. Omenjene tečaje je obiskovalo 774 ljudi. V šestih krajih jeseniške občine je pripravila DU tudi šole za življenje, ki jih je obiskovalo nad 160 mladincev in mladink. Izredno pestra je bila tudi dejavnost na področju poljudno znanstvenih predavanj. Teh jo bilo 97 s 5707 poslušavet in 7 ciklusov z 21 predavanji, ki jih je obiskalo 1955 poslusavcev. Na sporedu je bilo največ zgodovinskih, zemljepisnih in potopisnih predavanj, Objekti so kar se da ekonomično urejeni in ustrezajo zahtevam za zdravstveno varstvo živali in zahtevam sodobne tehnologije. Število živali v posameznih hlevih je prilagojeno zaposlenim in njihovim zmogljivostim. Predvideno je, da bo v vsakem hlevu zaposlen le en delavec. Farmo sestavlja 15 hlevov, ki so po svoji funkciji razdeljeni takole: Pet hlevov bo služilo za kotenje, dva hleva, ki sta razdeljena na dva oddelka, bosta namenjena za vzrejo pujskov od starosti 35 dni do teže 27 kilogramov. Sest hlevov bo služilo za pitanje prašičev od teže 27 kilogramov do teže 95 kilogramov in dva hleva za vhlevljenje brejih svinj v tisti dobi, ko čakajo na kotenje. Vsi hlevi na farmi so enako široki, hlevi za kotenje in vzrejo so dolgi po 40 metrov, pitališča in hlevi za čakajoče svinje pa po 80 metrov. Pred vsakim hlevom bo štiri metre širok prostor, ki bo služil kot krmilnica; to je prostor, v katerem bodo shrambe za močna krmila in prostori za pripravo krmil. Vsi hlevi so ob glavni cesti, ki jih med seboj povezuje in tako omogoča hitre transporte med njimi. Na koncu hlevov pa bodo silosi za siliran krompir z zmogljivostjo 4.500 ton. Obratovanje na farmi bo neprekinjeno. Svinje bodo kotile v skupinah po 38 svinj vsakih deset dni. Tako se bo skotilo v tem času 332 pujskov in če upoštevamo deset procentno izgubo, bo nega veterinarja pa vet France Korbar. Oba strokovnjaka sta te na specializaciji na naši prvi farmi bekonov r Ihanu. Gorenjska farma bekonov je drugi veliki tovrstni objekt, ki r» gradimo v Sloveniji. Industrijsk pitanje v velikem obsegu imm> doslej samo na obratu ljubljanskega agrokombinaia v Ihta* Manjša pitališča za dva da tri tisoč prašičev pa so v Kočevju. Sežani, Ptuju, Murski Soboti h Radgoni. Za razlike od farme v Ihanu, ki krmi prašiče predle z močnimi krmili, pa bo gorenjska farma uporabljala kot glavno krmilo krompir in ostanke mlečne predelave. — P. sledijo predavanja s področja zu- | farma dajala na trg po 300 me nanjo politike, umetnosti in knji- |Snatin prašičev vsakih deset dni ževnosti, naravoslovnih ved, politične ekonomije, delavskega gibanja, zdravstva, kmetijstva itd. Večerno ekonomsko srednjo šolo v dveh oddelkih je obiskovalo 83 slušateljev, administrativno večerno šolo, prav tako z dvema oddelkoma, pa je obiskovalo 44 slušateljev. - M. 2. Upravni odbor Bolnišnice za ginekologijo ln porodništvo v Kranju razpisuje delovno mesto pomočnika upravnika Pogoji: višja izobrazba s prakso na vodilnem mestu v računovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. S stanovanji zavod ne razpolaga. Prošnje naslovite na upravo zavoda. Montažno podjetje »TOPLOVOD« LJubljana, Črtomirova 6, a p r e J m e kleparje visokokvalificirane, kvalificirane in priučene Delo tudi v inozemstvu. Pismene in ustmene ponudbe sprejema tajništvo podjetja. Kranjske opekarne Kranj - obveščajo VSE PRIVATNIKE - INTERESENTE ZA OPEČNE IZDELKE, DA SPREJEMAJO PREDNAROČILA IN VPLAČILA IZKLJUČNO SAMO OB PONEDELJKIH IN PETKIH OD 6. DO 14. URE. V OSTALIH DNEVIH PRIVATNIH STRANK NE BOMO SPREJEMALI. Ce težo prašičev zaokrožimo na sto kilogramov .ugotovimo, da bo farma proizvedla na vsakih deset dni 30.000 kilogramov 6vinj ali nekaj nad milijon kilogramov mesnatih prašičev letno. Predvideno krmljenje na farmi bo omogočilo, da bo približno 60 odstotkov pitanih prašičev ustrezalo standardom za bekon. Tako bo mogoče letno proizvesti 600 ton svinj za izvoz, medtem ko bo ostala proizvodnja na razpolago domačemu trgu. Ce pa bodo z domačimi predelovalnimi podjetji doseženi ustrezni sporazumi za odkup vseh prašičev po primerni ceni, ki bo enaka tisti, ki jo bo imelo posestvo oziroma gospodarstvo pri izvozu, bo lahko celotna proizvodnja predelana in prodana na Gorenjskem. Gradnjo farme je prevzelo gradbeno podjetje Projekt Kranj, ju se je obvezalo, da jo bo zgradilo do 1. julija 1963. Farmo bodo takoj naselili in zato lahko pričakujemo prve pitance že v pozni jeseni istega leta. S polno zmogljivostjo pa bo pričela farma obratovati že prihodnje leto; torej leta 1964. Za' upravnika farme je že imenovan jng. Marko Glažar, za glav- Človekoljubje rešuje življenja Občinski odbor Rdečega krita r Kranju je preteklo nedeljo priredil dve prireditvi v počast ter dneva prostovoljnega krvodajar-stva, in sicer v Naklem in v Cerkljah. V Cerkljah je o pomenu krvodajavstva spregovoril tajnik okrajnega odbora v RK Kran? Jo-že Cehovin, v Naklem pa predsednik republiške komisije za krver dajavstvo pri GO RKS dr. Branko S tangi. Za kranjsko občino je poudari' da Je lani dala 1500 prc*tovol*ih krvodajavcev, letos pa jih bo'občina potrebovala 2600. Potrebe so namreč vedno večje. Omenil * da se v naši republiki v zadnjih letih ni primerilo, da ne bi mos3 bolniku dati krvi. Omenil je wf mer bolnice in matere treh otrok ki se je zdravila na Gorniku. T enem tednu so ji nudili dv-maj* in pol litra krvi. Da so priskrbeti dovolj krvi ustrezne skupine je bilo treba ponoči in podnevi »bira.« krvodajavce kranjske in trii-ške občine, ki so se pozivu na nemoč odzivali ne slede na čas ;" tako prinomogli, da So bolnici rešili življenje. Dr. Stangl se ■> njenem imenu in v imenu thuBili ki so jim na ta način rešili iivlif nja, najiskreneje zahvaliL Nato govoril tudi o delu Prostovolin krvodajavcev na področju medr rodnega sodelovanja. V juni:u-skupina" slovenskih prosto«*«* krvodajavcev vrnila obisk krv-dajavcem iz Furlanije v I tali ^ T srečanje pri nas in v Purlan'; i bilo prisrčno in nepozabno v£ s izrazili željo po še tesnejše- » delovanju. Omenil je tudi, da b« podob-pnreditev za Golnik in okoli«. I avgusta na Golniku. Potem ^ delih vsem tistim, ki so oddal' k-več kot desetkrat - zlate/tet* ki so darovali kri petkrat, p* ^ brne značke Prostovoljnee, dajavca. Letos so v obč-m ^1 lili 9 zlatih in 112 srebrnuTzna* R. C. Dan borca so počastili tudi na Javorniku. Na večer pred praznikom se Je zbralo pred spomenikom padlih borcev lepo število prebl-vavcev Javornika in Koroške Bele, ki so prisostvovali položitvi temeljnega kamna za nov dom kulture, ki bo nosil naslov DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ. Temeljni kamen je vzidal znan jeseniški družbeno-polltični delavec ALOJZ TISOV (na sliki). Ob dnevu borcev je na proslavi govoril predsednik krajevnega odbora SZDL Ja-vornlk - Koroška Bela Ivo Tušar. Med drugim je tudi izrazil upanje, da bo dom prihodnje leto že pod streho. Zanj so zbrali že okoli 6 milijonov dinarjev in so preblvavci prispevali nad 100 kubičnih metrov lesa ln drugega gradbenega materiala. Z gradnjo bodo pričeli takoj. — U. — Foto: S. Humerca Na kratkem valu 9 Čeprav je prvo polovico tedna vztrajno deževalo, se število gostov na Bledu po podatkih prijavnega urada ni spremenilo. Tako je bilo 4. t. m. v blejskih hotelih, počitniških domovih in zasebnih tujskih sobah 1068 gostov, med temi 661 domačih. Kako so se počutili, ko so morali ves dan preždeti v sobah oziroma v restavraciji, ni potrebno poudarjati. # V drugem seminarju za programske vodje klubov republiške zvezo Svobod in prosvetnih društev v Radovljici je 30 tečajnikov iz vseh okrajev. Med njimi jih je pet iz kranjskega okraja. Si2f „re<£!nem zvedeli, da bo regata ob vsake« vremenu, v skrajnem MniWn ^ preložena na ponedeljek Sicer pa ni bojazni, zakaj videti J \% se vreme izboljšava. • Te dni je v bolnišnici v Begunjah razstava ročnih izdelav delovne terapije, ki ^ ^ vavci z zanimanjem ogledujejo # Kljub slabemu vremenu ja bilo na Taležu -partizansko «J čanje«, ki ga je priredil občinski odbor ZB Radovljica, o pSS praznika jo govoril r^edS občinskega odbora ZB tov Z*™T oktet .A. T. Linhart, pa je zS nekaj partizanskih in narodi pesmi. USPEL SEMINAR Sindikalna podružnica sekcije za vzdrževanje prog na Jesenicah je skupaj z železniškim transportnim podjetjem v Ljubljani pred kratkim organizirala zelo uspel seminar za organe delavskega samoupravljanja. Seminar je trajal pet dni. Da je 6eminar uspel, potrjuje tudi dejstvo, da so slušatelji pred pričetkom seminarja odgovorili na nekaj vprašanj s področja delavskega samoupravljanja zelo pomanjkljivo. Po končanem seminarju pa so slušatelji, ki jih je bilo skupaj 49, odgovarjali na podobna vprašanja zelo dobro. Podobne seminarje bodo še organizirali. — M. 2. 121.700 TON JEKLA V jeseniški 2elezarni so v prvem polletju dosegli nekaj nad 121.700 ton blagovne proizvodnje ali dobrih 2200 ton več, kot je bilo predvideno za to obdobje, izraženo v odstotkih pomeni, da so polletni plan skupne proizvodnje izpolnili g 102,7 odstotka, plan blagovne proizvodnje pa s 101,8 odstotka. Topilnice so plan skupne proizvodnje dosegle s 101,6, valjarne 105.3, predelovalni obrati pa le z 98,5 odstotka. - J. P. Zbor proizvajavcev o gospodarskih problemih Radovljica, 6. Julija — Na včerajšnji seji so odborniki zbora proizvajavcev razpravljali o nekaterih ugotovitvah s področja delitve CD v gospodarskih organizacijah v komuni, ki jih je izdelala RADOVLJIŠKA KOMUNA komisija na podlagi koncepta predpisane dokumentacije. Obsežno gradivo, ki so ga dobili odborniki nekaj dni pred sejo, je dajalo precej možnosti za razpravo. V industriji predvidevajo skoraj vsi pravilniki statično delitev CD, tako da dajejo široka pooblastila delavskim svetom in celo upravnim odborom, da bi vprimeru potrebe postavljeno razmerje spremenili. Pri tem pa seveda ni v nobenem primeru upoštevano gibanje proizvodnosti , dela kot osnovno merilo za delitev. Zaradi zamisliti, kaj je potrebno ukreniti, da se delitev CD uskladi z osnovnimi družbenimi merili. Analize delitve osebnih dohodkov v teh organizacijah — z izjemo GG Bled, MLIP »Jelka« in LIP Bled — pričajo, da politične organizacije in organi upravljanja niso spremljali gibanje osebnih dohodkov. Prav tako so razpravljali o problematičnem položaju v gostinstvu, gledano skozi prizmo gospodarjenja, zlasti v zvezi z relativno visokimi osebnimi dohodki vodilnih uslužbencev. Menili so, da bi bili po vsej verjetnosti tudi na tem področju potrebni isti ukrepi kot v trgovini združevanje. Zakaj — razdrobljenost, nesodelovanje med posameznimi organizacijami itd. so med drugim tudi vzrok za slabo razvite službe knjigovodstva. Isto kot v gostinstvu bi bilo sprejemljivo tudi za podjetja v obrti. )M / "iM 8 R'' V zvezi z razmerji v osebnih dohodkih so nekateri odborniki poudarjali, da bi morali nekaj ukreniti, da bi bila ta razmerja 1:4, morali več razpravljati in ukrena'i v kolektivih, kako bi se zvišali produktivnost. Menili so, da je n> pačna primerjava razmerja dobo* kov snažilka-direktor, temveč saa-žilka-snažilka, direktor-direitor Pri tem pa so poudarili, da bi bilo potrebno temeljito razfistfci pred kolektivom, kaj vse vplMi na osebne dohodke. Ob koncu je zbor proizvajava', sprejel priporočila vsem gospodarskim organizacijam in zavode« Med ostalim priporočajo, da Je treba do sedaj uveljavljena oba« nagrajevanja, zlasti po enoti pio ;zvoda na ravni podjejja ali pa di v posameznih poslovnih enotah izpopolniti tako, da se agotori poslovanje in delitev dohodka f* ekonomskih enotah. V zvezi z združevanjem je xb-"' zadolžil pristojni upravni c*#-r< občine, naj sestavi podrobno pc*^ ilo o stanju vseh panog go-vvv stva in javnih služb. To p?- * " bilo sestavljeno do 1. sepv:«ibr« letošnjega leta in ga bodo najp« obravnavale vse politične ofStnaV cije in sveti občinskega Jjudskaf* tega bi se morali kolektivi resno vendar so potem ugotovili, da bi odbora. — St. S. Z razstave narodnoosvobodilne borbe v Kranju »LETO 1942 NA GORENJSKEM" V počastitev dneva borca je MVZEJ RFTVOLtJCIJE v branju pripravi! v spodnjih prostorih mestnega muzeja razstavo gradiva, ki pripoveduje o osvobodilnem gibanju v l«*tu 1&42 na Gorenjcem. Tokratna razstava je nadaljevanje lanske, ki je združevala dokumente NOB i« leta 1941. Ob tej priložnosti je upravnik tftZfcJA REVOLUCIJE Martm prešeren povedal, da je zbiranje jradiva iz lela. 1942 zelo težavno in zamudno, zakaj mnogo dokumentov se je v Številnih nemških aaaudih, ki so bili 1942. leta še ■osebno Intenzivni, porazgubilo. lUren tega so v tem letu padli jnnatl voditelji osvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Izkušnje ari ebitanju dokumentov i* NOB *> tudi pokazale, da hranijo mnogo takega gradiva državljani — duti udeleženci narodnoosvobo-tfilae borbe; vendar to gradivo, ki jih spominja na dni okupaciji, na borbe, zapore in taborišča, le neradi dajejo iz rok. Kljub vsema Pa je uspelo zbrati dovolj fllltavbega materiala, ki nudi zanimiv in pregleden kronološki prerez narodnoosvobodilnega gibanja v letu 1942 na Gorenjskem. Uvod v razstavo pripoveduje o Cankarjevem bataljonu, ki se je po bojih z Nemci v Poljanski dolini decembra 1941. leta umaknil v Dražgose, hkrati pa 26 pripe- lo zgovorno govorijo o dogodkih pred dvajsetimi leti. Razstave se zaključuje s prihodom Borisa Kidriča na Gorenjsko, ki je dal partizanskemu gibanju nove smernice. Razstavljeno gradivo Je vzbudilo med prebivavci veliko zanimanje, toliko bolj, ker se ne srečujejo vsak dan z zbirkami dokumentov iz narodnoosvobodilne borbe. Pri tem pa sfe vsiljuje Se ' ena misel: Kaj res v vsem Kranju nI primernega prostora, kjer bi našle zbirke muzeja NOB pravo mesto / ln kjer bi bile ob vsakem času J dostopne oblskovavcem? — S. 8. Obiskovavci razstave NOB z zanimanjem sledijo gradivu na panojih Ćufarjevo gledališče ob koncu sezone Z optimizmom prfeko težav Nekako štirinajst dni Je minilo, kar sb jeseniški gledališčniki popisali zadnjo stran letošnje gledališke kronike. Obširna je in na gosto popisana, kakor tiste iz prejšnjih let, zakaj kroniko so narekovali ljudje - igravcl, ki zavzeto verujejo v poslanstvo svojega gledališča ln ki se iz leta v leto nesebično razdajajo svojemu občinstvu. Ne menijo se za izgubljene popoldneve in večere, ljiva tudi v drugih turističnih središčih - denimo — v Kranjski gori in Bohinju. Vsekakor bomo o tej novi obliki sodelovanja s turističnimi orgahizačijafnl raz; mislili do naslednje sezone in — če bo kazalo - bomo v naslednji sezoni sestavili tudi primeren ffcaeri* Katera dramska dela so tvorila vaš letošnji repertoarni načrt in kakšen Je bit obisk? Čemer nam v Železarni pa tudi drugod ne delajo težav. Naslednji problem, ki bi ga moral pravzaprav uvrstiti takoj za finančno stisko, je pomanjkanje režiserjev. Prav zaradi tega odpade name vsako leto po štiri ali celo pet režij, ki jih moram opraviti poleg igranja,, inscenacij in obilice drugih opravil. Kako bomo kos temu problemu, trenutno še ne vem, čutim pa, da se pomanjkanje režiserjev preveč trdoživo zajeda v delo gledališča.« Kakšen je dotok mladine v vaše Igrarske vrste? Prej ali siej boste morali vrzeli v odrasli igravskl garnituri dopolnjevati z nttVImi igravcl. »Mledina je odrskemu delu zelo naklonjena, kar upoštevamo tudi pri sestavljanju repertoarja. Da bi tudi v prihodnje pritegnili V gledališče čimveč mladine -igravcev in ne nazadnje gledav-tev — bomo uvrščali v repertoar vsako sezono najmanj dve mladinski deli. Pri sestavljanju odraslih igravBkih zasedb prav radi posežemo v mladi igravski ansambel, ki se tako prilagaja resnemu odrskemu delu.« Občutek imam, da se tovarniški sindikat Železarne posebno ne ogreva za vaše delO in posebej za sodelovanje z vašim gledališčem. »Večkrat smo se že dogovarjali, da bi sindikalna organizacija Železarne lahko bistveno vplivala na boljši obisk gledaliških pred- stav, vendar so se naša prizadevanja vselej razblinila. Vselej ostajamo le pri obljubah ... Tako ostajajo tudi možnosti, da bi jeseniški železarji pogosteje in bolj številno obiskovali našo gledališko hišo, bolj ali manj neizkoriščene. Zgleden primer tesnega in prijateljskega sodelovanja med delovnim kolektivom in gledališčem je tovarna Iskra v Kranju. Tamkajšnji sindikalni organizaciji je z leti uspelo vzgojiti množico ljudi, ki radi zahajajo v gledališče. SOdim, da bi kaj takega uspelo tudi v Železarni.« Kak:'cn bo repertoar prihodnje sezone? »Trenutno kaže, da bo repertoar pretežno slovenski. Okvirni načrt je bolj ali manj sestavljen, toda o tem kdaj prihodnjič. - In fie neizgovorjena misel: V začetku avgusta bo začel ansambel s ponavljalniml vajami komedije TTlpce de Utolče. Po uspehu, ki ga Je nare gledališče doseglo t> tem delom v Mottacu, nas je zveza amaterskih gledališč Italije povabila na festival amaterskih odrov, ki bo v začetku septembra v Pesari. Torej bo gledališče tudi letos prikrajšano za letni dopust. Nič ne de, saj bo potovanje v Italijo lepa nagrada za trud med počitnicami. In kaj nam obeta prihodnja eezona? Kaže, da bomo težave kot doslej premagovali z optimizmom in ljubeznijo do odrskega dela. - 6. 6. Kako smo izbirali tečajnike? Pred nedavnim smo na kratko omenili seminarje v Kopru in Radovljici. V Kopru sta se tečaj za mladinsko dramatiko in nadaljevalni dramski tečaj začela 1. julija in bosta končana 15. julija. Predavanja obeh tečajev obiskuje tudi 15 udeležencev z Gorenjske, od tega 8 tečaj za mladinsko dramatiko in 7 nadaljevalni tečaj. In kako potrkajo seminarji v Radovljici? Tudi teh se je udeležilo 14 tečajnikov iz kranjskega okraja. Prvi tečaj - za vodje klubov — Je že končan, drugi tečaj za vodje programske politike, ki je namenjen članom okrajnih in občinskih komisij za klubsko dejavnost, pa bo zaključen 11. jU-lija. Pri izboru ljudi, ki naj bi se udeležili omenjenih seminarjev, pa je prišlo do nasledhjega pojava: Vsi pri javi jenci se niso mogli udeležiti seminarjev, ker 81 v prvi polovici julija preprosto niso mogli izposlovatl dopustov. Zaradi tega so na seznamu udeležencev nastale vrzeli, ki bo Jih morali občinski sveti Svobod v naglici zapolniti z novimi udeleženci. Takšni izpadi in pozneje nepretehtan izbor novih Udeležencev, pa vpliva na končni efekt seminarjev vse prej kot dobrd. Vsak izgovor je odveč, saj feb bili seminarji planirani dovolj zgodaj. Občinski sveti Svobod bo to* rej imeli dovolj časa, da bi lahko zagotovili tečajnikom - kolikor ne bi zmogli sami - nemoteno udeležbo na seminarjih, v nerešljivih primerih pa bi ostalo še vedno dovolj časa za pretehtan izbor drugih tečajAikov. Detajl z razstave NOB v mestnem muzeju Jeseniški gledališčniki so zaključili letošnjo sezono z dramo Agathe ChriStle MlftNlCA veduje b zgokJovtnskem dražgoš-kem boju z Nemci. Gradivo na naslednjem paribju govori o boju fca Mošenjski planini, karrior se je Umaibiil del partizanov iz Dražgos in o proboju nemškbga obroča, rtddaljnji dokumenti pri-tažujejb razmah partizanskega gibanja V začetku 1942. leta ln razvoj partijske organizacije in tfganizačije Ć>£\ hkfah pa reakcijo okupatorja. Nato se vrste do-Jrumehti o bitki v Rovtu nad Crn-grobom, o formiranju novih partizanskih enot, pa o tragediji v okrbgelski jami, o prihodu II; grupe odredov na Gorenjsko itd. In *§: na akcije partizanov od-fcbvarja dkupator s streljanjem talcev fft požiganjem domov ln Irski; ljudje polnijo dkupatdrjeve J*e Ih tdbariSča ... Se in še bi lahko pripovedovali o zbirki dokumentov, ki nemo, a vendar ze- za naoore I rt za đrtlgo plat mikavnega žlvlCrtja, ki tcffe orištrah gledal': Uili zidov. tirUjehi so zaključili se/ono, Attj fcatffej! meseci nji Ki: ve poli 86 bil; strmi In naporni. Pr mlete so se vrstile v tesnem zcp»>rcd;u, ki bi bilo komaj uresn"čljive za pokPcoa glc-dr.llrkb hišo. »Letošnjo zadnjo predstavo $mo odigral: na Bledu;« je ondan pripovedoval upravnik CiifarjeVejja gledališča in umetniški vodja Rojan CebtelJ. »Za Yb priložnost fmo iz repertoarja izbrali opero Radovana Gobca, Tremerski dukat. Tokratno gostovanje je bilo Hkrati nekakšen poskus - morda uvod v redna gostovanja našega gledališča v okviru blejskih poletnih prireditev. Taksna redna gostovanja so trenutno stvar dogovora $ TUrlStičnim društvom na Bledu. Gostdvahja bi bila izved- .....'i ■ i ' i mi L|n|i Ob mojih nogah so ležali posmrtni ostanki Georgea Farnella. Toda tam zadaj za ledenikom sinjega ledu je ležalo to, za kar je livel in kar je ustvaril, vse, kar je bilo na njem najboljšega. To Je bil celotni uspeh njegovega življenja. Nič hi bilo vidrieja — nič kar bi mogle videti človeške oči, odkar se je v ledeni dobi zazdelo' naravi pravilno, da pokrije pobočja Jbktilena s sinjim ledom. Toda bila je zamisel — bilo je nekaj, kar se je pdrodilb V nenehnem trudu In delu življenja enega samega človeka in kar je privedlo do odkritja neizmernih bogastev pod ledom ih kamnom. Tedaj sem se na tistem kraju zaklel, da bom ostal v Finse in postavil Georgeu Fafneiiu, ki jfe tukaj v snegti IzgUbil žlvljehje tpomenik V bbliki velikega IHduštHIškegd podjetja, — njferriu, riek-danjeiritl pobeglemu kaznjencu, gdljiifu, ponarejevalcu, dezerterju in morilcu — ki pa je ob vsem' terri bil vendarle veličina ih je znal vse svoje življenje podredili eni sarfil Veliki želji. »daj stoji podjetje že na pol zgrajeno pred niaHo. Ko sem pričaj pisati te spomine, so dnevi pdstajall krajši in Finse je ležalo pod...ledom. Tudi zdaj Se leži pod ItedbrH; toda zdaj so dnevi že daljli in zopet prihaja pomlad. Vse te dolge zimske mesece sva z Jijlo stanovala tukaj in delo je le počasi napredovalo. Vsa raziskovalna dela so bila končana. Dokazali smo* da George Farnell ni zaman umrl. kmalu bomo pričeli kopati prvo rudo. Kmalu frjdo ta dolga tovarniška poslopja polna nemirne dejavnpsti. finse bo postalo majhno mesto in začetek enega največjih industrijskih podjetij sveta. Odprl sem dkho in pdgledal daleč preko sneja. Od tam kjer sem stal, sem lahko videl kraj, kjer je izdihnil Farnell. Desno pa J? ivelVigal V neb° Slnji Iedenik' ih **** °jiin & l%iMo vW> w kar KONEC »Pripravili smo 8 premier, in sioefr: Držič - Tripče. de tttoiee, Ovsec - 1 nravljios, Gorjan - Vihar prod zoro, Bren-krJva •- Najlepla roža, Stevens -Zakonski vrtiljak, Škufca - Puhe-ka sar.ja, Gobec - TTemerski dukat in Christie - Mišnica 8aBe1e£!l; smb 99 predstav, od tega 29 gostovanj. Imeli smo 14.8u() obiskovavečv ali povprečno na Proslavo; Lahi srrtb dosegi! oBiek 238 dBisfcbVaVbeV na predelave' Največji obisk v sezoni Je doživela Igra Punčka sanja ž 11! predstavami ih 5^00 gleoav-c:. Škoda, da srno jo realizirali še'e B85B8 spomladi.« BdsU closHian.ii kdBMfM repertoarni- politike v prihodnji sezon! kaj špreminjailT »Letošnji repertoar snio, ne da bi dajali publiki kakHmihkdll koncesij, bolj ali manj prilagajali zrpdgljivdsti anscmbla. Ljudje sd bili s konceptom iv-pertbarrib po; litike Zadovoljni, zato ga tudi v prihodnje ne bnmo spreminjali. Vse pa kile, da se bomo v zimskih mesecih prihednje se2dne le* nekoliko -spogledovali« s publiko. Zaradi slabega ogrevanja je avditorij precej mrzel, zato zlasti v januarju in februarju tudi obisk precej upade. To vrzel borno skušali' zapolniti z nekakšno privlačno uprizoritvijo, ki bo vzbddlia zanimanje gledavčev -lUdi listih, ki šicer poredkd zaha-jaio v gledališče.« Na kakšno težave ste naleteli v minuli sezoni? »Težav tUdI letos ni manjkalo. Poseben problem, ki Obstaja že Vsa leta, je bil pomanjkanje denarja, lega problema ne bi ponavljal, ker bi bil vse prej kot izviren. S 6 milijoni dinarjev subvencije; kolikor je dobimo vsako leto, res he moremo delati Čudežev. Vsekakor pa smo se naučili varčevanja ali bolje - gospodarnega prekladanja sredstev. Takoj na drugo mesto lahkb uvrstimo ansambel. Tu mislim predvsem moško zasedbb. Ta se je prav v zadnjem letu takb skrčila, da imamo pri zasedanju nosilnih vlog skoraj nepremostljive težave. Tudi organizacija gostovanj ne mineva brez težav. Mnoga povabila moramo na žalost odkloniti, ker kratko malo ne zmoremo prevoznih stroškov za ansambel in kulise. Razen tega nas pri gostovanjih ovirajo tudi igravci, ki de-lajb V treh izmenah, kar velja Še posebej za Železarno, Take primer« moramo reševati sproti* pri. OBVESTILO Vsem cenjenim strankam sporočamo, da smo s 1. iulijem 1962 odprli specializirano poslovalnico „9 LO VE N M A-A V TO" na Titovem trgii St. 1 (bivša poslovalnica Oprema), v kateri nudimo cenjenim odjemavcem naslednje artikle: motorna kolesa vseh vrst, kolesa, razne trste gum in vse ostale nadomestne dele: za avtomobile, motorna kolesa in kolesa Zft nadaljnje poslovno sodelovanje se priporočamo! SLOVENIJA.AVTO Ljubljana-pošlovalnica Kranj,Titov trg 1 .......*»■■■■■■*.......' " ^5 y, A ^> Jack 10 S POK Krištof Dimač iti-.Staoh« *M£Nl Riše: Janez GKUDFN 94. Kriš se Je navezal, Karson pa ga jc varoval. Prehodil .'e ?e dve tretjini in most se je začel sumljivo krušiti. Iz ;lobofme je zaslišal šum tekoče vode. Na koncu mu jc spodletelo, da jc padel in obvisel nad breznom. Karson ga je držal, a fia ni mogel potegniti na rob. Drselo mu je. 95. Karson se jc ustavil na robu in nategnil m. Km k> hitro ocenil položaj; začutil je, da bi bila silna krivica, če bi se Karana potegnil v brezno. Potegnil je noz in - prerezal vrv. Strbunknu je v tolmun ki ga je izdolbla kapajoča voda nedaleč od roba. 96. »Poslušaj!« Je zaklical navzgor »1N.c hudega ni, ie d sem v vodi. Mahni jo na vrh in odidi v kočo Ljudje mo™^. Zrn ker se kadi iz dimnika! Poišči kako vrv!« Zlezel * ™ ^ t^muna ifse sušil na popoldanskem soncu. Ce* dve uri ^ J^J nad seboj znani glas. n \ali oglasi 1 *- ' • mali oglas. • i Prodam novo kompletno okno 1,74 krat 2,30. - Naslov v oglasnem oddelku 2775 Hrušev sadni mošt prodam. Alojz Cvenkel, Ljubno 70 2718 Zaradi selitve ugodno prodam kuhinjsko omaro z ultrapasom in vgrajeno pomivalno skledo ter zaboj za drva. Tomšičeva 3, Kranj 2721 Fiat 500 B z novim ter rezervnim kompletnim strojem, prodam po zelo ugodni ceni. Ogled v nedeljo dopoldne na Cešnjici 38, Železniki 2728 Prodam motorno kolo Puch SG 250 ccm. Ludvik Prem, Rovtarica, P. Bohinjska Bistrica 2729 Novo motorno kolo Puch SGS 250 ccm prodaj. Tenetiše 13, Golnik 2730 Kravo — dobro mlekarico — prodam po izbiri. Hafnarjeva 9, Stra-Žišče 2731 Prodam kravo z drugim teličkom ali po izbiri. Zabukovje 2, Besnica 2732 Televizor, ekran 53, odličen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2733 Prodam tesan les in nekaj betonskega železa. Marija Cimžar, Zg. Bela, Preddvor 2734 Prodam 2 cementni cevi premera 40 cm. Huje 23 2735 Kravo, brejo, prodam po izbiri. Praprotna polica 24, Cerklje 2736 Prodam Opel Becord 57 letnik. Naslov v oglasnem oddelku 2737 Prodam UKV radio in divan. Cena primerna. Naslov v oglasnem Oddelku 2738 Prodam dobro ohranjen moped. Bašelj 17, Preddvor 2739 Prodam teličko in volička stara po 2 leti. Olševek 49, Preddvor 1 2740 ! nov dolžine 1 meter. — Aleš Koželj, Hotemože 44, Preddvor 2776 Prodam kravo, ki bo četrtič te-letila. - Vovk, Brezje 35 2777 Prodam 200 litrski sod, primeren za namakanje sadja ali od-važanje gnojnice. Naslov v oglasnem oddelku 2778 Prodam nov električni brivski aparat Philips in cik-cak škarje. Slabe, Prešernova 9, Kranj 2779 Prodam kravo, ki bo četrtič te-letila. — Ivan Cebašek, Moše 22 2780 Prodam 3-delno kuhinjsko raz stavljivo omaro, omaro, 2 posteljni mreži, mizo in 6tole. — Brton-celj, Rotarjeva 2, Kranj 2781 Prodam kravo, 9 mesecev brejo, dobro mlekarico. — Cerklje 54 2782 Prodamo konjiča z vso opremo In sedlom ter otroški voz zaprav-ljivček. Osnov, šola S. Jenko Kranj Kupim ali vzamem v najem enosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe oddati pod »Samska starejša« 2750 Kolektiv Socialnega zavoda dr Franceta Bergelja, Jesenice, sprejme sodelavko na delovno mesto bolničarke zavoda. Samsko stanovanje in prehrana je v zavodu. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta 2751 Vse stranke obveščam, da bo Prodam kravo s teletom. Kupim zlatarska delavnica od 15. julija prašiča do 50 kg težkega in voli- tdo 15. avgusta zaprta. - Stranke Iščem 3 aH 4-sobno stanovanje s pritiklinami v Kranju ali bližini. Nudim višjo najemnino in posojilo na stanovanjsko pravico. — Plačam najemnino za 6 ali več mesecev vnaprej. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Stanovanje A« 2759 Iščem družabnico za postavitev pritlične hiše. - Potrebna mi je delna gotovina. Sem srednjih let - 6amski. Oddati ponudbe v ogl. oddelek pod »Poštenost« 2760 Kot družabnik pristopim k dobro Idoči obrti z večjo gotovino. Oddati ponudbe pod »Garancija« 2761 Za dograditev hiše rabim 300.000 dinarjev posojila za dobo 2 let. Dam 5-odstotne obresti. Oddati ponudbe pod »Ugodno« 2762 Preklicujem izgubljeno avtobusno vozovnico Bašelj-Kranj za neveljavno. — Kati Vrankar 2763 Za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah Iščem dekle. -Plača po dogovoru. Gorjanc, Koroška 4, Kranj 2754 Prevleke za sedeže vseh vrat avtomobilov in motorjev vam Izdela Bohorič, Gregorčičeva št. 1, Kranj 2765 Želim spoznati kmečko dekle« staro 20 do 30 let, zaposleno * Kranju, zaradi ženitve. — Oddati ponudbe pod »Lepa jesen« 2798 Zamenjam veliko dvosobne stanovanje v Tržiču za podobno Kranju. Naslov v ogl. odd. 2767 Oddam sobo za 2 osebi. Plačljivo eno leto vnaprej. Partizanska 33, Kranj 2768 Sprejmem čistilko 1 da* * tednu. - Partizanska 38 2798 29-letni vdovec, brez Otrok, m zeli poročiti z vdovo, ločenko ali dekletom s približno enakimi leti. Otrok ni ovira. Slika zaželena. — Tajnost zajamčena. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Než. nosU 2769 Izgubljeno modro »Pelikan« nalivno pero z v graviranim imenom »Zavod« prosim proti nagradi vrniti na Zavod za izobraževanje kadrov na Tekstilni šoli ali oglasni oddelek Glasa 2770 ča. Vopovlje 7, Cerklje 2741 Prodam strešno ogrodje krito z valovitimi ploščami in 7 železnih oken primernih za garažo. Alojz Zibelnik, Gererfja Sava, Kranj — zraven Kuriva 2742 Prodam Vespo 125 ccm v voznem stanju. Cena nizka. Andrej Koželj, Šmartno 113 2743 Prodam parcelo. Kokrica 81 2744 Prodam NSU Primo 150 ccm s prevoženimi 3500 km. Naslov v oglasnem oddelku 2745 Prodam 3 mlade krave po izbiri in skoraj nov moped Colibri. Sp. Brniki 60 2746 Prodam voz zapravljivček. Okroglo 1 pri Naklem 2747 Prodam nov krojaški cik-cak in navadni šivalni stroj. Slabe, Prešernova 9, Kranj 2748 Uobro ohranjeno dunajsko jedilnico poceni prodam. Cesta 1. maja 37, Kranj 2749 Prodam 6 pujskov po 6 tednov •tare. - Breg 13, Kranj 2771 3-sobno komfortno stanovanje s pritiklinami, vseljlvo, v središču Kranja, prodam. — Naslov v ogl. oddelku 2772 Prodam dobro ohranjen nemški motor 250 ccm. - Šenčur 3 2773 Prodam 12 kv. raetrev gume za tla, mize, stole, knjižno omaro in pisalno mizo. - Reževa 7, Prim-ekovo 2774 naj dvignejo popravila. Zlatarstvo, Blaž Rangus, Reginčeva 16 2(516 Mali obrtnik, ločen, ne po last ni krivdi, želi spoznati sebi primerno žensko do 50 let starosti za skupno pospodinjstvo. Zenite v ni izključena. Ponudbe oddati oglasni oddelek pod »Lastni dom 2752 Ločena, z 10-letno hčerko, Išče primerno poznanstvo s poštenim moškim ali zaposlitev. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2753 Restavracija »Jelen« sprejema prijave za strežno osebje za »Kresno noč« dne 14. in 15. julija. Sprejemamo tudi prijave za Gorenjski sejem 2754 43-letni, dobro situiran, z lastnim domom v lepem turističnem kraju, želi spoznati dobrosrčno žensko do 40 let v svrho ženitve. Ponudbe oddati v oglasni oddelek »Prelepa Gorenjska« 2755 Dentist Holchaker, Kranj, ne sprejema strank od 16. julija do 15. avgusta 2756 Sprejmem krojaškega vajenca ali vajenko. — Alojz Zupan, Šenčur 115 2757 Nagrado 100.000 din dam tistemu, ki ml preskrbi enosobno stanovanje, 50.000 din pa tistemu, ki mi preskrbi sobo v bližini Kranja. - Milan Govekar, ključavničarstvo, Kranj 2758 objave ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • SPOR? PO KONČNI ROKOMETNI SEZONI IN POGLED NAPREJ Tržič ostane v republiški OBE REPUBLIŠKI LIGI BOSTA POVEČANI: MOSjKA NA 12 ŽENSKA NA 10 ČLANOV Minulo nedeljo bo bila pri nas zaključena zadnja rokometna tekmovanja. Na sporedu so bile zaključne kvalifikacijske tekme za vstop v republiško rokometno ligo. Predstavnik z Gorenjske Partizan iz Tržiča,je le uspel, da se je obdržal v družbi najboljših slovenskih rokometnih moštev. V nedeljo je na kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani premagal z visokimi rezultati vse tri tekmece: Brežice, Novo Gorico in Beltince. Tako bodo Tržičani še nadalje tekmovali v republiški ligi, saj sedaj tja po njihovi kvaliteti igranja povsem upravičeno sodijo. Lahko trdimo, da bodo tržiški rokornetašij v novi sezoni igrali v Sloveniji bolj vidno vlogo, kot so jo doslej. Sedaj so n-prestali najhujše in,drugo leto se jim ne bo treba bati-za izpad, Če bodo že sedaj prijeli za delo in se kar najbolje pripravljali na novo sezono, ki' sef odpreš že čez poldrugi mesec. Hkrati .emo^dobili p tudi dokončni leiatvici obeh republiških lig. Kranjska' Mladost''(moški) je za- sedla v končni razvrstitvi najboljših slovenskih moštev šesto mesto, s čimer pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Z malo več resnosti in požrtvovalnosti bi glede na kvaliteto igravcev lahko zavzeli mnogo višje mesto. Za novo sezono se bo treba bolje pripraviti, predvsem kondicijsko, če bodo hoteli doseči boljše mesto. Jeseni bo namreč liga povečana na 12 članov in bo to precejšnji napor za igravce, ki ga bodo premagali le, če bodo bolje pripravljeni, kot so bili za lansko sezono. Spisek članov republiške moške lige za novo sezono je sedaj takle: Slovan, Rudar, Branik, Kovinar, Ajdovščina, Celje, Piran, Šentvid, Krško, Slovenj Gradec, Mladost In Tržič. Prvo jesensko kolo pa je na spotrodu že 2. septembra. Tudi v ženski republiški ligi bo z novo sezono nekaj sprememb. Liga bo štela 10 članov: Mladost, Slovan, Branik. Drava Svoboda, Piran, Koper, Črnomelj Kovinar in Šiška. MODELARSKO REPUBLIŠKO PRVENSTVO Uspeh Gorenjcev Preteklo, nedeljo je bilo v Les- I Dobri rezultati pa dokazujejo, cah republiško prvenstvo mode-j kvaliteta modelarstva v Sloveniji eumenjakov j nenehno raste in že lahko trdimo, RAZPIS Svet zavoda Prehodnega mladinskega doma v Preddvoru raz pisuje delovno mesto EKONOMA. Pogoji: srednja izobrazba ali najmanj 5 let ustrezne prakse Osebni dohodki po Pravilniku zavoda. Hrana in stanovanje zagotovljena v zavodu. ODKRITJE SPOMENIKA V OLSEVKU Krajevna organizacija ZB NOV Visoko vabi k odkritju spomenika padlim borcem NOV iz Olšcv-ka. ki bo v nedeljo dne 15. julija 1962 ob 15. url na pokopališču v Olševku. Zbirališče ob 13.30 pred Osnovno šolo Olševek. Vabi odbor larjev v kategorijah gumenjaK tipa vriekfield in dizel-^penjačev. Tekmovanje je organizirala Le-talslca zveza Slovenije, prvenstva pa se je udeležilo 34 tekmovav-cev iz Maribora, Litije, Ljubljane, Novega mesta, Kranja in z Bleda. Tokratni rezultati so bili nadvse zadovoljivi, zlasti še, ker je tekmovanje v obeh disciplinah med najzahtevnejšimi modelarskimi tekmovanji (potrebnega je precej teoretičnega znanja in tudi precizna izdelava modelov). — da je dosegla evropsko povprečje. Se zlasti razveseljivo pa je, da so na letošnjem prvenstvu dosegli najboljše rezultate mlajši tekmovavci — Gorenjci. Rezultati — gumenjaki: 1. Bruno Stular - Kranj, 2. Julijan Upnik - Maribor, 3. Dušan Zupane - Novo mesto, 4. Jože Primožič - Kranj itd.; dizel-penjači: Peter Jug - Maribor, 2. Miha Benedik - Bled, 3. Srečko Zolnir - Maribor itd. - T. P. Letošnji prvak — ki-anjA-mflr dost - bo imel težko dehT\7v hotel še nadalje obdržati' «4 v Sloveniji. NaJnevarneiJ^'3-meca ji bosta nedvomno ^ in Piran. Kljub vsemu p>a . ^ da se bodo igravke za no tudi tako marljivo pr^8^*. kot so se za letošnjo, V^vltf* pa bo treba prijeti za mnogo prej, saj se bo tekL^rr nje tudi v zimski rok0tw^vf letos začelo nekoliko prel !*• vadno. Društvo bo mor^l^ izboljšati pogoje za vadbo \ < takšnih pogojih ni mc*no\ **ivr lati. Igrišče je skrajno JJ. no in bo treba še do jes-nt^eti vprašanje izgradnje ^»T,**5'.'; grišča. - J. Javomik **WP REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE NA JESENICAH V četrtek je dopotoVaja «-senice namiznotenlška r*14' tanca Jugoslavije. Prip^J*"1'^ bo na bližnje srečanje x t^i>(t-tanco Sovjetske zveze, kjT*rfr jetno prihodnji torek ali Jesenicah. Prihod sovjets^^e zentance pričakujejo te dni er*" prave in srečanje sodita ^ \tt priprav mladincev za s^j> VII. evropskem kriterim . > 13. do 15. Julija na Bledu J* f STOJ AN PUC JE ODlCb ŠAHOVSKI HANDICap u V počastitev dneva * kranjski mednarodni mojster Stojan Puc odig™ hov> do handicap turnir z n^ v ^ boljšimi člani šahovske^ štva Kranj. 7 partij je dobili pa remiziral. ' Rezultati - Puc : St . Puc : Dre v 1:0. Puc : je^*f g puc : Božič 1:0, Kodek > pTn L Murovec : Puc 0:1, Lon^/1? remi in Ravnik : Puc 0:i ^: \ obvestilo Žaganje hlodovine Oddelek za gospodarstvo OLO Kranj obvešča vse tiste, ki imajo svojo hlodovino deponirano na žagah veneciankah, ki ne obratujejo in tudi nimajo pogojev za obratovanje po določilih Pravilnika o tehnični opremi in strokovnem kadru gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s primarno predelavo lesa (Uradni list LRS, št. 10-61/62), da ta les takoj odstranijo oziroma ga odpeljejo JAVNA ZAHVALA Tov. Francu Urbasu, Moste, se najlepše zahvaljujemo za njegove tople besede ob proslavi 20-let-nice smrti 29 talcev v Mostah pri Žirovnici. Svojci padlih Komisija za štipendije občinskega ljudskega odbora Tržič razpisuje na podlagi 22. in 29. Člena temeljnega zakona o štipendijah za šolsko leto 1962/63 naslednje štipendije: 1 Stipendijo za študij na pravni fakulteti 1 štipendijo za študij na višji Šoli za telesno vzgojo 1 štipendijo za študij na višji ekonomsko komercialni šoli, oddelek za turizem in gostinstvo. Višina štipendije bo določena v mejah razpona od 7000 do 10.000 dinarjev. Prošnji kolkovani z 250 din je treba priložiti: 1. življenjepis, 2. potrjen prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o zadnjem vpisu oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, 3. mnenje mladinske ali druge družbene organizacije, 4. otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja naj predlože potrdilo ZB. Rok za vlaganje prošenj je do 25. julija 1962. na tiste obrate LIP, ki opravljajo uslužnostno žaganje lesa, da ne bo nastala gospodarska škoda. v primerih, ko lastniki ne želijo žagati hlodovine po uveljavljenem sistemu uslužnostnega žaganja, so obrati LIP pripravljeni, da jo takoj odkupijo. Podrobnejša pojasnila glede tega dajejo občinski odseki za gozdarstvo in LIP. Oddelek za gospodarstvo OLO Kranj OBJAVA Gasivsko društvo Primskovo ae vsem gasivskim društvom, podjetjem, organizacijam in posameznikom lepo zahvaljuje za finančno pomoč in prispevke za spominske žebljičke, ki jih bomo vstavili v prapor, ko ga bomo — 19. avgusta 1962 — razvili ob slovesnosti 40-letnice obstoja društva. Prosimo tudi ostale, ki želijo podpreti naše društvo ali prispevati za spominske žebljičke 1000 ali 2000 din, naj nam to nakažejo vsaj do 20. julija 1962, ker moramo dati žebljičke v delo in gravirati darovavčevo ime. Prosimo, če denar nakažete po pošti ali Narodni banki Kranj na naš tekoči račun 656-171. — Odbor Svet zavoda r goško službo Jesenice a prosvetn% ^ senice razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 2 mesti pedagoških sv*^,^ cev za osnovne šole. — F\>£o, i. ja ali visoka Šola in 5 1*| ' ^ v prosvetni stroki. 2. Uslužbenca za pedag^j^ ^r kumentaeijo ln statistik«*, ^ ^ goj: učiteljišče z nekaj prakso v prosvetni stroki. l*r" Stanovanj ni. Ponudbe * ^ ni mi dokumenti sprejern-^Lg) zavoda do 25. julija 196a, Po OBVESTILO sklepu upravnega podjetja obveščamo vse or, ; r cije, ustanove, šole i«., ^4 Jetje nima razpoložljivih ttqX, s katerimi bi lahko sodelo*tw^ Teševanju rinančnih probiti ki jih te organizacije nakar -v svojih vlogah. Na vloge podjetje dalj« ^ dajalo odgovorov. Upravni odbor Elektrarne Mt*^ Žirovnica