Rado Kočevar Še v predšolski dobi sem prve smučine oral na pobočjih Fruške gore. Vrstniki so me čudno gledali, ko sem se spuščal tam, kjer danes stoji moderen sanatorij, tik nad tedanjo žandarmerijsko šolo v Sremski Kamenici. Smuči mi je prinesel "Miklavž" iz Slovenije. Bile so navadne lesene, tiste z "rilcem" spredaj in z jermeni namesto vezi, brez robnikov. Z njimi sem nadaljeval v Ljubljani leta 1941. Toda veselje ni trajalo dolgo. Italijanski okupatorji so nam začeli smuči pobirati, pa sem jih raje (s težkim srcem) razžagal. Prvo zimo po osvoboditvi 1945 sem se z novimi podobnimi spuščal po pobočjih Rožnika, že naslednjo pomlad pa sem se z njimi odpravil na Krvavec. Z vlakom do Kamnika in nato mimo vasi pod sv. Primožem do Jezerc, kjer sem prespal kar "na črno" v senu nekega pastirskega stanu. Naslednji dan sem se spustil z vrha Krvavca v Tiho dolino, se od tam še enkrat povzpel na vrh in napravil nekaj zavojev. To je bila moja prva turna smuka. Tako smo začeli Turna smuka nekoč Po naključju sem prišel do prvih smuči z rob­ niki in diagonalnimi vezmi. Bilo je na začetku pet­ desetih let. Reševalci smo sodelovali na raznih smu­ čarskih prireditvah in na Vršiču je bilo študentsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Ob zaključku je za­ padlo precej novega snega. Ko smo se po njem koba­ cali v dolino, so mimo nas elegantno drseli smučarji. Novo spoznanje: h gorniški opremi spadajo tudi pri­ merne smuči. Krvavec je bil za smučanje najbližji. Ker je bil dostop iz Kamnika dokaj zamuden in dolg, smo se odločili za prevoz s kolesom. Pancerjev takrat še ni bilo, pa smo kolesa poganjali kar v gorskih čevljih in z njimi tudi smučali. Nove smuči sem preizkusil pri spustu z Velikega Zvoha. T o je bilo popolnoma nekaj drugega kakor prej z jermeni. Smuči so bile nemške, vojaške. V nekem skladišču jih je izvohal Ivo Lukanc, tedanji funkcionar pri Planinski zvezi Slovenije (PZS). V eliko so mi pomenile in v zimskem in pomladanskem času so postale nepogrešljive. Poleg smuči smo iz nekda­ njega nemškega vojaškega skladišča dobili tudi "pse", posebno kožo, ki smo jo pri vzponih pritrdili na dr­ sno ploskev. Hochschwab in Dolomiti Ob koncu leta 1950 smo s smučmi obiskali tuje gore. V božičnih dneh smo šli najprej na Osojščico,1909 m, Gerlitzen nad Osojskim jezerom. Takrat sem se pr­ S PIONIRJI TURNEGA SMUČANJA Levo: Rado Kočevar in Ivo Lukanc pri koči Antonio Locatelli Arhiv Rada Kočevarja Desno: Jože Govekar - Jozva in Silvo Vidmar v Tamarju Arhiv Rada Kočevarja 6 vič peljal z žičnico. Ker smo zamudili zadnjo vožnjo za vrnitev, smo se ponoči kar s smučmi zapeljali v do­ lino in ujeli zadnji vlak za Beljak. Prespali smo v to­ pli čakalnici in naslednji dan odpotovali na avstrijsko Štajersko, a smo imeli smolo, saj je vse tri dni sneži­ lo. Šele v Lienzu, kjer smo prenočili v nekem mladin­ skem domu, nas je obsijalo sonce. Za prestop meje z Italijo nismo imeli vizuma in Ivo se je spet znašel. Na tamkajšnji občini nam je preskrbel tridnevno tu­ ristično prepustnico in naslednji dan smo že bili na poti v Dolomite. Na topliškem polju smo izkoristili ozkotirno železnico, ki je takrat še vodila do Cortine D'Ampezzo, in zagledali prve veličastne vrhove. Tri Cine smo prvič videli, ko smo se s postaje Carbonin vzpenjali proti jezeru Misurina. Nepozaben pogled. Kako borno smo bili takrat opremljeni! Navdušenja pa ni manjkalo. Večkrat smo se v pršiču zapeljali do Treh Cin in občudovali navpične stene. Nepozabna pa je ostala vožnja z baklami opolnoči na silvestrovo 1951 proti Auronzu. Bilo nas je kakih dvajset. V Kamniških Leta 1951 smo s smučmi že pogosteje obiskovali pri­ merne kamniške vrhove, posebej okoli Korošice in bivaka pod Skuto. Na Malih podih in Žmavčarjih je bil sneg najbolj primeren in varen v pomladanskem času, na Korošici pa bolj ali manj vso zimo. Seveda so plazovi grozili povsod. T e nevarnosti smo se zaveda­ li in usoda nam je bila naklonjena. V negotovih raz­ merah smo zelo radi obiskovali Krvavec, a tja so za­ hajali predvsem rekreativci in za nas ni bilo posebej zanimivo. Privlačno izhodišče za turno smuko pa je bila pot proti Kompoteli in Kalškemu grebenu. Za ve­ liko noč sva se s prijateljem Pipo, kakor smo rekli Sil­ vu Vidmarju, odpravila na Krvavec. Iz Ljubljane sva odšla s kolesom. Ko sva prišla v kočo, pa sva bila v za­ dregi. Vse je bilo rezervirano za tekmovalce v velesla­ lomu. Tekmovalec Matevž Lukanc, ki me je poznal kot reševalca na tekmah, mi je predlagal, naj tekmu­ jeva. Zastopala sva domače planinsko društvo in na­ slednji dan zasedla 20. in 24. mesto med profesional­ nimi tekmovalci. Malo je k temu pripomoglo tudi slabše vreme, saj jih je bilo veliko diskvalificiranih, midva pa sva previdno pripeljala skozi vsa vratca. Na ta račun sva pozneje v svojem alpinističnem odseku slišala mnogo šaljivih pripomb. Ker je ponoči zapadlo precej novega snega, s turo na Kalški greben ni bilo nič, ostal pa je spomin na nepričakovano tekmovanje, edino take vrste. Mozirske planine–Raduha–Korošica Na najdaljši turi s smučmi me je spremljal študent geografije Fajgelj iz celjskega alpinističnega odseka. Vlak sva zapustila v Šmartnem ob Paki. Tisto zimo je zapadlo veliko snega in upala sva, da bo tura zanimiva predvsem zaradi dolžine in novih doživetij v drugač­ nih razmerah kot dotlej. S specialno karto in kompa­ som sva se znašla v zasneženih gozdovih pod Smre­ kovcem. Prenočila sva na prostem v zavetju igluja, ki sva ga sama naredila. Znotraj je bila temperatura dve stopinji Celzija, zunaj pa okoli minus dvanajst. Naslednji dan sva dosegla Kočo na Loki in bila edina gosta oskrbnika Johana. Pa še midva sva kmalu odhi­ tela naprej, saj sva komaj čakala na razgled z vrha Ra­ duhe. Še istega dne sva se s smučmi spustila v Luče in potem nadaljevala navzgor čez Vodole na Koroši­ co. Kočo sva dosegla pozno popoldne. Naslednji dan sva se s smučmi odpravila na Planjavo. Vreme je bilo kot naročeno, spominjam se malo vetra in nepozab­ ne smuke na Petkove njive. Ostala sva še en dan in se povzpela proti Ojstrici. Nepozaben spust sva začela sto metrov pod vrhom. Zaradi pooblačitve sva na­ daljevala proti Presedljaju in potem naprej po gozdu do Kamniške Bistrice. Še pravočasno sva ujela zadnji vlak za Ljubljano. Šest dni je trajal "veliki pohod" od Šmartnega ob Paki, trikrat sva prenočila v koči in en­ krat bivakirala v gozdovih Smrekovca. Čez leto dni sem bil že tretjič na Raduhi. T akrat sva se z znancem iz Celja spustila na severno stran čez Gro­ hat. Bilo je pozno spomladi. Na vrhnji strmini je grozil plaz in pred spustom sva ga sprožila z vrha. Najprej je bil majhen, kmalu pa je prerasel v uničujočega. Česa takega še nisem videl. Šele ko se je pobočje umirilo, Pod veliko smreko sva obesila plastično vrečo, ki je segala do snega, in napol prespala mrzlo februarsko noč. Arhiv Rada Kočevarja Rado na vrhu Raduhe Arhiv Rada Kočevarja 7 marec 2017 PLANINSKI VESTNIK sva se nekaj prvih sto metrov v ravni črti spustila peš in si nato na položnejšem znova pripela smuči. Plaz me je odnesel samo enkrat, leta 1946, in potem niko­ li več. Kakor v plezanju sem tudi pri smučanju skušal vedno dati prednost previdnosti. Predvsem temu se imam zahvaliti, da nisem nikoli imel nezgod. Korošica in zimski alpinistični tečaj Planinsko društvo Celje je svojo postojanko delno oskrbovalo tudi v zimskem času. Turna smuka med Planjavo in Velikim vrhom nad Robanovim kotom je bila vedno posebna atrakcija, sploh v pomladnih me­ secih – seveda v času, ko niso grozili plazovi. Oskrbo­ vana koča na Korošici je bila primerna za zimske al­ pinistične tečaje. Komisija za alpinizem pri PZS, kjer sem nekaj let tudi sam sodeloval, je priredila nekaj te­ čajev, poleg zimskih tudi plezalne v poletnih mese­ cih. V spominu mi je ostal zimski tečaj leta 1951, ki ga je vodil Vinko Modec (starejši alpinist iz predvoj­ ne dobe). Bilo nas je okoli trideset. Inštruktorji smo bili v glavnem mlajši alpinisti. V zimskem času smo med drugim vadili tudi reševanje iz snežnih plazov in Marjan Perko iz Tržiča je zato zraven pripeljal svoje­ ga lavinskega psa. S smučmi v Julijcih Leta 1951, ko je zapadlo veliko snega, smo ljubljan­ ski gorski reševalci odšli na Primorsko. 18. februarja zvečer smo se z vlakom odpeljali proti Mostu na Soči. Ker je bila proga skozi Jesenice in Gorico zaprta, smo se na cilj pripeljali skozi Sežano. Že na zadnji postaji smo opazili meter snega, kar je bilo v teh krajih nena­ vadno. Okrajni ljudski odbor nam je takoj priskrbel prevoz s tovornjakom do Tolmina, od tam do Koba­ rida pa smo nadaljevali kar na smučeh. Naslednji dan so se nam na poti na Livške Ravne pridružili še ne­ kateri domačini in minirali smo plaz, ki pa se ni ho­ tel sprožiti. Ostali smo še en dan, nato pa zaključili. Medtem ko so se drugi domov vračali z vlakom skozi Sežano, sem šel raje skozi Trento in Vršič v Kranjsko Goro in od tam z vlakom domov. Do Bovca sem potoval s tovor­ njakom, ki je prevažal hrano. Spotoma sem videl uni­ čujoče delo plazov. Plaz s Kanina je zasul neko doma­ čijo. Otroka sta ostala živa, starše pa je zasulo. Izvedel sem, da so vaščanom pred dnevi iz letala vrgli nekaj zabojev s hrano, nekateri pa so bili veseli tudi zaboja s tobakom. T am sem srečal Marjana Lavtižarja, ki me je napotil na občinski urad, kjer so mi dali potrdilo, da sem se lahko brezplačno z vlakom vrnil domov. Kanin France Avčin nam je svetoval, naj ga obiščemo, saj so pri njih lepa pobočja za smuko, in tako smo v PD Lju­ bljana ­ Matica organizirali enotedenski tečaj zimske ­ ga reševanja. Nekateri smo nato z Avčinom nadalje­ vali pot v Lepeno in naslednji dan mimo Bogatina na Komno in v Bohinj. T u sem spoznal razsežnosti zim­ skega triglavskega sveta in pozneje me je vedno bolj mikal. Privlačen svet med Komno, Bogatinom in Dolino Triglavskih jezer Tam sem bil večkrat. Prvič v Koči pri Triglavskih je­ zerih, ko smo imeli zimski tečaj novoustanovlje­ nega študentovskega PD. Zaradi nevarnosti plazov smo večinoma smučali kar na bližnjih vzpetinah, a na koncu smo vseeno imeli dva zloma noge. Takrat še ni bilo akijev (reševalnih sani) in smo morali im­ provizirati, tako da smo speli dva para smuči. Z vrvmi so jih spredaj vlekli štirje, zadaj pa varovala najmanj dva smučarja. In tako do Komne in nato navzdol do Koče pri Savici. Tako smo na koncu tečaja izvedli še nepredvideno reševalno akcijo. Posebno zanimiva je bila poizvedovalna reševalna ak­ cija marca 1955. Z Janezom, sinom znanega gorskega vodnika Hanze (v Prisojniku se po njem imenuje zah­ tevna zavarovana pot), sva se s smučmi odpravila za pogrešanim planincem, ki je odšel na pot s Sedmerih jezer proti Triglavu. Tridnevna akcija ni bila uspešna. Nekaj let pozneje sem kot gorski vodnik vodil skupi­ Od leve: France Zupan, Jože Govekar, Jože Mulej, Dane Škerl, Marjan Keršič, Miha Verovšek in Evgen Vavken Arhiv Rada Kočevarja V zavetju pod vrhom Kanina, kjer je bril veter. Tečaja so se med drugimi udeležili tudi Igor Levstek, France Avčin, Mitja Kilar in Joža Čop (2., 3., 4. in 6. z leve). Arhiv Rada Kočevarja 8 no Angležev celo do Krnskega jezera. V tednu lepe­ ga vremena in snega smo presmučali strmine med Podrto goro in Dolino Triglavskih jezer. Nepozabne triglavske smuke so organizirali Jeseničani. T u je imel pomembno vlogo Janez Krušic. Prenočevali smo v Staničevi koči in na Kredarici. Start je bil na Kreda­ rici, cilj pa nekje nad Krmo, odvisno od snežnih raz­ mer. T u smo se srečevali alpinisti vseh generacij. Alpinisti smo kot inštruktorji sodelovali na orožnih vajah JLA. Izhodišče smo imeli na Pokljuki, kjer smo bili nastanjeni v vojašnici, presmučali pa smo vsa po­ bočja od Viševnika do Uskovnice. Najprej po gozdo­ vih, potem pa tudi više. Vzdušje med vojaki v hribih je bilo bolj življenjsko kakor tisto v mestnih vojašni­ cah. Tudi komandant Lušina je bil navdušen smučar in planinec. Ne bom pozabil prizora, ko smo se vzpe­ njali po zadnji strmini na Viševnik. Smuči smo pustili nad gozdno mejo in vojaki so se navezali. Kar naen­ krat pa se je z vrha spustil na smučeh Lušina v lepih elegantnih zavojih in vojak poleg mene je vzkliknil: "Jao, majko, što me rodi, kad ču ovo znati ja?" 1 Ko smo se vračali z Uskovnice, so od hotela na Pokljuki vo­ jaki nadaljevali po cesti na Rudno polje, inštruktorji pa smo se ustavili ob kavici. Včasih, če smo bili pozni, je po nas prišel džip. Prijeli smo se za vrv, privezano nanj, in potem je bila vožnja na smučeh drugačna od tiste v gozdovih. Davos V tujino smo redko zahajali zaradi pomanjkanja fi­ nančnih sredstev, potnih dovoljenj in vizumov, a vse­ eno se spominjam dveh dogodkov iz petdesetih let prejšnjega stoletja: mednarodnega tekmovanja v re­ ševanju na snegu v Davosu in mednarodnega teča­ ja zimske alpinistike v Silvretti na Tirolskem. V Da­ vos smo se tri ekipe (Jesenice, Ljubljana in Kranjska Gora) peljale z vlakom. Z Lavtižarjem sva zastopa­ la kranjskogorsko postajo GRS. 2 Naša naloga je bila oskrbeti ponesrečence in jih varno pripeljati do prve­ ga dosegljivega prometnega sredstva. Ocenjevali so tri prevoze, ki so se razlikovali po dolžini in zahtevno­ sti proge. Posebna komisija je ocenjevala pristop do ponesrečenca, nudenje prve pomoči in potem seve­ da ves transport do ciljne točke v dolini. Na cilju je bil še zadnji pregled. Prvi dve progi sta bili lažji in seveda krajši. Če si uspešno prevozil obe, je sledil podoben postopek z najvišje točke, 2844 metrov visokega We­ issfluhgipfla. Po treh dneh so naše ekipe prejele zlato kolajno. V prostem času smo smučali na prostranih in ureje­ nih smučiščih. Iz Davosa smo se najprej dvignili z gor­ sko železnico na 2662 metrov visok Weissfluhjoch, nato pa z gondolo na sam vrh, visok 2884 m. Smu­ čarske proge so se končale v dolini proti Klostersu, od koder je stalno vozil avtobus ali kombi do spodnje po­ staje železnice v Davosu. Najlepši in obenem najdalj­ 1 Joj, joj, mama, ki si me rodila, kdaj bom tudi jaz znal tako? 2 Gorska reševalna služba. Srečanje s Stanetom Belakom - Šraufom v šestdesetih letih na Kredarici Arhiv Rada Kočevarja ši, kar dvanajstkilometrski, pa je bil spust v sam Klo­ sters. Podobne smuke še nisem doživel. Leto prej je Deutscher Alpenverein 3 na Wiesbadener Huette v Silvretti na Tirolskem priredil enotedenski tečaj zimskega alpinizma. Sodelovali so znani med­ narodni strokovnjaki, med katerimi je bil tudi Mari­ ner (znan po opremi za gorsko reševanje). PZS me je poslala tja, ker sem doma sodeloval na številnih ple­ zalnih tečajih. Spoznali smo kar nekaj novih stvari, predvsem, kako uporabljati smuči na ledenikih in str­ 3 Nemška planinska zveza. Vzpon na Srenjski preval in spust proti Uskovnici Arhiv Rada Kočevarja 9 marec 2017 PLANINSKI VESTNIK mih pobočjih, kako reševati iz ledeniških razpok in še marsikaj. Bilo je lepo vreme in na smučeh smo pre­ križarili številne ledenike ter navezani smučali mimo snežnih razpok. Od vzponov je bil najbolj zanimiv tisti na Piz Buin. Tritisočak je na koncu kar strm in na vrhu sva stala samo dva. Obenem je na vrhu tudi tro­ meja treh dežel in dveh držav (Tirolska in Vorarlberg v Avstriji in Engadin v Švici). m Aleš Kunaver in Rado Kočevar v Davosu Arhiv Rada Kočevarja Plezanje po grebenu na vrh Piz Buina Arhiv Rada Kočevarja Popolnoma drugačna turnosmučarska oprema kot nekoč - gore pa ostajajo enake. Foto: Miha Pavšek 10