VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenturt izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Ktagenturt Posamezni izvod 5 šitingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 5. MAREC 1982 ŠTEV. 9 (2060) Vzdušje hladne vojne jezav!ada!o na madridski konferenci o varnosti in sodeiovanju v Evropi Optimizem, ki je pred leti botroval helsinški konferenci o varnosti 'n sodelovanju v Evropi, se vedno boij umika pesimizmu, ki ga rojeva brezuspešni potek nadaljevalnega posveta helsinške konference v Madridu. Na madridskem sestanku namreč že tedne zaman iščejo izhod iz slepe ulice, v kateri se je konferenca znašla zaradi vidnega Poslabšanja odnosov med obema blokoma. To poslabšanje je doseglo nevarno točko, saj danes že ugo-favljajo, da je v Madridu zavladalo vzdušje hladne vojne in da se spopad med Vzhodom in Zahodom — bolje povedano med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo — bliža vrelišču. Za potek sedanjih pogovorov v konferenca v sedanjih okoliščinah ne more uspešno končati. Konfrontacija med blokoma oziroma med velesilama postaja vedno bolj ostra, tako da o kakšnem stvarnem pogajanju ne more biti govora. Vzrok tej zaostritvi naj bi bilo poljsko vprašanje, vendar je takšna argumentacija le preveč poenostavljena. Za odklonilnim stališčem Amerike, ki kakor trmast otrok vedno spet zatrjuje, da se tako dolgo ne bo pogajala, dokler na Poljskem ne bodo ukinili vojnega stanja, brez dvoma tiči nekaj drugega; njeno poseganje glede Poljske namreč tudi ni prepričljivo niti opravičljivo, dokler ima sama dovolj masla na glavi zaradi čedalje očitnejšega angažiranja v krvave meljevati" samo tako dolgo, dokler pogajanja ne rodijo zaželjenih uspehov. Zato je treba za vsako ceno blokirati madridske pogovore; je treba ojačiti medsebojne očitke o množenju raket in razvijanju novega bakteriološkega orožja; je treba poglabljati nezaupanje med Vzhodom in Zahodom — skratka: treba je razpihovati vzdušje hladne vojne. Pri tem pa pristaši take politike očitno pozabljajo, da pri reševanju sodobnih problemov ne gre le za blokovsko naravnane interese, marveč za koristi vsega človeštva. V tem smislu prihaja v Madridu do veljave prizadevanje nevtralnih in neuvrščenih držav, ki so prišle do prepričanja, da sedanje prerekanje ne more roditi sadov, marveč nasprotja samo še zaostruje in s tem spravlja v nevarnost samega helsinškega duha. To je torej vzrok, da so te države začele široko posvetovanje o predlogu, da bi konferenco prekinili in bi se nadaljevala spet oktobra. Kajti spor med velesilama in blokoma je zdaj dosegel točko, ko madridska konferenca ..helsinškemu procesu" bolj škoduje kot koristi. Zato je nujno treba najti izhod iz slepe ulice, kar pa gotovo ne bo lahko, čeprav se vsaj deklarativno vsi priznavajo k temu procesu in se nobena stran ne upa javno izreči proti popuščanju napetosti. „Rož - Podjuna - Zi!a" Pod skupnim geslom „Rož — Podjuna — Žita" bo danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubijani predstavijena kuiturna dejavnost koroških Siovencev. Predstavitev, ki sta jo pripraviti Siovenska prosvetna zveza in Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu v sodeiovanju z Zvezo Rutturnih organizacij Siovenije ter Cankarjevega doma v Ljubijani, bo obsegata razne prireditve od odrske in iutkovne predstave preko iikov-"e razstave in iiterarnega branja do okrogie mize in osrednjega nastopa pevskih zborov, tamburaških ansambiov in godbenih skupin (obširno poročiio objavijamo na 3. strani). Osrednji nastop v soboto ob 20. uri bo neposredno prenašata tudi tjubtjanska tetevizija. Jugoslovanski veleposlanik Pešič na Koioškem V ponedetjek in torek se je na svojem prvem uradnem obisku na Koroškem mudit novi jugostovanski veiepostanik v Avstriji Mitorad Pešič. Tu so ga med drugim sprejeti koroški dežetni gtavar Wagner, predsednik koroškega dežeinega zbora Josef Guttenbrunner in cetovški podžupan Dermuth. Med svojim bivanjem na Koroškem se je jugostovanski veieposia-nik v spremstvu generatnega konzuta v Ceiovcu Marka Kržišnika in konzuta Atfonza Naberžnika v ponedetjek v Žetezni Kapti sestat tudi s predstavniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev. Predstavniki koroških Siovencev so gosta seznanii s trenutnim potožajem siovenske narodne skupnosti ter pri tem opozoriti, da pri reševanju odprtih vprašanj v zadnjem času ni prišto do bistvenega izbotjšanja. Poudariti so, da so ktjub nespre-jemtjvosti avstrijske manjšinskega zakonodaje za manjšino, ki hoče živeti, pripravtjeni za enakopraven diatog z avstrijsko viado. Mitorad Pešič je zagotovit koroškim Stovencem tudi za naprej podporo Jugostavije in dejat, da je pri vseh dosedanjih razgovorih, ki jih je imet z avstrijskimi potitiki na Dunaju in v Cetovcu, manjšinsko vprašanje bito eno od ktjučnih vprašanj. Zagotovit je, da Jugostavija ne bo odstopata od svojih zakonitih interesov na podtagi mednarodnih pogodb gtede reševanja manjšinskih pravic, in poudarit, da pravic sto-venske in hrvaške manjšine ni mogoče žrtvovati dobrososedskim odnosom. Jugostovanski veiepostanik je s svojim spremstvom obiskat tudi dvojezični otroški vrtec in kutturni dom v Čentprimožu, tovarno cetu-toze na Rebrci, v torek pa se je mudit tudi na stovenski gimnaziji, ogtedat si je gradbišče novega dijaškega doma in se pogovarjat z zastopniki Zveze stovenskih zadrug. Madridu je vsekakor značilno, da ° uspešnem zaključku sploh ne govorijo več, marveč bi velik uspeh videti že v tem, če bi dosegli sporazum o prekinitvi konference in o njenem nadaljevanju v jeseni. Opazovalci so namreč mnenja, da se dogodke v Salvadorju. Za kaj v resnici gre, kažejo zadnje odločitve predsednika Reagana, ki so usmerjene v masivno stopnjevanje oboroževalne tekme. Nadaljnje razmetavanje težkih milijard za vojaške namene pa je seveda mogoče „ute- Spominski pohod „Arihova peč" V spomin na partizanske bone, ki !o padii februarja 1945 pri bunkerju P°d Arihovo pečjo nad Šentjakobom v Rožu, je bii minuto nedetjo iV. zimski Pohod ..Arihova peč". Prireditev, ki :o jo pripraviti Siovenska tportna zveza in Siovensko ptanin:ko druttvo v Cetovtu ter Siovensko prosvetno druttvo -Pož" v Šentjakobu, je biia teto: v znamenju 40-ietnice pregnanstva korotkih Slovencev in vktjučitve v protifašistični upor siovenskega naroda. . Arihova peč", ki je biia tudi teto: uspeia množična prireditev z več sto odeteženci iz KoroSke in Stovenije, je po uvodni spominski :večano:ti obse-9oia smučarski tek in pohod za peSce. Zmagovatci v posameznih skupinah smučarskega teka so prejeti tepe nagrade, najbotjSi tekmovaiec — P. Grego-iz Stovenije — pa je dobit tudi spominsko piaketo, ki jo je kakor že pri Ptojtnjih treh pohodih tudi tokrat prispevat Stovenski vestnik. Obtirno poročito o prireditvi objavijamo na S. strani. Mednarodni dan žena Vsako /eto se vračamo k zgodo-vZnskema sporočZ/a d. marca, dneva korke žena za njihove pravZce. V tra-&c;o?M/7M7? Zzjavak ženskZk organZza-cZj ;n gZkanj v sveta ok /etošnjem ženskem dneva je poseben poadarek na zaktevak p,o mZra, po akZnZtvZ ok-oroževanja. /n prav te zakteve so v vsej zgodovZnZ ženskega gibanja Me tadZ vedno prZsotne — so prav tako Je/ korke žena /n vse/) demokratZčnZk M, kot je to koj za enakopravnost žena v gospodarskem, po/ZtZčnem Zn dražkenem žZv/jenja. Danes se v zaostrenZk gospodarskZk razmerak žensko de/ovno sZ/o spet skaja ZzrZntZ Zz težko prZkorjenZk po-/ožajev v gospodarstva; k/jak jor-ma/nZ Zn zakonZtZ enakopravnostZ ženske /e ma/okje zasedajo vodZ/na mesta, kZ odgovarjajo njZkovZ Zzok-razkZ. Prav zaradZ tega je 5. marec s/ej ko prej aktaa/en, Zn to tadZ v dr-žavak, kjer je enakost spo/ov jorma/-no zagotov/jena z zakonom. Z/astZ pa je vsekZna mednarodnega ženskega dneva ve/javna za deže/e v razvoja, kjer osveščanje žena še nZ doseg/o po-trekne šZrZne; zato zanje v vse večjZ merZ ve/ja vodZ/o #. marca v smZs/a koja za osvokodZtev, za pravZce č/o-veka. TadZ prZ nas na /koroškem dokZva /etošnjZ ženskZ dan posekno pomemk-nost, kajtZ /etošnje /eto je za nas /eto spomZnov na dogodke pred štZrZdese-tZmZ /etZ, kZ so našZ zgodovZnZ vtZsnZ/Z pečat, kZ ko še poznZm rodovom ka-žZpot krakrostZ v koja za svokodo. Pred štZrZdesetZmZ /etZ smo dožZve/Z tndn danes poln aktualnosti g/ede na spo/ pokaza/Z svojo zre/ost z/očZnsko preganjanje s/ovenskZk dra-žZn Zz njZkovZk domov. Pred ŠtZrZdesetZmZ /etZ pa smo se koroškZ 5/ovencZ tadZ vk/jačZ/Z v vstajo s/ovenskega naroda Zn se prZdražZ/Z okoroženema koja protZ /ašZzma. V ta čas okoro-žene vstaje pade tadZ astanovZtev na- Zveza stovenskih žena V Cetovcu vabi na OBČNt ZBOR ki bo v ponedetjek 8. marca 1982 s pričetkom ob 13. uri v cetovški Deiavski zbornici (t. nadstropje, soba 4). Občni zbor bo po stari tradiciji tudi tokrat ob Mednarodnem dnevu žena, borbenem dnevu naprednih žensk vsega sveta. Ženske, ki čutite z nami, pridite k našemu praznovanju! Odbor še ženske organZzacZje (/943 j. V apornZškem gZkanja je tadZ s/oven-ska žena odZgra/a v/ogo dos/edne kor-ke za pravZce zatZranZk; njen de/ež v tej dokZ je ve/Zk, njene žrtve so kZ/e ogromne. Ta čas pomenZ okdokje v zgodovZnZ našega naroda, ko smo ne ter ZzprZča/Z neak/on/jZvo vo/jo do žZv/jenja, do svokodnega astvarjanja Zn ok/Zkovanja svoje kZtnostZ. V smZs/a #. marca se moramo prZ nas tadZ še danes korZtZ za dejansko eakopravnost naše narodne skapnostZ. NZ samo gospodarska a/Z dražkena prok/ematZka naša skrk — vse več neposrednZk napadov na naše narodne pravZce se vrstZ. ZakranZtev nastopa m/adZne v ve/ZkovškZ mestnZ kZ-ŠZ ter dZskrZmZnatorska zakteva žZtraj-skega okčZnskega odkora po odstra-nZtvZ dvojezZčnZk označk v šo/Z sta /e dva značZ/na prZmera odnosa do ko-roškZk 5/ovencev s stranZ nacZona/Z-stZčno nastrojenZk sZ/, kZ jZm kotraje mZse/nost, o katerZ smo mZs/Z/Z, da je kZ/a s porazom nacZzma za vedno premagana. TakZ Zn podoknZ dogodkZ nam morajo kZtZ opozorZ/o Zn povod, da smo prZprav/jenZ na konjrontacZjo z narodnZmZ nasprotnZkZ. Z dos/ednostjo v koja protZ krZvZ-cam, za aresnZčZtev enakopravnostZ na vsek področjZk narodnega žZv/je-nja, v gospodarstva, v šo/skZ Zn pred-šo/skZ vzgojZ, v ka/tarZ Zn Zzokraže-vanja, kočemo skapno v smZs/a mednarodnega dneva žena nada/jevatZ prZzadevanja za aresnZčZtev tek cZ/jev. To pa ko tadZ prZspevek k Jemokra-tZzacZjZ v deže/Z — kajtZ pravZce žena so pravZce č/oveka Zn pravZca č/oveka mora kZtZ pravZca naroda. Vse to je vsekZna mednarodnega ženskega praznZka. Milena GrBbiacher predsednica Zveze siovenskih žena Zenske si žeiijo ustvariti boljši jutri Ženska še nikjer na svetu ni povsem enakopravna Pred pribiižno 15 ieti se je začeto gibanje, ki zahteva večje upoštevanje ženske v družbi, njihovo enakopravnost in večjo pozornost za posebnosti ženske. Medtem se ta zavest razširjuje vedno boij v razvitih kakor tudi v nerazvitih državah. Pred nedavnim se je v izraei-skem mestu Haifa posvetovaio 600 znanstvenic iz 35 držav o specifičnih probiemih ženske. Na srečanju (organizator je biia univerza v Haifi skupno z mednarodnim združenjem psihoiogov in socioiogov), so obravnavati v 14 komisijah odnos ženska — družba, družina, zdravje, spoinost, poiitika, deio, vzgoja, vera, šport, vojaščina, pravo, umetnost, književnost, nasiije in zatiranje. V petdnevnem zasedanju so znanstvenice, ki so same financirale to srečanje, temeljito obravnavale vse strani tega problema in med drugim prišle do sledečih zaključkov. Kljub velikim napredkom v zadnjih ietih, ženska še nikjer na svetu ni povsem enakopravna. Povsod še vedno velja, da je ženska manj vredna kot moški. Po 15 letih feminističnega zaleta je prišlo do številnih premikov, tako da se danes drugače misli in piše o ženski, vendar je na mnogih področjih ženska še daleč oddaljena od enakopravnosti. Tudi odnos žensk do samih sebe se je močno spremenil. Za osvobajanje žensk iz tradicionalnega načina življenja in izpod nasilja in zapostavljanja sta delo in zaposlitev žensk nenadomestljivega pomena, so ugotovile znanstvenice. Kajti zaposlitev ji omogoča, da se ne giblje več izključno v družinskem okolju, temveč se lahko posveča tudi študiju, delu in zaslužku ter se družbeno angažira. Pri odnosu žensk do dela so prišle do nekaterih zanimivih zaključkov: ženska si na delovnem mestu bolj prizadeva za kvaliteto dela; ker težje pride do delovnega mesta, ki ji je v zadoščenje, se z večjim veseljem posveča delu; nekatere raziskave pa so pokazale, da ženske delovno mesto in tudi sebe v zvezi z njim bolj cenijo kot moški. V umetnosti so ugotovili težnjo ..ugajati oblasti", ki je temu primerno prikazovala žensko, pri pretresu odnosa raznih veroizpovedi do ženske pa so ugotovile, da so vse vere z večjimi ali manjšimi razlikami žensko vrednotile le v družinskem okolju. Na športnem področju je znano, da se razlike med ženskim in moškim športom vedno bolj brišejo. Tudi pri zdravstvu je bilo poudarjeno, da so moški gledali na žensko kot na neko bitje, ki ga v določenih ozirih ne morejo razumeti. S posebno študijo je v ZDA bilo dokazano, da imajo ženske tudi pri izražanju svojih občutkov nekaj specifičnega in skupnega. Odkrili so, da ženske ne glede na starost, izobrazbo ali položaj, s stiskom roke ali z objemom ali z božanjem veliko pristneje od moških izražajo svoje občutke in mislil. Poslanica žensk Jugoslavije Zenske SFR Jugoslavije so ob osmem marcu poslale II. posebnemu zasedanju generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi v New Yorku posebno poslanico, s katero se pridružujejo prizadevanjem Jugoslavije in vseh naprednih Kljub družinskim pravnim reformam, v katerih je zagotovljena enakopravnost moškega z žensko in v katerih je bila očetovska oblast spremenjena v pravice in obveznosti staršev, se nam nudi stvarnost, ki je polna predsodkov in zastarelih pogledov. Na žalost moramo spoznati, da se nasilje v naši družbi ne odigrava samo v javnosti, temveč mnogokrat tudi v spalnicah in kuhinjah. Še vedno mučijo in tepejo možje svoje žene. Še vedno odobrava večina Avstrijcev udarce kot vzgojno sredstvo. Število žensk, ki se obračajo na omenjeno zatočišče, narašča. Večina žensk prihaja iz socialno nižjih slojev. Naloga teh t. i. ženskih hiš bi bila, nuditi od svojih mož trpinčenim ženskam pomoč. Kljub sil za ohranitev miru, za razorožitev in varnost na svetu, ter za uveljavljanje načel politike neuvrščenosti in za pravičnejšo gospodarsko ureditev na svetu. Dohnat: Nasilje v družini Tudi državna sekretarka Dohnal se je prejšnji teden bavila z vprašanjem enakopravnosti ženske. Poleg ugotovitve, da je v Avstriji letno prav gotovo nad 50.000 primerov nasilja v družini (proti ženi in otrokom) in da je proti temu treba kaj ukreniti, je govorila o raznih ukrepih, ki naj bi pospešili enakopravnost žensk v družbi. Govorila je o poenotenju učnih načrtov za dekleta in fante, o tem da je še vedno preveč razlik pri plačah med ženskami in moškimi. Napovedala pa je, da naj bi dobili v bodoče avstrijsko državljanstvo tudi moški, ki se poročijo z Avstrijko. Za prejem državljanstva predvideva zakonski osnutek rok dveh let, proti tem pa se upirajo zvezne dežele, ki zahtevajo rok 5 let, Dohnalova je na svoji tiskovni konferenci prejšnji teden v Celovcu zagovarjala krajši rok. temu uporablja veliko žensk bivanje v teh hišah samo kot sredstvo za pritisk in se kmalu nato spet vračajo nazaj v ,,zakonski raj". Eden glavnih problemov je seveda ta, da mnogo žensk ne vidi lastnih perspektiv za bodočnost. Če ženske do tega časa niso bile zaposlene, se jim pomaga pri iskanju delovnega mesta, kar pa v času gospodarske krize ni preveč enostavno. Drug velik problem za ženske, ki se ne želijo vračati k svojemu možu, pa je iskanje stanovanja. Velikokrat se zgodi, da ženske, katerim iz psihičnih vzrokov ne bi bilo več treba bivati v teh hišah, ostanejo v le-teh, ker ne najdejo ..poceni" stanovanja, ali pa so prisiljene vrniti se nazaj k možu in se podvreči njegovemu nasilju. w. j. Tudi v Cetovcu hiša za trpinčene ženske Na Koroškem nameravajo v kratkem zgraditi t. i. hišo za trpinčene ženske („žensko hišo"). To je sporočita državna sekretarka Dohna-iova zadnji četrtek (25. 2.) na tiskovni konferenci v Ceiovcu. V Avstriji je že 5 takšnih hiš — na Dunaju, v Saizburgu, Gradcu in Linzu —, ki so vedno prenabito potne, kar seveda dokumentira važnost takšne ustanove. Čvrsta in učinkovita terenska mreža najvažnejši dejavnik v borbi za izpolnitev člena 7 Kakšne obiike deta za izpotnitev čtena 7 Avstrijske državne pogodbe in za dosego enakopravnosti stovenskega jezika nam narekuje zgodovina? Mistim, da ne ugotavtjam kaj novega, če rečem, da se tam, kjer se tokatno ni detato in ustvarjato v zadnjih tetih, tudi nič ni ustvarito v prid stovenske narodne skupnosti na Koroškem. Obratno, tam se je situacija postabšata. Torej nam današnja potitika in trenutna narodno-potitična situacija narekujeta tesno in statno povezavo s terenom, ter široko in konkretno zasnovano deto v posameznih krajih in občinah. Treba je izdeiati točne kratko- in doigoročne načrte, kaj je mgoče v posameznih krajih in občinah narediti še na gospodarskem, kutturnem, športnem, mtadinskem, predšotskem in šotskem, a nenazadnje tudi na potitičnem področju, ter ob sodetovanju centrate v Cetovcu in tokatnih faktorjev preko krajevnih odborov, preveriti kakšne možnosti za reati-zacijo načrtov obstojajo. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ima stalne stike bolj ali manj le s tistimi kraji, iz katerih prihajajo odborniki in aktivisti Zveze slovenskih organizacij in v njo vključenih organizacij, v krajih v katerih pa ni aktivistov in odbornikov Zveze slovenskih organizacij, so ti stiki slabo razviti ali pa jih sploh ni. Zao si je Zveza slovenskih organizacij zastavila cilj, da si izgradi široko terensko mrežo s pomočjo krajevnih odborov predvsem tam, kjer trenutno nima stalne povezave z bazo, kot so to n. pr. Zgornji Rož in Žila in severni del Velikovškega območja, kjer je slovenski živelj najmočneje ogrožen. Takih krajevnih odborov Zveze slovenskih organizacij je bilo v zadnjem času ustanovljenih pet. Vsi že zelo pozitivno opravljajo svoje funkcije. Treba je še ugotoviti da se je stik s kraji, kjer so bili ustanovljeni krajevni odbori proti pričakovanju v najkrajšem času dobro razvil. Smisel krajevnih odborov je v tem, da spremljajo vsa dogajanja v občini in da imajo stalno povezavo in redne sestanke s centralo v Celovcu. Krajevni odbor mora biti kreator in oblikovalec lokalne politike ZSO. Centrala pa mora skrbeti za dobro in stalno informacijo krajevnih odborov in temeljito oceniti in preveriti vsako pobudo s strani krajevnih odborov in jo potem tudi realizirati. Preveč smo si v zgodovini pričakovali od razgovorov in pogajanj na višji ravni, kateri niso bili najboljše pripravljeni, ter od raznih koroških in avstrijskih strank. Nobena organizacija ali ustanova dolgoročno nima perspektive brez izgrajene in funkcionalne terenske mreže. Pri naslednjem občnem zboru Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je treba skrbeti za to, da pride do izraza potreba po omenjeni terenski mreži in da mora v prihodnje politiko ZSO, predvsem lokalno, močneje sooblikovati baza. Ne sme se dogajati, da bi ZSO skupno z NSKS vodila pogovore na višji ravni, ne da bi predhodno kontaktirala krajevne odbore, ter s temi tehtno in natančno prediskutirala in pretehtala trenutno najbolj pereča vprašanja pri katerih naj bi se upoštevali predvsem tudi lokalni problemi in zahteve. Mlajši aktivisti v okviru Zveze slovenskih organizacij pozdravljamo in v celoti podpiramo trenutni razvoj politike ZSO. Obvezujemo se, da bomo v tem smislu aktivno delovali na področju kulture, gospodarstva, športa, mladinskega gibanja, predšolske in šolske vzgoje v prid slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Če bomo vse te momente, ki sem jih omenil, v celoti in resno izpolnjevali, se nam ne bo treba bati za našo bodočnost in bodočnost naslednjih generacij. Franci RoZfMdM SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA: Strokovna predavanja po celotnem dvojezičnem ozemlju O KMEČKEM TURIZMU Bače ob Baškem jezeru: 17. februarja je bilo pri Karglnu strokovno posvetovanje pod temo: Kmečki turizem - dodatni dohodek. Ker je pač vprašanje kmečkega turizma aktualno na območju Baškega jezera, je bilo tudi zanimanje udeležencev zelo zadovoljivo. Predavatelj Milan Krišelj od Kmetijske zadruge iz Škofje Loke nam je orisal možnosti s katerimi turiste privabiš oziroma kako napraviš gostom okolje prijetno in zanimivo. Pri tem igra važno vlogo kultura. Za časa bivanja turistov v deželi je treba forsirati kulturne priredtve. Z raznimi oblikami kulturnega udejstvovanja, z običaji ter raznimi drugimi družabnimi oblikami se turistom dopust olepša in s tem obogati njihova notranja povezanost do kraja bivanja. Pri obnavljanju starih stavb oziroma pri zidavi novih je treba pustiti čim več domačnosti ali prenesti v hišo npr. stare peči, bogcev kot itd. Pa tudi domača jedila je treba približati turistom. To so bili samo nekateri važni faktorji, ki jih morda večkrat prezremo. PREISKAVA ZEMLJE V torek 23. februarja 1982 pa je Slovenska kmečka zveza zopet vabila na domačijo h Karglnu na predavanje s temo: preiskava zemlje — pogoj za učinkovito prehrano kmetijskih rastlin. Analiza zemlje omogoča pravo rast in tla pripravljamo za intenzivnejšo produkcijo, bodisi žita in drugih rastlin. Po primernem gnojenju zemlja obogati in ni je treba intenzivno gnojiti, ker je že dosti snovi v zemlji. S tem se ustvari določena rezerva, katero s časom kontroliramo. Splošnega recepta za gnojenje ni možno dajati, ker vsebuje zemlja vsepovsod različne snovi, ki jih je treba upoštevati. Ponekod primanjkuje dušika, ali pa je preveč fosforja in ne nazadnje je važna tudi količina kalija. Vlažna tla lahko z organskim gnojem naravno sušimo in vlažnost znižamo za nekaj odstotkov. Norme za umetno gnojenje, ki jih postavlja Chemie AG Linz so pretežno previsoke. Na podlagi prave preiskave zemlje ter izkušenj kmet tudi z manjšimi dozami umetnih gnojil in uporabo organskih gnojil ter gnojnico doseže maksimalno produkcijo rastlin. Profesor dr. Mirko Leskovšek, ki je v tem vprašanju podkovan in profiliran preiskovalec na raznih poizkusnih področjih je snov približal vsem udeležencem tako na predavanju v Bačah ob Baškem jezeru kot en dan poprej, 22. februarja dopoldne v Pliberku, kjer je bil posvet v kletni dvorani Posojilnice. Zvečer istega dne pa je isto tematiko obravnaval v gostilni Grainer v Globasnici. Povsod je bilo veliko zanimanje, kar je potrdilo namen teh številnih predavanj. Kmetu je treba nudti strokono kot tudi informativno podporo v raznih vprašanjih s katerimi se sooča v vsakdanjem gospodarjenju, predvsem smo mislih na socialna in davčna vprašanja, pospeševanje kmeta v obmejnem področju, tržne ukrepe in — kar je kmeta ponekod precej prizadelo — na kontingentiranje mleka, ki je v nekaterih predelih zelo skrčilo dohodke iz mlečne proizvodnje. MATERiNSKA DOKLADA Pretekli četrtek 25. februarja pa smo s strani Slovenske kmečke zveze organizirali predavanje o aktualnih socialnih vprašanjih v restavraciji Podgrad v Šentjakobu v Rožu, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo lepo število ljudi. Predavala nam je dr. Rosvvitha Kug-litsch od Kmetijske zbornice. Že od leta 1973 se bori Kmetijska zbornica za materinske doklade ob materinstvu. Bilo je s strani udeležencev ugotovljeno, da pač nekateri zdravniki od kmetov še naprej hočejo in zahtevajo celotno vsoto stroškov zdravljenja. Od sedaj naprej naj kmet plačuje samo še dvajset odstotkov direktno zdravniku, ostali del pa zdravnik pozneje dobi povrnjen s strani kmečke bolniške blagajne. Marsikaj glede kmečke pokojnine je bilo s strani referentke dr. Kugtitsch obširno razloženo, tako, da so navzoči odnesli mnogo pozitivnega s predavanja. KRMLJENJE GOVEDA S predavanjem o gospodarskem krmljenju molznega goveda smo nadaljevali pri Miklavžu v Bitčovsu in v gostilni Grainer v Globasnici. Na obeh krajih nam je predaval inž. Vlado Tumpej od Kmetijskega zavoda Ptuj in nam nakazal smer splošnega razvoja v krmljenju goveda v Evropi. Z modernimi oblikami kot jih uvajajo na Nizozemskem in Angliji ter drugih državah in ki so se po mnenju referenta do sedaj, v prvi fazi zelo obnesle tudi v Sloveniji in so vsepovsod šele v razvoju. Tukaj gre npr. za siliranje silaže na prostem, (napravi se kup v širini štirih metrov, dolžina je lahko različna). Ob kupu koruze ali trave se napravi kanal v katerega se odtaka voda. Kup se pogrne s plastično folijo, le-ta pa se zagrne z zemljo ali gnojem. Krave se gibljejo prosto po hodnikih in imajo možnost, da direktno jedo od tiste silaže in kmet ima s tem mnogo manj dela, pri krmljenju pa tudi pri siliranju trave ali koruze. Vprašanje pridobivanja krme nam je referent inž. Tumpej zelo obširno osvetlil. Od načina gnojenja je odvisna tudi kvaliteta krme, tako koruze predvsem pa trave. Pri travi je analiza zemlje zelo važna in od tega količina snovi, ki jo potrebuje zemlja za optimalno rast. Ko so trave zrele, je treba takoj kositi, sicer izgublja trava ob prepozni košnji mnogo snovi, ki so potrebne za krmo goveda. Za urejanje pašnikov je bilo nakazano, kako naj se razporedijo površine pašnikov. Po možnosti je treba pašnik vsake pet dni menjati. S pašo je treba začeti ko je trava okoli deset centimetrov visoka. S tem smo vam na kratko orisali dejavnost Slovenske kmečke zveze, ki polaga glavno težo na informiranje oziroma strokovno usposabljanje kmečkih ljudi predvsem pa kmečke mtpdine. S strani Slovenske kmečke zveze gre zahvala Zadružni zvezi Slovenije, ki nam je dala na razpolago referente za razna predavanja po celotnem dvojezičnem ozemlju, kot tudi Kmetijski zbornici za Koroško, ki nam je nudila strokovno pomoč. „Rož, Podjuna, Zi!a" v Ljubljani Danes in jutri bo novi Cankarjev dom v Ljubijani ves v znamenju Koroške. Siovenska prosvetna zveza in Krščanska kuiturna zveza sta v sodeiovanju z Zvezo kuiturnih organizacij Siovenije in Cankarjevim domom pripraviti avtentičen prerez siovenskega kuiturnega deiovanja pod gesiom „Rož, Podjuna, Žita", s katerim naj bi predstaviti kuiturno aktivnost Siovencev na Koroškem širšemu siovenskemu občinstvu. Pobudo za to kutturno akcijo je data Siovenska prosvetna zveza v Ce-