Poštnina plačana v gotovtni Leto XIXm št. 111 Ljubljana, sobota 14. maja I938 Cena 2 Upravnistvo. ujutujana, tinatljeva 6 — Telefon St- 3122 3123, 8124, 3125 3126. Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Cel le Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Računi Drl pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Oslo 78 180 Wlen §t 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din *0 — Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg St 7, telefon St 24<0, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. 1. telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. Ženevska odveza Stoprvo zasedanje sveta Društva narodov, ki je obenem prvo zasedanje po lanskem jubileju, zaključuje na značilen način dolgo dobo notranje krize te ustanove zaradi abesinske zadeve, posredno s tem pa odpira obenem povsem novo fazo v nadaljnjem razvoju tega najvišjega mednarodnega organa. Mednarodni ideal in mednarodna stvarnost sta na ženevskih tleh prišla ne le navzkriž v doslej najglobljem medsebojnem sporu, temveč sta na istih tleh svoj spor tudi zaključila, z zmago realnosti nad ideali. Z moralnega vidika take solucije gotovo niso tako lahka stvar, da bi jih bilo mogoče kar preskočiti, kajti navzlic mnogim obetom, ki jih Icrije v sebi novi razvoj in ki jih realno tudi največji moralist ne more prezreti, se človeštvo te dni ne bo moglo povsem ubraniti misli, da se je vendarle nekaj 5:rušilo, ne da bi obenem že trdno stala nova zgradba, ki naj na teh ruševinah vzraste v obliki novih pobud za mir v ozračju večjega mednarodnega zaupanja. Tudi angleški zunanji minister Hali-fax se v svojem govoru ni mogel ubraniti te misli, ko je med drugim poudaril: »Glede Abesinije prihajata v konflikt dve ideji: vdanost in zvestoba splošnim idealom ter praktična varnost in mir.« Angleška vlada, ki ji nihče ne more očitati niti, da ni iskrena pobor-nica miru, niti, da ni v svoji zunanji politiki dovolj realistična, smatra, da je konkretno in naglo delo za ohranitev miru v sedanjem mednarodnem položaju njena prva naloga, pa je zato v tem smislu uravnala tudi vse svoje postopanje v zadnjem času. Objektivno moramo priznati, da Anglija ni postavila abesinskega vprašanja na dnevni red 101. zasedanja sveta DN iz kakršnihkoli načelnih razlogov, temveč zgolj zaradi spoznanja potreb, ki jih Evropi in svetu narekuje sedanji mednarodni položaj, predvsem pa v neposredni zvezi z nedavno podpisanim an-gleško-italijanskim sporazumom, ki ga angleška viada smatra za osnovo novih diplomatskih pobud v smeri splošnega evropskega in svetovnega pomirjenja. Zato seveda angleške pobude v Ženevi ne smemo gledati samo skozi prizmo ženevskih načel in vseh dosedanjih sklepov DN v abesinski zadevi, temveč v prvi vrsti z vidika spremembe splošnega evropskega položaja. Z vidika realne mednarodne politike bi bil gotovo velik nesmisel, ako bi se dejansko podani novi elementi mednarodnega razvoja ne upoštevali. Realno ozadje angleške abesinske pobude v Ženevi je končno še v tem, da se angleško-italijanski sporazum že vse o-d prvega dne svojega podpisa ni tolmačil kot diplomatski dogovor, ki naj bi bil sam sebi končni namen, torej izključno samo kot dogovor med obema prizadetima velesilama samima, temveč kot prvi korak k še nadaljnjim sporazumom, ki jih diplomacija med tem že pripravlja in od katerih je treba tu na prvem mestu omeniti pripravljajoči se sporazum med Francijo in Italijo. Nadaljevanje angleških pobud v tej smeri pa b: bilo brez ženevskega sklepa v abesinski zadevi prav tako nemogoče, kakor je še vedno nemogoče brez sporazumne ureditve španskega vprašanja, ki tvori drugi pogoj uveljavljenja velikonočnega sporazuma med Anglijo in Italijo. Po poteku četrkovih abesinskih razprav v Ženevi je izven dvoma, da bi likvidacija abesinske zadeve v angleškem smislu ne bila tako enostavna in lahka, ako bi se vse države, ki so bile zastopane na seji sveta DN, ne zavedale v polni meri naznačenega realnopolitičnega ozadja. Značilno je bilo v tem pogledu zlasti zadržanje sovjetskega zastopnika Li-tvinova. Dasi je v svojih izjavah postavil mnoge načelne pridržke, je vendarle pozdravil angleško-italijanski sporazum kot sredstvo splošnega pomirjenja in ni glede Abesinije stavil nobenih konkretnih predlogov, ki bi bili v nasprotju z angleško pobudo. Napovedovanja in pričakovanja sovjetske opozicije proti nameram obeh zapadnih velesil glede načina rešitve abesinske zadeve se torej niso izkazala za povsem točna. To, kar je Litvinov bolj v splošnem spregovoril za zaščito malih narodov in držav in za točno izvajanje določb pakta DN, ni bilo konkretno naperjeno proti angleški pobudi, temveč je bilo izgovorjeno le iz prestižnih razlogov ženevske ustanove same, katere načela naj bi zaradi akcij posameznih članic ostala slej ko prej neokrnjena in nedotaknjena. Med tema dvema mejama se je likvidacija abesinske zadeve pred DN tudi dejansko izvedla, kakor nam to zgovorno kaže ves potek četrtkovih razprav. Ko je Anglija v izvedbi zadevnega pogoja svojega sporazuma z Italijo stavila takoj po Veliki noči tajništvu DN predlog, naj se tudi abesinsko vprašanje postavi na dnevni red 101. zasedanja sveta DN, jo je vodila pri tem samo želja, da doseže od ostalih članic DN, od katerih je doslej že 35 priznalo dejansko stanje v Abesiniji, odvezo od dosedanjih sklepov ženevske ustanove v tem NOVA VLADA NA MADŽARSKEM Daranyi odstopil, Imredy sestavil nov kabinet brez pristašev pokojnega predsednika vlade Gombosa Budimpešta, 13. maja. h. Dasiravno so se že več dni sem trdovratno širile govorice o skorajšnji preosnovi vlade, so se vendar politični dogodki razvijali nepričakovano naglo. Ministrski predsednik Daranyi je še nedavno svečano zagotovil, da bo najkasneje v treh mesecih izvedel pravkar sprejeti židovski zakon in tiskovno reformo, nakar šele bo preosnoval svojo vlado, ki mora najprej do kraja izvesti svoj politični in gospodarski program. Medtem so začeli rovariti proti njegovi vladi desničarski radikalni ekstremisti, ki so zadnje čase že kar očitno grozili s prevratom. Vse to je vzbudilo v političnih krogih veliko ner-voznost. Postopanje Daranyijeve vlade proti tem elementom se je zdelo konservativnim krogom vse preveč popustljivo. Člani magnatske zbornice zo zaradi tega včeraj postavili ministrskemu predsedniku ultimativno zahtevo, naj v roku osmih dni izda energične ukrepe proti rovarjenju desničarskih ekstremistov. Ministrski predsednik Daranyi je smatral to za izraz nezaupanja i nje zaradi tega sklenil podati ostavko. To je prvi primer v zgodovini povojne Madžarske, da je magnatska zbornica izsilila odstop vlade. Prvotno za danes ob 17 sklicana izredna seja ministrskega sveta, na kateri naj bi bili proučili ultimat magnatske zbornice, je bila na zahtevo Raranyja že ob 13. Na seji je ministrski predsednik Daranyi ob-zaupanje in je zaradi tega sklenil podati ostavko vlade. Po daljši razpravi je ministrski svet odobril njegovo stališče. Takoj po seji vlade je ministrski predsednik Daranyi ob 17. odšel na dvor in posdal regentu Horthyju demisijo vlade. Njegovaa avdienca je trajala pol ure. Po odhodu je Daranyi izjavil novinarjem, da je bila ostavka njegove vlade sprejeta in da je predlagal za svojega naslednika dosedanjega gospodarskega ministra in predsednika madžarske Narodne banke Adal-berta Imredya. Po odstopu sedanje vlade je bil takoj pozvan v avdienco Imredy, ld mn je regent Horthy poveril sestavo vlade. Ze ob 20. jim je predložil Imredy regentu Horthyu listo nove vlade, ki je sestavljena takole: Ministrski predsednik in začasni trgovinski minister Adalbert Imerdy, dosedanji gospodarski minister in predsednik Narodne banke. Posvetovanja v ženevi Zasedanje sveta DN bo danes zaključeno ženeva, 13. maja br. Današnja dan v ženevi j« v glavnem potekel v posvetovanjih in zakulisnih razgovorih voditeljev posameznih delegacij. Posebno je bil za. pažen dolgi razgovor med francoskim zunanjim ministrom Bomnetom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Lit vinovom. Podrobnosti o vsebini razgovora niso znane. Stalni delegat CSR pri Društvu narodov dr. Hajdrieh je ionel daljše razgovore z Bonnetom, Litvinovom ter z lordom Halifaxam. Dopoldne je imel svet Društva narodov samo kratko tajno sejo, na kateri je raz. pravljal o preostalih vprašanjih dnevnega reda, o španskem problemu, o nevtralnosti Švice in o predlogu čila glede izdajanja pakta Društva narodov. Kar se tiče zadnjega vprašanja, računajo, da bo čilski delegat pristal na kompromis vtem smislu, da se njegovi predlogi prepuste prihodnji plenarni seji Društva narodov. Švedski zunanji minister Sandier je predložil svoje poročilo glede nevtralnosti Švice, vendar pa so nekateri delegati formulirali svoje pridržke. Tako vztraja sov. jetski delegat Litvinov na tem, da se mora odločitev o tem vprašanju prepustiti plenarni skupščini Društva narodov. Skan dtnavske diržave, ki se prav tako nagibajo k nevtralnosti, zahtevajo, da se mora to vprašanje obravnavati zelo previdno. Načrt resolucije, ki je priložen Sadilerje. vemu poročilu, predlaga ugoditev predlogom Švice in uipajo, da bo ta resolucija sprejeta. Stoprvo zasedanje sveta Društva narodov bo jutri zaključeno. Neguš Haile Se lasi je davi ob 9. odpotoval iz ženeve naravnost v London. Pomen ženevske abesinske odločitve Ženeva, 13 maja b V tukajšnjih poučenih krogih prikazujejo pomen četrtkovega zaključka razprave o Abesimiji z naslednjimi ugotovitvami- Svet DN ni zavzel o abe-sinskem problemu kot takem nobenega stališča. Tako velja za primer Abesinija še nadalje za člamioo DN m njena delegacija se lahko udeleži bližnjega zasedanja skupščine DN Munters je kot predsednik izrecno poudaril, da priznanje italijanskega imperija po posameznih članicah, ki imajo doslej v tem pogledu svobodne roke, še nikakor ne pomeni, da bi se bilo DN odreklo kateremukoli izmed svojih osnovnih načel aili pa da bi načelno pristalo na nasilne osvojitve. Abesnnsko vprašanje samo na sebi napram ženevski ustanovi nikakor še ni likvidirano, kajti svet DN je samo posameznim članicam prepustil popolno svobodo odločitve v tej zadevi. Za prepustitev svobodnih rok so se izrekli zastopniki naslednjih držav Belgije, Anglije. Ekvadorja, Francije. Irana, Letonske, Peruja, Poljske, Rum unije in Švedske, proti pa Bolivija Kitajska, Nova Zelandija in Rusija. Predsednik Munters je v zaključnem govoru poudaril, da vprašanje kompetence sveta DN sploh na moglo priti v pretres, ker Anglija ni zahtevala nobene formalne odločitve. Debata, ki se je vodila v sve- vprašanju, ne da bi sicer postavljala načelno zahtevo po razveljavljenju sklepov samih. Na sličen način je svet DN že na svoji seji 4. julija 1936 sklenil ukinitev nadaljnjega izvajanja sankcij proti Italiji, ne da bi sicer spremenil svoje prejšnje načelne sklepe v isti zadevi. Anglija je torej pred enakim korakom. kakršnega so mnoge druge države že same pod vzele, hotela za svoje postopanje v priznanju abesinske aneksi je in italijanskega imperija doseči poprejšnjo odvezo ženevskega foruma, kar naj velja tudi za vse druge države, ki svojih odnošajev z Italijo po abesinski vojni še niso uredile. Takšna je torej ženevska realnost v tu DN, ne more zato v nobenem pogledu prejudicirati eventualne drugačne odločitve plenarne skupščine DN, ki o tem vprašanju lahko še vedno razpravlja, ker ni svet DN sprejel nobenega formalnega sklepa. Zadovoljstvo v Italiji Rim, 13, maja AA. Sklep sveta DN, da prepusti vsaki državi popolno svobodo glede priznanja italijanske nadvlade v Abesiniji. je zbudil v Rimu živahno zadovoljstvo. Ta rezultat, ki so ga sicer pričakovali, smatrajo kot nov uspeh politike vztrajnosti Italije za ureditev abesmskega vprašanja/ Zaradi te ureditve se sicer ne bo spremenilo stališče Italije do DN, pač pa bo ta dogodek mnogo pripomogel k razči-ščenju mednarodnega ozračja. Medtem ko se je ras Tafari skušal v Ženevi še enkrat predstaviti za tako imenovanega zastopnika svojega abesinsikega naToda. so poglavarji domačinov iz italijanskega ko-lonijskoga cesarstva, ki so se včeraj poklonili, ponovno ponovili svojo slavnostno gesto pred kraljem in cesarjem v kraljevski palači ter tako priznali Viktorja Emanu-ela III. kot svojega edinega m pravega vladarja. Slikovita skupina 30 poglavarjev, med katerimi so bili tudi poglavarji domačini iz Libije, Somalije ui Eritreje, so v spremstvu državnega tajnika za Afriko generala Teruzzia in drugih višjih funkcionarjev ministrstva za Afriko prišli v palačo Kvirinal, kjer jim je oddelek oklepnikov izkazal čast Generala Teruzzia je sprejel kralj in cesar v avdienci. Naš stalni delegat pri Bonnetu Ženeva, 13. maja. AA. Danes je francoski zunanji minister Georges Bonnet sprejel jugoslovenskega stalnega delegata pri DN dr. Ivana Subotiča in se z njim dalj časa razgovarjal o mednarodnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu ženevskega zasedanja DN. Grofica Vielopoljska izpuščena Vargava, 13. maja. h Poljska grofica Oktavija Vjelopoljska, ki je bila pred par dnevi od posebnega sodišča v Berlinu zaradi špdjonaže obsojena na dosmrtno ječo. je bila danes po uradno še nepotrjenih vesteh zamenjana za dva Nemca, ki sta bila na Poljskem obsojena zaradi špijona-že. Grofica Vjelopolska je bila aretirana v Nemčiji, ko je potovala na svetovno razstavo v Pariz. Obdolžili so jo špijona. že na korist Francije. Grofica Vjelopoljska je iz zelo odlične, ugledne in bogate poljske plemiške rodbine. Cramm pred sodiščem Berlin, 13. maja. h. Jutri se prične pred kazenskim sodiščem v Berlinu proces pro- vi zhanemu nemškemu teniškemu prvaku Gottfriedu Crammu, ki je obtožen po § 175 zločina proti naravi. Proces, za katerega vlada zlasti v športnih krogih ogromno zanimanje, se bo vršil ob izključitvi javnosti zvezi z abesinsko zadevo. Ako bo žrtev, ki jo je doprinesla ženevska ustanova, poplačana s splošnim pomirjenjem, kakor to trdno pričakujejo Angleži, potem to Društvu narodov kot takemu, katerega najvišji ideal je mir, ne bo moglo škoditi. Po sedanjem mednarodnem položaju sodeč, ni razlogov za domnevo, da bi bila ta žrtev doprinešena zaman. Kdor je za mir med narodi, more samo želeti, da bi ženevska odveza — prav zato, ker se je zdela tako potrebna za splošno pomirjenje — bila izvoj naj-plemenitejših miroljubnih pobud! Samo v njih lahko najde tudi najrealnejša politika svoje opravičilo in svojo konkretno utemeljenost Notranji minister Frane Kerestes - Fi-9cher, do sedaj predsednik centrale denarnih zavodov in bivši notranji minister v vladi Bethlena in Gombosa Vojni minister general Evgen Rats, do sedaj šef generalnega štaba. Finančni minister Ludvik Remenyi -Schneller, dosedanji finančni minister. Zunanji minister Koloman Kanya, do sedaj zunanji minister. Minister pravde Edmund MJkecz, dosedanji minister. Minister za vero in prosveto grof Pavel Toloky, bivši ministrski predsednik. Kmetijski minister Sztraniavsky, do sedaj predsednik poslanske zbornice. Minister za industrijo general Emerfh Bangha. V vladi bo dosedanji prosvetni minister Homan kot minister brez portfeljas za državnega pod tajnika za propagando pa bo imenovan dosedanji državni podtajnik ministrstva za pravosodje dr. An tal. Iz vlade so torej izpadli poleg ministrskega predsednika Daranya vsi izraziti pristaši pok. ministrskega predsednika Gčmbčsa, to so notranji minister Szel, vojni minister general Roder, kmetijski minister Marschal in minister za industrijo in trgovino Geza Bornemisa. Regent Horthy predložene liste še ni potrdil, kar pa se bo zgodilo najkasneje jutri dopoldne. Kdo bo naslednik Imredyja kot predsednik Narodne banke, še ni določeno. Kot najresnejši kandidat se označuje dosedanji državni pod tajnik finančnega ministrstva. Večerni listi prinašajo, da Je glavna vloga nove vlade izvajanje velikopoteznega gospodarskega programa, ki obsega poleg večmilijardnega investicijskega programa tudi program oborožitve in reorganizacije madžarske vojske. Protižidovski zakon odobren Budimpešta, 13. maja. br. Poslanska zbornica je dopoldne končnoveljavno in z veliko večino odobrila takozvani židovski zakon, glede katerega se je vodila zadnje tedne v javnosti živahna polemika. Pred glasovanjem je pravosodni minister pobijal očitke opozicije in naglašal, da bi se bil moral tak zakon izdati že pred 50 leti, ker bi šel potem ves razvoj Madžarske tako v političnem, kakor gospodarskem in kulturnem pogledu po drugačni poti. Židovsko vprašanje je postalo sedaj že tako neznosno, da je njegova rešitev postala nujna. Po njegovem govoru je bilo glasovanje, nakar je bila seja zaključena Pogajanja s Francijo ugodno napredujejo Novi franeosko-italijanski sporazum bo najbrž podpisan že v drugi polovici maja Pariz, 13. maja. k. Pogajanja med Ita_ jijo in Francijo za sklenitev preliminarnega sporazuma stopajo že v zaključno fazo. Kakor zatrjujejo tukajšnji dobro po. učeni krogi, je bil v zadnjih dveh dneh v Rimu na osnovi predsinočnjega razgovora med Cianom in Blomdelom sestavljen tudi že končni tekst preliminarnega sporazuma, na osnovi katerega bo Francija pri. znala italijanski kolonialni imeperij in imenovala svojega novega poslanika v Rim.u. Takoj na to se bodo pogajanja za ureditev konkretnih problemov v odnosih med Italijo in Francijo zelo pospešila. Po informacijah, ki so Jih objavili nekateri današnji listi, bo franeosko-italijanski sporazum določal: 1. Francosko priznanje italijanskega kolonialnega imperija, 2. Vzajemno priznanje interesov obeh držav na svobodnem prometu po Sredozemskem morju, 3. Obojestransko izjavo da se bo I v vseh Okoliščinah ohranil status quo v j Sredozemskem bazenu. 4. Italijanska vlada se bo obvezala, da ne bo dopuščala po-1 litične propagande proti Franciji. Po novem italijansko.francoskem sporazumu bo potrjen tudi tuniški statut za Italijane v Tunisu, ki je bil izdan že pred dobrim desetletjem in ki j« bil nato pred leti po prizadevanju tedanjega ministrskega predsednika Lavala po manjših spre. membah potrjen tudi od italijanske vlade. V vsakem primeru je po zatrjevanju tukajšnjih političnih krogov pričakovati, da bo novi italijansko-francoski spora, zum svečano podpisan v Rimu že v drugi polovici tega meseca. Japonsko prodiranje Japonska ofenziva v Šantungu uspešno napreduje, v šansiju pa se Japonci le s težavo branijo pred kitajskimi četniki šanghaj, 13. maja. o. V južnem šantungu se japonska ofenziva z vso silo nadaljuje. Po japonskih informacijah so japonske kolone prodrle že prav v bližino lung-hajske železnice. Davi so b;le prednje straže le še 10 km daleč od Sinančenga, važne postaje na omenjeni progi. Japonci prodirajo iz dveh smeri proti progi in se čim dalje bolj bližajo križ šču transverzalne in vertikalne proge v Hsičovu. Tudi Kitajci priznavajo japonske uspehe. Po njihovih informacijah je .včeraj popoldne padel Juenčeng, 60 km jugozapadno od Cinina, kjer se je japonska ofenz'va pričela. Japonci so zvečer zavzeli tudi čuengčeng, ki je še nekaj kilometrov dalje proti jugo-zapadu. Borbe bodo, kakor vse kaže, trajale šp štiri ali pet dni. Proti koncu bo japonska ofenziva dosearla svoj vrhunec bržkone okrog mesta čingsinnga. Hs-čov je že celih 100 ur izpostavljen zaporednim napadom iaponsk;h bombnikov. Samo včeraj je padlo na mesto nad 200 ton bomb. Pretežni del mesta je v razvali- nah. Kakor zatrjujejo, so bombe razdejale že najmanj 1.000 hiš. Od ponedeljka do včeraj je bilo v Hsičovu od bomb ubitih okrog tisoč, ranjenih pa okrog 3.000 ljudi. Kitajska letala niso kos japonskim, ki so v izredni premoči. Tudi v zapadnem šantungu in severnem Honanu se japonska ofenziva z vso srditostjo nadaljuje. Kitajska vojska se je na svojem levem krilu pričela umikati proti jugu. Ponekod so japonske prednje straže prodrle že do Rumene reke. V Šansiju je položaj obraten. Ker so Japonci pretežni del tamkajšnjih svojih posadk prestavili na šantunško fronto, se sedanje male japonske posadke le s težavo branijo pred kitajskimi četniki. ki jih nadlegujejo v vedno večji meri. Kitajski četniki so včeraj zavzeli mesto Luanin prodirajo sedaj proti glavnemu mestu šansija, Tajuanu. okrog katerega pa so se Japonci močno utrdili. Severno od Tajuana so kitajski četniki razdejal-' r>n cele kilometre železniške prog. Ostavka belgijske vlade Bruselj. 13. maja. br. Belgijska vlada je popoldne podala ostavko. Do krize vlade je prišlo zaradi stališča konservativne katoliške stranke, ki ie zahtevala preosnovo vlade, spremembo celotne notranje in zunanje politike, razen tega pa še ukinitev ministrstva za delo. Vladna večina na te zahteve ni pristala Pogajanja ki so bila včeraj ves dan im danes dopoldne, niso dovedla do ni-kakega kompromisa. Popoldne ie min. predsednik Janson sklical izredno seio ministrskega sveta, na kateri je objavil 6voj sklep, cia i>oda ostavko elotne vlade. Ob 16. je odšel na dvor in izročil kralju ostavko svojega kabineta Kralj je ostavko sprejel. Že nocoj so se pričele konzultacije. Splošna želja je, da bi se vladna kriza rešila čim prej. Kot najresnejši kandidat za bodočega min. predsednika ee označuje sedanji zunanji minister Spaak. Francosko obrambno izkušenega francoskega patriotizma, podpiše to posojilo, ki je namenjeno varnosti in obrambi Francije. Nato bodo vsak dan govorili po radiu drugi odlični predstavniki francoskega javnega življenja, kolikor se je moglo do sedaj zvedeti, vlada ne misli razpisati naenkrat vsega posojila. Prva tranža bo znašal samo pet milijard po kur-zu 98 frankov s 5% obresti. Amortizacijski rok je določen na 30 let. Rok za vpis bo trajal samo tri dni, vse pa kaže, da bo posojilo že prvega dne v celoti podpisano. Turška državnika v Sofiji posojilo Pariz, 13. maja. h. Francosko obrambno ' posojilo, za katerega so vse tehnične priprave že končane, bo razpisano prve dni prihodnjega tedna. V nedeljo zvečer bo ministrski predsednik in vojni minister Da- i larber po radiu pozval ves francoski narod j naj v duhu francoske solidarnosti in pre- I Sofija, 13. maja. br. Na povratku iz Beograda sita ob 10. dopoldne prispela v Sofijo turški min. predsednik Dželal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras. Nasprotno s prvotnim programom, ki je določal dvodnevni obisk v Sofiji, sta turška državnika ostala v bolgarski prestolnici samo šest ur. S kolodvora, kjer so jih pozdravili zastopniki bolgarske vlade ter člani diplomatskega zbora Balkanske zveze, sta se takoj podala v ministrsko predsedništvo, kjer sta imela dve uiri trajajoč razgovor z min. predsednikom Kjuseivanovom Nato je turška državnika sprejel v avdienci car Boris. ki ju je pridržal tudi na kosilu. Ob 16. sta Dželal Bajar in Ruždi Aras nadaljevala swojo pot v Ankaro. O razgovorih ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Henlelfi v Londonu Nepričakovan prihod voditelja sndetskih N v angleško prestolnico ev London, 13. maja b. Vodja sudetsko-nemSke stranke, Konrad Henlein, je v spremstvu poslanca KnOchla odpotoval vče-raj z avtomobilom v Berlin in od tam z letalom v London, kamor je prispel ob 20.25. Na letališču ga je pričakoval njegov osebni prijatelj, bivši angleški letalski ataše v Berlinu, Hristie. Davi je bil Henlein na za-jutrku pri VVinatonu Churchillu, k]er je bil tudi vodja neodvisne liberalne stranke sir Archlbald Sinclair. Nato je imel Henlein sestanek z znanim angleškim finančnim strokovnjakom Normanom Angelom. Iz njegove okolice so 3e razširile vesti, da se bo sestal tudi z lordom Londonderryem, kar pa se je izkazalo za netočno, ker je lord davi že odpotoval na svoje posestvo na Irskem. Londonske vladne kroge je Henleinov nepričakovani prihod v London zelo presenetil in o namenu njegovega obiska nimajo nikakih obvestil. Sumijo, da bo skušal Henlein priti v stike v merodajnimi čini-telji zunanjega ministrstva, da bi jim pojasnil svoje stališče glede zahtev nemške narodne manjšine v ČSR. V krogih zunanjega ministrstva prav nič ne prikrivajo, du jim ta vsiljivost Henleina ni prav nič všeč. tem manj. ker se je Henlein s svojimi izjavami ob priliki svojega zadnjega o>i-ska v Londonu in s svojim poznejšim nastopom v londonskih krogih zelo diskre-ditiral. V ostalem naglašajo, da so angleški vladni krogi o prilikah v CSR dobro informirani in prav nič ne potrebujejo Henleinovih pojasnil. Obenem podčrtavajo, da Henlein tudi ne more prav nič vplivati na stališče, ki ga je angleška vlada zavzela glede rešitve nemškega problema v ČSR in sploh glede rešitve srednjeevropskih vprašanj. Uradni krogi nadalje najodločnejše de-mantirajo vsako domnevo, da bi bil prišel Henlein v London na povabilo angleške vlade. Ta demanti je bil danes s posebnim poudarkom objavljen tudi po angleškem radiu z dostavkom, da uradni krogi ne bodo imeli s Henleinom nikakih razgovorov in da jim tudi ni znano, da bi bil Henlein od svojih londonskih prijateljev privatno povabi ien v London. V političnih krofih je bilo zelo zapaže-no, da je imel češkoslovaški poslanik v Londonu, dr. Jan Masaryk. danes dve uri trajajoč razgovor s stalnim državnim pod-tajnikom zunanjega ministrstva Cadoga-nom in s stalnim diplomatskim svetovalcem angleške vlade Vansittartom. Kakor se doznava. je poslanik Masarvk obvestil predstavnike angleškega zunanjega ministrstva v odsotnosti lorda Halifaxa o delu in načrtih češkoslovaška vlade glede re-Sitve nemškega problema v ČSR. Druga demarša v Berlinu Berlin. 13. maja b O včer^j5njem obisku angleškega poslanika 5ira Ne vili a Hendersona pri zunanr^ mip*jtru Ribben- f tropu se iz informiranega vira doznava: Angleški poslanik je zunanjega ministra vljudno opozoril na zagotovila maršala Go- ringa v pogledu nedotakljivosti češkosdo-vaške republike. Ako bodo v tem smislu potrebni še nadaljnji angleški koraki pri nemški vladi, bo Anglija obvestila nemško vlado zlasti o svojem interesu glede mirne ureditve vseh visečih srednjeevropskih vprašanj. Po nemških verzijah je Hendersonov obisk pri Ribbentropu služil predvsem podrobni izmenjavi misli med obema državnikoma in mu ni pripisovati nobenega posebnega pomena. V diplomatskih krogih sodijo, da bi Nemčija trenutno, ko je tako zelo zaposlena z vključitvijo bivšega avstrijskega ozemlja v svoj državni sestav samo pozdravila mirno ureditev sudetsko-nemškega vprašanja, ker se želi izogniti tveganju večjega mednarodnega konflikta. To nemško razpoložen ve se je po rimskih razgovorih med Hitlerjem in Mussolinijem le še povečalo. Iz angleškega vira pa poročajo, da je bil glavni namen Hendersonovega obiska pri Ribben tropu pojasnite v angleško-framoo-skega stališča glede češkoslovaškega vprašanja v enakem smislu kakor je bilo to že nekaj dni prej storjeno, ko Ribben tropa še ni bilo v Rimu in ga je v zunanjem ministrstvu nadomestoval državni pod tajnik Wormadb©r Mestne hranilnice. Po Sreba so iz-padU iz odbora gg. Grčar, dr. Jan, Eržen, Pagon, dr. Miler in Hohnjec. Za volitve je bila postavljena sporazumna lista in so bili v upravni odbor izvoljeni: Hohnjec, ijmestoik Jemec. dr. Miler. namestnik Žitnik, Grčar, namestnik dr. Jam, Zebot, namestnik Kovačič, Wurzinger, namestnik Goteš, ter prof. Prijatelj, namestnik dr. PiMer. Zupan je zatem odgovoril na interpelacijo m. s. Petejsna in Grčarja glede izvajanja uredbe o nočnem delu v pekovskih obratih. Najprej je pojasnil, da izvršuje tozadevne posle v prenesenem delokrogu, nato pa je omenil, da je mestna uprava obravnavala v preteklem letu vse kazenske ovadbe proti mariborskim pekovskim mojstrom, ki jih je kaznovada z globami v skupnem znesku 14.000 din. Globe je bam-ska uprava znižala na polovico, v Beogradu pa so jih v celoti črtali. Zupan je nadalje poudaril, da v postopku glede nočnega dela v pekovskih obratih ni dovolj jasnosti in je zato treba počakati na tozadevne odločbe ministrstva. Razne personalne zadeve so bile odg od e-ne na tajno sejo. Mestni svet je ugodil 115 prošnjam za redne ubožne podpore, 10 prošnjam za zvišanje ubožnih podpor te 4 prošnjam za vzgojni prispevek nedolebnim otrokom. Prošnji odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Uedinitelju, je bilo ugodeno. Spomenik bo postavljen na Trgu Svobode, ki ga bo mostna občina primemo uredila. Pri tovarni Jugosvila se uredi občinska meja. Vprašanje novih uličnih napisov je bilo odgodeno na eno izmed prihodnjih sej. Antonu Tavčarju se dovoli parcelacija zemljišča med Kopališko in Frančiškansko ulioo. Glede porabe dohodkov iz socialnih davščin je mestni svet sklenil, da se uporabijo za omiljenje brezposelnosti in prenesejo v fond pomožne akcije. Mestni svet je pooblastil nadalje župana, da lahko razpolaga s proračunsko rezervo 150.000 din. Sam lahko podpiše največ do 1.000 din. Zvezi bojevnikov v Ljubljani je bil za postavitev spomenika Neznanemu slovenskemu vojaku na Brezjah dovoljen znesek 10.000 din. Mestna podjetja so bik pooblaščena, da lahko podpišejo menice za po- sojilo 10 milijonov dinarjev pri Narodni banki, ki ga bo najela Mestna hranilnica. Mestna hranilnica ima namreč terjatev te naslova kmečke zaščite ▼ znesku 14 milijonov pri PAB. Da bi prišla čimprej do efektivnega denarja, je prosila pri Narodni banki za predujem, ki ji je bil dovoljen v obliki posojila 10 milijonov dinarjev. Za kritje bo mestna občina založila pri Narodni banki obveznice PAB. Zadruga nameščencev mestnih podjetij je prosila mestni svet za načelni sklep, da prevzame jamstvo za posojilo 3 milijone dinarjev. Mestni svet j« prošnji ugodil, podrobne pogoje pa bo določil pozneje. Pri dnevnem zavetišču v Magdalenskem predmestju se uredi vrt ter se bo zgradil bazen. za kar bodo znašali stroški 70.000 din. Za parcelo ob državnem mostu je Pokojninski zavod v Ljubljani ponudil mestni občini 400 din za m!, Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani pa 500 din. Mestn* svet je sklenil, da se proda parcela, ki obsega 1.200 m', V zajemni zavarovalnici pod pogojem, da zgradi najkasneje do leta 1940 reprezentančno palačo. Pokojninski wrvod je odkupil od mestne občine parcelo n« vogalu Vošmjakove in Marijine ulice ▼ izmeri 1.000 m1 po 350 dan. Kupnina se bo porabila za zgraditev zasilnih stanovanj. Branjevcem, ki so imeli doslej stojnice na Glavnem trgu in so se morali presoliti na Vodnikov trg. oziroma na Trg Svobode, se zniža pristojbina. Oni. ki imajo stojnice v prvi vrsti, bodo plačevali po 50 din na dan, v drugi vrsti pa po 1 din. Zadruga Mariborski dom je prodala parcelo ob Sotim ulici, ki jo je svoj čas kupila od mestne občine, zavarovalnici Drava Mestni svet je kupčijo odobril s pogojem, da spravi zavarovalnica že letos pod streho zgradbo, ki jo je mislila zgraditi zadruga Mariborski dom. V Pregljevi ulici bo mestna občina »gradila 10 enonadstropnih hiš po 20 stanovanj. Vsaka bo veljala 400.000 din. Stavbe bodo že letošnjo zimo pod streho. Odobrena so bik dovoljenja za gostilno Ludviku Golniku, Roži Križnič m Kri-stu Celerju. Stroški za osrednjo avtobusno postajo na GJavnem trgu bodo znašali 400.000 din m se bodo krili rt rednih dohodkov mestnih podjetij. Mestni svet je razpravljal še o raznih tekočih zadevah, nakar je župan javno sejo zaključil. Na tajni seji so se obravnavale razne personalne zadeve. Sklepi glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Glavni odbor jugoslovenskega učiteljskega udruženja je imel, kakor smo že poročali, od 9. do 11. maja v Beogradu seje, na katerih je bila sprejeta cela vrsta sklepov. O poteku seje je bil sedaj izdan komunike. ki ugotavlja, da se ogromna večina jugoslovenskih učiteljev slej ko prej odločno drži neodvisne stanovske linije in vseh tozadevnih sklepov, sprejetih na treh poslednjih glavnih skupščinah. Glavn odbor pa se je na žalost moral tudi baviti s spori, ki so se pojavili v beograjski in dunavski sekciji kjer so se gotovi učitelji poskuSali uveljaviti na nelegalen način. Glavni odbor je v tem oziru sprejel potrebne sklepe. V razpravi o prosvetno-šolskih vprašanjih je glavni odbor ugotovil velike tež-koče, s katerimi se danes borijo šola in učitelji. Zato apelira na merodajne faktorje, naj se čimprej lotijo temeljite reforme in reorganizacije današnjega šolskega sistema Posebno pažnjo je posvetil glavni odbor tudi vprašanju vzdržavanja narodnih šol po novi uredbi, ki se v nekaterih banovinah ne uporablja primerno in zaradi tega ne daje potrebnih rezultatov. Glavni odbor je izrazil izvršnemu odboru zahvalo in svoje polno zaupanje ter je z zadovoljstvom ugotovil, da je izvršni odbor z veliko voljo deloval za materialno in pravno zaščito učiteljstva. Ugotovil je tudi, da je finančno poslovanje glavne uprave bilo popolnoma korektno in da je dalo zadovoljive rezultate. V sredo zvečer je minister prosvete sprejel predstavnike glavnega odbora JUU. V deputaciji so bili pod vodstvom predsednika g. Ivana Dimnika, oba podpredsednika gg. Todor Dimitrijevič in Stjepan Kranjčevič ter predsedniki, odnosno podpredsedniki vseh sekcij. Za dravsko banovino je bil prisoten predsednik ljubljanske sekcije g. Metod Kumelj. Deputa-cija je ministru prosvete iznesla sledeča prosvetnošolska in stanovska vprašanja: vzdrževanje narodnih šol. graditev šolskih poslopij, prenatrpanost razredov, izvedba osemletnega šolanja, revizija učnega načrta in programa za osnovne in višje narodne šole, prosvetno delo učitelja izven šole, šolski nadzor, prilike in odnošaji v JUU. stalnost učiteljstva, učiteljska napredovanja, dodatki oženj^nih učiteljic in celibat, imenovanje brezposelnih učiteljev, potreba povišanja učiteljskih prejemkov, letni učiteljski razporedb in reparacije. Predstavniki poedinih banovin so razložili še svo.ie posebne želje v pogledu prosvete. šole in učiteljstva. G. minister je izvajanja deputacije pazljivo poslušal in je v posameznih vprašanjih dal svoja pojasnila. Inozemski turisti na G@rer4skent Kranjska gora, 13. maja. Zastopniki tujsko-prometnih uradov in organizacij iz inozemstva so si danes ogledali Bled ter so se dopodne odpeljali s čolni na otok na Blejskem jezeru, ki jih je s svojo romantično lepoto uprav zadivil. Nazaj grede so si še z jezera ogledali grad Suvobor, nakar 90 se odpeljali v Vintgar, ki jih je s svojo strmo sotesko in penečo Radovno nadvse navdušil. Na povratku so imeli nepričakovano dogodivščino. Vozeč se po ozki poti z avtobusom, so skoro zadeli v streho nekega gospodarskega poslopja. Avtobus je zavozil na ozki cesti tako, da ni mogel ne naprej, ne nazaj. Zato ni preostalo ničesar drugega, kakor odžagati kos strehe, ki je bila k sreči krita s skodlami. Tako so srečno prispeli na Bled, kjer so si popoldne ogledali najvažnejše hotele Z Bleda so se odpeljali čez Jesenice ▼ Kranjsko goro. Na poti jim je nadvse ugajal mogočni pogled na triglavsko skupino, ki se odpira v Mojstrani. Še bolj všeč jim ie bila Martuljkova skupina. Na cesti jih je že sprejelo zastopstvo Kranjske gore v narodinih nošah, pevski zbor pa jim je zapel nekaj pesmi. NTa kratek skok so zavo-zili še do hotela Koop. kjer sto jih pogostili, nato pa so zbrzeli skozi Kranjsko goro po cesti na Vršič do ruske kapelice, kjer so si ogledali veličastno ku.liserijo mogočnih gora, ki so žarele v zahajajočem sofai-cu. Zvečer je bil tujim gostom prirejen v hotelu »Slavec« zabavni večer, ki je potekel v splošno zadovoljstvo vseh gostov. Poljska in ČSR Zagrebške »Novosti«, ki podpirajo politiko JRZ. razpravljajo v včerajšnjem uvod. niku o odnošajih med obema severnima slovanskima državama. Pravijo, da je problem nemSke manjšine na Češkoslovaškem sprožil tudi problem poljske manJSine ki pa daleč ni tako zapleten in kočljiv kakor prvi. Poljaki zlasti ne zahtevajo teritorialne avtonomije, ki bi se tudi ne dala izvesti. Zato bo sporazum z njimi zelo lahek, s tem pa bo tudi narejen velik korak naprej k zbližan ju med Poljsko in češkoslovaško O posledicah takega zbl»žanja pra-"f1o »Novosti«: »Prva posledica bi bila tudi zboljSanif vinošalev med Češkoslovaško in Nemčijo Vklenlenost Poljske med dve ideoloSko si nasprotni velesili bi zgubila na ostrini. Enako bi bil pritisk nemškega obroča okrog Teniške tekme za pokal kraljice Marije Praga, 13. maja. h. Danes se je pričelo J tekmovanje v tenisu za pokal jugosloven-ske kraljice Marije. Jugoslavijo zastopata pri tekmah gdč. Kovač in Florijan. Češkoslovaško pa HeinmSllerjeva in Nehut-na. Pri današnjih tekmah je Jugoslavija do tretlega seta že vodila z 1 :0. končni rezultat današnjega dne pa je neodločno stanje 1:1. Napredovanje Beograd, 13. maja. p. Napredoval je za šumarakega pristava v fi pol. skupini inž. Martin Cokol, uradniški pripravnik pri banski upravi v Ljubljani. Češkoslovaške izravnan s čeSkoslovaško-poljskim obročem okrog nemške šlezije. Tako doseženo ravnotežie sil bi skoro popolnoma odstranilo važen evropski problem •n stvorilo nove možnosti za eosnodarsko sodelovanle vseh treh držav. Vsekakor bi poljsko-čefkoslovaški sporazum ne bil samo najlepša proslava 20-letnice samostojnosti dveh slovanskih držav, temveč tudi najjačje jamstvo za njuno bodočnost.« Potres v veliki daljavi Beograd, 13. maja. AA. Včeraj so aparati potrepemerskega zavoda v Tašsmaj-danu zabeležili dva silna potresa. Prvi je bil ob 16.57.54 v daljavi 9900 km od Beograda: maksimalni pomik tal je bil v Beogradu ob 17.44.36 in je znašal 180 mL kronov z valovno periodo 22 sekund. Drugi je bil ob 23.12.14 v daljavi 1760 km od Beograda z maksimalnim pomikom v Beogradu ob 22.17.17. Znašal je 140 miikronov z valovno periodo 10 sekund. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: V Jugoslaviji je bilo delno oblačno z dežjem na skrajnem jugu. Temperatura se je nekoliko dvignila. Najnižja Ljubljana 1, najvišja Split 21. Zemunska vremenska napoved: Postopna razjasnitev po vsej državi. Plohe bodo še v južnih in južnovzhodnih krajih. Zagrebška: Cim dalje bolj vedro in stalno, a hladno vreme. Dunajska: Pretežno jasno, v normalnih legah brez nevarnosti nočnega mraza, temperatura bo okrog poldneva porasla na 20 do 25 stopinj. Kje je 20 milllonou? O dediščini našega rojaka iz Breganskega sela ni ne duha ne sluha Velika Dolina, 13. maja. Pred dvema letoma je zbudila pozornost vsega prebivalstva Posavja na naši in hrvatski strani novica, da je rodbina pokojnega Martina Berceta iz vasice Breganskega sela, ki stoji tik ob meji savske banovine in spada pod upravno občino Vaii-ko Dolino, dobila ogromno dediščino iz Amerike. Vse je govorilo v velikanski zapuščini, o bajni vsoti, ki naj jo prejmejo dediči našega izseljenca. Za zadevo se je zanimal tudi izseljenski komisarijat v Zagrebu. ki je uvedel raziskavo, saj je bila okrog milijonov zapletena prava gangsterska tolpa, kar ni v Ameriki nič nenavadnega. že dve leti sta pretekli od tedaj, toda milijoni še niso prišli preko velike luže, čeprav se je takoj začelo poizvedovanje. Zadeva, ki je javnosti morda še v spominu, je tale: Pred dobrimi tridesetimi leti se je iz Breganskega sela izselil v ameriko Martin Berce. To je bilo v tistih časih, ko se je tam še zaslužilo. Iznajdljivi Tine si je znal onkraj velike luže s svojo pridnostjo pomagati. S svojo spretnostjo je iz navadnega delavca postal počasi uradnik, nato pa delničar velike podjetniške družbe. Zaslužil je mnogo, zato je pošiljal denar tudi domov svojemu očetu, ki bo kmalu nosil osem križev in še danes živi v Breganskem selu na majhni kmetiji s svojo hčerjo Ano, poročeno Lazansko. Tudi v času velike krize, ki je zajela ves svet, je Martin pošiljal večje vsote denarja, kar je bilo očetu v oporo. Dne 17. januarja 1. 1934. pa je umrl brez oporoke in tako zapustil ogromno premoženje v gotovini in raznih akcijah poleg tega pa tudi veliko hišo v New Yorku. O smrti so domači dobili obvestilo od izseljenskega komisariata v Zagrebu. Seveda je nastalo takoj vprašanje, kje je denar, kako je z zapuščino. Umljivo je, da so domači razburjeni pričakovali obračuna, oporoke, ker so bili uverjeni, da je zapustil vsaj nekaj, če že ne tako ogromnega kapitala. Uvedla se je preiskava na tej in oni strani. Ameriška oblastva niso prišla do zaželenega uspeha. Organi našega poslaništva so zbrali potrebne podatke o sorodnikih in se zavzeli za rešitev zadeve. Vse bi bilo v redu, da se ni za dedično razglasila neka Katarina Tomažinova, ki se je v raznih spisih imenovala Friedman. Ni dvoma, da je to ena izmed članov družbe, ki je zapletena okrog milijonov in bi si rada na nezakonit način prilastila imetje. Ta ženska je trdila, da je s pokojnikom živela v skupnem gospodinjstvu, pa da ni bil tako bogat, kakor pravijo, in da je razne vrednostne papirje še pred svojo smrtjo zapustil njej. Sorodnikom v Bre-gansko selo je pisala, da bi se dale vnov-čiti razne nepremičnine in papirji, če bi ji od doma poslali razne za to potrebne dokumente, ki jih je seveda potrebovala za svoje namene. Pa tudi pooblastila bi jI bila potrebna. Da je bilo več oseb zapletenih v zadevo, se vidi iz tega, ker je tudi pokojnikov brat Peter, ki živi v šibeniku, dobil obvestilo, naj pošlje dokumente in bo dobil 150.000 dinarjev. Gotovo je, da so se informirali pri pravih dedičih le z namenom, da bi tako na lep način prišli do tujega denarja, svojcem pa bi poslali malenkostni del velike vsote. Oblastva so celo ugotovila, da je Katarina Tomažinova podkupila priče, ki so po krivem pričali, češ da je pokojni Berce njej' zapustil svoje akcije in da je ona pravi dedič gotovega dela premoženja. Potrebno bi bilo, da se raziskovanje zadeve nadaljuje z vso vestnostjo in natančnostjo. Dolžnost naših in ameriških obla-stov je. da se krivci, ki so zadevo zavlekli na svoja pota, najdejo in kaznujejo. Dediščina znaša po informacijah, ki jih je dobil izseljenski urad, okrog 20 milijonov dinarjev. Čeprav je znano dejstvo, da se navadno take velike dediščine mizerno končajo in da imajo sleparji svoje kremplje vmes, posebno še zaradi oddaljenosti in nezainteresiranosti tujih organov, vendar primer Martina Berceta kliče po razjasnitvi. Mnogim v rodbini Bercetovih bi bilo na ta način pomagano. Upamo, da se bo zadeva razčistila in bo prišlo vsaj nekaj milijončkov v prave roke. Odlična turška državnika, Id sta zadnje dni bivala na obisku v Beograda, sta se poklonila Viteškemu kralju in njegovim prednikom na Oplencu. Prebivalstvo ju je prisrčno pozdravljalo. Na levi je predsednik turške vlade Djelal Bajar (X)> °a desni pa zunanji minister Ruždi Arag (XX) Predstavniki mednarodnega turizma so zapustili Bled, očarani od njegovih krasot Plovdivski pevci so imeli lep dan Ljubljana. 13 maja Plovdivski pevci so si danes v teku dopoldneva razgledali Ljubljani,, .po kosilu ! so se pa odpeljali na pokopališče kjer so posetili grobove slovenskih skladateljev PeteT Pešev je posvetil nekaj toplih be*ed umrlim slovenskim glasbenikom, ki so osta li nas ideal v delu za resnico, lepoto in dobroto. Položil je na grob krasen venec G.. Bučair se je zahvalil bratom iz sončne Trakije, ker so se prišli poklonit našim možem, ki bolgarskemu narodu niso neznani Jenkove pesmi ie pelo plovdiv-sko pevsko društvo na svojem prvem, koncertu, Adamič, velik borec za jugosloven-sko-bolgarsko bratstvo, je bd tudi njihov glasbenik. Gostje so si nato ogledali še spomenike Cankarja, Ketteja m Murna, spomenik septembrskih žrtev vz 1. 1908., posetili so Žerjavov grob, Jegliičev grob in grobove ju-denburških žrtev Nazadnje so si ogledali tudi grobove italijanskih jetnikov. Bili so presenečeni nad krasno urejenim pokopališčem in veLiko paibnjo. ki jo izkazujejo Slovenci svojim mrtvim Pevcem se je pridružil tudi eden najslavnejših bolgarskih skladateljev, ki se te dni Pred hotelom Grajski dvor v Radovljici Bled, 13. maja. Na svojem romanju skozi najlepše kotičke slovenske zemlje so zastopniki tujsko - prometnih agencij iz osmih evropskih držav doživeli snoči ob Bohinjskem jezeru najbrž enega najčudovitejših večerov. Skoda je bila samo, da so se z izletom do Zlatoroga in Savice ter z ogledom Sv. Janeza, Starih Fužin in divjeromantične doline Mostnice toliko zamudili, da jih je zajela noč, in ko so se povzpeli do hotela Bellevue, položenega na krasno razgledno točko, niso več utegnili uživati bajne krasote barv, v katerih se razigrava solnčni zaton nad sivimi vršaci Triglava in bregovi pod njim A še v zgodnjem večeru so mogli gostje vsaj od daleč zaslutiti lepoto triglavskega sveta, in čeprav je bilo mnogo izkušenih popotnikov, ki od blizu po-ZJiajo gorstva Evrope, med njimi, so v spominu skorajda zaman iskali primere užitku. V jedilnici razkošno, pa vendar domače okusno opremljenega hotela je bila nato servirana večerja. V največje presenečenje je bno gostom, da so Zveza za tujski promet in Bolnnjci pripravili skrbno naštudi-rano pevsko in dramatsko produkcijo, ki jo je ob 21 prenašal tudi ljubljanski radio. Bohinjski fantje in dekleta v narodnih nošah so se zbrali, da gostom pokažejo stare domače običaje, ki so spremljali ženitova-nja njihovih očetov in mater. Bistriški župan Rozman je imel pred mikrofonom najprej kratek nagovor, nato pa so fantje in dekleta z občudovanja vredno igro in s še lepšim ubranim petjem prikazali čare, ki jih od njega dni vsebuje življenje preprostega človeka v triglavskem kraljestvu. Največ navdušenega odobravanja je bila deležna stara »bohinjska himna«, ki jo je tudi marsikdo izmed domačih udeležencev šele prvikrat slišal in ki je po pesniškem in glasbenem motivu zelo podobna »Po jezeru«. samo da se zdi še pristnejša in je zato še bolj privlačna Na koncu so se s kratkimi nagovori zvrstili vodje turneje, direktor Loos iz Maribora, direktor dr. Žižek iz Ljubljane in direktor Nizozemske potovalne 'družbe Beurs iz Haaga, ter na kratko — zadnji v nemškem jeziku — razložili pomen obiska predstavnikov mednarodnega turizma v Sloveniji. Ko je bil oficielni del končan, se je razvila razigrana zabava s plesom, petjem in muziko, ki je v prisrčni radosti povezala predstavnike osmih evropskih držav z našim ljudstvom. Sele danes so gostje utegnili izvesti program, ki so si ga bili namenili za včerajšnji dopoldan, in so si ogledali lepote in zanimivosti Bleda samega in njegove najožje okolice. Sredi popoldneva pa so se potniki pred Park-hotelom s težkim srcem ločili od bisera naše zemlje in se odpeljali proti Jesenicam in Kranjski gori. Kino Union TeL 22-21 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri Najnovejši film slavne švedinje, Iti jo obozava ves svet Film poln strastnih in dramatsko napetih dogodkov vrtečih se okrog ljubezni, ki se je izpremenila v bolestno sovraštvo. stečajno modi v Ljubljani, g. Pando Vla- digerov. Zvečer je bi v Filharmoniji koncert, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Jutri ob desetih odpotujejo bolgarski gostje v Kranj m od tam naprej po ostali Sloveniji. Z motociklom se je zaletel v vlak Ljubljana, 13. maja Na križišča kamniške proge z Vodovodno cesto je danes nekaj minut pred 14. prišlo do hude prometne nesreče. Po cesti je s precejšnjo brz-ino privozil na motociklu 27-letni trgovski sotrudnik Vladislav Jamar, ki je po rodu iz Poljan nad Škofjo Loko in je zaposlen v trgovini Lovra Demšarja na Sv. Petra cesti. Tik preden je križal železniško progo — in križišče je, čeprav se nahaja v območju stolnega mesta Ljubljane, nezavarovano — je opazil, da z gorenjskega kolodvora prihaja vlak. Da bi se izognil karambolu, je v ostrem zavoju okrenil vozilo, a je vendar z veliko silo priletel v enega prvih vagonov, da so ga Tjakaj I1«* ilno* zobna pasta Chlorodont stopnice z motociklom vred odbile daleč stran, a medtem ko je vozilo ostalo skorajda brez poškodb, si je Jamar pri padcu zlomil nogo in dobil nekaj nevarnih ran po glavi. Na pomoč so bili poklicani reševalci, ki so ranjenca nemudoma odpeljali v Slajmarjev dom Njegove poškodbe so smrtno nevarne. Velike tatvine na škodo železnice Mariborska policija raziskuje novo kriminalno afero Maribor, 13. maja. Maribor ima spet svojo veliko kriminalno afero. Neštetokrat smo poročali o raznih manjših tatvinah železnih delov vagonov, ki se nahajajo ob tezenskem gozdu pri vežbališču. To pot pa gre za organizirano tatvinsko akcijo večjega obsega ter za vel ko škodo, ki jo trpi železniška uprava. Tezenski orožniki so že delj časa snovali načrt, kako bi s spretno potezo zajeli v past drzne tatove, ki so se v temnih, deževnih nočeh obilno preskrbovali z raznimi železnimi deli, ki so jih odstranjevali z vagonov na tezenskem kolodvoru. Ni bilo lahko izslediti tatov, ker so imeli v obsežnem parku starih železniških vagonov obilo možnosti, da so med vozovi izginili in se skrili. Včeraj pa so imeli tatovi smolo, Tezenski orožniki so spretno izvedli svoj načrt, po katerem so se morali predrzni zlikovci nujno znajti v pasti. Na vežbališču je bil poseben voz. ki so ga v vsej tišini pripeljali tjakaj. S posebnimi dvokolnicami so odstranjene vagonske železne dele dovažali do voza, na katerega so potem nalagali ukradene železne dele. Orožniki so jih zasledili, ko so bili ravno zaposleni pri nalaganju, ter se jim je posrečilo, da so zajeli glavnega krivca, nekega Stupana, pristojnega v Avstrijo, dočim so ostali pajdaši zaenkrat izginili. Ko so orožniki zahtevali od Stupana, da se legitimira, je užaljen pripomnil, da Je on »višja ličnost«, ki se bo že zaradi tega postopanja z njim pritožil na merodajnih mestih. Seveda ni hotel vzvišeni gospod Stupan izdati imen svojih pajdašev, pač pa je se je orožnikom posrečilo dognati da so spravljali drzni tatovi ukradene železne dele v neko tajno Skladišče v Bohovi, kjer se je sestala danes posebna komisija strokovnjakov železniških delavnic na koroškem kolodvoru, ki je vzela s seboj poseben tovorni avto ter večje število delavcev, da sortira lastnino, škoda, ki jo trpi železniška uprava zaradi teh tatvin je res prav visoka in je nedvomno, da bo tudi morebitni kupec moral dajati odgovor pred sodniki. Mož, ki je priberačil 200 tisočakov Zadeva Antona Mohorka je zdaj pojasnjena Maribor, 12. maja V zvezi z 200.000 dinarji, ki so jih v gotovini, oziroma kot vloge v hranilnicah našli v obleki v splošni bolnišnici umrlega hlapca Antona Mohorka, o čemer smo nedavno poročali, so se v teku preiskave pojavljale najrazličnejše kombinacije. Zadeva pa je sedaj že precej dognana. Policija, ki je razposlala okrožnice na vse strani, je zbrala tehtno gradivo, iz katerega je možno sklepati, da si je Anton Mohorko navedeni znesek v teku let pri- varčeval. Nekatere osebe, ki so Mohorka dobro poznale, so izpovedale, da je bil Mohorko silno skop, da je živel ob samem kruhu in sadjevcu, ki si ga je izprosil pri raznih posestnikih, da je beračil, zlasti po Slovenskih goricah in Dravskem polju, da je spal po raznih hlevih, da je posojal denar na visoke obresti ter da si ni ničesar privoščil. Menjaval je gospodarje zelo pogosto in si je ves zaslužek privarčeval. S tem je prvotno skrivnostna zadeva Mohor-kove dediščine dovolj pojasnjena. o pesniškem meketanju »Slovenski dom« obsojen za žaljivo kritiko Ljubljana, 13. maja Pred malim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Breliha sodelovala gg. s. o s. Kovač in Lederhas, se je vršila proti odgovornemu uredniku »Slovenskega doma« tiskovna pravda na tožbo ugledne učiteljice in znane mladinske pesnice in pisateljice ge. Marije Grošljeve, ki je dne 8. februarja ob priliki sedemdesetletnice pokojne ge. Fran je Tavčarjeve v našem listu slavljenki na čast obelodanila pri-godno pesmico, na katero se je na skrajno neprimeren način spravil takoj naslednjega dne neznan pisec v »Slovenskem domu«. Proti tožbi za žalitev in kleveto preko časopisja je toženi urednik po svojem pravnem zastopniku dr. Milošu Staretu podal zagovor'v tej smeri, da članek nikakor ni šel na rovaš tožiteljice-avtorice prigodnice, temveč se je nanašal samo na način, kako listi ob raznih prilikah častijo ljudi s pesmicami priložnostnih pesnikov. V svoj zagovor je navajal, da »pisec članka s tem ni napravil čisto nič drugega, kakor da je vzel v zaščito slavljence in skušal tudi za bodoče vse slavljence obvarovati pred podobnimi pesniškimi počastitvami«. Med tem, ko se zagovarja, da je bil članek v bistvu le politična polemika z »Jutrom«, je šlo zagovoru v isti sapi tudi za sledeče načelno vprašanje: Mariborski kaleidoskop i. Mariborske gledališče razvija ob bližajočem se koncu sezone živahno iniciativnost. Vrstijo se gostovanja, premiera sledi premieri. Še par tednov in letošnji dramski, operni ter operetni repertoar je absolviran. Mario Šimenc ki se je vzpel v umetniške višine z mariborskih odrskih desk, je pel Manrica v »Trubadurju*. Polno gledališče. Mnogo navdušenja, ki se stopnjuje v višek ob silav-noznani streti v 6. sliiki. Tudi Vekoslav Janko je bil v gostih in nam je z dramatično silo ter baritonsko prodornostjo ter obsežnostjo predstavil sijajnega, mojstrsko podčrtanega grofa Luno. Mirko Jelačin je gostoval v opereti »Pri treh mladenkah«. Njegov Schubert je bil igralsko skrbno, prepričevalno izdelan, pevsko pa se je uveljavil šale proti koncu predstave. Z vztrajnim šolanjem bi si bil M Jelačin lahko priboril uspešno sigurnost v obvladovanju vseh nižin in višin. Sedaj čakamo z velikim zanimanjem še gostovianje članic ljubljanske opere Oljdekopove in Kogejeve v »Trubadurju«. Med tem pa so nas dijaki mariborske klasične gimnazije prijetno presenetili 6 Cankarjevo"* lepo Vido«, ki oo jo vprizorili pod okriljem PJS v Narodnem gledališču. Polni skepse so prihajali Mariborčani v gledališče. Študentje? Lepa Vida? Pa eo pozabljali, da ie ta Cankarjeva nežno simbolična, topla dežela sanj tisti svet. ki najlažje, najvero-dostojneje. naiprenričevalne^ nrikipi iz mladih študepiovskih du£ In tako so doživeli Mariborčani "edroo. er>rf V-mlfivo uprizoritev s-Lepe Vide« v režiji Slana mariborskega Narodnega gledališča ter režiserja Milana Košiea. Posebna odlika te predstave je bila vidna skrb za izgovarjavo in naglas, tako da so se razlivali z odra zvoki krasnega Cankarjevega jezika v vsej svoji lepoti in bogastvu. Prav gotovo gre za to precejšen delež na naslov režiserja M. Košiča, ki se je tudi sicer mojstrsko potrudiL da je mlade nadarjene igralce in igralke (Beata Linzner-jeva kot Lepa Vida. Štefka štiblerjeva kot mati Hbiko Leskovšek kot bolan študent, Poljanec. Jože Cakš kot zapit pisar Mrva. Maiks Planine kot D ion iz, Lado Kovačič kot star delavec, Milan Venišnik kot Dolinar, Sonja Jančarjeva kot Milena- Dušan Humar kot zdravnik, Mihajla Bitežnikova kot služabnica, Bogdan Pogačnik in Franc Jančar kot študenta) izoblikoval v enotno, skladno podajajočo odrsko družino, pri kateri se v detajlih sicer še opožajo nedostatki, ki pa vzbuja splošen vtis dobro izšolane celote. Uprava Narodnega gledališča pa je oskrbela uprizoritev znamenitega Hoffmannstba-lovega ntisterija »Slehernik« v Mestecem »Župančičevem prevodu in režiji J. Kovica. Režiser J. Kovič je postavil na oder predstavo, ki je med najlepšimi, najrplastičnejšLmi na mariborskem odru v zadnjih letih. Poskrbel je za premišljeno kombinacijo svetlobnih prostornih glasbenih učinkov. Slikovita scemerija, novi kostumi nova oprema, vse to je povzdigovalo učinkovito prodornost predstave, ki ee je skozi uro in pol razpletala brez odmora do kanca. Primerno ustrezajo?« odrsko glasbo z igro na orglah je priredil vojaški kapalnHk Josip Jiranek Težo predstave je uspešno prenašal Rado Nakrst čigar epokorni Slehernik je vseskozi nozitjvna podoba v nizu nje«rovib najlepših kreacij. Slehernik predstavlja precejšnjo preizkušnjo za igralce umetniško širokega for-nteuta. Nakrst pa je preizkušnjo uspešno prestal in je bol na viška v vseh momentih od groze smrtnih prividov v znanem vese-ličnem prizoru pa do spokorniške pomirje-nost.j ter boguvdanosti v zaključni sliiki. Sijajno mask i rana ie bila Crnoborijeva Smrt, za sinovo usodo globoko zaskrbljena mati M. Zakrajškove, opolzel družnik M_ Košiča, i v uboštvu ves zapuščen Blažev siromašni j sosed, pretresljivo preizkušen P. Kovičev dolžnik- ob njem objokana žena (Savinova) z otroci, dobrikajotsa se ljubica E. Starčeve, veseljaško razgibana nečaka D. Gorinška in E. Verdonika. potem še Turkov oskrbnik Ledenikov kuhar, gospodične E. Barbičeve, M. Veldinove in A. Tovornikove, gosta L. Štandekerja in Fr. Dujeea v cinizmu žolčni Mamon J. Košute, potem hudo zanemarjena Dela B. Rasbergerjeve in Vera E. Kraljeve. Sredi neštetih slug. biričev. gostov in angelov sodelujeta še štandekerjev Glasnik in Brunčkov sluga. Navzlic mojstrski priredbi pa se zdi. da ni med Mariborčani preveč zanimanja za tovrstna odrska dela, kar so izkazale bolj pičlo obiskane predstave. II. Ob pričetku gradbene sezone je bilo glede letošnjega gradbenega programa v Mariboru precej dvomov. Nič kaj izgledov ni bila V teku aprila pa se je položaj nenadno spremenil. Nič ne bo pretiravanja če zal-jujemo da nam prinese letošnja gradbena sezona okoli 100 novih stanovanj. Nezazidane parcele v središču mesta vsebolj izginja, jo, do jeseni bo stalo v mariborskem centru prcej lepih, novih stavb Lastnik kina g. G j. Valjah gradi na prostoru, kjer je bil staro-slavni grajski stolp, krasno trinadstropno. najmoderneje urejeno palačo. V sosedstvu ob vogalu Grajske in Gregorčičeve bo gradil g. dr. Tomšif novo trinadstropno stanovanjsko hišo. Na Meljski cesti bo stala trinad-stropna Goleechova stavba. Na GHavnem trgu gradijo avtobusni kolodvor. Tudi s grad. ali je dopustna kritika duševnih proizvodov, ki jih objavljajo časopisi, ali ne? Inkriminirani članek da ni bil drugega, kakor ostra in utemeljena kritika, napisana v polemičnem tonu, na katero mora biti pripravljen vsak, kdor svoje produkte javno objavlja. Nedvomno je dopustna kritika duševnih proizvodov. Gre le za vprašanje, kakšna je kritika? Na tem mestu nam v okviru sodnega poročila ne gre za rešitev tega vprašanja, poročati velja le, kako je sodilo tiskovno sodišče v konkretnem primeru, ko je »Slovenski dom« pokazal edinstven način »kritičnega« rezoniranja. Zaradi prestopka žalitve z izrazi preziranja in omalovaževanja za javno delavko je bil odgovorni urednik »Slovenskega doma« obsojen na 300 din denarne kazni, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in eventualne izvršitve kazni, na 500 din povprečnine in na objavo sodbe v treh dneh po pravomočnosti sodbe na istem mestu, kjer je prinesel inkriminirani članek. Po tej sodbi tiskovnega senata je pač rešeno vsaj to vprašanje, kje je iskati »meketanja« in najditelj duhovitega izraza si ga vsekakor lahko z mirno vestjo zatakne za klobuk. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za n\en sklad! njo nove carinarnice in carinskih skladišč bodo pričeli v teku letošnje gradbene sezone in sicer v treh etapah, o čemer smo že svoj čas poročali in kar bo stalo preko 30 milijonov dinarjev. V vidiku je tudi gradnja nove večnadstropne palače Pokojninskega zavoda v Marijini ulici nasproti sodišču in še druge večnadstropne stavbe Pok. zavoda v središču mesta, za kar pojde 6 do 8 milijonov dinarjev. Letošnja gradbena iniciativnost utegne čvrsto povezati stavbno strnjenost v centru Maribora, ki bo s temi novimi stavbami, regulacijo Glavnega trga in Trga Svobode sil. no pridobil na zunanji podobi ter modernizaciji. Tako bo letošnja sezona, ki nam obeta še široko zasnovano gradbeno akcijo mestnih uslužbencev na zadružni podlagi, med najplodnejšimi v zadnjih letih. Pri tem niti ne omenjamo neštetih eno— ali dvodružinskih hišic, ki se bodo dvignile do jeseni ob periferiji magdlalenskega, koroškega in melj-sikesga mestnega okraja. III. V zadnjih tednih doživljamo v Mariboru in ob meji čudne, svojevrstne reči. Belih nogavic dokolenk n. pr. ki jih lani bilo toliko na spregled, sedaj le malo vidiš po mariborskih ulicah. Mladina je potuhtala, da so med politiko in belimi nogavicami neke čudne, skrivnostne vezL pa ne mara več teh »političnih« nogavic. Brez znanih vzklikov skoro ne gre, navadno se čujejo ob oči-viidnih izbruhih dobropočutja po precejšnjih zavžitih količinah naše izborne kapljice in cenenih ocvrtih piščancev ki 6tanejo onstran meje precej več. Parkrat 30 se pojavili v mestnem parku, pa tudi ponekod drugod sredi Maribora svojevrstni znaki, ki so pa kmalu izginila. Na Slomškovem trgu št. 1 pa kažejo saino živahno zanimanje za te reči, ki dajejo našemu obmejnemu Maribora v času neko svoje vrstno obeležje. « Domače vesti Sarajevski tihotapci se hočejo poboljšati V Sarajevu se bavi okoli 500 ljudi s tihotapskimi posti. Prodajajo tobak, cigaretni papir, kresiine kamenčke, saharin itd. Povprečno proda vsakdo med njimi za 50 dinarjev raznih monopolskih predmetov, tako da oškodujejo državo za okrog 8 milijonov dinarjev na leto. Pred nekaj dnevi so imeti, kakor čita-mo v listiih, tihotapi javno zborovanje in izvolili na njem svoje zaupnike, ki naj se pogajajo, z oblastvi, da jih zaposle pri javnih delih, za kar bi se odpovedali tihotapstvu. Zaupniki tihotapcev so se oglasili najprej pri sarajevskem županu, ki je res takoj zaposlil pri mestnih javnih delih 30 najbolj znanih in spretnih tihotapcev. Sedaj so se javili zaupniki tihotapcev tudi pri banski upravi in ji predložili 3ip menico podpKino, od 200 tihotapcev. V spomenici pravijo med drugim: »Mi tihotapci prosimo kr bansko upravo, da nam da kako delo, s katerim bi se preživljali, ker se nameravamo za vselej odreči tihotapstvu. Med nami je cela vrsta družinskih očetov, pa tudi ljudi s srednjo šolo. Ker smo s svojim dosedanjim tihotapstvom škodovali državnim finančnim interesom, upamo, da bo kr. banska uprava uslišala našo prošnjo in nas zaposlila pri javnih delih.« Sarajevski tihotapci zbirajo tudi denar, s katerim bodo financirali pot svojih zastopnikov v Beograd, kjer bodo obrazložiti potrebo, da se pobija tihotapstvo s pošteno zaposlitvijo tihotapcev. MESTNI TRG 24. NOVODOŠLE VZORČASTE SVILE Ogromna izbira od Din 26.-— do 62.— * V spomin generala in akademika živila Pavi« viča je priredilo v Beogradu društvo za postavitev Njeguševega spomeni. ka posebno sejo. Pokojni general Pavlovih je biil predsednik tega društva. Na ko-memorativni seji je počastil njegov spomin dr. Milan Gavrilovič. v svojem govoru je naglasil ,da ima pokojni predsednik 2ivko Pavlovič velike zasluge za do. sego društvenega cilja. Njegušev spomenik bo kmalu postavljen. Veliki vojak živko Pavlovič je posvetil zadnji žarki plamen svojega patriotizma in svoje energije velikemu nacionalnemu pesniku. ono | Vrelci 87' C (ITALIJA) | (Pri Padovi — na železniški progi f Benetke — Bolognal f 1 BLATNE KOPELI — TERMALNE ! *rni>TX| — M4SA2E I 3 = Zahtevajte informacije od zdraviližčne oprave, f V vsakem hotelu zdravljenje v hiši sami ž Lit 4) —58 56- 2? 52 20—27 Orolofcio Pensioo Trieste Bi Victona Due Torri i :iegolll Cnsino Nuovo 20- -24* Belvedere 18—27 Molino 18- -2f Mion' Pczzacr 20- -28* Aiba 18 -24 18—27 Sole 18—21 Ut 56—44 Todesfhml Pensioo C.ortesi Meg^jiorato 28--54* Salus 22—25 Kom« 20- 26 Aurori 18—27 Foruncntin 18--23 Ptecoio Trieste 18—21 Mioa' 20—27 Boja Monte-iton« 18—24 ! Morosini 16—21 j ^Vns * oft5 17—22 4 Cene za glavno sezono Po-fnsniTa rt a je KMi hvifi( Kortča 6.1 Beograd ir vseh prometnih pisarnah. .................................................................rirri-niiiiifmiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiimiiMiii- * Obisk madžarskih zdravnikov In novinarjev. že nekaj dni potuje po naši državi okrog 130 madžarskih zdravnikov in novinarjev, ki se posebno zanimajo za obmorska letovišča in za zdravilišča po vsej državi S Plitvic so madžars'.ti gostje zdaj prispeli v Zagreb. Banska uprava in mestna občina sta jih pogostili, sekcija novi. carskega združenja pa je madžarskim stanovskim tovarišem na kolodvoru priredila lep sprejem. Madžarski zdravniki in novinarj, so ai že ogledali Rab, Crikveni. co in Plitvice, iz Zagreba pt odpotujejo v Lipa k. iz Daruvarja Se bodo vrnili v Budimpešto. Noben KONGRES, potovanje ali izlet brez SAI OPEDA, ker ohrani ZDRAVE NOGE. * Kongres jugosjovenskih rotarijskih Rio bov. Danes, v nedeljo in ponedeljek bo v Beogradu letošnji kongres jugoslovenskib rotari jskih klubov, ki jih je sedaj v naši državi 33. Na beograjskem kongresu bodo zastopani vsi klubi. N-\ dnevnem redu eo poleg organizacijskih zadev tudi poročila o udejsrtvovanju klubov in njihovega članstva na raznih področjih v smislu rotacijskih idej. * Obrtniški tabor v Laškem. Zveza obrtniških društev v Ljubljani je sklenila, da bo njena letošnja skupščina v Laškem danes in jutri v nedeljo. K sklepu, da priredi zveza letošnji obrtniški tabor v Laškem, je nedvomno pripomogla izredno prikladna lega Laškega. Snažno mestece in njegova divna panorama, njegovi sloveči radio.termalni vrelci, lepe izletne točke in sedaj tudi šo na novo zgrajena gostilničarska pivovarna, najmodernejša v državi, ki je tik pr^d obratom, so znamenitosti, ki privabljajo ljudi v ta kraj. Skupšč ja. zveze obrtni^ društev bo imela letos še prav posebno svečano obeležje, zakaj v krogu svojih tovarišev bo obhajal 40-letnico svojega udejstvovanja pri Zvezi g. Jakob Za^jravec m Središča, ki ima največ zaslug za pospešeni razvoj slovenskega obrtr-štva. Danes ob 17. bo zbor delegatov Zveze obrtnih društev v dvorani hotela »Savinje«. Ob 18. V) XVI. redni letni občni zbor Zvei.e obrtnih društev, ob 21. pa pozdravni večer ir p^sla. va 40-lfctnega obrtniškega delovanja častnega predsednika Zveze obrtnih društev g. Zadravca, Jutri v nedeljo bo ob 6. bud. niča, od pol 7. do pol 8 sprejem gostov na posta;"', od 8. do 9. koncert na trgu. ob 9. služba božja, po njej pa sprevod obrtništva. Ob 10. bo obrtniški tabor na vrtu restavracije »Henke«. Popoldne bo ljudska veselica, katero priredi obrtniško društvo v Laškem. Udeleženci obrtniške, ga tabora imajo polovično železniško vožnjo. * Zobozdravniško društvo vabi svoje Slane in vse druge zdravnike na izredni občni ztor v Celje, jutri *>b 15. v restavracijo Union. Poleg stanovskega dela bosta predavala asistenta zagrebške stomatološke klinike g. dr. Cuper im g. dr. Booak o najnovejši Heuipelovi ortodontski metodi. s Proslava Mohamedovega rojstnega dne. V Bosni in Hercegovini ter v Južni Srbiji so muslimani v četrtek slavili svoj praznik mevlud — rojstni dan preroka Mohameda. V džamijah so bili opravljeni obredi in letos so bile prvič molitve za ta praznik v srbohrvatskem jeziku. * Izlet planincev v Tatre bo od 2. do 12, julija. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani najkasneje do 31. maja ti. Zah tevajte programe za izlet. * Delu današnje naklade smo priložili položnice Protkuterkuloaie zveze v Ljubljani, ki prosi, da bi se naši čitatelji odzvali njeni prošnji za prispevek v letošnjem pro-titubeikuloznem tednu. Potrebe Zveze so velike in je zaradi tega prisiljena apelirati na javnost. mmm ^^^ TRIKO PERILO kakor hitro ga le enkrat oblečete * Aljažev dom r Vratih bo oskrbovan od nedelje dne 15. maja dalje. Ta postojanka SPD pod severno Triglavsko steno vabi že spomladi številne turiste v to edinstveno gorsko krasoto. Pot iz Mojstrane vodi mimo znanega slapa Peričniika, ki je čudovit pri sedanji obilici vode, ki jo bruha z višine v bobneči kotel. Izletniški vlaki vozijo tudi že od nedelje dalje tako. da je najpi tkladnej-si čas za prijetne spomladanske izlete. Sta-ničeva koča ca Triglavu bo jSkrbovana le do 15. t. m. in potem zaprta do pričetka letne sezije. Roblekov dom na Begunjščici je do nadaljnjega oskrbovan ob nedeljah in praz nikih. Gradbena dela pri »Zlatorogu« so že toliko napredovala, da je nova 6tavba že pod streho; ponosni novi planinski dom ob Bohinjskem jezeru bo otvorjen prve dni julija. Oni. ki hočejo prebiti svoje počitnice v lepem Bohini-kem kotu v novo urejenem »Zlatorogu«. kjer bodo na razpolago sobe z vsem komfortom. naj že sedat rezervirajo sote pri upravi hotela *Zlatoroga< p. Sv Janez ob Boh jezeru Vedno lepa Komna vab'! tudi spomladanske izletnike Dom na Krvavcu leži na razgledni točki, da vidiš vse planine Gorenjske na eni strani in na drugi vršace Kamniških planin, dostoo ie lahek ali iz Kamnika ali iz Cerkelj mimo Sv. Ambroža, dobre tri ure hoda Na Veliki Planini ie sedal vee pisano 6pomladan«kega cvetja, najprikladneiši vzpon je iz Črne takoi za gostilno pri »Jurčku« na levo tako. da traja hoia do koče SPD na Veliki Planini le dve uri. Prijetna spomladanska izletna toč ka je Dom v Kamniški Bistrici Ljubitelji cvetoče narave hitite seda! v planine ki se Vam bodo oddolžile za m^ko spanie * Petam stj, ki eo ga v aoB od na četrtek opazovali najbolj v AngkJJ, Nemčiji, Češkoslovaški in severnih državah, je bil viden tudi v naših krajih. Gg. Smdt Rudolf in Pfeifer Jože, ki sta se v tej noči vozila iz Škofje Loke v Medvode, zatajujeta, da sta kakih 10 minut pred 1. uro ponoči videla sij Jti se )e raztegal od Grintovca proti Storžiču. * Iz mladih let. Zbirka moških zborov in četverospevov, uglastr' Ferdo Juvanec, Ljubljana 1938. V lastni založlbi, Biografija Jos. Cemažar, cena zbirke na 24 stra. nek 20 din. Dobiva in naroča se v Matični- knjigarni v Ljubljani. Juvančevo zbirko bodo naši moški zbori in kvartetisti z veseljem pozdravili Malo se je pisalo o njej, dssi zasluži pozornost pevskih kro. gov, ki si pač še vedno želijo :ahkih, pev. nih in učinkovitih pesmi, ker tehničnih t<»žkoe novejših zaradi prjmanjkanja te-oretičnpigc šolanja ne zmorejo. Juvanec, i. pokojen! šolsid vodja se je vse svoje življenj- pečal z glaš^o. posebno s pet. jenr„ šteje se še med pridne nadarjene učence skladatelja Antona Nedveda. Povsod, kjer je služboval, je vneto poučeval petje, odkar je v Ljubljani, pa je mednaj-zvestejšimi člani pevskega zbora Glasbe, ue Matice, bil je večkrat pevovodjev namestnik. pevovodja Hubadove ži'T>e JPS. pevovodja Sokolskega zbora, zdaj pa vzorno vodli Matično kniigamo. Kot skladatelj se je ponovno poizkušal. Svoji sedaj izL šli zbirki je dal naslov »Iz mladih dni« in to upravičeno, saj najdemo v njej nekaj pesmi še iz let 1890. — 1894. Skladbe zahtevajo glasovno številčno dobro zasedene zbore in temperamentno prednaša-nje. Verjetno je, da se bodo glasile iz grl naših, pevcev ob slovesnih narodnih prire. ditvah in manifestacijah. Zborom jih v izvajanje priporočam. Z P. * V jutršuji številki našega časopisa ho izšel celostranski inserat za Radion nagTadno tekmovanje. Prečrtajte pazljivo ta inserat. ker bo za oravilno rešitev razdeljenih v denarju 40.000 din. Iz Liubllafie u— Da ne pozabite jutri 13. t. m. pohiteti na ljubljanski Grad, kjer obhf.ja naš »Ciril Metod« svojo tradicionalno »jur-jevanje«. Bolj kakor kdaj prej je potrebno podpirati narodno obrambno delo naše marljive Ciril In Metodove družbe. Poleg tega bo na letošnjem jurjevanju za raznovrstno zabavo še vse bolj preskrbljeno kakor druga leta, tako da bo vsakdo prišel na svoj račun. Zato v nedeljo vsi na Grad! u— »Ljubljana kot umetniško središče Slovencev« je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob 20. v beli dvorani hotela »Union« univ. profesor dr. Prance Štele Predavanje bodo spremljale ski optične slike. Po predavanju bo XV. redni občni zbor Umetnostno zgodovinskega društva v Ljubljani z dnevnim redom; 1. OtvorL tev in pozdrav predsednika. 2. čritanje zapisnika XIV. rednega občnega Zbora.. 3. Poročila ocSbornikov. 4. Poročila preglednikov. 5. Slučajnosti. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. u— Odsek brezposelnih učiteljskih abi. turientov pri sekciji JUU v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da bo v nedeljo 15. t. m. Ob pol 10. uri v prostorih sekcije JUU, Frančiškanska uL 6. H. širši članski sestanek s predavanjem ge. prof. Anice Cernejeve o >Vagoji deklet v družini in domu«. Dolžnost vsakega tovariša (ice) je. da se sestanka zanesljivo in točno udeleži. * u— československa Obeo v LublanL Kni-hovna jest t. č. otevfena pouze ve čtvrtek od 19. do 20. hodiny, nedšlni pGjčovAni knih " letnim ^bdobi odpadš. V nedčli, dne 15. kvčtna uspofddšme vylet na Limbarskou goru. Odjezd o osmč hodinč ršno z hlavniho nždraži, sraz o pOl osm6 pfed nddražim. Jednoduchč (nikoliv nedšlni listky) do Staniče Kresnice, protože se vracime po zce-lajinš trati (večer z Domžal). V^let se kon4 pouze za pfiznivšho počasL u— Kolo Jugo»loven»kih Sester bo imelo jutri Ob 10. svoj občni zfoor v Kazini. Vljudno so vabljene vse članice, da se zbora zaradi važnosti sporeda udelež" Na solnčni jug: Hotel Excelsior Gallia Najnovejši milanski hotel tik centralnega Kolodvora, Odprt marca 1932. 200 sob ■ telefonom. 120 zasebnih kopalnic. Amerikanski bar. Garaža. Restavracija. Grand hotel Continental Najodličnejši milanski hotel, v bližini doma- Najmodernejši komfort. Zmerne cene. Bar. Orkester. Garaža. imntio TERME milili IIIIIII1IIIIIIMIIIIMIIIIIIIIII1UII Mu 11 do kopališke p.. Padui. Artnti«. oritin. renma. TERMAL-HOTLL MENEGOLLI (Zdravilni vreiet ,(juis>>tna") Lepe, velike soIjc, modem komfort, '»borna kuhinja. Zdravljcme r hiši. Pension 20 — 27 lir ZDKAVT1JSKJ ZAVOD C A.SI.NO NTJOVO Vrel« JV\onuroae" 87 »topim Celziia. ' Odbuiski pension. Vse eto odprto Vodja E Percz. Fmontecatini terme (pri Florenzi) Rezija; 1. APEIL — 30. NOVEMBER. Termalno zdravilišče za belezni: JETER. ŽELODCA, ČREVESJA, PREOSNOVE IN REVMATTZMA 200 hotelov in pjnsionov. Velikanski, moderni termalni zavodi MULJNE KOPELI. POPUST NA ŽELEZNICAH 50%. Informacije: E.NJ.T., Petra Kočiča br. 6, Beograd in Ufficio Propaganda, Montecatini Terme, kakor tudi vsi potniški in prometni biroji. Iz Celfa e— Zahvala bolgarskega carja. Jugoslo- vensko-bolgarska liga je na vdanostno brzojavko, ki jo je posiala s svojega ustanovnega občnega zbora Nj. Vel. carju Borisu III., prejela sledečo zahvalo: »Trgnat ot lubeznite priveti blagodarja sardečno na vsički vi — Boris.« e— Akademija podmladkov na dri. deški in dekliški meščanski šoli se bo pri&eLa jutri ob 10.30 v celjskem gledališču. Na sporedu so simbolične in proste vaje, telovadne točke, nastop trigiasnega zbora dekliške in štiriglaanega zbora deške meščanske šole ter vprizoritev Ribffičeve eoodejanke čudodelna srajca«. Spored je zelo pester in lep. Obiščite akademijo v čim večjem številu! Iz Maribora «— V Mariboru bivajoči rezervni častniki ki B kateregakoli razloga niso sprejeti v našo vojBfco, so pa svoječasno prejeli od države oetiroma združenja rezervnih oficirjev uniformo, se pozivajo, da se takoj javijo v sobi št. 3 mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11. a— Mariborski zgodovinarji napravijo v nedeljo poučni izlet na Slom, Hotunje in Žide 6 snitjem nri jutranjem vlaku na kolodvoru. a— Is mestnega avtobusnega prometa. Mestni avtobus vozi ob nedeljah redno ob 6.30 na Pohorje in se vrača ob sedmih zvečer. Tudi se občinstvo opozarja na avtobus, ki pelje dnevno ob 10.45 v St, Llj in ima dnevno zvezo z praškim avtobosom. Pridite na lep majski večer naše omladine v Kazini danes ob 20. MOSD e— Železni ča rs ka godba bo priredila v okviru Prolituberkuloznega tedna v nedeljo 15. t m. od 11. do 12. v mestnem parku promenadni koncert v prid jetičnim bolnikom. Kino Union. Premiera prvega italijanskega filma »VTVERE« (ŽIVLJENJE). e—- Skupščina SPD bo v Celju jutri s pričetkom ob pol 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Vseh 22 podružnic Slov. planinskega društva, ki štejejo nad 8000 članov, bo zastopalo okrog 120 odposlancev, zbranih iz vse Slovenije. Članstvo in drugo občinstvo je vljudno vabljeno k udeležbi, da se ob tej priliki podrobnejše seznani z delovanjem naše planinske organizacije. e— Umri je v noči na petek v Ljubljani vladni svetnik in okrajni glavar v p. g. Fran Župnek, oče ge. Mirce Sancinove, koncertne pianistke in učiteljice na Glasbeni Matici v Celju. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! Film po znameniti stari »Praški legendi« i HARRY BAUBOM v gl vlogi kot cesar Rudolf II. Kljub visoki najemnini filma nepovišane nizke cene od Din 2.50 dalje! GOLEM DANES PREMIERA! ob 10.30 dop. MATINEJA Boris Karloff: DIH SMRTI! Danes ob 14.30, v nedeljo Najnapetejši film misticizma srednjega veka ! Prizori kakršnih še ni bilo v povc tnlei filma ! KINO SLOGA TeL 27-30 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Pri oholeniu 2ol.Aa jeter, pri £olčnih ka menih in zlatenri urejuje naravna »Fran •losefova« grenčica prehavo in pospešuje iztrebljenje črevesia Klinične izkušnjr-potrjujejo da domača pitna kura (zdrav ljenje) dobro učinkuje ako popijemr »Franz-Josefovo« vodo zmešano i malo tople voce zjutraj na prazen želodec. (»iti rce n oi vm v * Književni fn umetniški nategi j za turistično propagando. Tujskcoromeoia zve. za v Dubrovniku je razpisala 4 nagradne natečaje in sicer: za najboljši čianek o Dubrovniku in Boki Kotorski, za fotografske posnetke Dubrovnika ali Boke Kotorske, za reliefne propagandne in orientacijske karte Dubrovnika in Boke Ko. torsk i, za znanstvena dela o Dubrovniku. Teimin vseh natečajev za katere so razpisane lepe nagrade, je 31. oktober 1938. Natančni ;azpisi so interesentom na razpolago pri Zvezi za tujski promet v Ljub. ljani v bdljetaraah PUTNIK. n— »Slovenska scena mladih« bo ponovi'i drevi ob 20. v Delavski zbornici zadnjikrat Mrakovo dramo ^Čajkovsk1Obenem bo nastopila v tem skunu t-udi zadnjič ga. Mleku-ševa v vlog: me. Mele Ker |e ga Mlekuseva vskočila v zadnjem trenutku ter s tem omogočila krstno prireditev v Celju in vse dosedanje pred-ta ve >Ča jkovskega< se ji S. S. M. javno zahvaljuje za njeno umetniško in tovariško pomoč in požrtvovalnost. u— Redni letni občni zbor Gospodiujske šole za gostilniearslre gospodinje v Ljublja-n" bo v ponedeljek 23. t. m. ob pol 16. v go-stikiičarskeni domu r.a Privozu žt. 11 Vabimo članstvo k udeležbi o— halo. halo! Kdor Slovenec, ta Ciril metodar, kdor Cirilmetodar ta jutri na ljubljanski G:ud! žrebanje Državne razredne loterije dne 10. in 11. maja Din 600*— it: 5.831, 5.888, 15.731, 22.514, 22.525, 22.553, 24.842, 24.877; 33.059, 33.068, 44.760, 46.150, 46.194, 53.070, 53.075, 59.652; 8®"661 75.655, 75.674, 89.889, 95.740, Zadružna hranilnica, Dalmatinova ul. 6. VELIKA gasilska TOMBOLA bo v Kamniku 15. maja ob 3. uri pop. Glavni dobitki so: Motorno kolo, moška in damska kolesa itd. Tablice so že v prodaji po 3 Din. Ob tej priliki si lahko ogledate pri kamniškemu županu tudi ogromne kosti neveljskega mamuta. a— Močna prometna ovira stare Ljubljane izginja Staro zidov je sredi Wolfove ulice je bik, v hudo napotje številnim pešcem in voznemu prometu. Zdaj so ga pa začeli podirati. Ta zid je preostanek prejšnje Lae-nikove hiše in je služil za ograjo novi Mavcr-jev.i palači, ki se je morala za več metrov umakniti v regulacijsko črto. Tod je namreč VVolfova ulica z Marijinega trga široka le nekaj metrov. Poslovni 'm osebni promet, ki je na tej občutljivi tesnimi vee dan eilno živahen, bo z odstranitvijo tega zidovi? močno olaišan in v pravilnejšem redu usma< jen. Z materialom zasipajo bivše podpritlič ne prostore piearn in tiskarniških prosto rov »Slovenije«. S pridobitvijo tega terena ko Woliova ulica za več metrov raafcrjeoa. e— Koncert Plovdivskega pevskega društva v Celju. Slovito Plovdivsko pevsko društvo bo prispelo v Celje z avtobusom v torek 17. maja ob 16 ri. Pred Narodnim domom bo svečan sprejem. Po sprejemu si oodo bolgarski gostje ogledali Celje. Ob 20. se bo pričel v veliki dvorani Narodnega doma koncert bolgarskih narodnih in umetnih pesnil, po koncertu pa bo v gornjih prostorih Narodnega doma družabni večer. V £ edo zjutraj se bodo odpeljali ^olgardri pevci z avtobusom h g Goričanu v Višnjo "as in h g. Žercvniku v Ivenco, nato pa bodo krenili v Bukovje k rojstni hiši prof ntona Bezenška. Opoldne bo skupno kosilo pri g. Snablu na Frankolovem, popoldne pa re bodo gostje odpeljali v Maribor. Vstopnice za celjsid koncert so v prodaji v 'tnjigarni K. Gori *arja vdove. Ker vlada za koncert zelo živahno zanimanje, si preskrbite vstopnice čimprej! • e— Predstavniki mednarodnega turizma v Logarski dolini. Na svojem študijskem potovanju po Sloveniji je skupina 30 zastopnikov inozemskih turističnih uradov v soboto 7. t rr obiskala tudi Logarsko dolino. Goste sta rovabila mariborska in ljubljanska tujskoprometna zveza, da si ogledajo in spoznajo naša letovišča in vse zarimivosti Slovenije. V Logarski dolini so se izletniki v spremstvu »Putnikovih« zastopnikov podali na šetnjo proti slapu Savinje, nato pa so si ogledali hotele in druge naprave. Savinjska podružnica SPD je goste sprejela v Aleksandrovem domu, kjer jim je gdč. oskrbnica servirala zaku-sko. Tu jih je pozdravil zastopnik podružnice. za gostoljuben sprejem pa se je zahvalil zastopnik iz Danske, z zaeotovilom, da ie Lo?ar<»ka dolina napravila nanje naj-'epf vtis Proti vf^eru i*1 oHnoHal avtobu« družbo p^ot' Št Pavlu pri »r*boMn. odtod pa naslednji dan dalje po Sloveniji. Lep dan Zgodbe brez groze a— Komanda vojnega okrožja t Mariboru opozarja rek rute dijake, ki so bili pri naboru usposobljeni, nimajo pa še rešitve o tem, da jim je dovoljen odlog vojaške siuz-be nadi študija, da zaprosijo takoj za tako dovoljenje potom komande, 6icer bodo še tekom tega leta vpoklicani na od^luženje roka. Oni dijaki, rekruti. ki posedujejo dovoljenje o odloženi vojaški 6lužbi do končanega šolanja, želijo pa že letos nastopiti vojaško službo, naj se takoj in najpozneje do 20. maja t L javijo v sobi št. 3 mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11 med uradnimi urami. KINO MATICA 21-24 Revolucijska svatba PAUL HARTMANN BRIGITTE BOBNET a— Akademsko starešinsko društvo »Tri-glavc v Mariboru sporoča da bo redni letni občni zbor v nedeljo 15. t m. ot- pol 10. v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Starešine iskreno vabljeni! a— Tombola Sokola Maribor L bo jutri na letnem telovadišču v Magdalenskem okraju. Pridite vsil Tablice samo 2.50. po tomboli velika narodna veselica brez vstopnine. a— Otvoritev sezone na Mariborskem otoku. Z današnjim dnem se otvori kopajiška sezona na Mariborskem otoku. Vse je lepo pripravljeno. Kopališke naprave, z vsem dobrim obilno oskrbljena Majcenova restavracija, ki vabi kopalce ie nekopaJce. Urejen j« tudi avtobusni promet, ki bo lahko v množicah prevažal kopalce na otok. a— Gledališke novice. Jutri zvečer gostuje kot Manrico v »Trubadurju« svetovno poznani tenorist in komorni pevec Marion Vlahovič. V k r.-t tkem bo premiera »Sreče d. d.< za katero priliko bo mariborski oder posebej urejen. Cvetličarna BAJT 'A/^J ^frančl- --španski aha (nasproti Union* JI OZ AU. Cene kon- cvetličama Posjanstvo _____________kurenine. Francoskega krožka v Mariboru. Uspešno je kulturno delo, ki ga ^koef let", sem vrši Francoski krožek v Mariboru. Neke vrste revija tega kultour-ne je treba v zvezi s to revizijo odbiti družbi. Ta vsota, ki je bila dolefena na preko 39 ml-lijorov din. je bila odpisana od terjatve d mite »Batignolles« ves čas dela do 15. oktobra 1935. PredloJitev spora raisodiščn Zaradi te odločbe gradbenega ministrstva je družba »Batignolles« zahtevala rešitev spora po razsodišču v smislu pogodbe, ki določa da mora biti to razsodišče sestavljeno iz naših državljanov (prvot.no je pogodba določala. da rešuje spore Mednarodno razsodišče v Haagu). V to razsodišče le država že lani imenovala inž. Ranislava Amranoriča, pomočnika prometnega ministra v pokoju, podjetje pa je imenovalo za razsodnika dr. Velimira Bajkiča. univ. prof. v pokoju. Kot predsednik razsodišča je bil sporazumno določen Velja Ristič, kasacijski sodnik v pok. V svoji tožbi je družba »Batignolles« zastopala stališče, da so po pogodbi mero-dajne cene. ki jih je družba plačevala ca mestu gradnie. ne pa cene, ki so veljale v okolici pančevskega poplavnega ozemlja. Prav tako je družba zahtevala, da ji mora država zajamčiti oni zaslužek v absolutni vrednosti, s katerim je družba kalkulirala ob času ko ie stavila svojo ponudbo, ne glede na zmanjšanje enotnih cen zaradi revizije. Država Da je po svojem zastopniku postavila tezo. da so za revizijo enotnih cen merodaine one delavske mezde in tržne cene. ki so veljale v okolici pančevskega poplavnega ozemlja na dan podpisa podobe in v teku izvajanja pogodbe, zlasti pa na beograjskem delavskem trgu kot najbližnjem in naimerodajnejšem trgu. Mezde na samem področju poplavnega ozemlja ne morejo biti merodajne, ker se poprej na tem ozemlju niso vršila nikaka dela. Proučevanje tega »pora je pred razsodiščem trajalo več mesecev. Samo ustmena razprava pred razsodiščem je zavzela polnih 17 dni. Po končanih dokaznih predlogih in po predložitvi dopolnilnih spisov ter odgovorov obeh strank je razsodišče izdalo raa-sodbo. s katero se zahteva družbe »Bati-gnoless« v celoti javrne. Sporazum glede Glavne zadružne zveze Z uveljavi j en jem novega zadružnega zakona, ki predvideva obvezno organizacijo revizijskih zadružnih zvez v Glavni zadružni zvezi, so se zopet pojavila stara nesoglasja v vrhovnih organizacijah jugo-slovenskega zadružništva. Zveze zadrug za kmetijski kredit, ki prej niso bile včlanjene v stari Glavni zadružni zvezi, so skupaj z nekaterimi drugimi zadružnimi zvezami sklicale 3. decembra lanskega leta ustanovni občni zbor nove Glavne zadružne zveze, medtem ko je stara Glavna zadružna zveza v kateri je bila včlanjena večina jugoslovenskega zadružništva, mesec dni kasneje prilagodila svoja pravila novemu zadružnemu zakonu. Poročali smo že. da kmetijsko ministrstvo ni odobrilo pravil nove Glavne zadružne zveze In tudi ne spremenjenih pravil stare Glavne zadružne zveze. Za 9 maj so ustanovitelji nove Glavne zadružne zveze sklicali nov ustanovni občni zbor. ki pa se ni vršil, ker je medtem prišlo do pogajanj med obema taboroma Spor med obema skupinama zadružnih rvez. ki obstoja že dolgo vrsto let se je najprej vrtel okrog vprašanja tolmačenja zakonskih določb o glavni zadružni zvezi Ze v decembru so se vršila pogajanja, ki pa so ostala brez uspeha Tudi Dogajanja ki so se zdaj vršila od 6 do 7 maja so zaradi znatnih nasprotij le polagoma napredovala Za staro Glavno zadružno zve zo so vodili pogajanja podpredsednik g TToja Diordjevič. minister brez portfelja in tainika dr Juretič in dr Davidovič Za zveze zadrug za kmetijski kredit pa sta se pogajala dr. Anton Novakovič in Konstantin Mirkovič. Ze v pričetku pogajanj je bila ugotovljena nujna potreba organizacije enotne Glavne zadružne zveze. Težavnejša so bila pogajanja glede tehnične strani te organizacije, zlasti glede sodelovanja posameznih zadružnih zvez v upravi enotne Glavne zadružne zveze. Dosedanja pravila stare Glavne zadružne zveze so dajala nekaterim močnim zadružnim zvezam odločilno besedo v upravi. Končno je bil dosežen sporazum, po katerem bo glede zastopstva posameznih zvez v upravi merodajno na eni strani število včlanjenih zadrug, na drugi strani pa tudi število včlanjenih zadružnikov, pri čemer bo določeno maksimalno število delegatov ene zadružne zveze. V bodoče bo torej izključeno, da bi imelo par močnih zadružnih zvez odločilno besedo v Glavni zadružni zvezi Nadaljnja pogajanja so se nanašala na postopek pri organizaciji Glavne zadružne zveze. V glavnih potezah je bil tudi ta postopek ugotovljen. Poseben odbor pa bo v 15 dneh sestavil predlog o vseh podrobnostih Po končanih pogajanjih je dosežen sporazum odobrila širša uprava stare Glavne zadružne zveze, prav tako pa tudi uprava Državne zveze za kmetijski kredit in uprava novosadske Zveze kmetijskih zadrug Obe skupini sta nato izdali skupni komunike. ki pravi, da Je dosežen popoln sporazum glede Glavne zadružne zveze med obema zadružnima skupinama ki doslej nista imeli enotnih pogledov Gospodarske vesti — Pograjan ja med Rumu ni jo, Madžarsko ?n Jugoslavijo glede sodelovanja pri izvozu agrarnih prol7'odov. Iz Budimpešte poročajo. da posvečajo madžarski gospodarski krogi veliko pozornost prizadevanjem, da > se doseže sodelovanje med Rumunijo Ma- j džarsko in Jugoslavijo glede izvoza kmetijskih pridelkov. Po budimpeštansklh informacijah je pričakovati da se bodo že prihodnji teden pričela tozadevna pogajanja. Prvotni načrt, da bi se sklenil sporazum med tremi državami, ki bi predstavljal nekak kartel. ne pride v poštev že zaradi rp •'.ličnosti deviznega in trgovinskega režima v posameznih državah. Navzlic temu pa obstoja nadalje prizadevanje, da bi se doseglo sodelovanje med ustanovami ta uradi, ki vodijo zunanietrgovinsko politiko, zlasti da bi se ti uradi med seboi obveščali o vseh vprašanjih skupnega interesa. — Velika likvidnost v Franciji — posledica povratka kapitala. Že včeraj smo poročali o znižanju diskonta Francoske banke od 3. na 2.5% (po pomoti je bilo včeraj objavljeno od 3 na 2%). S tem znižanjem diskonta je Francoska banka prilagodila svojo obrestno mero spremenjenim razmeram na denarnem ta kapitalnem trgu Povratek kapitala je v enem tednu dosegel obseg preko 20 milHard frankov, k temu pa ie treba še prišteti znatne zneske v Franciji t^snvriranih deviz, ki so sedaj prišle na trg. Ti ogromni denarni zneski, ki so postali nenadoma razpoložljivi so Izsvali občuten padec obrestne mere. Po-vprašavanje po kratkoročnih in srednje- ročnih državnih papirjih je bilo zadnje dni ta ko veliko, da ie zakladni urad v 48 urah plasiral za 4 milijarde frankov zakladnih bonov ta to. navzlic mižanju obrestne me- re. Obrestna mera enoletnih bMMiilh bonov je bila najprej znižana od iOO na 3.25%, po znižanju diskonta pa ponovno na 2.75%. Pri polletnih treaornih bonih pa je bila obrestna mera najprej glitnna od 3-25 na 3% in pozneje še na 2.5%. Obrestna mera za dnevni denar je v teku enega tedna padla od 3 na 0.78%. V finančnih krogih sodijo, da je obseg znižanja diskonta premajhen in da bo Francoska banka v kratkem znižala diskont Se za pol procenta. Francoska amortizacijska blagajna za državne dolgove je navzlic znatnemu povpraševanju ustavila nadaljno izdajanje bonov nacionalne obrambe, ker je aub-skripcija dosegla določeno najvišjo mejo 25 ta pol milijarde frankov. Oslabitev belgijske valute, ki je nastala kot posledica ponovne devalvacije franka, je zadnje dni docela popustila in se je belga zlasti po zvišanju diskonta od 2 na 4% znatno okrepila. = Koliko Imamo državnih in baaovtn- skih cest v vsej državi ta v posameznih banovinah bo prikazano vsakomur umljivo na razstavi »Cesta« na ljubljanskem vele-sejmu, pa bomo sami lahko ugotovili, ali ima dravska banovina toliko državnih cest, kakor ji gre po stopnji njenega gospodarskega razvoja. = Madžarska sadna letina do 60% uničena. Iz Budimpešte poročajo, da Je po poročilih iz posameznih komitatov letoSnJa slana uničila povprečno 60% pričakovane sadne letine. Najtežje je prizadeto je ozem. lje med Tiso ta Donavo Od posameznih sadnih vrst so zaradi slane najbolj trpeli nasadi marelic, češpelj. češenj ta orehov. = Bilanca jngoslovenske AEG. Jugoslovanska AEG električna družba d. d. v Beogradu izkazuje v svoji bilanci za preteklo leto zmanjšanje izgube, ki je do konca 1. 1936 narasla na 1.97 milijona din ta se Je do konca leta 1937 zmanjšala za 1.55 milijona din (pri delniški glavnici 5 milijonov din). = Dobave, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 16. L m. po. nudbe za dobavo vrvic za mornarske kape, do 18. L m. za dobavo mornarskih značk do 20, t. m. za dobavo aluminijastih čaš za vodo. Pri isti komandi bo 13. t. m. licitacija za dobavo raznih mornarskih gumbov. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo Samotne opeke tn Samotne moke. Uprava vojno-1 ehn ičnega zavoda v Kra. gujevcu sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo kartona in tiskarske barve, do 17. t m. za dobavo raznega usnja, do 18. in 19. t m. za dobavo raznega lesnega materiala. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 18. t m. ponudbe za dobavo škarij, svedrov, kladiv, žičnikov, lesenih žebljev, podkovic, žel. plottic, podplatov, usnjenih vezalk, sukanca, voska medeninastih rinčic in mornarskih gumbov, do 23. t. m. za dobavo raznega plat. na, papirja, lepenke, žice, kabla i dr. ter 600 kg gaizolina, 800 kg kvaaa in 1.200 olivnega olja. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 18. t m. ponudbe za dobavo Spiralnih svedrov. Borze 13. maja Na ljubljanski borzi so avstrijski Šilingi danes v privatnem kliiingu no tirali 8.92, medtem ko je balo za angleške funte povpraševanje po 232. V zagrebškem privatnem ktirlngu je bdi promet v av_ strijskih šilingih po 8-9150 (v Beogradu po 8.8987), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.6750. Nemški klirinški čeki stanejo v LJubljani, Beogradu in Zagrebu 14.50, na konec maja pa v Za»-grebu 14.49. Na zagrebškem efektnem fcržaS&u je Vojna Skoda pri slaJbejtd tendenci notira. la 480 — 482.50 (v Beogradu Je bil promet po 482.50 — 482.75). Do zaključka pa je prifilo T 7*/. Blairovem posojilu 94.75. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 21418.16—2432.76 Berlin 1753.94 — 1766.01, Bruselj 737.94 — 743.01, Curih 996.45 — 1003.58, Lom. don 216.18 — 218.86, New York 4332.26 — 4368.57, Pariz 121.81 — 123.25, Praga 151.93 — 153.04, Trst 228.94 — 232.03. Curih. Beograd 10, Pariz 12.26, London 21.7825, New Yark 437.875, Bruselj 73.75, Milan 23.05, Amsterdam 242.60, Bertin 176, Dunaj 48, Stockholm 112.28, Oslo 109.45, K&benhavn 97.25, Praga 15.25 Varšava 82.50, Budimpešta 86.25, Aetne 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 480 — 482.50. 4% agrarne 61 deru, 4«/. severne agrarne 61 den., 6®/« beglufike 92.50 den., 6°/» dahn. agrarne 92 — 92-50, 7% stabiliz 9912 den., 7*/. invest. 98 den. 7% Drž. hip. banka 99.50 desu, 7*/# Blair 94.25 — 95. 8B/» Blair 98.62 — 100; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 226 — 229. šečerana Osijek 100 den., Isis 20 — 30, Dubrovačka 370 den., Trboveljska 200 — 220, Oceania 615 den., Jadranska 370 den Beograd. Vojna Skoda 482.75 — 488 (482.50 — 482.75), 4*/» agrarne 63 — 63 50 (63.25), 6®/« beglužke 93.50 — 94 (9375). 7•/, stabiliz 99.25 den. T/, In- Pazite na Bayer-jev kriz! •s;;. . - ■■ f*< [_ Oglas I« registriran po-4 S *t. 441 od 24. III 1838 vest. 100 den. (100.50), 7*/« Blair 94.25 — 94.50, 8*/» Blair 99 — 99.50 ( 99), Narodna banka 7300 — 7350 (7325), PAB — (232). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 13. maja. Začetni tečaj: pšenica: za maj 78.25, za julij 79.25, za sept 77.875; koruza: aa maj 59.124, za sept. 65.125. + VVinnipeg, 13. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 115, za julij 107-625, za okt. 88.75. + Novosadska blagovna bona (13. t m.). Tendenca nedoločena. Pšenica: (78/79 kg); ba-ška 238 — 240; aremska 237 — 239; banafcska 230 — 234; baška potiska 239 — 245. Kotu-ca: baška 113 — 115; banatska 110 - 112; Oves: baški 170 — 175; slavonski 170 — 175. Ječmen: baški in sremsiki 63/64 kg 162.50 — 165. Moka: baška >0g« in >0gg< 330 — 340; >2« 310 - 320; >5< 290 - 300; >6< 270 — 280; >7« 240 — 250; >8< 130 — 135. Otrobi: baški in *remdri 110 — 117.50 4- BudimpeStanSKa termi nska borza (13. t. m.). Tendenca nespremenjema. Koroza; za maj 15.25 — 15-28, za julij 14.88 — 14.90. BOMBAŽ + Liverpooi, 12. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 4.62 (prejS. nji dan 4.61) aa juilij 4.67 (4.66), za okt. 4.77 (4.66). + New YorK, 12. maja. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za maj 8.76 (8.60), za'okt. 868 (8.71). Iz življenja na deželi Iz Tržiča 6_ Kino predvaja v soboto in nedeljo krasen dramatičen f*1™ »Roman Petra Ibbetsona«. Iz Litije i— Materinska akademija na novem šolskem odra. V Htiijski šoli so postavili ta teden oder in spremenili 3. razred v lokal za šolske prireditve. Jutršnjo nedeljo bo otvoritev odra z materinsko akademijo. Otroci ljudske Aole in obeh otroških vrtcev bodo deklamirali. recitirali in peli, na sporedu pa so tudi mični prizorčki. Prireditev se bo pričela ob 16. uri in vabimo k udeležbi vse starše in prijatelje šolske mladine. Iz Trbovelj t— »Samopomoč« za govejo živino. Pod okriljem Kmetijske podružnice se ustanovi s 15. t m. »Samopomoč« za govejo živino za ta okoliš. Interesenti naj se javijo do tega roka pri tajniku podružnice g. Pustu Jankotu v Trbovljah poleg občine. — Dosedaj je priglašenih že 600 glav goveje živine. Temelj »Samopomoči« je stanovska zavednost in so dajatve v primeru nesreče malenkostne, ker je vsa uprava brezplačna Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal zgodovinski film »Mayerling« (Tragedija Habsburžanov) v soboto 14. maja ob 20.30, v nedeljo. 15. maja ob 10.30, 16., 18.30 in 20.30 ter v ponedeljek, 16. maja ofo 20.30, na kar se opozarja SK. sti podeželje. Predigra: Paramouotar zvočni tednik. Iz Ljutomera Ij— Zvočni kino SokolsKj dom bo predvajal danes ob 20., jutri ob 16. in 20. film »Sedem zaušnic«. V glavnih vlogah Uhan Harvey in Wffly Fritsch. Kot dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film dne 28. in 29. t m. Iz Gornje Radgone gr— K odkritju spomenika kralja Ze-dinitelju pri Sv. Juriju ob Sčavnici v nedeljo 15. t m bo vozil avto ob 9 dopoldne izpred gostilne Pri pošti po ceni 10 din od osebe. gr— Nov vozni red. Po novem voznem redu, ki stopi v veljavo v noči na 15. t m-, bo odhajal lz Gornje Radgone v smeri proti Ljutomeru prvi vlak zjutraj ob 5.15, drugi dopoldanski ob 10.25, nadalje ob 15.01 in 17.50. Vsi ti vlaki bodo v bodoče imeli zvezo v Ljutomeru za naprej in je zlasti ugodna zveza z dopoldanskim vlakom ob 10.25 na vse strani proti Mariboru, kamor prispe ob 14.05, ln Celju in Ljubljani. V Gornja Radgono pa bodo prihajali vlaki ob 9.22, 14.51, 16.54 in 20.15. — Novi vozni red pa ne prinaša dobrih zvez za potovanje v Mursko Soboto, kjer bo začelo 1. junija poslovati okrožno sodišče, v področju katerega je tudi Gornja Radgona. Pri vseh vlakih, ki odhajajo iz Gornje Radgone, bo treba čakati na zvezo za Mursko Soboto po celi dve uri BLED. Zvočni kino predvaja danes ki jutri zabaven film »Kurtizana«, film velike ljubem! slavne markize PompadoiK. Predigra barvan film. CERNOMELJ. Sokotekl ktoo pmfvaja drevi ob 20. jutri ob 16. in 20. film »Vena« H bandlt«. RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20.30 ta Jutri ob 15.15 in 20.30 stoodstotno domači kulturni zvočni film »Oj leti, sivi Sokole«. Opozarjamo na poset tega vzgojno-kulturnega filma posebno vse sokoLske edinice dolenjskega okrožja. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri malo Shiriey Tentple v filmn »Hči upornika«. Iz veterinarske službe Beograd, 13. maja. AA. Premeščeni sot za veterinarskega svetnika k bonski uprar vi v Ljubljani Filip Kulterer, doslej ▼ Konjicah; za vet svetnika k okrajnemu na. čelstvu v Mariboru (levi breg) dr. Zvon-ko Zemljič, doslej na obmejni veterinarski postaji v Veliki Kikindi; za vjfijega veterinarskega svetnika pri okrajnem na. čelstvu Maribor (levi breg) s sedežem ▼ Ko6ak2i, na posebno službovanje pil tovarni VVogerer dr. Anton Lamnpret, doslej v Mariboru; za višjega veterinarskega pristava pri okrajnem načelstvu v Stov. Konjicah dr. Maks Kozinc, doslej ▼ Konjiču. Touorni automobil opremiti 5 Continental gumami pomeni zanesljiuo in rentabilno uožnjo! pousod preskusen. uečno zanesljiu! Zastopstva v Dravski banovini: A. Gore« d. z o. z., Ljubljana* Ing. FernL Friedau, Maribor; St. Haselbach, Celje Neznano otočje Letalska odprava pod vodstvom raziskovalca Kocha — Ozemlje brez ljudi in naravnih zakladov — črne gore, zaledenele doline — Hiše in traktorji v letalu Danska se je odločila, da organizira letos največjo letalsko polarno ekspedicijo, kar jih pozna zgodovina te dežele. V ta namen je kupila veliko potniško letalo, ki je obratovalo na južnoatlantski zračni progi iz Afrike v Brazilijo in ki je že stokrat brez vsake nezgode preletelo Ocean. Sedaj bo poletelo preko Norveške in Gru-mantov dalje proti Pearyjevi deželi, da dožene, ali so tam v resnici neki otoki, ki so jim nadeli ime »otoki Fate Morga-ne< in da jih zasede oficielno za DaniSko, če v resnici eksistirajo. Letalo bo opravilo pri tem 2200 km poti in toliko lahko vzdrži v zraku brez pristanka Vodja odprave je znameniti danski raziskovalec Grenlandske dr. Lauge Koch. V primeru, da ta letalska odprava ne bo našla domnevnih otokov, odrine dr Koch mesec dni pozneje z ekspe-dicijsko ladjo »Gustav Holm« kakor vsa. ko leto raziskovat Vzhodno Grenlandijo. Ta del Grenlandije, ki je tri četrti leta pokrit s samim ledovjem, je bil, kakor mano, pred nekoliko leti predmet spora med Dansko in Norveško, ki ga je hotela zasesti zase Haaško razsodišče je deželo tedaj prisodilo Danski in Norveška se je mirno uklonila. Ta ozemlja brez vsakih prebivalcev in naravnih zakladov pač ne morejo povzročati hudih imperialističnih spopadov, zanimanje zanje je bolj znanstvenega pomena Značilno je v tem oztru, da pripravljajo za letošnje poletje tudi Norvežani, in sicer deloma s francosko finančno podporo, odpravo na Vzhodno Grenlandijo, Danci tega sicer ne vidijo radi, toda v posebni pogodbi so 1. 1924. priznali Norvežanom, ki so pač vodilni narod polarnih razisko. valcev, posebne pravice za raziskovanje Vzhodne Grenlandije. Tega se Danca tudi držijo, a da bi jim Norvežani v tej deželi ne odvzeli vseh znanstvenih prvenstev, prirejajo v zadnjih letih sistematične odprave tja in tako store v večjem slogu nego doslej tudi letos. Pripomniti je treba, da so nameravali tudi Norvežani letos ugotoviti, kaj je prav za prav z domnevanimi otoki Fate Mor-gane. a kakor je videti, jih bodo Danci prehiteli. Omenjeno otočje, ki ne predstavlja edine skrivnosti Arktide. sta vide la leta 1907. dva Danca in neki Grenlan-dec. Bili so to člani ponesrečene grenlandske odprave Myliusa Erichsena. 26 let pozneje. L 1933., so trije Danci, k) so karto grafirali severovzhodni del Grenlandije, spet trdili, da so opazili skrivnostno otočje. Končno so pripovedovali tudi Papam-novi tovariši, ki so s svojo ledeno ploščo dolgo pluli tam okrog, da so v slabotnem svitu meseca zagledali obrise Fatamor-ganskih otokov. Ti naj bi imeli visoke, črne gore, doline pa so jim pokrite z le. dom Nobile je pri svoji tragični ekspe-diciji z zrakoplovom plul nad temi kraji, žal pa je tedaj vladala gosta megla, tako da ni mogel ničesar videti. Kar se tiče geografov menijo, da bi utegnili biti ti otoki najvišji vrhovi podmorskega gorovja, ki veže Grenlandsko z GrumantL To domnevo podpira dejstvo, da so odkrili severno od 80 vzporednika kjer bi moral biti strnjen led. skrivnostno širno jezero, obdano vsepovsod od ledov-ja. Severno od njega mora biti pregrada, ki brani plavajočemu ledu proti jugn. Bo. tamiki pa trdijo s svoje strani, da imata grenlandska in grumantska dežela isto rastlinstvo. Torej sta morali biti nekoč medsebojno zvezani. Če Fatamorganski otoki v resnici eksistirajo. potem ni izključeno, da bodo našli na njih doslej neznane eskimske rodove. ki so si gotovo ohranili prvotni zna. čaj tega zanimivega ljudstva. To bi obenem pomenilo, da je na otokih tudi vsakovrstno živalstvo in moTda so tudi kakšni zemeljski zakladi. Zato ni čudno, da se Dancem tako mudi zasesti te otoke zase Sicer pa bo letalska ekspedicija dr. Ko. cha zanimiva še v drugih pogledih. Tako bo Koch prvič napravil poskus, kako bi se dale z letalom prenašati cele hiše v Arktido. To seveda niso kakšne velike stavbe, gre za 5.57 m dolge in 5 m široke nizge zgradbe Kochova ekspedicija vzame s seboj tri in v njih bodo kuhinja, spalnice. dva prostora za radijsko postajo in električno centralo, ter skladišča za deset ton živil, municije bencina in razne nadomestne dele. Z letalom bodo spravili v Severno Grenlandijo celo poseben traktor za ekspedicijo. Vremenska postaja bo s svojimi brezžičnimi sporočili morski plovbi v veliko korist, ker ji bo mogoče prej nego drugim postajam naznaniti bli. žajoče se severne viharje Tudi Norvežani so si za svoio odpravo omislili letalo. V njem bodo vzeli moderne motorne sani z aerod namično linijo ter posebne fotografske kamere s kurilno napravo, s katerimi bo mogoče snemati celo pri 40 stopinjah pod ničlo. Sedanje zasedanje v ženevi Predstavnika zunanje politike zapadnih velesil, Georges Bonnet (na levi) in lord Halifaz (si z roko podpira glavo) na seji sedanjega zasedanja Društva narodov Program kraljevskega obiska v Parizu Angleška suverena prideta v francosko prestolnico zadnje dni junija Londonski uradni krogi so objavili program obiska angleške kraljeve dvojice v Pariza Kralj in kraljica bosta 28. junija potovala preko Dovera in Boulogna v Pariz, kamor dospeta dopoldne. Sprejela ja bosta državni predsednik Lebrun in njegova soproga. Po oficielnem obisku v predsedniški palači bo sprejem članov diplomatskega zbora. Zvečer bo državni banket in soareja v Elizeju. Naslednji dan bosta angleška suverena položila najprvo venec na grob neznanega vojaka Sledil bo sprejem v pa- riški mestni hiši. Popoldne obiščeta Lou-vre, nato bo vrtna slavnost v Bagatellu. Zvečer bosta francoski predsednik in njegova žena gosta angleške kraljeve dvojice pri dineju v angleškem poslaništvu, na kar bo še slavnostna predstava v operi. Naslednji dan bo vojaška parada v Satoryju, lunch v Versaillesu, dinč v zunanjem ministrstvu in sprejem. Dne 1. julija bo vladarska dvojica zapustila Pariz, da odkrije spomenik v vojni padlim av. straiskim vojakom v Villers-Bretonu, nato se vme v London. Grad Vavel v stari obliki Pred kratkim je, začel poljski tisk zahtevati, naj bi podrli vse poznejše dodatne zoradbe k vavelskemu gradu v Krako. vu. Te zgradbe zapirajo namreč na nekaterih mestih pogled np grad, ki je zadnje počivališče poljskih kraljev in tudi maršala Pilsudskega. Vlada se je sedaj odločila, da ustreže tej zahtevi in je odredila, naj se vse zgradbe v neposredni bližini gradu poderejo, tako da se bo pokazal ta spet v svoji prvotni krasoti in arhitekturi. Krst princese Beatrike Kakor smo že poročali, se je v četrtek izvršil krst hčerkice holandske prestolona-slednice pri katerem je bil belgijski kralj za botra. Krst je bil v okrašeni Veliki cerkvi v Haagu. Prestolonaslednlška dvojica se je pripeljala v zgodovinski >zlati kočiji*, ki so jo vlekli štirje pari konj med tem ko so botri im gostje sledili v avtomobilih. V prvem avtomobilu sta bila kraljica Vilje-mina in belgijski kralj. Prestolonaslednica Julijana je svojega otroka sama držala nad krstilnico. Ljudstvo je princesi Julijam in njenemu možu ob prihodu in odhodu prirejalo navdušene ovacije. Rudniška katastrofa na Angleškem V Markhamu pri Che-sterfieldu v Angliji je silna eksplozija jamskega plina usmrtila skoro sto rudarjev. Reševalci so imeli silno naporno delo. — Na slild: svojci ponesrečencev čakajo vesti o radarjih pred vhodom v podzemski rov Trupla pod hotelsko sobo V neki pritlični sobi hotela »Splendid« v rumunskem kraju Dorohoiu so odkrili pod podom 26 trupel. Oblasti 90 odredile preiskavo ki pa doslej še ni mogla pojasniti te najdbe Domnevajo, da gre za bogate begunce, ki so se med vojno ustavili v tem hotelu in ki jih je pomorila ter op'enila kakšna zločinska tolpa. Da bi zakrili sledove svojega dejanja, so razbojniki žrtve zakopaU pod sobo. Oblasti se trudijo izslediti na. meščence tega hotela med vojno, ki bi jim mogli dati kakšne podatke. Vrtinec nad Lizbono Portugalsko prestolnico je obiskalo strašno neurje, v katerem so se razlile silovite množine vode na mesto. Nevihto, ki se je sprožila s silo, kakršna je v tem letnem času nenavadna, je spremljal razen tega vodni snnrk. Nekoliko minut po začet ku nevihte je bilo že več mestnih delov do enega metra pod vodo. ker jarki tolikšnega naliva niso mogli obvladati. Na nekaterih mestih so se cevi jarkov pod silo vo. de celo razpočile in so izlivale svojo vsebino s tisoči utopljenih podgan na ceste. V mnogih kavarnah so se morali gostje reševati na mize in stole. Tudi v podeželju je ta nevihta napravila veliko škodo. V Villafranci, kjer so imeli prav takrat ljudsko veselico, je treščilo v godbo. 19 godbenikov je dobilo težke opekline. Nekateri med njimi umirajo. Najtočnejša ura Zvezdama v Greenwichu dobi novo električno uro, o kateri pravijo, da je najtočnejša na svetu. Izdelal jo je nalašč za zvezdarno angleški narodni fizikalni laboratorij. Poskusi so pokazali, da se razlikuje nje čas v celem letu od pravega časa le za zelo majhen odlomek sekunde. Dežela jabolčnih cvetov V prvi polovici maja sliči Normandija od Rouena do Mont-St. Michela belemu, rožnato nadahnjenemu cvetnemu morju. V tej deželi imajo po neki cenitvi 25 milijonov jablan. V dobrih letih dado ta drevesa 5 milijard kilogramov sadov. Samo neznaten del tega ljudje pojedo, večji del normanskih jabolk se spremeni v scidre«, jabolčno vino. 2 kg jabolk dajeta približno 1 liter čistega jatolčnika s 5 odstotki alkohola. Iztisnjena jabolka pa kmetje še enkrat stlačijo. nalijejo vode nanja in dobe tako osve-žuijočo pijačo za vsak dan. V ostalem pa pripravijo Normandijci svoj jabolčnik vedno za dve leti naprej, ker računajo, da utegne biti kakšna letina slaba. Če pa je letina dobra, tedaj predelajo iz previška jabolonika žganje, ki je znano pod imenom >calvados<. Suša na Angleškem Angleška spodnja zbornica je razpravljala te dni o katastrofalnih posledicah hude suše, ki vlada že več mesecev na Angleškem in ki preti uničiti letošnjo žetev. Nekateri poslanci so vladi predlagali velikopotezno finančno podporo kmetom. Škodo ki jo je suša povzročila poljedelstvu, cenijo na deset milijonov funtov šterlingov. Po dosedanjih preiskavah bo letošnja žetev vsa ali pa vsaj po večjem delu uničena. Že danes kmetsko prebivalstvo ni več • sposobno krmiti živine tako, kakor bd bilo treba im računajo, da bo zavoljo tega samo v tem mesecu izgubilo 45 milijonov litrov mleka. Na Angleškem se ne spominjajo tako suhe pomladi že več nego sto let. 2500 peči zoper »ledene može" V Ahrvveilerju pri Esseau so se viničarji letos odločili, da bodo z energičnimi ukrepi nastopili proti slanam, ki nastooajo tako rade v začetku maja in zlasti še v dnevih »ledenih mož«. V zadnjih dneh so postavili v evoje vinograde 2500 peči. Oblasti so jim dale posebne podpore za nabavo teh peči ki so jih dobili tudi za 50 odstotkov ceneje. Tudi kurivo so dobili dosti ceneje. Strošek za kurjenje bo znašal za vsako peč in vsa- i ko noč komaj 3 din. 1 Eksplozija v holand-skem rudniku V značilni napravi državnega premogovnika v Lutteradeju na Holandskem je mL. stala eksplozija, ki je povzročila veliko gkočo. Razen plinskega dovoda je poškodovala dvigalno napravo, tako da je bilo nemogoče v jamo, in električno centralo na vrhu, ki oskrbuje velik del province Ltmburg z električnim tokom. Tu so pa škodo že čez nekoliko ur popraviži. Smrtnih žrtev nI bilo, le dva delavca sta bala ranjena- Pesek ob izlivu Donave — V Galacu se je sestala te dni evropSka dunavska komisija. Glavna točka zasedanja je vprašanje izliva Suline, ld mu preti nevarnost da v nekoliko letih ne bo več ploven, ker se nabirajo v njem čedalje večje množine peska. Komisija bo sklepala o ukrepih da se ta nevarnost odpravi Obstoji načrt, da bi se zgradil n»v prekop za ladje, ki bi veljal okrog 600 miti jonov lejev. Poostren nadzor tujcev v Franciji Nadziranje tujcev postaja v Franciji čedalje bolj ostro. Pariška policijska pre-fektura je odredila, da Se ji morajo prijaviti vsi inostranči iz Srednja Evrope, ki so po 14-marcu pripotovali v Pariz, v roku osmih dni Tisti, ki bi se ne javili, bo. do izgnani. Neguševa soproga na poti v Evropo Anglešm listi poročajo iz Jeruzalema, da se je napotila v Evropo soproga bivšega abesinskega neguša. S seboj ima nakit. ki je še izza začetka abesinske vojne počival v depozitih neke jeruzalemske banke. O priliki Hitlerjevega obiska v Rima so s« pokazali nemški novinarji prvič v predpisani uniformi (slika) Maček požigalee Na nenavaden način se je razkrila zago- netka požara, ki je v začetku preteklega meseca upepelil velik skedenj nekje v nemškjj Kurmarki. Policijska preiskava je dognala, da je ostenj »podtaknile maček, ki ee mu je v kurilnici vnela dlaka. V svojem smrtnem strahu je goreča žival planila v skedenj in je tam zanetila zaloge slame. "tiri sto zaročenk v treh letih 51 žrtev — Tri in pol milijona din škode Pred nekim pariškim sodiščem se je začela razprava pro 45-let. Josephu Durandu upravitelju neke finančne družbe, ki so ga obtožili ženitvenega sleparstva prav na debelo. Kot priče so povabili na razpravo nič manj nego 51 njegovih »zaročenk«, državno pravništvo pa meni, da je Durand opeharil še kakšnih 350 drugih žensk. Te ženske pa niso hotele priti k razpravi in ne marajo nobene odškodnine. Doslej so Durandu dokazali, da je svoje žrtve osle-paril za. tri in pol milijona dinarjev .. Možakarju je v zadnjih letih uspelo, da je zavedel kakšnih 400 žensk in jim izva. bil denar. Ker je vsako razmerje trajalo povprečno po šest tednov, je ociganil isto. časno po več žensk. Durandove »zaročenke« pripadajo vsem slojem in so stare od 30 do 72 let. Slepar je z vsako svojo žrtvijo ravnal tako rekoč individualno. Neko starejšo, zelo pobožno žensko je vabil n. pr. na se. stanke oib cerkvenih vratih, kjer je z njo molil. Neko elegantno damo je vodil v najodličnejše restorane, drugo, ki je rada >živeLa«, je predstavil celi vrsti »prijateljev«, ki so bili po njegovih izjavah vsi v najvplivnejših službah. Samo v nekem oziru je ravnal z vsemi lahko vernicami enako: izvabljal jim je denar in je potem izginil brez sledu. Izvabljal pa jim ga je na različne načine: zdaj je denar potreboval, da bi »uredil stanovanje«, drugič je nameraval ^ustanoviti podjetje«, tret-j&č je izjavljal, da zna denar pač bolje upravljati nego ženska. Mož ni preveč lep, pač pa zelo skrbi za svojo zunanjost. Na zatožni klopi sedi z nasmeškom. Vsaki poedini izmed oškodovanih žensk gleda globoko v oči ie se ji ljubeznivo nasmiha. Njegovo vedenje na ženske, kakor vse kaže, tudi vpliva, kajti mnoge med njimi skušajo sedaj omiliti obtožbe, ki so jih izrekle pred policijo ali preiskovalnim sodnikom. Zavoljo ogromnega gradiva in nasprotujočih si izpovedi prič, kakor tudi zavoljo izredno spretne Durandove obrambe, bo razprava trajala dolgo časa in francoska javnost čaka a napetostjo, kako se bo iztekla. Priprave za obisk angleških suverenov v Parizu Prezident Francije ogleduje v Parizu razstavo s portretom angleškega kralja Jurija VL Sliko je Izvršil slikar John Lander Sneg na švedskem Majski dnevi so prinesli Skandlna/vsfcLm deželam nalive in viharje, kakršnih tam v tem času še ni balo. V zadnjih dneh je začelo na švedskem snežiti na takšen na. čin, da leži sneg ponekod metre visoko, številne avtomobile je zamelo, na odprtih progah so zastali vlaki. Mejne poti z Norveško so zamedene in železniški promet se vzdržuje tu le z velikimi težavami Tudi v norveškem gorovju je zapadel več metrov visok sneg. Maeterlinck zapusti Pariz Znani pesnik in filozof Maurice Maeterlinck kani ostaviti Francijo in se naseliti na Portugalskem. Portugalska vlada mu je pok' jnila posestvo v bližini Lizbone. Maeterlinck živi zdaj že deset let nepretrgoma v Parizu. Nenavadni tilnik Z neke nove zgradbe v Yeovilleu na Angleškem ie padel neki pleskar v globino. Mož se ie sam dvignil in zaklical svojim tovarišem, da gre v bolnišnico Ko je prispel po 2 km poti tja. se je pred vrati zgrudil Ugotovili so, da ima tilnik na treh mestih zlomljen, vendar pa je še mogoče, da ostane živ. ANEKDOTA Sloviti angleSki pridigar in Škof Robert Hali je bil tako strasten kadilec, da so se njegovi prijatelji resno bali za njegovo zdraivje. Nekega dne je sedel ves zavit T oblake dima v svoji delavnici, ko je vstopu eden teh prijateljev in dejal; »Ali se spet bavi te s svojim malikom?« — »Da, pravkar ga sežigam,« se je odrezafl HalL VSAK DAN ENA »Oče, ne streljaj — samokres je prazen!« {>Everybodys weeklyc) Knltnrnl pregled Ali smo res glasbeno pasivni? Pod gornjim naslovom je v »Jutru« z dne 6. V. 19:38. odgovoril g. M. M. Crveanin ca moj članek v »Jutru« z dne 13. IV. 1938, v katerem sem grajal njegova izvajanja o slovenski glasbi. Crvčaninovemu odgovoru odgovarjam: 1) Njegove misli sem prikazal pravilno, kar najlepše dokazuje to, da eo enako slišali -tudi ostalii poslušalci in pa dejstvo, da se je g. Crveanin izvirnemu citatu v »Jutru« sam izognil ter ni povedal, kako je ocenil slovensko predvojno in povojno glasbo. Ne zanima nas. kaj je on »v glavnem« dejal o Jugo-slovenih, ampak, kaj je dejal o Slovencih. Ln njegova izvajanja bi moral kvalitativno kot proiesor oceniti negativno, kakor sem jih kot poslušalec. 2) Ne trdimi, da kompozicija že resprezen-tira narod. Svoje pojmovanje narodnostne kulture pa 6em prikazal v že omenjenem članku kar naj si g. C. ponovno in natančneje prebere. Kdor pozna poleg imen tudi dela avtorjev, si bo že ob samih imenih ustvaril praviino sliko njihovega narodnost-no-kulturnega značaija. — G. C. nima vpogleda v slovensko glasbo, kar je njegov odgovor le še potrdiL 3) G. C. pravi, da se je njegov govor nanašal ga je vedno manj trden dokaz vrednosti izvajanja, kajti večini polušalcev je predmet predavanja bolj ali manj nepoznan. Res je, da je češka-informirana publika pri vsem aplavzu njegove trditve ostro grajala! 6) G. Crvčanina zanima, »kakšno legitimacijo ima g. Cvetko, da govori o glasbi«. Res .je predstavljanje po časopisih za Čuda smešno, pa: sila kola lomi! Evo: poleg akademske izobrazbe sem si pridobil tudi diplomo kompozicijskega oddelka ljubljanskega drž. konservatorija. Dejal pa sem že, da sama šolska kvalifikacija še ne usposablja človeka za znanstveno ali umetniško delo. Tudi dejal sem: moje skladbe so bile tiskane in izvajane. pisal sem in pišem o glasbenih ter glasbeno-pedagoških in -psiholoških problemih. To šele. da se skušam čimbolj seznaniti z omenjenimi problemi kar dokazujem v svojih delih, mi daje — mislim -/saj! — legitimacijo, da govorim o glasbi, zlasti še takrat, kadar nepoklicani brutalno vstopajo v svetišče naših narodnih vrednot. 7) G. C. je citiral Lajovčeve ugotovitve v LHM — T VII, ne da bi se sam seznanil s slovensko glasbo. Prepričan pa sem. da naš odlični skladatelj Lajovic njegovim izvajanjem ktfub citatu ne bo pritrdil, ker ve, da vsa£ resničen stvaritelj, ki je izšel iz naroda. ustvarja tudi iz narodove duše, ki se odraža v njem samem in je očitna tudi v skladbah naših predvojnih in povojnih skladateljev, zlasti še pri samem Lajovcu. Še v kritiki njegovih izvajanj pa sem g. Crvčani-nu nasvetoval. naj se še posebej seznani tudi z delom priznanih zbirateljev in barmo-nizatorjev slovenske narodne pesmi: Marol-ta Tomaca in drugih. Toliko odgovora g. Crvčaninu. ki je kljub osebnemu nepoznan ju prešel na osebna tla, vendar pa nevedč ali nehote priznal vse-kar eem mu očital v svoji kritiki. Dr. Dragotin Cvetko. Praga Zapiski Boris Režek, Svet med Grintovci. Naša izvirna alpinistična literatura je postala bogatejša za knjigo ki jo danes samo registriramo kot zanimivo knjižno novost in o kateri bo gotovo še beseda v listih in revijah: je to proza Borisa Režka »Svet med Grintovci« (izdala Planinska matica v Ljubljani. 186 strani). V uvodu ozna- čuje Janez Gregorin siačaj in cmeri dosedanje pripovedne literature o gorah in prehaja nato h karakterizaciji Režkovega spisa. »Svet med Grintovci« je knjiga, ki zajema v pripovedni obliki zdaj mogočne prirodne podobe, zdaj intimno domače slike iz življenja gorcev in prepleta človeško usodo z dogajanjem v planinski prirodi ter tako približuje čitatelja večno lepemu in skrivnostnemu dihu in duhu naših alpskih tal. Kdor bo prebral Režkovo planinsko povest, bo pogledal globlje v ta lepi in mogočni del slovenske zemlje, kakor če bi pre-čital ne vem koliko alpinističnih opisov. Zakaj tu ne žive samo ljudje, marveč tudi gore. — Nekoliko slik na posebnih prilogah kaže čitatelju razglede po veličastnih vrhovih kamniških Alp. E. Th. Seton, Rolf gozdovnik. Založba Sled Jugoslovanske gozdovniške lige je izdala v prav lepi in originalno izvedeni opremi znamenito delo Ernesta Thompsona Seto-na »Rolf gozdovnik. Doživljaji gozdovnika Rolfa, Indijanca Kvonaba in psa Skokuma«. (prevedel Peter Donat, ilustriral E. Th. Seton. 302 strani). Kdo ne pozna tega ljubeznivega pripovednika, ki s svojimi spisi znanja zlasti Ameriki, pa počasi tudi že Evropi potrebni nauk ljubezni do svobodne pri-rode, romantiko gozdov in bojevito sproščenost življenja v naravi? E. Thompson Seton je dal tako zvani ^živalski povesti« novo obliko in dotlej čisto nenruvadno mikavnost in leipoto. Njegove knjige so pravi slavospe-vi prirodi in preprostemu človeškemu življenju v gozdovih, na prerijah in ob rekah; človek, žival in rastlina se tu združujejo v mogočno simfonijo pri rodnega življenja. Izmed spisov Ernesta Thompsona Setona. ki je — kakor znano tudi idejni ustanovitelj taborniškega gibanja, je bil »Rolf gozdovnik« izbran posebno srečno, saj ta sveža zgodba iz severnih ameriških gozdov razodeva v kar največji meri odilike pisateljevega pripovedovanja, ima pa tudi globoko človeško vsebina Napeto dogajanje utegne čitatelja z neugnano močjo pritegniti nase. Posebna značilnost te knjige so pisateljeve ilustracije (120 po številu), ki so večidel re-prodiuoirane ob robu strani. Njih namen ni, da bi izpopolnjevale besedilo, marveč so samo dekorativna, nekako vzpodhujevalna in simbolična spremljava pripovedovanja. S pripovedovanjem zvezane podobe so repro-ducirane na posebnih prilogah. Vse to daje tej vsebinsko in po opremi nenavadno lepi mladinski knjiffi trajno vrednost; prepričani «mo. da bo imela med svojimi čitatelji premnogega »mladeniča«, ki se mu »že srebri v laseh«. Knjiga se naroča v Mariboru. Jezdarska ulica 20. Dr. Julka Chlapcova — GJorgjevičeva, Femistickč fivahy. — V tej knjigi na 124 straneh razpravlja znana jugoslov.-čefcka publicistka in pisateljica o raznih načelnih in aktualnih vprašanjih ter pojavih feminističnega gibanja. Tako objavlja v prvem delu pod zaglavjem »k feministični problematiki« razpravo o feminizmu in študijo »Individualna psihologija Alfreda Adlerja in njen pomen za feminizem«. V drugem delu obravnava vrsto feminističnih aktualnosti (na pr. o gospodarskem zavarovanju gospodinje, o cerkvi in Birth Controli, o paragrafu 144, o materinstvu kot javni službi i.t.d.). V tretjem delu se bavi z najnovejšimi pojavi češke feministične literature. Kogar zanimajo vprašanja in pojavi tega sodobnega gibanja, bo našel v novi knjigi priznane avtorice obilo podatkov in vzpodbud k razmišljanju. ŠPORT ZET (Zagreb) : Reka Jutri ob pol 16. na igrišču Reke ob Tržaški cesti Zagrebška enajstorica ZETA je ljubljanskim nogometnim slmpatizerjem neznan klub: koliko pa je ta klub cenjen v Zagrebu, nam pričajo številne laskave kritike zagrebških listov. Moštvo razpolaga z nekaj izvrstnimi igralci, za katere se že potegujejo razni klubi ligaškega razreda. Zlasti je treba omeniti levo zvezo Hrubca, bivšega igrača HAšKa, ki ima razen dovršenega tehničnega znanja tudi silen in precizen strel. Ravno temu igralcu so posvetili zadnje čase beograjski listi mnogo dobrih kritik. Poleg njega se odlikuje v napadu tudi Farbarič, odlični vodja napada in realizator končnih napadov. V obrambi je treba omeniti bivšega igralca Gradjan-skega, odličnega beka šijaka ki tvori skupno s svojim partnerjem in vratarjem težko prehoden obrambni zid. Za Vičane bo ta tekma precej težka. Vendar pa imajo tudi oni nekaj dobrih igralcev, ki se bodo skupno z ostalimi pač potrudili, da dosežejo čim lepši rezultat. Misliti na zmago bi bila optimistično, presenečenja pa v nogometu sploh niso izključena. Kljub temu pa moramo pozdraviti take tekme, ker le tako dobi moštvo dovolj rutine in nogometnega znanja, ki je prava podlaga za napredek nogometa. Zato stopite v nedeljo na igrišče Reke, da boste videli, kaj bodo Vičanj pokazali! Jutrišnji prvenstveni spored Razen celotnega sporeda v predzadnjem kolu ligaških tekem bo jutri na področju LNP na sporedu tudi predzadnje kolo finalnih tekem za prvenstvo LNP. Igralo bo vseh šest nasprotnikov, toda to pot vsi izven Ljubljane. Tako bosta v Mariboru nastopila Maribor - Hermes ob 15.30 na Igrišču Rapida. dalje v Celju Celje - CSK ob 16.30 na igrišču Celja in v Kranju Kranj - Železničar ob 14.30. Med nižjerazrednimi tekmami bosta v nedeljo samo dve, in sicer v Žalcu med Žalcem in Jugoslavijo ob 15. ter v Celju med Laškim in Hrastnikom ob 15. na igrišču Celja. Slednjič bo še nekaj juniorskih tekem, deloma v Ljubljani in deloma v Mariboru. — Tako bosta na igrišču Hermesa igrala Svoboda in Hertnes jun. (ob 15) in na igrišču Reke Reka - Korotan jun. (ob 14.15). V Mariboru bodo v predtekmi ob 14.15 igrali juniorji Maribora in Rapida. Občni zbor SK Svobode V Delavski zbornici je v petek polagala Svoboda račune za preteklo leto. Pred Številnim članstvom so bila podana poročila posameznih funkcionarjev, ki so bila sprejeta z odobravanjem. Vsa poročila so pokazala velik napredek kluba. V preteklem letu se je klub povzpel v I. razred LNP kjer je dokazal onim, ki so se lani proti-vili njegovemu napredovanju, da spada zasluženo v ta razred. Kot najmlajši udeleženec v tem razredu je takoj v začetnem startu pregazil svoje starejše kolege; tako Slovana s 5:2, Marsa 5:1, Bratstvo 7:1, Jadrana 3:1 in nad vodilnimi Herme-žani je dosegel rezultata 2:1 in 1:1. Na koncu je moštvo sicer nekoliko popustilo, ker je bilo zaradi izključitve nekaterih starejših igralcev zelo okrnjeno, toda odboru je bila disciplina ljubša kakor pa zmage. Tudi blagajnikovo poročilo je bilo razveseljivo, kajti zaključil je leto s prebitkom Din 720. Seveda pa ta prebitek ni izviral iz dohodkov od tekem, marveč od'raznih drugih prireditev. Soglasno je bila nato izrečena staremu odboru zahvala in je bil izvoljen nov odbor pod častnim predsedstvom dr. Milana Koruna, predsednika Jugovca. I. predsednikov Galofa in Golmajerja tajnika Ro-gelja in blagajnika šlambergerja. Odbor pa tvorijo: gg. Fain, Kralj, Logar, štrekelj, Kamnikar, Ehrenberger Dečman, Skapin in Habiht Nace. V imenu novega odbora v katerega je bilo pritegnjenih tudi nekaj mlajših moči. se je nato podpredsednik Galof zahvalil za izvolitev ter očrtal smernice za prihodnje leto. Apeliral je na članstvo, naj točno izpolnjuje obveznosti nasproti klubu, ker Svoboda ne bo sledila tistim klubom, ki uvajajo v šport profesionalizem, tako da so začeli celo nekateri manjši neligaški klubi honorirati igralce in jim plačevati treninge. Odbor se čuti dovolj močan, da bo v kali zatrl vsak takšen poiskus, pa naj bi zaradi tega sledili tudi porazi na zelenem polju. Tudi je pogoj vsakega člana, da bo imel točno poravnano članarino, ker sicer ne bo mogel nastopati za klub, kajti le tako se bo mladina vzgojila v pravem športnem duhu. Občni zbor je bil nato z aplavzom zaključen. V neka ji vrstah Iz »Službenega vestnika LNP« posnemamo, da so bili celjski Atletiki kaznovani s 6 tedensko prepovedjo igranja, ker eo v dveh javnih tekmah nastopili z igralci, k! so bili verificirani za drug klub. Kazen velja od dneva objave, to je od 12. t m. dalje. V jutrišnji prvenstveni tekmi med SK 2alcem in SK Jugoslavijo bo znani napadalec SK 2alca Franjo Toter iz Šoštanja igral 200. nogometno tekmo, ln sicer deloma v domačih, deloma pa v klubih v rodni Dalmaciji. Zaslužni športnik uživa tudi v novem kraju sploSne simpatije in mu želimo na tem polju še mnogo uspehov. V Pragi to drugi dan tekmovanja r Uaškem prvenstvu Male antante tekmo* vali V sabljah Rumunija je zmagala nad Češkoslovaško z 8 :7, Češkoslovaška pa je porazila Jugoslavijo z visoko razliko 14 :2. Nato Je Rumunija v zelo trdi borbi slavila zmago nad Jugoslavijo z 9:7. Po tekmovanju v floretu in sablji vodi Rumunija s 4, na drugem mestu je Češkoslovaška z dvema točkama, Jugoslavija pa je ie zadnja brez točke. Favorit tega tekmovanja je vsekakor Rumunija, ki ji nihče ne more več ogroziti zmage. (O tem tekmovanju bomo objavili še nekatera izvirna poročila naših udeležencev. Op. ur.) V četrtek 19. t. m. bo v Napolju mednarodni akademski turnir v plavanju in vaterpolu, na katerem bodo razen Italijanov nastopili tudi Nemci, Angleži in Jugoslo-veni Naš plavalni savez je glede na okol-nost, da ta termin ni skupen z nobeno prireditvijo našega saveza, našim plava-čem že dovolil start v Napolju. Kakor računajo, bo našo plavalno reprezentanco sestavljalo 13 do 14 plavačev, med njimi iz Ljubljane Cerer, Fux, Schell, Linhart in Čuden. V Napolju bodo tekmovali na 100 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m prsno, 400 m prosto, 3 X 100 m mešano ter 4 X 200 m prosto in slednjič v waterpolu. Čeprav naši plavači niso posebno treniram in je ta turnir sploh precej zgoden, lahko pričakujemo to srečanje brez 6trahu za naše. . M Zagrebški Gradjanski bo dne 26. t m. v Milanu igral proti italijanskemu prvaku Ambrosiani. Vodstvo Gradjanskega hoče pozneje organizirati še majhno turnejo po Italiji in Franciji. Kombinirano moštvo Sparte in Slavije je porazilo angleško moštvo Wolwerhamp-ton Wanderers s 4:0 (1:0). Prvi start celjskih lahkoatletov. Jutri dopoldne ob 9.30 nastopijo prvič ▼ letošnji sezoni vsi celjski atleti na mitingu SK Celje na Glaziji. Kljub temu, da Je miting prvi letos, vlada med celjskimi klubi veliko zanimanje ter je pričakovati, da bo startalo rekordno število tekmovalcev. Prijavljena sta celjska kluba Jugoslavija ter Olimp, ki je šele letos ustanovil svojo lahkoatletsko sekcijo ter vsi celjski člani ljubljanskega Primorja poleg prireditelja seveda. Zanimanje je predvsem zaradi tega, ker se bo pokazalo, koliko so se pripravili tekmovalci v zimski sezoni in kakšni so izgledi predvsem naših reprezen-tantov z ozirom na bližajoča se mednarodna tekmovanja. Številno bodo zastopani predvsem Juniorji, ki so pokazali že na nedeljskem internem tekmovanju prav lepe rezultate za začetek sezone. Celjsko športno publiko opozarjamo na ta miting. Občinstvo naj s številno prisotnostjo vzpodbudi tekmovalce v medsebojni plemeniti borbi. Lahkoatletski podsavez, Ljubljana. (Službeno.) Danes ob 16.45 bo trening v naslednjih disciplinah: 100 m, disk, vis, 400 m, dalj, 3000 m. Obvezen je nastop za atlete: Sušteršič, Erber, Polak, Račič, Jeglič, Do-bovšek. Skaza. Kosec, Kajfež, Serše, Sku-šek, Nabernik, Poljšak, Požar, MalnariČ, Krevs, Srakar, Dolinšek, Kien, Bručan. — Tudi ostali atleti, ki bi prišli v poštev za reprezentanco, se lahko takrat javijo-na Stadionu ali na igrišču Primorja. Uspeh ljubljanskega boksača Baloha na Češkem. Ker znani Slovanov boksač Baloh po sklepu saveznega kapetana ni smel z državno reprezentanco na Češkoslovaško, se je izven oficielnega sporeda v Brnu boksal v težki kategoriji s prvakom Moravske Duhonom, ki je bil 12 kg težji od njega. Baloh je bil od vsega početka močnejši in je nasprotnika v tretji rundi samo gong rešil sigurnega knock-outa. Prav tako je imel v Trnavi pri Bratislavi za nasprotnika prvaka Slovaške v težki kategoriji Fialko. Na nasprotnikovo srečo si je Baloh že v prvi rundi poškodoval palec desne roke, pa je kljub temu sijajno udarjal z levico in se tudi spretno umikal Fial-kovim udarcem. Borba je naposled ostala neodločena. Balohov uspeh moramo samo toplo pozdraviti. Kakor se sliši, bo Baloh v kratkem gostoval z enim zagrebških klubov v Trstu, na Reki in tudi v Rimu, in sicer povsod v težki kategoriji. SK Ljubljana. Dre vi ob 19. obvezen sestanek moštva, ki igra v Trbovljah. Sestanek bo v klubskem tajništvu. — Istotam ob 19.30 zbirališče igralcev, ki potujejo v Zagreb. — Juniorsko moštvo igra v nedeljo popoldne na našem igrišču. Postave in potrebna navodila so na običajnem mestu. Smučarski klub Ljubljana priredi dre- vi ob 20. v restavraciji Slamič pozdravni večer svojim tekmovalcem. Vabljeni vsi tekmovalci, člani in prijatelji kluba! DKSK »EdhiBtvo« obvešča člane (dirkače), da bo jutri obvezen trening; zbirališče pri pivovarni Union. Odhod ob 13 uri. V slabem vremenu bo suhi trening na Celovški c. 102. Naši Sokoli na delu Jezdni odsek sokolske i upe Ljubljana obvešča vse člane, da bo jutri ob 9. redno jahanje. Obvezno je za vse radi vežbanje za župni zlet. Sokolsko društvo Ljubljana TV vabi vse članstvo, ki se udeleži vsesokolskega zleta v Pragi, da se zglasi drevi ob 19. (7. uri) v pisarni na voj. strelišču in položi potreben znesek. Zdravo! Uprava! Sokol v Medvodah. Tudi leto6 je nase društvo počastilo slovensko mater z dostojno prireditvijo. V Sokolskem domu se je zbralo v nedeljo 7. t. tn. številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem na5ih malih. Matere so z zadovoljstvom spoznale vrednost in pravilnost sokolske vzgoje: lju hezni in spoštovanja do matere se deca uči pri nas. S ponosom gledajo lahko na bodočnost take mladine. Mladina je obsula svoje mamice s cvetjem. Društvo |e tudi pogostilo 90 mladih pripadnikov. Materinski praznik postaja tako vsakoleten praznik mladine, kjer nastopa mladina, ki se tako rada poka ie, da nekaj zna. Požrtvovalnim sestfam bratska hvala! — V nedeljo 15. t- m. ob 16. bo imel naš Sokol tombolo. Dobitki so lepi. Ker je čisti dobiček namenjen dogra ditvi doma. prosimo za številni obisk. Zveze z vlaki zelo ugodne. Posebno je ugoden vlak, ki odhaja s naše postaje ob 23.53 proti Jesenicam. Pridite, ne bo vam žal! Lep sokolski prštnik v Trebnjem. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek ho naš Sokol proslavil 30-letnaoo. Novomeška sokol ska ž upa priredi na ta praznik župni zlet v Trebnjem, ki bo, kakor upajo na« Sokoli, velika sokolska manifestacija vsega dolenjskega sokolstva. Kakor slišimo, se bo te manifestacije udeležilo tudi so-kolstvo drugih žup, in na ta način poka-zalo, da j« sokotetvo mogočna otganizaci- tet ^dho ot itrfi kfle. To bo tudi hkrsifcu prva preizkušnja »okolskm vaj za Prago. Naši Sokoli se zelo pridno pripravljajo. Pa tudi dTugi izletniki bodo pri-»d na svoj raoun, »j je Trebnje znano kot slikovit kraj, obkrožen od hribčkov, s katerih je lep razgled na vse strani. Vsi, ki jubijo lepoto in slikovito na«m>, posebno ono Dolenjske, ne bodo zamudili prili-ce, da za en dan pozabijo skrbi. Torej na binkoštni ponedeljek naj bo geslo vseh ljubiteljev narave in telovadbe: V Trebnje! Srebrni Jubilej Sokola ▼ Selnici ob Dravi Dolgoletna želja članstva je bila, da dobi naša edinica lastno letno telovadišče. V poletnem času ni primerno vaditi se po sobanah. Ta davna želja je zdaj izpolnjena. Sokol v Selnici ob Dravi Je kupil primerno zemljišče izven naselja in približno 200 m oddaljeno od glavne cest«. Telovadišče obdajajo lepa polja. Na severni strani proti vasi so zdaj v pomladni cvetni plašč odeti sadovnjaki. Prav hvaležni smo bratu starosti Grahorju Viktorju, na čigar pobudo je bil nakup izvršen. Tako je ob 25-letnici dobil naš Sokol lastno letno telovadišče. Bratje so ga primerno uredili Postavili so drog, kroge, dvojno Igrišče za odbojko in veliko tekališče v obliki elipse, člani, zaposljeni čez dan, so opravili vse to delo v zgodnjih jutrnih in večernih urah. Motika in lopata sta peli pesem dela v ranem jutru in poznem večeru. Ob 3. uri zjutraj ali ob 23. ponoči si lahko gledal brate, kako vršijo svoje delo za Sokola, Vsi delajo, da bo prostor lepo urejen in pripravljen za naš praznik, letni nastop in svečano otvoritev letnega telovadišča 22. t. m. za društveni srebrni jubilej. Delavec, obrtnik, dijaki so naši vaditelji. Skrbno ln marljivo vadijo svoje oddelke, da bo nastop Sokola v Selnici ob 25-letnici čim lepši. IZPRIČEVALO Micka je služila pri nas poldrugo leto tn se v tem času izkazala takole: pri govorjenju pri vratih pri delu pri jedi do same sebe v nedeljo popoldne za dobro napitnino proti moškim svojim ljubčkom dokler je bilo vse zaklenjeno urna pridna varčna hitra obzirna čista uslužna vljudna zvesta poštena 1ZPREMEMBA »Čudno je, kako se z leti izpremmja otrokov okus. Ko je bila moja hči majhna, je norela za lutkami, sin pa za vojaki. Zdaj je pa hči nora na vojake, sin pa leta za vsako lutko.« VILA »Ali je to tista vila, ki jo je sezidal arhitekt Dreta za svojo taščo?« »Dvomim, ker v tem primeru najbrž ne bi bilo strelovoda na njej.« OPREZNOST Zdravnik: »2al vam moram prepovedati vse, kar bi vas razburilo: pijačo, tobak in ponočevanje ...« Bolnik: »Povejte mi, gospod doktor, aR ni bila morda slučajno moja žena pri vas, preden sem jaz prišel?« Nase gledališče drama Sobota, 14.: Izpit za življenje. Izvem. Znižane oene od 20 din navzdoL Nedelja 15.: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 16.: Zaprto. OPERA Sobota, 14.: ob 15. V kraljestvu palčkov. Predstava samo za šolsko mladino v spremstvu učiteljstva. Ob 20. uri. Jakobi nec. Red B. Nedelja. 15.: Helteja. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 16.: Zaprto. Izredno zanimivo gostovanje renomirane-ga sofijskega operetnega »Kooperativnega teatra« pod vodstvom Ivana Staneva, dirigenta II je Stojanova. s primadono Mi mi Bail-kansko. Operetni ansambl šteje 56 oseb. V torek bodo uprizorili opereto Valentinova »Haremeke skrivnosti«, v sredo Mortoe-Sir-majevo opereto »Aleksandra«, v četrtek pa Kalmanovo opereto »Princesa Juta«. Prodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. Helteja, opereta domačega avtorja mi. Golovina in Leskovica. V glavnih partijah Nollijeva, Smerkoiova. in Jaoljeva ter Gorski, Janko. Pečck. Zupan in Simončič. Dejanje se godi v Mehiki, ter vsebuje učinkovite plesne in pevske točke mehikanskega in kozaškega značaja. MAKiKOKiSKO GLEDALIŠČE Sobota, 14.: ob 20. Dva ducata rdečih rož. Znižane oene. Zadnjič. Nedelja, 15.: ob 15. Čigav je grunt Gostovanje Cirkovčanov. Izven. Ob 20. Trubadur. Gostovanje Mariona Vlahovioa. Red B. Zadnjič. R 0 Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj ln obilo zanimivega branja dobite v tednika za radio, gledališče tn film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5. Soboto 14. maja Ljubljana 12: Revija plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Za delopust igra Radijski oriteeter. _ 18.40: Pogovori a poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Novine in javnost (g. L. Mrzel). — 19.50: Protituberkulozna propaganda (dr. Tomaž Furlan). — 20: Zunanja politika (dr. A. Kuhar). — 20.30: Plošče. — 21: Prenos Verdijeve opere Aida iz Firenze. i . KREPITE ORGANIZEM, pa boste ponovno postali energični ln za delo sposobni. »KA-LI FLtJID., (efcstralrt lz žlez zdravih žlvaU) regulira Izlo6ev*lno delo vaeh žlez krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako. da po« tate Človek zopet aktiven v življenju ln sposoben as ctelo. — Brezplačno detajlna literatura,, zahtevajte: Beograd, Masa-rjrkova 8, Miloš Markovlfc. »KALEFLPID« se prodaja T kftarnafu 8 br. 10817/» HRPOLEOHOUR" TfflNn [JU BEŽEN Zgodovinski mnan »Prosim vas, poslušajte me, kakor bi poslušali poslednjega svojih slug, če bi se prišel obtožit pred vami ...Že naprej se pod vržem vsemu, kar odredite zastran mene. Ne glejte v meni več svoje žene, ampak najzavržnejše vseh bitij... Grešila sem, zoper vas, zoper sebe in zoper Boga. Prekršila sem svete zapovedi in omadeževala čistost svojega telesa. Cesar je hotel, da naj bom njegova. Nisem se mu vdala ne iz napuha ne iz ljubezni, vsi angeli naj mi bodo priče, ampak bila sem nespametna, bila sem šibka... in... mislila sem, da s svojo žrtvijo osvobodim domovino...« Nato je pokleknila in čakala njegove sodbe. Zavit v domačo haljo, je sedel grof v naslanjaču, in njegov stari, trudni obraz je izražal neskončno žalost. Dolgo je molčal, preden je dejal: »Vstanite in pustite me samega. Poslal bom po vas.« Vrnila se Je v svojo sobo in molila vso uro, ki jo je prečakala. Ko so jo poklicali h grofu, ga je našla zelo zbranega. Z mirnostjo, ki je bila vredna občudovanja, ji je izpregovoril kot plemič, kot domoljub in kristjan: »Vaše priznanje me je bolelo, Marija. Poznam vas in vem, da vas ni vodil nizek nagib. Morda bi bilo meni več očitati kakor vam. Premladi ste bili zame, ko ste me vzeli za moža. In najbrže sem vas puščal zelo samo. A naj bodo vaši izgovori kakršni koli, vendar ste omadeževali naš grb. Tega vam zdaj še ne morem odpustiti. Pozneje, če ostane cesar mož beseda...« »Ostal bo«, je vzkliknila Marija. Grof je zmajal z glavo: »Oh, pri vladarjih človek nikoli ne ve... Če pa res ostane in če bom še videl Poljsko zedinjeno in srečno, preden umrem — na vas bo, da pazite na to — tedaj bom pozabil, kakšno ceno sem moral plačati za njeno vstajenje. Ne morem in nočem vas zadrževati. Najini poti gresta poslej vsaksebi. Kakor hitro bom mogel, odpotujem v Rim, zakaj moja navzočnost v Varšavi bi bila v bodoče mučna. Prepustim vam Walewice. Moj oskrbnik dobi navodila zastran tega... Ostanite zdravi, Marija, upam, da mi Bog še nakloni svidenje z vami.« Ni ji umaknil roke, ko mu jo je poljubila. Glas mu je zajeknil od silnega razburjenja. Dal ji je znamenje, naj odide. Drugi dan je Marija Walewska odpotovala z Du-rocom v Finckenstem. Napoleon se je zelo razveselil, ko je prišla. Ta mesec dni, ko je ni imel pri sebi, je bil izpremenil njegovo hrepenenje v pravo strast. Zdaj je ni ljubil več samo s čuti, ampak iz dna duše, kakor ni ljubil še nikogar v svojem življenju. Njegovo nekdanje nagnjenje do Jožefine je bilo vroče. Mladi poveljnik armade v Italiji je med svojim kratkim, uspešnim pohodom skoraj divjal ob spominu na kreolko, ki mu je prva znala raz-vihariti kri. Nato je njegova bolna razdraženost ponehala; spoznal je bil Jožefino. Ljubila ga ni, 1 možitev fi je bila samo zadnji Izhod. Podlo ga Je varala in zasmehovala, ko se je norčevala iz »ge-neralčkove« strastnosti. Že pred odpravo v Egipet ju je družila vzlic spravi samo prijetna navezanost s slučajnimi nežnimi povratki, ki so pa nastopali čedalje redkeje. Po vrnitvi v Francijo se je hotel dati ločiti, in le Hortenzine in Evgenovte solze so ga odvrnile od te namere. Poslej je obstajal Bonapartov zakon samo še navzven. Jožefina, pri kateri se je že oglašala starost, se je bila odrekla svojih prigod. Toda Napoleon se ni več stes-njeval zaradi nje. Dame njegovega dvora, igralke in meščanke so ga kratkočasile kar zaporedoma. Imel je površna razmerja, celo z gospo Duchate-lovo, z gospodično Georgevo in Eleonoro Denuel-lovo. Zabavale so ga, zbujale njegovo radovednost in ga zadovoljevale. Nobena pa ga ni bila globoko presunila. Ko je kot cesar srečal Marijo Walewsko, je ljubil v resnici samo moč in slavo. Toda mlada Poljakinja s svojimi jasnimi očmi je bila spravila to leno srce v nemir. Njen odpor, njena skromnost, njena nesebičnost, njena ljubezen do domovine, ki je pomenila Napoleonu najvišjo vseh čednosti — vse te lastnosti so bile zadele tisto, kar je bilo še človeškega v njem. Kadar je bil z njo, je iz čuvstvene nujnosti puščal »cesarja« pred vrati. Mariji Walewski je hotel biti samo prijatelj, preprost ljubimec, in je zato skušal doseči, da bi pozabila vse, kar je bila pustila zaradi njega in česar ji je bilo v posebnih trenutkih gotovo žal. Njuno življenje v razpadajočem gradu, kjer sta bila našla zavetje, je bilo zelo enolično. Marija Wa-lewska, ki so jo bili vsi ti dogdoki pretresli in zbegali, je tu polagoma spet nahajala sebe. ' Napoleon jo je zjutraj zapustil, da se je z Ber- thierjem, Maretom ali Savaryjem lotil dela. Opoldne sta skupaj obedovala. Sobar Constant jima jte stregel pri majhni mizi. Nato je prišel Duroc. Marija Walewska mu izprva ni zaupala; zdaj ga je pa čislala, in njegova molčečna, časih nekoliko asoma, a zvesta nrav ji je bila po godu. Pomagal je Napoleonu pri urejanju poročil iz Francije, ki jih cesar zdaj ni več pregledoval z Maretom, da se je mogel dalj časa pomuditi pri Mariji Tako so počasi in mirno minevale ure. Marija je brala ali vezi a. Napoleon si je delal izpiske iz poročil svojih ministrov ter metal svežnje spisov in delovne knjige poleg sebe na tla. Velik ogenj iz drv je plapolal v visokem kaminu. Časih je Napoleon zamišljen vstal, odrinil papirje z nogo, napravil nekaj korakov, se skozi okno ozrl na pokrajino, ki jo je še odeval sneg, se nato pogrel pri ognju in poljubil Marijo. Zdaj je bila dovzetna za te dokaze njegove nežnosti. Ljubila ga morda še ni, a zdaj, ko je živela z njim v tako tesni skupnosti, ga je bila spoznala. Občudovala ga je še vedno, le občutek, da je njegov plen, je ni več tolikanj motil. Napoleona je pogosto napadala otožnost, ki ji ga je delala posebno bližnjega. V takšnih trenutkih se je pritoževal nad osamljenostjo ljudi njegove vrste in nad tem, da najde njegova potreba po krepkem zaupanju in pošteni vdanosti tako malokdaj zadoščenje. Marijo Walewsko je bil pa pregledal, in pogosto se je delal bolj razočaranega, kot je v resnici bil, ker mu je dobro delo videti, kako globoko so jo presunjale njegove tožbe in kako so se njene oči tem bolj ljubeče upirale vanj. Slavno skladišče za Jugoslavijo: Hlnko Mayer ln drug. parf. odd Zagreb MALI OGLAS I Beseda 1 Din, daveS 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj šh, znesek 17 Din. Po novem voznem redu ©d I?, maji dalje odhaja avtobtis ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane v Domžale, Dob in Moravče ob 8. uri 15 minut. 11954-18 ■ IHil IliMIIf H1HI11—»i embim Be*eda 1 Din, daveR s D!n za žlfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj §i znesek 17 Din. Mizarskega pomočnika Za pohištvo, potrebujem takoj. — I. Bitenc, mizar, Gosposka 10. 11974-1 Natakarico ▼estno in pošteno, s kavcijo, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11963-1 Natakarico servirko, pridno in pošteno, spreimem za hotei na Gorenjskem dve sezoni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gorenjsko 37«. 11848-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem za šivanje, fleks ter zbito delo. Janko Ješe, Cesta na Loko 20, Ljubljana. 11934-1 Natakarje jelonoše potreDuie Hotel Ko-op, Gozd Martuljek pri Kranjski gori Pismene ponudbe na upravo hotela. 11859-1 Restavracijska kuharica perfektna ter zmožna samo stojno voditi obrat kuhinje, stara do 45 let, dobi takoj mesto Ponudbe sliko n3 hotel »Novi svet«. Maribor 11842-1 Iščem učitelja za nemško korespondenco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri sistem«. 11922-4 Gozdarja za večje posestvo, ocenjenega, do 35 let starega, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorski kotar«. 11870-1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj za stalno. Josip Klun, Kočevje. 11907-1 Prodajalko izurjeno v prodaji galanterije, železnine, porcelana — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 11942-1 Prekajevalskega pomočnika prvovrstnega, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 11783-1 Raznašalca kruha s kolesom, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11940-1 Službe išče VsaKs beseda 50 pai da vež 3 Din za 6Ur< ali dajanje naslova c Din. najmanjši znese* 12 Din Plačilna natakarica mlada, perfektna v nemščini, serviranju, dobra moč išče za takoj mesto izven Ljubljane. PonuJbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilna«. 11967-2 Avtomehanik, šofer odličen in siguren vozač, miad, inteligenten in lepe zunanjosti, želi mesto za šoferja in obenem za po-slugo pri boljših obiteljih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11944-2 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF 85 Ta čas, ko je prhal m lezel na breg, so šli naši trije prijatelji iskat pripravnega prenočišča. Ker ga pa niso nikjer našli, so se v temi splazili čez brv, ki je bila med tem spet popravljena, in se vrnili na kmetijo. Natakarica s kavcijo, z din 1000, išče službo v boljši gostilni. — Vprašati: Mlekarna Pokopališka X, Moste od 9. do 11. ure. 11938-2 Tkalski nadmojster s dolgoletno prakso za volno in strajgarn blago, išče mesto. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 11957-2 t—- iiiiiiii!iiiirainiiiii!ii!ii!i«!iiiiimiiiiiira!iniiiii!ranaiiti Vajenci (ke) Beseda 1 Dtn. davefe 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj-§1 znesek 17 Din Sprejmem učenko z meščansko šolo v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bohinj«. 11772-44 Pouk Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje 'I :NH št znesek 17 Din Strojepisni pouk Večerni tečaii, oddelki od 6. do pol 8. in od pol 8 do 9. ure zvečer. Vpisova nie dnevno od 6.—8 zve čer. Šolnina zelo nizka Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih stroiev Posebni tečaj za starejše dame in ?ospode. Christotov učn> zavod, DomoDranska cesta št. 15-. 11875-4 Beseda 1 Din davefc Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanj ši znesefc 17 Din Iščem zastopnika za dravsko banovino s kapitalom 50.000 din za pa-tenirano zdravilno rastlinsko alkoholno pijačo. — Sliškovič Ivan, Zagreb III., Pile 13. 11918-5 ragocenčiti Beseda 1 Din davefe 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj tna £1 gas802 Staro zlato kupuje po dobrih cenah Kiffmann, Ljubljana, Mest ni trg 8. 207-36 ! Kupi it: 1 Beseda 1 Din. davek ;-Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št snesek 17 Din Transmisijo cca 9.50 m, premer 60 do 75 mm z ležajl ku pl parna žaga Bog d z o. z. Podstenlca Topli ce prt Novem mestu. 11648 7 Pridelki Beseda 1 Dtn, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din Najmanj znesek 17 Din Kraški teran najboljši, dobite v restavraciji Slamič. 11802-33 VSERIRAJ V „ JUTRU"! Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Ford 2-tonski, v dobrem stanja, ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11941-10 Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj-6« znesek 17 Din. Moško kolo ugodno prodam. Frančiškanska ul. 10. dvorišče. _ 11975-11 Prvovrstna kolesa aajnoveiši letošnji modeli, i naivečii izbiri že od Did 550 naprej. Nova trgovina, Liubljana, Tyrševa cesta 36 (Dunajska c.) nasproti Gospodarske zveze. 11390-11 Dva večja trgovska lokala na Tyrievi cesti nasproti Pigovca oddamo v najem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 11)40-19 Posest Beseda 1 Din. da ves 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Lepa vogalna parcela ugodno naprodaj v bližini remize. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11768-20 •V.'.« ••».**, mm Leritln BARVILO ZA USTNE ESrVHgS Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Prodam stroj za izdelovanje sladoleda in voziček. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11933-29 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova testa 40 kupi takoj in plača najbolje tiranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirie: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 224-16 JBBTfiMnUflHrEMfe WMMm Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din »Hubertus« nahajajoč se v sredini mesta Celja, tako) prodamo ali oddamo ev. v najem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Hubertus«. 11542-19 Skladišče večje, cca 80 kv. m, vrata cca 2 m široka, iščem za takoj in sicer izven mitnice v štepanji vasi, Ježici, Št. Vidu, Rakovniku, Dev. M v Polju event. v Domžalah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče«. 11983-19 Skladiščne prostore obsežne, nanaiajoče se v sredini mesta oddamo takoj v naiem. Ponu-tbe na ogl odd. lutra pod »Skladišče« 11541-19 Parcele v izmeri 500 kv. m — 1400 kv. m severni del Ljubljane sv. kriški okraj, na prodaj. Poizve se v trgovini Mencinger, Ljubljana., Sv. Petra cesta 35. 11867-20 Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj grad beno strokovno Izobra žen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Te lefon 37-33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni telj za nasvete brez p lačno na razpolago. 25-20 Stanovanj? Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. 4—5 sobno stanovanje udobno, v sredini mesta, v bližini Tivolija, kopalnica na plin, prosto za avgust. Pojasnila daje dr. Maček Viktor, odvetnik, Tavčarjeva 3, telefon 32-77. 12003-21 2-sobno stanovanje z balkonom, oddam za din 160 v okolici Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11927-21 5-sobno stanovanje addam t nli, i poselsko >obo. verando in vsemi pri-tiklinami Blizu centra in Tivolija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11804-21 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje išče mirna stranka dveh oseb za takoj ali 1. junija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir in čisto«. 11953-21a Med mestom In deželo oosreduje >*) litrov« mnll o*rlasnfb rt 4 ii&i&ls t$m Originalen samo z monogramom, vtisnjenim imenom na dnu in označko številke barve 5si?«!«« VARUJTE SE POTVORB, KI JIH MORATE ZAVRNITI! LentJneri PARJS >X:rsJ!