DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Obnovljena izdaja - Leto XIX. - Štev. 11 (699)	TRST - 9. junija 1967	Posamezna številka 40 lir
Italija naj bo strogo nevtralna !
Sedaj je glavno, da se oboroženi spopad ustavi
Okrepimo borbo za ohranitev svetovnega miru !
Svetovni mir v hudi nevarnosti
Izjava vodstva KPI
Vojaški spopadi med izraelsko in arabskimi državami se vedno bolj zaostrujejo. Obstaja nevarnost razširitve spopada Nihče ne more prezreti resnosti položaja.
Toda mir je še vedno možno rešiti.
Predvsem je treba, da obe strani prenehata vojaške akcije in da se pričnejo pogajanja pod okriljem Združenih narodov.
Italija mora izjaviti, da je povsem nevtralna.
Nobeno vojaško oporišče in nobeno italijansko pristanišče ne sme biti na noben način dano na razpolago za morebitne intervencije v spopadu.
Italija mora bolj kot kdaj razvijati pobudo za mir, proti spletkam imperializma, za zaščito neodvisnosti, napredka narodov in njihovo medsebojno razumevanje.
Osnovni pogoj za prenehanje spopada je v preprečitvi imperialistične intervencije, ki je že v začetku koren sedanjega spopada in napetosti v Sredozemlju,
V	tem smislu naj se dvignejo zahteve v tovarnah, med kmeti, v uradih.
Vodstvo KPI poziva vse člane partije, vse demokratične sile in ljudske množice, naj okrepijo enotno borbo za obrambo miru ter proti imperializmu.
Vodstvo KPI podčrtuje, da je bolj kot kdaj tesno med seboj povezana borba za vrnitev miru v Sredozemlju z akcijo proti ameriški agresiji v Vietnamu.
Vodstvo KPI meni, da je nujno potrebno sklicanje obeh zbornic parlamenta.
V	Rimu, dne 5. junija 1967.	Vodstvo KPI
Nikoli soodgovorni!
Oboroženi spopad med Izraelom in arabskimi državami je silno vznemiril ves miroljubni svet. Razumljivo, saj ta spopad lahko privede do mnogo širše, celo do svetovne vojne ter do nepopravljivih dejanj. Poglavitno vprašanje, ki se v teh dneh bolj kot kdaj koli postavlja je: rešiti mir, rešiti svet pred uničenjem. To vprašanje se postavlja pred vse ljudi dobre volje, torej tudi pred nas. In nanj moramo tudi mi odgovoriti. Odgovoriti dokler je še čas.
Varnostni svet se je sestal. Po daljši razpravi je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poziva na takojšnjo ustavitev sovražnosti. Toda, ali bosta upoštevali to resolucijo obe bojujoči se strani? Ali jo bodo hoteli sprejeti Arabci, ki so bili napadeni? Ali jo bo sprejel Izrael, ki je napadalec? Ali bo dovolj resolucija Varnostnega sveta, ki sicer ne obsoja napadalca?
Toda medtem prihajajo z bojišč nove in nove dramatične vesti. Vsako uro, vsako minuto je spopad hujši, nevarnejši, zajema širši obseg. Izraelci — vsaj v trenutku, ko pišemo te vrste — na vseh bojiščih napredujejo.
Vedno bolj jasno je, da imperialisti, ki so pripravili izraelski napad, podpirajo napadalca, čeravno zatrjujejo, da so nevtralni.
Ni, torej, znamenj, ki bi potrdila, da je mogoče verjeti raznim zatrjevanjem.
Združena arabska republika je zaprla Sueški prekop. Imela je razlog za to dejanje. Ameriške
ladje, ki so plule skozi prekop so služile napadalcu. Dovažale so mu zaloge orožja in strelivo. Danes te ladje ne morejo več skozi Suez. Sirija je prekinila dobavo nafte zahodnim monopolom. Ime la je razlog za to, saj je bila nafta namenjena tudi napadalcu, številne arabske države so prekinile diplomatske odnose z Ameriko in Anglijo. Imele so razlog za to. In tako bi lahko nadaljevali. Toda ali lahko verjamemo raznim zagotovilom o «nevtralnosti»?
Znano je, da tudi obstoječa vojaška oporišča NATO, ki so posejana po raznih delih Italije lahko služijo v morebitni intervenciji. V pristanišču Civitavecchia blizu Rimu so hoteli še tedaj, ko je Varnostni svet razpravljal o resoluciji o prenehanju sovražnosti, natovoriti na neko ladjo velik tovor orožja in streliva, ki je bilo namenjeno Izraelu. To dejstvo nas more tem bolj vznemiriti, ker je del te pošiljke dospel v pristanišče Civitavecchia iz oporišča NATO v Avianu. Aviano pa se nahaja v naši deželi, v Furlaniji.
Poskus se ni obnesel, ker so se pristaniški delavci v Civitavecchi na poziv sindikalne oragnizacije CGIL, uprli in je izraelska ladja bila. prisiljena odpluti prazna. To je sicer en primer, ki ga je treba pozdraviti : v Trstu so pristaniški delavci stavkali. To je bil protest proti vojni.
Nevarnost je zares skrajno resna, položaj hudo zmeden. Bolj kot kdaj koli prej je aktualna zahteva, ki jo komuni-
Tudi iz naših mest in vasi naj se še glasneje kot doslej dvigne glas: Nočemo vojne, hočemo živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi
Dramatični dogodki na Srednjem vzhodu
V ponedeljek, 5. junija zjutraj je izbruhnila vojna med Izraelom in arabskimi državami. Vrhovno poveljstvo vojske Združene arabske republike je kmalu po izbruhu sovražnosti objavilo sporočilo, v katerem je rečeno: «Davi so Izraelci začeli obširen napad po kopnem in v zraku proti Združeni arabski republiki. Izraelska le: tala so bombardirala nekatera vojaška letališča na Sinaju, na področja ob Sueškem prekopu in neko letalsko oporišče blizu Kaira, čete pa so izvršile številne napade po kopnem na vseh frontah». Kmalu po objavi tega spo-
ročila je bil v glavnem mestu Izraela objavljeno sporočilo, v katerem je bilo rečeno:	«Od
prvih današnjih ur so v teku srditi boji na južni fronti med egiptovskimi oklepnimi vozili in letalstvom», izraelski vojni minister pa je v proglasu dejal: «gotovi smo, da bomo zmagali».
Tako se je začelo.
Boji so se nadaljevali z vso srditostjo. Kako so se odvijali, je vsa javnost obveščena, saj je z veliko zaskrbljenostjo poslušala radijska poročila in brala dnevno časopisje.
Izraelska vojska je na vsej črti
napredovala. Kot napadalec. Zasedla mnogo arabskega ozemlja. Obstajala je velika nevarnost razširitve požara. In ta nevarnost še obstaja.
Varnostni svet OZN je pozval bojujoče se strani, naj takoj prenehajo z boji. V sredo zvečer je bil na
predlog Sovjetske odobren ultimat.
zveze soglasno
ooooooooooooopoooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Proti vojaškim služnostim v zgoniški občini
Razglas o uvedbi vojaških služnosti na področju zgoniške občine, kjer nameravajo zgraditi skladišča za strelivo, je povzročil veliko zaskrbljenost ne le v zgoniški občini temveč na celotnem tržaškem ozemlju.
Uvedba vojaških služnosti bi gospodarsko prizadela dobršen del zgoniških občanov, saj bi površina 100.000 kvadratnih metrov ostala neproduktivna (prepovedano bo obdelovati polja, saditi drevje, prepovedano sušiti seno, prepovedano graditi hiše z ognjišči, imeti delavnice, napeljavati elektriko in to v določenem pasu izven skladišč za strelivo!) Dejansko bi bila onemogočena vsaka pobuda na področju turizma. (In jama pri Briščikih je pomemben turistični objekt!).
Poleg vseh teh dejstev pa velja še dejstvo, da vojaške služnosti, da skladišča za strelivo vselej in povsod predstavljajo stalno nevarnost.
Senator Vidah je naslovil obrambnemu ministru pismeno vprašanje v zvezi z razglasom o uvedbi vojaških služnosti. V pismu vprašuje mini-
cwioooooooooooooooooooooooooo
sti že toliko časa odločno zagovarjamo, naj se Italija otrese slepe pokorščine ameriškemu go-spodstvu, naj se izreče za popolno nevtralnost. Vlada bi nujno morala dati slovesno izjavo v tem smislu. Izjaviti bi morala, da v nobenem primeru ne bo zapletena v spore na Srednjem vzhodu in ne v spore na drugih delih sveta; da ne bo v nobenem primeru dovolila, da bi se kdor koli poskušal posluževati italijanskega o-zemlja za svoja oporišča.
Ni mogoče zapirati oči pred obstoječo stvarnostjo.
stra, če se mu odredba vojaškega poveljstva v Padovi glede uvedbe vojaških služnosti v zgoniški občini ne zdi v nasprotju z zagotovili vlade glede skrčenja vojaških služnosti, obremenjujejo zlasti deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Senator Vidah tudi pripominja, da vojaške oblasti hočejo uvesti nove služnosti prav v zgoniški občini, kjer je svetovno znana Briška jama, privlačna turistična točka, ki bi jo treba bolj valorizirati.
V nadaljevanju pa senator Vidah poudarja, da je ukrep vojaških oblasti povzročil zaskrbljenost krajev-(Nadaljevanje na t Granii
Vodstvo KPI je v posebni izjavi poudarilo, da je odločitev Varnostnega sveta pozitivna, a dodaja, da vojna s tem nikakor ni končala in da je stanje nevarno.
Izjava dodaja, da «mora biti naloga Italije truditi se za eršitev, ki naj bo v skladu z zahtevo po takojšnji ustavitvi sovražnosti in bolj na splošno z zahtevo po politiki miru na Sredozemlju in v skladu z interesi italijanske države za mirno sodelovanje z vsemi arabskimi državami». «Vodstvo KPI, nadaljuje izjava, ugotavlja, da je stališče, ki ga je zavzela OZN, še bolj očitno pokazalo na neodgovornost tistih, ki so v teh dneh z manihejskim duhom sprejeli vse teze izraelskih ekstremistov, se zavzemali za interven-tistično kampanjo, ki bi imela za rezultat palmiti našo deželo v nove vojaške avanture.» Italijanska komunistična partija se je takoj predstavila kot stranka pogajanj in miru, in italijanski komunisti ponovno pozivajo italijansko ljudstvo, naj izolira interveniste in vojne hujskače, da bo Italija znala voditi aktivno vlogo v obrambo miru, da se zaustavi pot napadalni politiki imperializma na Srednjem vzhodu, v Vietnamu in na vsem svetu.»
Prejšnjo soboto zvečer je Trst podoživljal spomina vredno uro boja proti fašizmu. Fašisti so hoteli pririditi izzivalen shod v podporo agresivni vojni v Vietnamu in monarhofašistični diktaturi v Grčiji. Kvestura jim je dala dovoljenje. Očit io je prezrla dejstvo, da je fašizem v Trstu povzročil toliko gorja. Fašistična provokacija ni uspela. Peščico fašističnih mlečnozobcev in par kolovodij je stražilo več tisoč policistov in orožnikov. Na sliki: pogled na Trg Sv. Antona med «manifestacijo», ki je zelo klavrno «uspela».
2- DELO
9.6.1967
Solidarnost s obtoženci ^ zaradi
V 'O
8. oktobra
V zvezi s procesom proti osebam, ki so obtožene, da so se udeležile demonstracij v obrambo ladjedelnice Sv. Marka, ki je bila 8. oktobra lani v Trstu, je avtonomna tržaška federacija KPI objavila sporočilo, v katerem je poudarjeno:
«Tržaški komunisti so ponosni, da so se udeležili vseh manifestacij in pobud za obrambo ladjedelnice Sv. Marka in ladjedeiske industrije sploh.
S še posebnim ponosom se spominjajo 8. oktobra 1966, ko je tržaško mesto soglasno izrazilo svoje ogorčenje proti načinu, s katerim so hotele policijske sile preprečiti manifestacijo v obrambo ladjedelnice Sv. Marka.
Sedaj, osem mesecev po tistih dogodkih, sodna oblast pripravlja proces proti tistim, ki so se udeležili manifestacij. Obtoženci so žrtev policijskega nasilja.
Tržaški komunisti pozivajo vse delavce in meščani, naj izkažejo svojo solidarnost z obtoženci, s tem, da dajo svoj prispevek nabiralni akciji, ki jo organizirajo sindikati za obrambo obtožencev.
To svojo solidarnost bodo pokazali predvsem tudi z nadaljevanjem borbe za obrambo tržaškega gospodarstva in ladjedelnice Sv. Marka.»
Kdaj bo ustanovljena slovenska strokovna šola v Trstu?
Sedanje šolsko leto gre h kraju. Pouk bo trajal še nekaj dni, nakar se bodo začeli izpiti.
Mnogi slovenski starši razmišljajo o tem, v katero šolo naj bi vpisali otroke, ki bodo letos dovršili enotno nižjo srednjo šolo in ki nimajo namena nadaljevati študija na trgovski akademiji, učiteljišču ali liceju; razmišljajo o tem, kako bi jim pomagali priti čimprej do ustreznega poklica.
Bolj kot kdaj postaja aktualno vprašanje strokovne šole.
Kakor je znano, je bilo sklenjeno, da se ustanovi v Trstu ta nujno po- i trebna šola. Pristojna šolska ob- ! last je obljubila, da bo nova šola I sprejela prve učence prihodnjo jesen. Šolsko skrbništvo v Trstu je zagotovilo tudi, da bo obljuba izpolnjena. Tržaški občinski svet je odobril zadevni sklep. Zadeva sedaj leži na pristojnem ministrstvu v Rimu, odkoder pa ni, vsaj doslej, še nobene točne j še vesti.
Znana stvar je, da se vpisovanje za novo šolsko leto začne kmalu po poletnih izpitih. Toda šola, ki dejansko ni bila še ustanovljena, ne more sprejemati niti vpisovanja. Toda če pomislimo, da je tudi pot od ustanovnega akta do dejanske ustanovitve neke šole razmeroma dolga ter da je z njo združena cela vrsta vprašanj, potem moramo še enkrat poudariti, da smo zopet priča veliki zamudi. Zato vprašujemo odgovorne šolske oblasti, pa tudi tiste, ki so ob lanskih volitvah bdi zelo širokogrudni pri dajanju raznih obljub, ali so na te obljube pozabili?
Zahteva pokrajinskih svetovalcev KPI
Spričo hude nevarnosti za mir v svetu je skupina svetovalcev KPI v tržaškem pokrajinskem svetu poslala predsedniku pokrajinske uprave pismo z zahtevo, da se nujno skliče izredna seja pokrajinskega sveta, da bi razpravljal in zavzel stališče glede spopada na Srednjem vzhod
Osrednja in deželna vlada
proti izobraževanju kmetov v materinščini
Z brzojavko z dne 21. maja t. 1. je osrednja vlada v Rimu sporočila preko vladnega komisariata za Furlanijo-Julijsko krajino, da zavrača deželni zakon, ki predvideva ustanovitev Deželne ustanove za razvoj kmetijstva in ki ga je deželni svet odobril na svoji seji z dne 18. aprila 1967. Razlog za zavrnitev zakona je v dejstvu, da člen 11. predvideva naloge, ki jih ima ustanova v zvezi s strokovnim usposabljanjem in izobraževanjem kmetov,» upoštevajoč posebne etnične in ambientalne zahteve prizadetih».
Kot je znano in kot smo že svoječasno razložili, je bil ta popravek vnesen po dvodnevni bitki v deželnem svetu in na podlagi široke fronte demokratičnih sil, od komunistov preko dela socialistov do levih demokristjanov in Slovenske skupnosti. Tedaj smo tudi napisali v našem listu, da je bila zmaga dosežena in da upamo, da bo razsodnost zmagala tudi v Rimu pri osrednji vladi.
Razsodnost pri osrednji vladi pa ni zmagala. Zakon je bil zavrnjen, češ da nasprotuje «načelu» izključne državne kompetence glede na obravnavanje vprašanj «etničnih manjšin» in uporabe jezikov, ki niso italijanski. Pri tem pa se osrednja vlada sklicuje na razsodbe ustavnega sodišča 32/1960,	46/1961,	128/1963 in
14/1965.
Zaradi tega je bila II. stalna zakonodajna komisija deželnega
cev, za strokovno izobraževanje na podlagi tečajev, predavanj, večernih ciklusov. Obstaja pa še en precedens: leta 1966 je vlada dopustila, da se vnese v popravljen zakon o kompetencah predsedstva deželne vlade tudi kompetenca v zvezi s 3. členom posebnega statuta. Nihče ne bo mogel trditi, da ta člen ne obravnava narodnomanjšinskih vprašanj. No, zakaj se je danes vlada postavila tako odločno proti členu 11 ? Ali morda zaradi določene spremenjene politike do Jugoslavije, kar nam naj novejši dogodki dokazujejo? Ali zato, ker noče nuditi slovenskim kmetom niti prilike, da se izobražujejo v svojem materinem jeziku? Ali je tudi to v znamenju raznarodovalnih namenov? Zato je tudi tov. ši-škovič kot povabljeni komisar predlagal, naj se zahteva osred-
j nje vlade zavrne in naj deželni svet ponovno izglasuje zakon z isto vsebino, kot je bil sprejet 18. aprila.
Bettoli (PSIUP) se je tudi postavil proti zahtevi vlade. Presenetilo je stališče socialističnih svetovalcev, ki so preko Mora in Angelija zavzeli odločno stališče proti zahtevi osrednje vlade in se je Angeli celo odrekel dolžnosti poročevalca. Oba socialista sta izjavila, da je za njiju vsebina člena 11 načelnega pomena in da bosta zato glasovala proti predlogu odv. Comellija za črtanje besedila, proti kateremu je nastopila osrednja vlada. Kljub temu pa sta na koncu glasovala za popravljen zakon, kar pa je zelo nedosledno, če pomislimo, da je prav ta zakon sedaj okrnjen v svoji naj pozitivnejši določbi.
V zvezi s členom 11 so svetovalci KPI, PSIUP, PSI glasovali proti črtanju izvirnega besedila. Ob glasovanju za celoten zakon pa so proti glasovali svetovalci KPI in PSIUP, vsi ostali pa za.
Zadeva je torej zelo resna. O-srednja vlada se je postavila na popolnoma negativno stališče v
odnosu do slovenske narodne manjšine. Deželna vlada sprejema diktate osrednje vlade. Ne smemo pa pozabiti pa pri vsej tej zadevi, da računi socialističnih tovarišev niso čisti. Priznamo jim, da se v deželnem svetu vedejo načelno, a nato njihovi predstavniki v dežeini vladi na nastopajo proti demokristjanski večini, ki se uklanja zahtevam osrednje vlade. Konec koncev tudi oni nosijo soodgovornost, da je bil člen 11. popravljen kljub doslednemu ravnanju komisarjev v II. komisiji. Ne pozabimo pa sploh dejstva, da je osrednja vlada v celoti zavrnila zakon zaradi člena 11. V tej vladi pa so tudi socialistični ministri in je tudi podpredsednik Nenni, ki bi lahko vsaj enkrat zavzeli praktično stališče v korist slovenske manjšine, ki je ne briga toliko «načelno» stališče, če tem «načelom» ne sledijo dejanja. Do sedaj pa so dejanja dokazala, da se socialisti ne nameravajo spopasti v svojimi zavezniki pri uveljavljanju najosnovnejših demokratičnih pravic, med katere spadajo tudi pravice Slovencev do popolne enakopravnosti.
sveta, ki ima v svoji kompetenci kmetijska vprašanja, sklicana, da obravnava ta primer. Seja komisije je bila v torek 30. maja t. 1. Predstavnik deželne vlade odv. Comelli je v komisiji predlagal, naj se v prvem ostavku člena 11. črta stavek, zaradi katerega je bil zakon zavrnjen, češ da to ne bo imelo nobenih posledic, saj bo odborništvo za kmetijstvo skrbelo, da bodo Slovenci dobili, kar zahtevajo, pri praktičnem izvajanju zakona. Ob tem pa je navedel kot nekaj zelo pozitivnega dejstvo, da je za slovenske potrebe na kmetijskem področju nastavljen pri tržaškem kmetijskem inšpektoratu 1 (en) funkcionar slovenske narodnosti iz vrst nameščencev ministrstva za javno vzgojo, pozabljajoč pri tem na dejstvo, da je bil ta funkcionar nastavljen že za časa ZVU, medtem ko italijanska uprava ni do sedaj (in pri tem dežela ni bila nič boljša) ukrenila prav nič, da bi nastavila večje število slovenskih strokovnjakov.
V komisiji se je nato razvila diskusija. V imenu komunističnih svetovalcev tsa iznesla stališče tovariša šiškovič (ki se je udeležil seje kot opazovalec, kajti ne pripada II. komisiji) in De Ganeva. De Ganeva je opozoril na dejstvo, da je zakon o ustanovi za razvoj kmetijstva negativen in ne bo pripomogel k razvoju kmetijstva v deželi. Dejstvo pa, da se sedaj hoče odpraviti tisti del zakona, ki priznava slovenskim kmetom usposabljanje in izobraževanje v materinem jeziku še slabša zakon in ga karakterizira kot nesprejemljivega. Zato je postavil predlog, naj se komisija izreče proti sprejemu vladne zahteve. Tov. šiškovič je v svojem posegu poudaril, da bi bilo pravilno postaviti se proti vladnemu stališču, ker niti iz pravnega stališča ni pravilno, saj gre v tem primeru za zadeve, ki spadajo v popolno kompetenco dežele, ker je strokovno usposabljanje stvar dežele ne pa države. Obstaja pre-cedens, da že delujejo šole s slovenskim učnim jezikom, a tu ne gre za ustanavljanje šol, pač pa za strokovno usposabljanje, ki traja dve-tri leta ali nekaj mese- |
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Izjava tržaške federacije KPI
Samo v miru bo Trst lahko vršil svoje poslanstvo
Tržaška federacija KPI je spričo nevarnega položaja, ki je nastal zaradi sporov med Izraelom in a-rabskimi državami objavila sporočilo, v katerem je rečeno; «Tržaški komunisti so zaskrbljeni zaradi položaja, ki je nastal na srednjem Vzhodu. Strinjajo se z željo po bratstvu in miru, ki ga je izrazila židovska skupnost v Trstu v trenutku, ko grozi, da se vname novo vojno žarišče, ki bi spravilo v katastrofo narode na tistem področju in bi še bolj povečalo nevarnost svetovnega spopada.
Mi smo prepričani — je rečeno dalje v izjavi tržaške federacije KPI — da se odnosi med državami rešijo samo s pogajanji, zavračajoč vsako zahtevo po vmešavanju imperializma, s priznanjem pravic neodvisnosti in varnosti vsem narodom. V tem okviru je Komunistična partija poudarila priznanje pravice Izraela do popolne narodne neodvisnosti, in mu želi razvoj miru, sožitja in sodelovanja s sosed-
nimi narodi, ki se po stoletjih izkopavajo iz kolonialistične in imperialistične zasedbe.
Kot vedno bodo komunisti tudi sedaj dali svoj prispevek, da bodo težnje po miru uspešne. Bolj kot kdaj je potrebno, da vse demokratične sile, ki ljubijo mir, složno nastopijo, da se napravi konec uničevanju vietnamskega ljudstva ter da se vzpostavi mir na Srednjem vzhodu.
V Trstu, kjer so bili vedno antikomunizem, nacionalizem, ščuvanje protislovanskega in protižidovskega sovraštva zavezniki, in kjer so na-cifašistična grozodejstva povzročila strahotna uničenja in deportacije, tragedijo v Rižarni, kjer je toliko Italijanov in Slovencev, Židov in katoličanov, komunistov in antifašistov vseh prepričanj trpelo, komunisti delujejo za svobodo ter se zavzemajo za najširšo akcijo za mir.
Izjava se zaključuje takole: «Želimo, da -bi se Tržačani vseh verskih in političnih prepričanj složno za-
Na praznik republike, 2. junija, je b la v Trstu povorka za mir. Sprevod je šel od Sv. Jakoba v Rižarno, na kraj, kjer so nacisti za časa vojne sežigali partizane, rodoljube in Žide
vzeli za te smotre, ker Trst samo v miru lahko izvršuje svojo vlogo središča izmenjav in mostu prijateljstva med narodi».
* * *
Zaskrbljenost zaradi vojnega spo-pa med Izraelom in arabskim svetom je zajela najširše plasti prebivalstva -na Tržaškem. Razumljivo, saj bo ta spopad, tudi če ne bi imel širšega mednarodnega obeležja, zèlo -negativno vplival tudi na tržaško prebivalstvo, predvsem na pomorstvo in trgovino. Toda nevarnost, ki izhaja iz tega spopada je mnogo večja.
Načelniki skupin v pokrajinskem svetu, ki so se sestali v torek zvečer, so soglasno odobrili izjavo, v kateri je rečeno, da ne smemo nikoli pozabiti, da sta največji dobrini za človeštvo mir in svoboda. V izjavi je dalje rečeno, da je treba obsoditi uporabo sile ter vojno ter da se je treba zavzeti za čimprejšnjo rešitev -spora in to z lojalnimi pogajanji in poštenim sporazumom.
* * *
Tržaški župan je na torkovi seji občinskega sveta prebral izjavo, v kateri je rečeno, da je pozornost vsega sveta še enkrat obrnjena na Srednji vzhod, kjer se je napetost spremenila v vojno. Želja po mirni in omikani rešitvi sporov se ni uresničila. Sedaj ima besedo samo orožje. V izjavi je dalje rečeno: «V tem tem trenutku zaskrbljenosti hočemo ponoviti v imenu vsega mesta željo po miru in Obsodbi vseh vojn. Naša'misel je v femr trenutku z vsemi, ki si prizadevajo za prenehanje oboroženega spopada in da se pravica narodov zajamči na mednarodni ravni. To je edini pogoj tudi za razvoj našega mesta, ki samo v miru lahko najde svojo prihodnost».
----------------------------DELO • 3
rosimeli pomefl občnega zbora SPZ
6.9.1967
Ob robu vojne na Srednjem vzhodu
Imperialisti so pripravljali
s
popad na Srednjem vzhodu
Agencija TASS je v ponedeljek zvečer objavila sporočilo, v katerem je rečeno: «Sovjetska vlada obsoja izraelski napad na arabske države. Izrael naj napravi konec vojnemu spopadu, naj takoj in brezpogojno ustavi svoje vojaške akcije proti Združeni arabski republiki, Siriji, Jordaniji in drugim arabskim državam ter naj umakne svojo vojsko na demarkacijsko črto, ki je bila določena s premirjem. Sovjetska zveza zaupa v pravico, v stvar arabskega ljudstva in si pridržuje pravico prevzeti vse potrebne pobude z razvojem položaja».
List «Izvestja» piše: «Ameriški in angleški voditelji, namesto da bi se gibali v smeri pomirjenja, namesto da bi prepričevali izraelske voditelje naj sedejo za mizo ter prično pogajanja, so jih podžigali k vojni.» Ameriška in angleška vlada sta že dalj časa pripravljali takoimenova-no izjavo «pomorskih sil» ter sta grozili, da bosta izsilili «svobodno plovbo» v arabskem zalivu. Izraelski voditelji so se čutili močne, saj so lahko računali na podporo wa-shingtonske in londonske vlade. Izjava sovjetske vlade, objavljena že 23. maja, zelo jasno priča, da Sovjetska zveza želi mir na Srednjem vzhodu. Tiskovna agencija Tass je vse te dni z vztrajnostjo ponavljala trditev, da vojaški spopad na Srednjem vzhodu ima lahko zelo hude posledice in da je torej upravičena zaskrbljenost. Odgovornost za vse, kar se dogaja, pada na imperialiste, ki opogumljajo Izraelce pri skrajnih odločitvah.
zjava
predsednika Tita
Predsednik SFRJ Josip Broz-Ti-to je dal kmalu po izbruhu sovražnosti na Srednjem Vzhodu izjavo, v kateri je rečeno, da Jugoslavija najodločneje obsoja napad Izraela na Združeno arabsko republiko in izraža vso podporo arabskim državam. «Vlada In narodi Jugoslavije — je rečeno v izjavi — so z največjo zaskrbljenostjo in ogorčenjem zvedeli, da se je pričel oborožen napad. Izrael je podobno kot pred desetimi leti tudi tokrat nastopil kot napadalec in inštrument imperialistične politične sile in pritiska na suverene arabske države,- Združena arabska republika je sprejela upravičene ukrepe za zaščito svojih suverenih pravic. Vsa odgovornost za izbruh vojne pada na Izrael. Toda izraelski napad se mora ustaviti. Dolžnost svetovne organizacije, vseh vlad in miroljubnih sil v svetu je, da se zavzamejo za prenehanje vojnega spopada. Združeni narodi morajo v skladu s svojo odgovornostjo za ohranitev miru takoj sprejeti ukrepe za prenehanje napada in za zagotovitev miru».
Psihološko
pripravljanje
Kaj je napotilo Združeno arabsko republiko, da je odredila vojaško ; pripravljenost ter zahtevala umik | čet Združenih narodov s področij ; ob meji z Izraelom? Prepričanje, ! da se- pripravlja napad na drugo ! arabsko državo, na Sirijo, in to na | način, ki zelo spopiinja na napad I iz leta 1956, (ko je bila napadena Združena arabska republika). Izra- ; elska vojska naj bi bila zbrala e- ( najst elitnih brigad ob mejah s '
Sirijo. Napad (ki so ga psihološko pripravljali in praktično preiskusi-li z več incidenti) naj bi bil bliskovit in močan. Njegovi cilji naj bi bili: uničiti vojaško moč Sirije, povzročiti padec njene vlade, zasesti del ozemlja ob meji, nato pa se na «zahtevo» Zahoda umakniti, pred tem diktirati Siriji mirovne pogoje.
Navajena groženj. Združena arabska republika ni bila izredno zaskrbljena, dokler se ni dejansko zavedla, da gre za del mnogo širšega strateškega posega za utrditev ameriške dominacije na vzhodnem Sredozemlju in srednjem Vzhodu. Ameriške postojanke, načete v zahodni Evropi, hočejo utrditi na vzhodnem boku ob uporabi sile in pritiska (ali ni bil državni udar v Grčiji prvi korak na tej poti?). Ena izmed ovir je Sirija, ker pa velja za šibko je treba najprej onemogočiti njo. V tem je vloga Izraela.
Amerika je bila prepričana, da je nastopil najprimernejši trenutek za obračun s Sirijo, s tem pa posredno tudi z Združeno arabsko republiko. Osnovna podlaga tega načrta je domneva, da Združena arabska republika ne more reagirati, ker je elitni del njene vojske v Jemenu, in končno, tudi zaradi tehtnih notranjih gospodarskih vprašanj, ki obstajajo v Združeni arabski republiki.
Zaskrbljenost zaradi ameriške politike je postala v Kairu posebno močna v zadnjih tednih. V prvomajskem govoru je Naser poudaril: «Amerika podpira reakcionarne sile, postavlja zapreke arabskemu napredku. ZDA so udarna sila kontrarevolucije. Drugi sovražniki Združene arabske republike so sateliti v ameriški orbiti. Amerika si prizadeva, da bi prevzela nekdanje postojanke Velike Britanije v arabskem svetu».
Glede Izraela in njegovih nagibov so se skoraj v celoti uresničile napovedi prvega poveljnika sil Združenih narodov Burnsa, ki je leta 1960 zapisal: «Gospodarski položaj v Izraelu se bo verjetno poslabšal v prihodnjih letih. Če se bo to zgodilo, bo nastala brezposelnost, bodo prišle finančne omejitve. Izraelski voditelji imajo navado svoje gospodarske težave naprtiti bojkotu a-rabskih držav. V takem položaju jih utegne popasti skušnjava, da se najde kakršen koli izgovor za vojno, da se razbijeta bojkot in blokada, mir pa vsili po izraelskih pogojih». Ravno sedaj tare Izrael gospodarska kriza in prvič je postalo število ljudi, ki dokončno zapuščajo Izrael enako številu priseljencev. Najglasnejši so postali militaristični elementi.
Spričo nevarnosti težkega napada na Sirijo in globokih ter nevarnih motenj na celotnem srednjem Vzhodu je bila Združena arabska republika prisiljena sprejeti korenite obrambne ukrepe. Na stališča Združene arabske republike je dokaj manj vplivala zahteva Sirije, naj bi odprli drugo fronto, veliko več pa nevarnost pred stopnjevanjem politike sile na srednjem Vzhodu, če se dopusti vojaški o-bračun s Sirijo, ne bo mogoče zaustaviti najbolj surovega nasilja proti drugim neodvisnim arabskim državam. Gotovo je, da je Kairo hotel posvariti Zahod in tudi druge zainteresirane sile, da ne bo dopustil, 'da bi neodvisne arabske države postale ozemlje za preizkušanje z obmejnimi incidenti, da je vojna vietnamskega kova v tem delu sveta nemogoča, da je teorija o «lokalnih vojnah» nevzdržna.
Bližnjemu občnemu zboru Slo- j venske prosvetne zveze pripisujemo izredno velik pomen. Formalno bo sicer redni občni zbor SPZ, dejansko pa bo občni zbor enotnosti. Na njem bodo namreč enakopravno zastopana prosvetna društva Slovenske prosvetne zveze, Slovensko hrvatske ljudske prosvete in tudi nekatera društva,
V nedeljo, 11. junija 1967 v Kulturnem domu v Trstu
občni zbor
Slovenske prosvetne zveze Začetek ob 9. uri
Dnevni red:
1.	Otvoritev in poročila
2.	Razprava
3.	Volitve novega odbora
4.	Razno
j ki niso včlanjena v nobeni osrednji prosvetni organizaciji.
Dolga je bila pot, ki smo jo ločeno prehodili. Predolgo so trajale ovire, ki so preprečevale združitev. No, danes so to stvari preteklosti. Dobri nameni, vztrajno prizadevanje za združitev, trdno prepričanje, da je enotnost ne le možna ampak tudi nujna, so privedli do prvih sadov. Med prve sadove smemo prišteti tudi skupno posvetovanje prosvetnih društev, ki je bilo 11. marca letos, in skupni občni zbor, ki bo v nedeljo 11. junija.
Na že omenjenem posvetovanju prosvetnih društev je bilo med drugim naglašeno : Važno je dejstvo, da smo po tolikih letih zbrani ob isti mizi in razveseljivo je, da so spori zaradi različnih nazorov odpravljeni; naglašeno pa je bilo tudi to, da danes
dejansko ni več nobene meje med enimi in drugimi društvi in v društvih samih, da se je enotnost takorekoč sama od sebe, postopoma, včasih celo boječe a brez pre-stanka, četudi nedirigirano ustvarjala ter se je skoraj povsod že ustvarila.
Občni zbor bo vse le ugotovit ve lahko samo potrdil.
Ustanovljen je bil koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov tržaškega dela SPZ in iz tajništva SHLP, ki naj prouči vsa še odprta vprašanja ter pripravi občni zbor, iz katerega naj izide enotna Slovenska prosvetna zveza. Ta koordinacijski odbor je v glavnem že zaključil svoje delo, saj je skupni občni zbor že pred nami.
Potrebna je okrepitev prosvetnih društev
Seveda z občnim zborom he bo še vse doseženo. Pred združeno osrednjo prosvetno organizacijo, pred prosvetna društva stoji še mnogo nalog. Predvsem bo treba delati za to, da se društva, kjer I so še ločena, čimprej združijo. \ Posebno skrb bo treba posvetiti šibkejšim društvom, zlasti v kra-; jih, kjer je delovanje najtežje. ! Vrste prosvetnih delavcev bo tre-| ba pomnožiti. V združenih dru-\ štvih mora biti mesto za mladino. Obnoviti bo treba odbore v mnogih krajih ter jih seveda tudi pomladiti. Z združenimi močmi si bo treba prizadevali za to, da bodo v doglednem času prav vsa društva dobila primerne sedeže, kjer bodo lahko nemoteno razvijala svojo dejavnost. Še posebno skrb bodo morala društva posvetiti vprašanjem slovenske šole. Sicer pa se bo o vseh teh in še številnih drugih vprašanjih izrekel občni zbor.
Prvi skupni koraki so že za nami. Sedaj treba iti naprej. Morebitni pojavi nepopolnega razume vanja ne bi smeli nikogar motiti Vsak morebitni pojav sumniče nja, ki ga še tu in tam poskušajo j napihovati tisti, ki ne marajo J enotnosti v naših vrstah, je popol-I noma neutemeljen. Prepričani smo lahko, da bomo z združenimi močmi mnogo več dosegli ter da bo enotnost v vrstah naše enotne prosvete prinesla slovenski narodnostni skupnosti novo, mnogo obetajočo pomlad. Zato naj bo naš pogled smelo uprt v prihodnost !
MIRKO KAPELJ
Občni zbor Dijaške Matice
Podporno društvo Dijaška Matica bo imelo svoj redni občni zbor v petek, 16. junija t. 1. ob 20. uri v Gregorčičevi v Trstu (Ulica Ceppa 9, I, nadstropje).
Nastopi gojencev šole Glasbene Matice
Gojenci šole Glasbene Matice bodo imeli naslednje nastope:
10. junija ob 20.30 v dvorani «Igo j Gruden» v Nabrežini;
14. junija ob 21. uri v Prosvetnem ; domu na Opčinah;
17.	junija ob 21. uri v Kulturnem i domu na Proseku;
18.	junija cb 17. uri ponovitev v
:	dvorani «Igo Gruden» v Nabreži-
I ni. Vljudno vabimo k udeležbi.
Na Opčinah so slovensko srednjo šolo poimenovali po pesniku Srečku Kosovelu. Poročilo o prireditvi, ki je bila ob tej priložnosti, objavljamo na 4. strani.
iOi HK-IOI H ».'< -t )oOOOOUOOut >0000000 ooooooooooooooooooooooooooooooo
Spominska svečanost ob obletnici usmrtitve talcev pri Proseku
ki so jih zakrivili fašisti, ki so hoteli prirediti «manifestacijo» v podporo grškemu fašizmu in imperialistični pustolovščini v Vietnamu. 0-žigosal je zadržanje oblasti, ki so dale dovoljenje fašistom za to «manifestacijo». Da provokacijo ni u-spela gre zasluga tržaškim protifašističnim množicam. «Skrbno moramo paziti — je ob zaključku poudaril govornik — da ne bo nihče oskrunil spomina junakov, ki so dali syoje življenje za našo svobodo in da ne bo nihče teptal naših pridobitev, izvojevanih v težkem boju».
Tov. Petronio je po komemorira-nju talcev, ki so bili usmrčeni na proseški planoti, poudaril, da je osvobodilni boj dal velike sadove: nerriški nacizem in italijanski fašizem sta bila vojaško premagana, Italija je dobila demokratično republiško ustavo, razvilo in utrdilo se je bratstvo med italijanskim in slovenskim delovnim ljudstvom. «Toda na žalost — tako je podčrtal — je mnogo upravičenih ljudskih zahtev ostalo samo na papirju
Svoj govor je tov. Petronio zaključil rekoč, da se na obzorju zopet zbirajo >emni oblaki, da se vojna žarišča množe, da imperiali-I sti preže za tem, da bi poteptali Ì pridobitve osvobodilnega boja in demokracije.
V nedrij o, 28. maja je bila na kraju med Prosekom in proseško železniško postajo, kjer so nacisti umorili 10 talcev, spominska svečanost, na kateri sta govorila pokrajinski svetovalec Mirko Kapelj in predstavnik ANPI Bortolo Petronio, tovariši s Proseka pa so položili na spomenik, venec in šopke cvetja.
Tovariš Kapelj je poudaril, da ima letošnja spominska svečanost še poseben pomen, saj so dogodki, ki se v raznih delih sveta odigravajo, zlasti v zadnjem času, silno resni. Za državnim udarom v Grčiji, ki je omogočil fašistom, da so se polastili oblasti v tej deželi, se zgrinjajo zelo temni oblaki tudi v deželah Srednjega Vzhoda, medtem -ko se vojna vihra z vso svojo krutostjo nadaljuje v nesrečnem Vietnamu. Tako kot v Vietnamu imajo imperialisti svoje kremplje vmes tudi v Grčiji in na Srednjem Vzhodu. Ni mogoče, da bi bili prebivalci naše dežele brezbrižni, saj je prav Italija posejana z ameriškimi vojaškimi oporišči. Tudi namera italijanskih vojaških oblasti, da zgrade na območju zgoniške občine skladišča za strelivo in da to področje podrede vojaškim služnostim, nas ne more pustiti brezbrižne.
V' nadaljevanju svojega govora je tovariš Kapelj ožigosal provokacije,
4 • DELO
9.6.1967
Iz goriške pokrajine
Manifestacije za mir
Pretekli teden so bile v goriški pokrajini številne manifestacije za mir. Tudi doberdobski odbor za mir, v katerem so tudi doberdobski župan, deželni svetovalec Jarc, občinska odbornika Peric in Černič, tajnik kmečke bolniške blagajne Lakovič, predsednik sekcije Zveze bivših partizanov Gergolet in drugi občinski svetovalci in predstavniki domačega prosvetnega društva «Jezero», je priredil manifestacijo za mir. Te manifestacije so se udeležili številni domačini. Govoril je deželni svetovalec Jože Jarc. Na zaključku manifestacije so položili venec pred spominsko ploščo padlim partizanom ter odobrili resolucijo, ki je bila odposlana državnim oblastem.
Podobno manifestacijo, ki je zelo dobro uspela, je v sredo 31. maja organiziral odobr sekcije KPI. Na je govoril deželni svetovalec dr. Karel šiškovič.
Veličastna manifestacija za mir pa je bila tudi v Gorici na trgu C. Battisti, s sodelovanjem številnih «beat ansamblov», ki so izvajali pesmi s temo miru in obsodbe voj-ne. Manifestacijo je organiziral goriški odbor za mir. (Na gornji sliki: udeleženci manifestacije v Gorici).
bijo mir, da se aktivno vključijo v borbo za preprečitev vojne nevarnosti. Pripadniki slovenske narodne manjšine, ki so v obeh svetovnih vojnah na lastni koži občutili toliko grozodejstev, ne smejo niti sedaj stati ob strani, kajti obstanek in razvoj naše manjšine je mogoč samo v miru in prijateljskem sodelovanju med narodi.
Obmejno srečanje v Sovodnjah
V nedeljo, 28. maja popoldne je bilo v Sovodnjah na nogometnem igrišču obmejno srečanje, ki sta ga priredili Sloevnska prosvetna zveza iz Gorice in Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij iz Nove Gorice. Najprej je bila na sporedu nogometna tekma med ekipama obeh obmejnih področij nato pa kulturna prireditev s sodelovanjem združene godbe na pihala iz Nabrežine, s Proseka in Trebč, katero je vodil Franc Benčina. (Med godbeniki je bilo tudi šest članov godbe iz Križa pri Prstu. Op. ured.), nastop združenih pevskih zborov z Goriškega (Steverjan, Dol-Poljane, Doberdob in Ronke), katero so izmenoma dirigirali Komelova, Lupin in Križ-mančič. Z onstran meje pa je nastopal moški pevski zbor iz Mirna pod vodstvom Antona Klavčiča. Kulturni spored se je zaključil z nastopom tria Bordon iz Doline s pevcema Darkom in Darijem.
Prireditev se je začela s pozdravi tajnika SPZ prof. Silvana Križman-čiča in Sovodenj skega župana Jožeta češčuta. Daljši govor pa je imel Gorazd Vesel, predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Slednji je poudaril, da se z napadom ameriškega neokolonializma na Vietnam vsak dan bolj širi nevarnost tretje svetovne vojne, z nastankom novih nevarnih žarišč od Srednjega vzhoda do Grčije, Španije, pritiska na Kubo itd. Poudaril je, da je naloga vseh ljudi, ki Iju-
Dobera ob
še nekaj v zvezi s prispevki za javna dela
V «Delu» z dne 28. aprila 1961 je bil med drugim objavljen sestavek Z naslovom «STRUMENTALIZEM». Sestavek je grajal nedoslednost nekaterih pravkov združene socialistične stranke. In to v zvezi z vprašanji slovenske narodne manjšine.
V	zadnjem odstavku je bil omenjen svojevrsten dogodek, ki se je odigral na goriški prefekturi, ko je državni podtajnik Ceccherini sprejel predstavnike doberdobske občinske uprave.
Dogodki sami potrjujejo, da je bilo utemeljeno tisto, kar je «Delo» v zgoraj omenjeni številki objavilo. Dne 23. maja je namreč krajevni tisk objavil vest, da je minister za javna dela Giacomo Mancini brzojavno obvestil pokrajinskega odbornika Marka Waltritscha, da je podpisal odlok o podelitvi državnega prispevka doberdobski občini (10 milijonov lir za novo pokopališče v Doberdobu, 9 milijonov za ureditev kanalizacije v Doberdobu, 15 milijonov za ureditev in asfaltiranje cest v občini). V sporočilu, ki ga je goriška federacija PSU poslala krajevnemu tisku so bile poudarjene «zasluge» in «zanimanje» PSU za probleme doberdobske občine.
K vsemu temu je treba dodati naslednje:
Doberdobska občinska uprava se Že mnogo let trudi za rešitev številnih vprašanj. Napravila je že nešteto korakov. Tudi pri pristojnih oblasteh. Po drugi strani pa želimo poudariti, da je zadržanje prvakov PSU nekorektno. Posebno do doberdobske občinske uprave. Ta je namreč prejela sporočilo o gori omenjenih nakazilih dva dni potem, ko je to vest razširila goriška federacija PSU.
Pripomniti želimo še to:
V	tem primeru gre za javna dela, ki v prvi vrsti zanimajo Doberdob-ce, torej tudi doberdobska občinsko upravo. In ta uprava bi bila morala biti najprej obveščena.
Vs/ italijanski državljani brez raz,-like prispevajo v sklade državne blagajne. Graje vredno je, da nekateri izkoriščajo take primere, kot je primer nakazila za doberdobska občino, v svoje osebne propagandne namene.
Skr/jevo :
Slovenska šola naj ostane v vasi!
Starši naše vasi so vznemirjeni zaradi vesti, ki so se začele širiti v zadnjem času glede osnovne šole. Ker je prebivalstvo stoodstotno slovensko, obstoja tu samo slovenska osnovna šola, ki je za razmeroma malo vasico, kar dobro obiskana. Pouk se vrši v veliki šolski stavbi, ki ustreza današnjim potrebam. Širijo pa se vesti, da bi se to šolo ukinilo in odprlo novo šolo v Dolenjah, kjer je tudi sedež občinske uprave. To bi bilo nesmiselno, ker je vas šikrljevo precej oddaljena od Dolenj in so med obema krajema, zaradi slabih cest, tudi neugodne prometne zveze. Po drugi strani pa je nesmiselno, da se ukine šola v kraju, kjer obstojajo vsi pogoji za njen obstoj in nadaljnji razvoj. Če bi kdo hotel ta prenos opravičiti, češ, da je treba v modemi dobi šole koncentrirati, to ne drži, zlasti, ko gre za šole slovenske narodne manjšine. Mnogo bolje bi bilo, da se ustanovi nov odsek slovenske šole v Dolenjah, toda osnovna šola v naši vasi mora ostati. Naj omenimo še, da sta naša osnovna šola in ona v Pleši vem (občina Krmin) edini, ki še obstajata na severni strani goriške pokrajine. V prvi povojni dobi sta obstajali slovenski osnovni šoli tudi v Mirniku in Krminu. V Mirniku je bila pred desetimi leti ustanovljena italijanska osnovna šola prav blizu slovenske. Reakcionarne sile so se na vse kriplje trudile zato, da se je slednja ukinila. Podobno se je zgodilo tudi v Krminu.
Naloga vseh demokratičnih sil je, da se preprečijo manevri, s katerimi bi se hotelo ukiniti slovensko šolo v Škrljevem
Izredna svečanost v srednji šoli na Opčinah
S tržaškega ozemlja
Prireditev v Kulturnem domu
V nedeljo, 11. junija ob 17.30 bo v Kulturnem domu v Trstu druga produkcija baletnih šol gojencev Slovenskega dijaškega doma in Prosvetnega društva Barkovlje.
Mladi plesalci se bodo predstavili s 13 točkami sporeda klasičnih in folklornih plesov.
Vodi koreograf Adrijan Viles.
V nedeljo so slovensko srednjo šolo na Opčinah svečano poimenovali po pesniku Srečku Kosovelu. Ob tej priliki so v veži šole odkrili pesnikov doprsni kip, delo akademskega kiparja Kalina iz Ljubljane.
Prireditev je odprt ravnatelj inž. Viktor Sosič, ki je med drugim dejal, da naj bo pesnik Kosovel mladini v vzor. Poudaril je, da je bil Kosovel, sin našega Krasa, po mišljenju globok, po delu sodoben, da je še mlad zaradi svoje genialne intuicije in humanega občutja spoznal probleme in hotenja človeka sedanje generacije. Naj bo mladi generaciji Kosovelova misel vodilo v boljši svet, v svet miru in družbene pravičnosti.
Za ravnateljem je spregovoril še dr. Lojze Škrlj, škofijski vikar za slovenske vernike. Izrazil je veselje, da je dobila openska šola ime po Srečku Kosovelu. Slovensko mladino je vzpodbujal naj ostane zvesta lepi slovenski besedi.
Sledila je akademija, ki jo je vodil prof. Kodrič. Pravzaprav je bila to zborna recitacija prepletena s prikazi Kosovelovega življenja in dela. Ob zaključku je moški pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka-Kon-tovela pod vodstvom Ignacija Ote odpel vrsto izbranih slovenskih pesmi. Prireditvi, ki je nadve lepo uspela, je prisostvovalo številno občinstvo.
Proslava v Rižarni
Na praznik republike, 2. junija, je bila v Trstu povorka za mir v Vietnamu. Povorka se je zaključila v Rižarni, kjer je bilo tudi zborovanje. Govorili so: predstavnik akademskega združenja UGI Claudio Venza, prof. Licia Chersovani in predstavnik partizanskega združenja Vladimir Kenda. Slednji je med drugim poudaril: «Na strani junaškega vietnamskega ljudstva smo tudi mi, in ne samo mi, ki smo tu, pač pa vse naše ljudstvo, ki se je borilo proti fašizmu in nacizmu. V naši borbi smo zmagali. V Italiji je nastala nova država z novo re-
litičnih koncepcij.» Na koncu je govornik dejal: Zavedamo se grozot zadnje vojne, zato zahtevamo, da se napravi konec strahotnemu klanju v Vietnamu. Nočemo žrtev nesmiselne vojne.
Na praznik republike so predstavniki bivših partizanskih borcev položili vence in cvetje pred spomenike padlih in sicer v zgoniški, dolinski in nabrežinski občini ter v gornji okolici Trsta.
Smrt
bivšega borca
Pred kratkim je preminul bivši partizanski borec Gabrijel Ota iz. Doline. Pokojni je bil še mlad, koso ga skvadristi močno pretepli. Za casa osvobodilne borbe se je prh družil partizanom. Boril se je na Dolenjskem. Po končani vojni se je zaposlil v tržaškem pristanišču, leta 1964 pa je stopil v pokoj. Lani je začel bolehati. Iskal je zdravja, v (tržaški bolnišnici, toda zaman. Bolezen mu je onemogočila, da bi užival pokoj ter ga je spravila v prerani grob.
Naj mu bo rahla domača zemlja!
Žalujočim svojcem izražamo iskreno sožalje.
Vojaške služnosti
(Nadaljevanje s prve strani) nega prebivalstva zaradi škode in nevarnosti, ki jih vojaške služnosti predstavljajo.
Vse prebivalstvo tržaške pokraji-ne pa je zaskrbljeno spričo novih vojaških bremen. Im zaradi tega Vidah naproša pristojnega ministra, naj ukrene vse potrebno za preklic odloka o vojaških služnosti v zgoniški občini.
Občinski odbor v Zgoniku je v zvezi z razglasom o uvedbi vojaških služnosti v zgoniški občini in v zvezi z napovedjo, da bo vojska zgradila skladišča za strelivo pri Brišči-kih, sprejel resolucijo, v kateri je med drugim rečeno : «Ta vest je raz-
publiško ustavo. Res pa je da je še ! buri,a Prebivalstvo zgoniške občine, mnogo pravic, ki nam mrinadaio. °bcani izražajo velik<> zaskrblje
mnogo pravic, ki nam pripadajo, zapisanih le na papirju, kajti še je občutiti vpliv nazadnjaških krogov, ki se ne 'morejo ločiti od starih po-
Razstava domačih vin v Zgoniku
V dneh od 2. do 4. junija je bila v Zgoniku razstava domačih vin, združena s pestrim kulturnim in zabavnim sporedom. To je bila že tretja tovrstna prireditev, ki jo organizira zgoniška občinska uprava. Župan tovariš Jože Guštin je ob otvoritvi razstave med drugim poudaril: «Naša občina je še vedno pretežno kmečkega značaja. Kmetijstvo in v prvi vrsti vinogradništvo predstavljata tisto gospodarsko panogo, ki zasluži največjo pozornost. Po drugi strani pa daje ta prireditev kmetovalcem možnost, da svoj pridelek neposredno predstavijo odjemalcu, da tako spozna pravo vrednost sadov naših tal, da se nauči ločiti naravno od umetnega, pristno od nepristnega. Dalje daje razstava možnost neposredne primerjave med posameznimi kmetovalci, kar nedvomno spodbuja k razumnejšim in smotrnejšim oblikam dela, ki zanesljivo vodijo k boljšim rezultatom
nost zaradi morebitnih posledic vojaških služnosti. Z različnih strani nastajajo utemeljeni ugovori in protesti proti sklepu vojaške oblasti.
Ta sklep vojaških oblasti bi gotovo povzročil neprecenljivo škodo ce-celotnemu področju. Turizem, ki je glavni čini tel j krajevnega gospodarstva — in Briščiki so velikega pomena, saj so bili že zdavnaj določeni za obširne turistične načrte. — bi bil silno prizadet in celo onemogočen.
Občina Zgonik mora biti glasnik velike zaskrbljenosti, ki se upravičeno izraža s toliko strani proti zamisli vojaških oblasti.
Ker se ob tej priložnosti morajo upoštevati in primerno vrednotiti zahteve krajevnega prebivalstva, se zgoniški občinski odbor obrača na vladne, deželne in pokrajinske oblasti, naj se zaradi omenjenih upravičenih razlogov prepreči namera vojaške oblasti.»
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bernetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046 ; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12