Ceftje* čefrfeK 11. septembra 1924. Pbäb piačane v ptiMl. * ?p VU fcsev. 103. * * ^^^^-^------------------------------------------------------------------- .. . - --------- ^/V//,, ^H ^flHta^ new flSrafr m^Bu M^^^^B^ ^Bk m^^^^m^ IS^^Bt H^H^ /öy ''* ^^^h^^h ' ^^^^^^^B ^^^^^^^m S^B^^^m ^^h^^^^k* 'l^^l^^^H ^^^^^^^B I^^^^^^R* ^^^^^^^B A^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hhk ^^^^^^^M ^^^^^^R ki iSokol 3 zasiavo in zastop- niki ostalih nnrodnih in kultumih organ izaeij. Sprejema se je iideležil tudi župan z obeinskimi svetovalci, okrajni glavar dr. Žužek in naceJniki državnih uradov. Došle goste je po- zdravil v prisrenem govoru župan dr. Juro 'Hrašovec. ZahvaUl se mu je druzbin prvomestnik vlad. svetnik An- drej Senekovio, nakar se je razvil po mestu slavnosten pobod do Narodnega doina ob navdušenem vzklikanju ob- činstva in zvokih železničarske gcdbo. Z oken ccl.jskih his je padalo na kora- kajoi-o sveze evetje. Z mnogih poslopij ho plopclale ponosne trobojnicr. ZALPN1 SHOD. Ob 9. uri se je vršil v rnali dvorani Narodiu'ga doma st-stfnok delegatov, na katereru je J)il zaciian program za bodoce delovanje družlje in so se rezUe nekatere važne interne zadeve. CLAWSA. SKL'PSÖJftA. Ob pol J J. nri je v veliki dvorani prvornestnik dru/be a. vlad. svet. And. SenekoviO otvoril dobro obiskano .skup- ŠČMO. Fozdravil je zborovalce, zlasti celj.skog.i župana dr. J. ilražovca, okr. glavarja vlad. svet. dr. Žožeka, pred- sednika okrožnega ^odisča dvor. svet. dr. Kotnika, starosito celjskih Sloven- cev dr. Jos. Sernc..a, ministra n. r. dr. Knkovca, stavosto celj.-kega Sokola dr. M. rlrasovivi in pr.jdseduika »GOvSpo- svetskega zvena« dr. J. Oblaka. V svo- jem zvirünnvem porocilu je oraenjai, da je dnižiiuo vodstvo skhcalo skup- šcino v Celjo zlasti radi tega, da so se je mogli posebno zastopniki obrnejnih podruztiic iidfritžili s cim jnanj.sirni stroski. V pretečenem poslovnem letu se je pütrosilo za ebmejno solst^o okrog 50.000 Din. Od 158 podružnic .jih del uje danes vsled premalega zanl- manja-za druzbo samo 76. Prvomest- ulk se spominja v toplih besedah po- sebno zaslužnih Cii'ihnetodarjev, zla- sti župnika Ivana Vrhovnika, ki je sla- vil let oh svojo 70-letnico, viöjega nad- zornika Avgusta Ludvika v Ljubljani 5n pokojnega dr. Jakoba Pirnata v "Sloven jgraden. Nato je podal druzbin tajnik inž. Mačkovšek obširno in velezauimivo ¦porocilo o noniškeii) .šolstvu v nasi dr- iavj, priniorjaioč ga z našim solstvom v Avstriji in Italiji, in iigotovil, dac-di- no nasa država izpolnjnje svoje obvez- nosti napi-ani narodnim manjsinam in to še s pi'eveliko sirokogrudnostjo. Poročilo priolieirno prihodnjič v celoti. Blagajnisko poroeilo je podal no- tar Aleksandcr Hndovernik. Družba je imela v preteklem poslovnern lein 1,053.410 Din dohodkov in 931.642 Din izdatkov. Prejemki so se v primeri s prejšnjim poslovnim letom zvišali z dr. Tavčarjevim obrambnim skladom in dr. Josip Cregorovo zapuscino. Dru- zbin o premozenje znasa koncern po- \>>.»ti.iv. i ui.i/iu uiijaijov, loiej 11.923 Diji manj nego v prejšnjein po- slovnem lütu. Najagilnejše so bile sk- der.e podružnice: Ženska šentpeterska podriižnica v Ljubljani, Sentjakobsko- triiovska podružnica moška v Ljublja- ni, poclružnica na Grobelnem, moška podružnica v Ptuju, ženska podružni- ca v Ptuju in Šentpeterska moaka po- družnica v Ljubljani. Drnžba je krep- ko podpirala obmejno .šolstvo s knjiga- ini iu tlrugimi prispevki. Premalo za- nirnanja pa vlada za družbin koledar in za mladinski koledarček »Kraljevič Markos ki bi ga naj obmejne podruž- nice živahn^jše razpec-avale. Blagajnik se iz tehtnih razlogov izreka proti združitvi narodno-obrambnili organi- zacij. V tem naziranju se mu pridruži predsednik ^Gosposvelskega zvona< dr. Jos. Oblak, nakar se skupseina iz- reče za dosodanje ^ajuostojno delova- nje CMD. Po izjavi člana natlzorstva Mat. Rodeta, da so vsi blagajniski računi v vzornem redu, se izrece blagajniku in celokupnemu vodstvu absolutorjj s pri- znanjem in pohvalo, LSTERPELACIJA BAD1 0BMEJNE- GA &OLSTVA. Delegat dr. K. K oder man iz Ma- ribora vpraša vodstvo, ali je resnična vtj.st .siovenskih listo^, da je prowvetni minister dr. Korošec dal Nemceni da- lekosežno koncesijo, da bodo smeli starsi sami dolot'iti iični jezik otrokom. Ako je to resnica, potein bodo v nasih lastnih .šolah odprta vrata germaniza- ciji naših otrok, ker se bo pricela zlasti rned revnimi in odvisnimi sloji kam- panja, da se naj slovenski otroci po- učujejo v ncmškem jeziku. Govornik interpelira vodstvo, ali je pripravljeno ukreniti vse potrelmo, da se ta nared- ba prekliče, oziroma, če še ni izdnna, da se jo skusi prepreciti. Vodstvu je ta vest znana. h iz <-a- sopisja, a bo stvar pozorno zasledovalo in storilo primerne korake. V0L1TVE. Na predlog; notarja Hudovernika so bili med živahnim odobravanjem zopet izvoljeni v drnžbino vodstvo, nadzorništvo in razsodnistvo vsi do- .sedanji člani, oz. clan ice. ZAKLJUČEK. Po izcrpanem dnevnem redu je prvomestnik zakljueil lepo uspelo skupščino z zahvalo za prisreni spre- jem in pri])rave, za koje gre zasluga v prvi vrsti krajevp.im pcdružnicam, n z željo, da bi stevilo sotrndnikov stalno naraščalo. Popoldne se je razvila v gornjih prostorih Narodnega doma narodna slavnost, tekom kaiere so se izmenjali razni prisreni nagovori. Ves večer' je potekel zelo animirano kot dostojen zaključek lepe slavnosti celjskega Ci- ril-Metodovega dne. Curišlsa borza v sredo 10. sept. Zagreb . 6'90 — 7*— ZAURKBSKJ BORZA ¦» sredo, due 10. septembra, Hunaj: ').n:G3- 0.JG83. -Milan: 3.315—3.^45. London: 33H.90—339.90. Newyoik: 7^.80—76.80. Pariz: 4.------1.05. Praga: 2.265 -i: 205. ^urilr 14.2.")--14.35. Najnoveßa telcfonska poročila na peti strani. Dr. V. Knlovec: Za stvar In ne za oblike! Meni je polilika etična dolžno^t, ki gre preko \seh drugih obzirov, in zclim, da se le tako tolmači rnoja uloga zadnjega oasa. I'rijateljstvo je rnogo- cen iaktor v izpolnjevanju velikih na- log, prijateljstva pa ne sme biti, ce bi bilo v tern oziru ovira. Zadnji sem, ki bi mogel karnen zalucati na enega iz- med zvestih «sobojevnikov in sem več- krat žrtvoval kot vodja svoje organi- zacije svojo energijo in svoj ugled v zaščito krivicno nnpadenih. Ko me je prod nekaj dnevi v Mariboru obiskal stanovski kolega. da se mi pridruži, ve ustanavljam novo politicno grupo,- sem ga podučil kakor prej dr. Toplaka, da se ni obrnil na pravo adreso. Ce wm izstopil iz vodstva svoje organiza- cije, nisern. izstopil in nimam zajto vz- roka glede organizacije same. Cemur se pa ne odrečerri kljub vsem meni iz- raženim pomislckoinr je odlocnost, v varovanju polne svobode propricanja v idejni borbi izbojevati pravo orijen- tacijo slovensko inteligence v spreme- njenih razmerah. Borim se le, ker vi- diin, da brez borbe ne gre.. Ne borim se toliko proti voditeljern kakor proti mnozicam in njih predsodkom in od- sevov istih v časopisju. Na oblikah sino prebogati in nstanavljanjo novih organizauij ni aktualno, aktualna jo ziiiaga prave mi,s(?lnosti. Uspeh novc dobe je, da celo za diplomacijo, ki je bila zmiraj tajna, zahtevamo javnost. Kako smešno, če bi za politicno orijen- laeijo inteligence mariborske oblasti rnorala biti zdrava javna diskusija kvarna! Ker svoje volilno okrožje in njega potrebe dobro poznam in po- znain stanje ostale državne politike, sem zato pretekli mesec v Središču ob- novil svoj klic. 1. da nam treba soude- ležbe na pozitivni politiki tudi danes, 2. da izlocimo sum, da vežemo nacijo- nalni boj na gospodarske težnje grup, in 3. da ne pustirno, da zaide demokra- tična rniscl na zapuščena stara pota borbe kranjskega liberalizma in kleri- kalizma. V vseh teh treh ozirih je ob- stojala za napvedek naše oblasti oei- vidno grozeča nevarnost v časopisni kampanji pred malo tedni in je danes nekaj ponehala. V opravicbo mojega stališča v zgornjih treh točkah velja pa za mene sledeče. Ko sem sedel sku- paj z ministrom za izenačenje zako- Tiov Markorn Trifkovicem v ministr- skem svetn, slišal sem in no samo en- krat: Zaka.j bi ne dali Hrvatom, kar zabtevajo, samo da semkaj v Beograd pridejo, da razpravljamc! Ce jisn zdaj daja Davidovic, kar so bili pripravlje- ni dati radikali, nismo mi tako oženje- ni s Pašičem in Pribicevicem, da bi to vprasanjo moralo I>it,i merodajno za smer naže domace politike. Ce ob iz- koriščanju večinskega razmerja tu profitirajo nekaj tudi naši klerikalci, nas to ne sme spraviti iz ravnotežja in odvrniti od iskanja pozitivnega sood- ločevanja poleg klerikalcev, če (o mo- rejo celo samostojni kmetijci in ceio Nemci. Prave požrtvovalnosti v borbi idej je sposobna lo inteligenca vsakega na- roda in jaz prav nic ne dvomirn, da je slovenski inteligenci predpisana, če bi trenutno še tako bridko bilo, uloga le pri pozitivnem soodločevanju tudi ob ca.su rezirna takozvanega. narodnega sporazuma. Čim bolj borno tu aktivni, tem manj bomo imeli žrtvovati od se- danjega posestnega stanja, ki se re- prezentira v vidovdanski ustavi. Neke- ga dne je predsodnik narodne skupši- ne Ljuba Jova.novic zaklical v skupšči- ni Svetozaru Pribičevicu besede: Vasa državna politika je politika velike žu- panije lie.ko-krbavske in je s tem hotel reei, da je preveč v sponah Pribicevi- čevega volilstva. Jaz bi pa klieal ne- kini krogom v Sloveniji: Vaša politika ne sine biti politika obnovljenega. boja kranjskega liberalizma in klerikaliz- jna, ce nocrete, da na njej narodni borci od soverne meje Slovenije bed no po- gincmo! Ce bi pa Vi bili nasproti tern, pomislekom ravnodusni, ste spreme- nili situftcijo. Politične vesti. SENZACUA... Kakor poročajo beograjski listi, skusajo dobiti Davido- vicevci stike z radikali preko Ljube Jovanoviča. llaznaža se vest, da se pri- pravlja kombinacija med Jovanovice- vimi radikali, davidovicevci in kle- kalci. Ta vest se v krogih radikalske stranke odločno denientira, zanimiva pa je vsekakor, ker dokazuje, na kako »solidnih« temeljih je zgrajena seda- n^"a vlada. POVRATEK KRALJEVSKE DVO- JICE. V torek popoldne ob 3. sta se vrnila kralj in kraljica iz Topole v Beograd. Ob 5. je kralj sprejel min. predseduika Davidovica v dveurni av- dijenci. BADICEVCI NE MARA.K) DI- REKTNO SODELOVAT1 V VLADT, pač pa zahtevajo zase posebnega hr- vatskega ministra, ki bi imel pravico nadzorovati in stavljati predloge v vprašanju Hrvatske. Radic torej oči- vidno nt1 zaupa popolnoma vladi in zahteva, da jo njegova stranka kon- trolira v njenem deJu. NA KONFERENGI ZVEZE NA- RODOV V ŽENEV1 je prislo do na- sprotij mod M'acdonaldom in Herrio- tom, ki pa so koncala s kompromisom med obema državnikoma. Jasno je, da z uspelo konferenco Zveze narodov se ni rešeno vprasanje razorožitve sve- ta in tozadovnih garancij. Ta vpraša- nja so tako globoka, važna in zaplete- na, da se jih ne more resiti z eno samo gesto. Beležimo pa lahko razveseljivo dejstvo, da jo storjen mogočen korak na poti do pravega uresničenja mini, ki si ga izčrpano človestvo iskreno želi. Dneifne vest! t BRAT fiJORGJE PANČEVKl Mirnega. tihega, a \ en dar energienega brata ni več med nami. Nemil slučaj ga nam je pobraJ. 2. avgusta11. 1. ob 15. je bil na gori Kühn v Puchu pri Wei- zn. Udarila je strela — in zginil je. Ta novica rue je siJno pretresla. Bil je nas najboljši borec za novo kulturo — za abstinenco. Cetudi sin gostilničarja, je vendar bil v prvi vrsti rned abstinenti, med borci. Bil je nas kandidat za le- tosnjega ]>redsednika nase abstinent- ske organizacije. Precejsnja vrzel za naše slovanske abstinentskc vrste v Gradcu! Ceprav jc bil doma iz tužne in krvave Macedonije, je vendar po- magal nam v Sloveniji pri delu, pred- vsern v Mariboru. Zato naj bo tudi v naših slovenskih listih zabeležen. Naj se mu vsaj s par vrsticami v njegov. spomin oddolžirno na tem mestu za njegovo delo. Med vojno so ga prisilill vstopiti v bolgarsko armado, četudi je bi zaveden Srb. Familijo so mu delo- ma pobili, a trgovino svojeev raztolkli: in oropali. Nakopal si je tuberkulozo, katero je hotel te počitnice pošteno iz- leciti — a tu je nasel grozno smrt. — Stran Ž. >NÖVÄ DOB A« Pravo A ill%fll lliHII z znarnko «Jrllliljll varuje Vaše drago periio. Pri nakupu pazite na ime .Schiebt** in na znamko „J«l*n"i Sdiichr »f Dragi in zvesti brat in kolecia Gjorgjo ¦— počivaj v mini v tuji zemlji! Naj Te ne nvuči vec naša abstinentska bor- ba, naj To no mučijo vee socijalna in nacijonalna vprasanja. Naj Te ne mu- či naša žalost in naše seize. Nadalje- vati hočerno, kjer >i začel. Spomin na Tvojo odločnost v borbi bo stopnjeval naso odloOnost, da Te vsaj cleloma na- domestimo. da Ti čez nekaj desetletij, ko bomo šli na božjo pot k Tvojemu grobu. prinesemo veselo vest — o trez- ni Jugoslaviji. Ohianimo naseniu mla- demu kulturnemu dolavcu večen spo- min! — Za granko akademsko absti- nentsko organizacijo, posebno v imenu slovenskili t-lanov in članic: Fedor Mi- kic. cand. mod., t. c. predsednik. PRIJAVA ODPUSTA DELAVCEV. Drzavna borza dela v Mariboru je ugo- tovila. da ravnajo delodajalci protiv- no člemi 102. zakona o zašeiti delav- cev (Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo :>. due 1.3. julija 1922 pod st. 211.), ki določp: »Vsak delodajalec, kakor tudi vsa drzavna in samouprav- na telesa, ki odpuste naenkrat več ne- go ^t delavcev, morajo to prijaviti najbližji krnjevni borzi dela še istega dne po izvrseni odpovedi z označbo njih števila in vrste njih poklica.« V svrho pregleda delovnega trga in ko- likor mogoče točne slikc o brezposel- nosti jo neobhodno potrebno. da jav- ljajo delodajalci Wir najhitreje odpust delavcev. "Proti vsakemu delodajalcu, ki hi no vršil dolžnosti po tostvarni za- konski doloebi, so bo postopalo v zmi- slu člena 122.. točka 7. zakona o zaščiti delavcev, Id predvideva kazen od 50 do 3000 dinarjev. -- Drzavna borza dela v Mariboru. VSEM RREZPOSELNIM V VED- jNOST IN 11AVNANJE! Da bo mogoce ustreči čini lažje vedno večjemu števi- lu brezposelnih in se ozirati po mož- nosti iia njihove prošnie, naj so rav- najo v.si brozposclni po teh-le navodi- lih: Vsak brozposelni naj se prijavi ta- koj, ko postane brez zaslužka in dela. Osebne prijave sprejema urad vsak delavnik od pol 8. do pol 1. ure proti izkazu s knjižico in drugimi spričevali, ki dokazujejo njegov poklic ali stro- kovno nsposobljenosl. Pri pismenih prijavah, ki so kolka proste, pa je tre- ba navesti natancno ime in naslov (število druzinskih članov), število že Liezposclnih dni in kjp je bil kdo pn\i zaposbn. Kdor ne navede teh podat- kov, zavlera svojo prijavo za več dni in dela nradu veliko dela, ki ga malošte- vilno uradnitštvo ne zmore. Na brez- poselne se more urad ozirati le v toli- ko, v kolikor prijavljajo delodajalci prazna mesta in ce ustroza brezposelni delodajalčevim pogojem. Pripominja- mo, da sprejema urad prijave brezpo- selnih iz vsoh poklicev brez razlike ta- I ko ročnih, kakor umskih delavcev z ozemlja bivše Slovenske Štajerske in Slovenske Koroške. Prekmnrci se pri- javljajo (iržavni borzi dela v Murski wSoboti, brezposelni iz ostalega dela Sloven ij? pa Državni borzi dela v Ljvibljani. — Drzavna borza dela v Mariborn. PROSNJE ZA BREZP0SELN0 PODPORO. Kdor jo brezposeln in ne more dobiti dela niti sam niti mu ga. ne more nakazati katera Državnih borz dela, ima pod pogoji, doloceninii z razpisom ministrstva za socijalno politiko v Beogradu z dne 16. maja 1922. stev. 2.128. in z dne 22. februar,- ja 1924, št. 86./IV., pravico do brezpo- selne podpore. Za dosego brezposelne podpore pa je treba predložiti pristoj- ni državni borzi dela kolka prosto po- trdilo obcinskega urada. kjer biva brezposelni, s sledecimi ugotovitvami: če in koliko časa je že brezposeln, nli je delo sam zapustil ali pa ga je od- pustil delodajalec, da ne nživa nobene državne ali kakorsnekoli druge podpo- re. da niina promoženja in tudi ne do- hodkov od kateresakoli dela. Poroeeni morajo navesti 5e ime žene ter število in starost otrok. ümgaenih prosenj za brezposelno podporo ni mogoče upo- stevah". — Drzavna borza dela v Ma- riboru. NAČRT ZAKONA 0 INVALTDTH. ki ga je izdelalo ministrstvo za socijat- no politiko. predvideva za popolnoma nesposobne invalide mosečno i n valid- nino po 750 Din. Ostali invalidi naj bi. dobili gotove vyote procentnalno po svoji nesposobnosti. POJASNILA IN LEGITIMACIJE ZA VELESE.TM V PRAGI dobite na Cehoslovaškein konzulatu, Breg in pri Aloma Company, Kongresni trg St. 3, Ljubljana. 19. septembra skupen izlet jugoslovanskih trgovcev. Celjske novice. OBCfNSKE YOLITVE ZA ME- STO CFAJE. Poroca se nam, da se g. dr. Ogrizek, ki je sklenil v zvezi z gg. Janičem,. Rebeusclieggoni in Schwigo .klerikalno-iicmski pakt za obeinske vo- litve, v potu svojega obraza peha za pod pise na kandidatno listo. Dr. Ogri- zek je predsednik krajevne organizaci- je SLS v Celju in njen oficijelni repre- zontant v Celju. kljub temu pa je. ka- kor se nam he ponovno zatrjuje v na- rodnib vrstah slovenskih Geljanov, ki so clani SLS v Gelju, velik odpor in ogoreenje proti temu narodnemu iz- dajstva, ki se pripravlja v Gelju od skupine dr. Ogrizkove. Slovenska na- rodtva javnost brez razlike strankarske pripadnosti se ogorčeno zgraža nad takim početjem ljudi, ki se štejejo med Slovt-nee in so voditelji SLS v Gelju, pa se danes, šesto leto po osvobojenju, ko še in zabrisan spomin nemške stra- hovlade v Celju. vežejo z ljudmi, ki so pred nekojimi leti bili voditelji in po- močniki nemškega nasilja nad nami .Sloveoici ua vročih in krvavih celjskiii tlch. OgorOenemu odporu slovenskega narodjiega Celja se pridružuje v vseh vrstah narodnega mefečanstva žahteva po družabneni, narodnem in gospo- darskem bojkotu vseh oniii. ki so se že ali ki se še bodo onečastili z madežem te sramotne zveze. Vse pričakuje z na- petostjo objave imen onih ljudi sloven- skega imena v Golju, ki jih ni sram. da skušajo na hrbtu propadajoce celj- ske nemškutarije pod zastavo dr. Ogri- zek. Janič, Rebeusehcgg. Schwiga pri- ti do moči in vodstva v šlovenskem Celju ter odločati o opčinski upravi mesta, za kojega so se od nekdaj po- Steno borili vsi narodni voditelji, ki ni- so nikdar onečašcali slovenskega ime- na z dejanji, kakor jih danes vidim'o pred nami. Pravtako smo radovedni, kateri celjski Ncmci — trgovci, obrt- niki in drugi rneščani, ki se prišlevajo Nemcem, bodo stopili na plan v dru- žbi dr. Ogrizkovi. Volja narodnega me- šeanstva ter njega gospodarska sila in cut za slovensko poštenje in cast slo- venskega Celja je silnejša, ko ta nena- ravna in brezčastna zveza — brezčast- na na obe strani! To bodo pokazali že prihodnji tedni, to bo pokazal 28. Sep- tember na tak naein. da bo hudo in da bo bolela glava gotove kroge še dalje in bolj občutno, kot si gospoda Nefnci in njih pomočniki danes sanjajo. Odkrita beseda vodstvu SLS. Po vsem mestu zatrjujejo nsrodnočuteči Č!ani SLS, da dela dr. Ogrizek pakt s celjsko nemškutarijo na lastno roko, v lastnem imenu in na svoj riziko ter v polnem nasprotju s sklepom zaup- nikov organizacije SLS v Celju. Mi to radi verjamemo, ker si ne znamo misliti gorostasnega deistva, da bi kak po- litično kakorkoli orijentiran naroden človek, ki je prežive! predvoina !eta v naš^m mesta in bil deležen dobrot in strahot nem§ke vlade, hotel 6 let po našem osvoboienju nuditi roko nem- Škutariem, da |ih pripelje nazaj v mestno hišo. Pa dr. Ogrizek je predsednik SLS v Celju, in kar de!a on v politiki, to se ne da napisati na rovaš privat- niku dr. Ogrize'-ru, ampak is predsed- niku in predstavniku SLS, torej stranki sami. Mi do danes nismo slišali, da bi bila SLS dr. Ogrizeka odstavila ali oficiielno dezavuirala. Nasprotno, dr. Ogrizek lovi nernoteno podpise na nem- Skutarsko listo v imenu in kot vodja SLS, in marsikoteri nepoučen pristaš SLS mu utegne nasesti. Rok za vla- ganie ksndidatskih list poteče že v petek ob 12. uri opoldne. V tem zacl- njem trenutku opozariamo celjsko in mariborsko vodstvo SLS na to, kaj se godi v Celju pred očmi ce!e javnosti in k čemur morate ti vodstvi zavzeti stališče, če nočete vzbuditi utisa, da vsaj molče pasirate in trpite pečetje dr. Ogrizeka in si s tem nakopati očitek, da se je delalo narodno izdai- stvo v njunem imenu in z njuno ved- nostjo. Vsaka politična stranka ie dolžna nemudoma edstraniti vcditelja, ki ne dela po njenih intencijah, dru- gače si nakoplje očitek, da se ž niim strinja in da odobrava niegove korake. Na to cpozarjamo in pricakujemo hitre in jasne besede. Vse, kar v Celju čuti narodno, je v tem samo ene rnisli! SOKOLSKl PRAZNIK V CE- LJU. V nedeljo, dne 14. t. m. proslavi naš« doma.če sokolsko društvo zmago tekmovalnih celjskiii oddelkov na za- grebskem sokolskem zletu. Kot znano, ste priborili vrsta clanic in vrsta čla- nov nižjega oddelka najley>ši častni da- rili. zagrebškega zleta, sestra Marica Černejeva iz Celja pa prvenstvo. Da- rila prinese deputacija zagrebske so- kolske župe, ki präspe v nedeljo, dne J4. t. m. ob pol 3. uri popoldne v Ge- lje. Na kolodvoru pricakuje deputaci- jo sokolsko društvo celjsko v kroju z vsemi oddelki in s praporom, ter odide 7. god bo na eelu v sprevodn skozi me- sto na dvorišče mestne osnovne sole, kjer se vrši telovndba. Nastopijo: zma- govalne vrste clanic in članov, posa- mezniki olimpijske vrste pariške in vo- jastvo. Med vzporedom izroci častna darila odposlanec zagrebske sokolske župe zmagovalkam in zmagovalcem. Vstopnice po 15, :iO in 5 Din kupite pri naših sestrah in bratih. SOKOL8TYO V KROJU. V nede- ljo, dne 14. t. m. pricakujemo odpo- slanstvo zagrebske sokolske župe, ki prinese castna darila našim domacim zmagovalkam in zmagovalcem. Odpo- slanstvo sprejmemo korporativno z vsemi oddelki in praporom na kolodvo- ru ob pol. 3. uri popoldne. Zbiramo se tocn'o ob tričetrt na drugio nro popol- dne na vrtu mestne osnovne sole in odkorakamo skupno na kolodvor. — Clani. (ilanice, uoienke, naraščaj in dcra: udctezha r hroya za vsakopnr i'.ntina dolžnost. Zdravo! — Odbor. RED NT SESTANKI JDS ZA ME- STO CELJU! se vrše vsako sredo ob ^9. nri zv, v rdeči sobi Nar. doma. PR7H0DNJA SEJA CELJSKE- GA OBÖINSKEGA SVETA se vrsi v petek. dne 12. t. m. ob pol 19. in se po potrebi nadaljuje v soboto, dne 13. tin. ob pol 1.9. Na dnevnem redu je zlasti službena pragmatika za mestne uslnz- bence. Ta seja je zadnja v triletni funkcijski dobi dosedanjega celjskega občinskega sveta. _______________________Š^v 103 IZ UÖTTETJSKE SLl'ZBE. Za uuiteljico v Gelju je imenovana gdč. Marija Jurjevcif'. Vlada zakona in re- da je domače kompetentinje. ki že delj časa poučujejo v Gelju na dekliški šoli. gladko prezrla. Med komnetentinjami je bila tudi prvovrstno kvalificirana iičiteljica. ki ,ie dolga leta službovala na deželi in bila ob prevratu od Narod- nega sveta pozvana iz definitivnega mesta v Celje, kjer je še danes suplen- tinja brez stalnega mesta. Tako se pri nas honorira delo in dela pravica! HIMEN. Porocil se je 9. t. m. g. Ladislav Brezovnik, trgovec v Vojniku in vrl naprednjiik. z gdč. Tončko Al- biclitoro iz Hotedršice. Mladiina po- ročencerna naše iskrene čestitke! HTMEN. Dne 30. av.ojusta so ie poročil v Curihu g. H. Frick z gdc. Milo Gunner iz Celja. Bilo srecno! V YEDNOST! Glede trajanja in razdelitve j?osameznih lekcij (vijolin- skili in klavirskih) na soli »Glasbene Matice' v 'Celju moramo resnici na ljubo objaviti slodece pojasnilo, ki naj služi vsem onim, ki so tozadevno še na nejasncvn ali pa napačno poučeni, in ugotoviti. da so govorice o 15-minut- nem pouku na naši šoli neresnične, bodisi izmišljene ali pa iz zlobnosti na- perjene kot protiagitacija proti nasi soli, zgolj iz zavisti od strani gotovih zainteresiranih osob. samo dn bi nam skodile. Za enkrat bodl le toliko pove- dano, da si vsakdo lahko na Matici iz- bere. svojo lekcijo po želji, kakor mu ie drago, ker so glede te,er t. 1. — Mestni magistrat celjski, dne 5. septembra 1924. — Žu- pan: dr. Hrasovec s. r. KINO GABERJE. Danes v sredo 10. septembra zadnjic: -»Gospodicna-^ Gnspac. K rasn a filmska novela v ;>. drjanjili. KOKARJE. Pri volitvi župana dno 7. t. m. Je ^il soglasno izvoljen za- župana posp. Franc Cajner, posestnik in lesni trgovec ter vrl naprednjak. Tudi občinski svetovalci Tratnik Alojz, Weis Ferdo in Finkst Anton so pa- metni in za napredek zavzeti možje. Izvolitev Iranceta Cajnerja pozdrav- ljamo temboli, ker se je pred tremi leti uprizorila proti njemu v tem oziru od klerikalne strani i^esramna gonja. Prebivalci občine Kokarjo so mu dali popoltio zadošcnje. Stev. 103. »NOVA DOB'4< Sfran 3. Gospodapstvo. HMELJ. VIII. brzojavno trzno porocilo. Žaiec, C. S. R., H. septembra 1924. Tu se plačuje od 1-750 do 1880 č. K za 50 kg; na knietih je mirno nakupova- nje — cene od 1400—1800 c. Ki za 50 kg. Nürnberg prijetnejše, ceno od 110—260 zlatih M za 50 kg. Niirnbeg, 4. septembra 1924. Le- pobarvno blago, cvrstejše. IX. brzojavno Irzno poro&ilo. Nürnberg, 0. septembra ob 1. uri. 200 bal prodanih, povpraševanje po zelenem hmelju evrsto, po drugem mirno. X. brzojavno trzno porocilo. Žatec, (J. S. /?.; si. septembra 1924. Tu se plačuje od 1750—1880 e K za 50 kg«, na kmotih 1 GOO—1800. Zi- vahno povpraševanje — razpoloženje. čvrsto. Nürnberg, 0. septembra ob 11. uri. 500 bal dovoženih na trg — 350 prodanih — cene za boljšo kvaliteto nespremenjene, za ostalo slabše. XI. brzojavno trzno porovilo. Nürnberg, 9. septembra 1924. Prodanih 300 bal; za ezleno blago so cene vzdrzujejo. XXIIL ponmlo Hmeljarskega dru- štva o slanju hmeljskih nasadov in o hmeljski kupviji doma in drngod. Nürnberg, one 30. a.vgusta 1924. Kakor y.e druga leta, tako jo tudi letos mosoc avgust proobrnil vso na- ziranje o letošnji hmoljski letiui. Gledo množine ne bo varanja, pae pa glede kakovosti. Mokro, hladno vreine zad- njih 4 tednov jebilo zelo skodljivo do- zorevanju bmelj'skih kobul. Hmoljišča v Nemčiji so vslpd neugodnega vreme- na veliko vet- trpela, kakor ona v Č. S. R., kjer se izvršuje dozorevanje 1—3 tedne prej nego pri nas, to pa radi to- ga, ker gojimo v Nemoiji večinoma pozni hmelj, na Češkem pa zgodnjega. Vsled neugodnega vremena so kobule našega hmelja ostajale male in so ne- dopadljiv«? barve. Skoro vsi nasadi v Nemčiji so trpoli. posebno pa oni na težki zemlji; pa tudi nasadi v pesčeni zemlji bodo trpeli, ako se vrerne kina- lu ne spreobrne. Dasi tudi naš hmelj ni prikupljive zunanjosti, vendar je odlične kakovosti, ker je poln najfinej- šega in zdravega lupulina. Strokovnjaki, kateri so prepriča- ni, da kakovost piva ni odvisna od bar- ve hmelja, ncgo od lupulina, dobe pri nas bfago najboljšo kakovosti. dlovek ni vajen gledati hinolja neprikupljive barve, vondar so inora temu privaditi na.se oko, upoštevajoc, da je v *grdi lupini zlato jodrce«. čleškoslovaški hinelj je svelle, zolene barve ter ima velike kobule. Čoškoslovaska in Nem- čija bodota pridolali po 150.000 stotov po 50 kg, eetudi jo v Nemčiji s hrne- ljem zasajena ploskev za 3000. ba vee- ja, kakor v Češkoslovaški. O cenitvi le- tošnjc množine se bo dalo govoriti sele potem, ko bo vps hmelj spravljen; to- liko je gotovo, da bo lotošnji pridolek Dr. Fr. Moliorlc: Iz krajine klopotcev. (Konec.) JESENSKA N0Č. Noe jesenska. Nočni mir: Vetree juzon toplo veva, Cez vrhe na dalj in sir, Zvezd nebroj žari in seva, Hodi svoj neskončni tir. Spov doni od vseh strani V breg iz brega tisocglasni: Trtin rod in god slavi ^ Spov cirieji zvonkojasni, jMili spov josonskih dni. Glas klopočji, t*uj, ljubo — Zdaj odhaja, zdaj prihaja, Tiho zdaj in zdaj glasno V zvonko so soglasje spa ja — Na mladö in na start)... Mladec gre gornik doinu, Z dalje svoj klopotec čuje, kril za konzura potrebno množino. Z ozirom ua dojstvo, da ni hmelju prejs- njili letnikov in da bodo ])ivovarji letos nakupovali hmelj cc/, potrebo, se lah- ko trdi, da letošnja. množina ni poseb- no velika. i'pumo, da se bode povprasevanje po hmelju kmaht dvignilo. ' Treba jo tudi s tern računati, da cona za lepo zeleno blago rie bodo tako nizka, kakor se je mislilo pred krat- kim. (\e pa bode bmelj manj dopad- ljive barve kaj uplival na ceno hmelja vobče, je pa odvisno od toga, ali bodo naši hmeljarji to vrsto hmelja proda- jali po vsaki ceni, ali pa bodo ž njim čakali. da pride vrsta na njega. Joh. Earth in sin. XXIV. poročilo Hmeljarskega dru- stva v Žalcu. Zaiet, C. S. It., 5. septembra 1924. Dne 30. m. m. javljeno boljše vreme s« je takoj spreobrnilo in imamo celi te- (Ilmi oblačno in dex, kar obiranje silno inoti in zavlačujje. Blizu tri četrtino vsega pridelka je pod sireho, ena če- trt.ina je pa še na drogih in se ne ve, kako in kedaj se bo obrala. Nekaj na- biralcev je vsled slabega vremena že odpotovalo in povsod je pomanjkanje ljudi, dasi se jim je mezda za obi ran jp. zvisala. Sedaj obrani hmelj bo slcer najboljše kakovosti, vendar pa ne bo najleps'c barve. Pri vsem torn se ga tudi nekaj vsled neugodnega vremena ic()ithlja. Knpciija je v polnern teku. Cene po kakovosti od HiOO—1900 0. K za. 50 kg. Hazpoloženje in cene za lepo zeleno blago prav rvrste. /a slab.šo manj. Savez hmelj. dmstev v Zalcx. VKLESEJM V NAPOL.TIT. Po- setnikom volesojma v Napolju, ki sc vr.ši od 15. do 30. septembra I. ]. do- volijo italijanski konzulnti pri izdaji vizumov 50%-ni popust. Tudi je po- sotnikom dovoljen .'JO^-ni popust pri vožnjah na italijanskih -zeleznlcah. Točnejše infoi'inacije je dobiti v pisar- ni trgovyko in obrtnisko zbornice inod uradnimi urami. KONJEREJSKC) DRUŠTVO ZA XIAHl HOHSKO OBLAST. Konjerfjski ods?k Knietijsko družbe za Slovenijo, kateri se je ustanovil takoj po preobra- tu, se je spremenil s 1. t. m. na podla- gi sklepa obönega zbora odseka z dne 21. marca t. 1. v konjerejsko društvo za mariborsko blast. Tozadevna pra- vila so potrjena ter vodi posle društva. do prvega rodnegu občnega zbora do- sedanji odbor. Delokroj? društva obse- ga ozeinlje mariborske oblasti. Sedež drustva je zacasno v.Ivanjkovcih. NAROČAJTE ČISTOGOJENE DROŽE! Letos, ko je toliko sadja, in ko si bo fckoraj vsak posestnik jiapra- vil innogo sadjevca za prodajo ali za lastno uporabo, je zelo priporocljivo, da rabi čistogojenc drože, ker se mu bo izplaOalo. Na.roca.jo se cevke pri drz. kmot. kern, zavodu v Mariboru s ]ioti- nn dinarji kolkovano vlogo. Gevka stano 2 Din, navodilo k uporabi pa 1 Din. Tudi vinogradniki naj naročajo pravoi'asno cevkc s cislog/ojenimi dro- zami. Uka. da gre jek lesu, Srei'o v prsih mladih snuje Blaženega nomii u ... (Is knjige. M. />'. //.; --Lnzinkp«.) SLAV Kill Vfilf. Zdrav! Pozdravljcn Vrh slavirji — V svojem sladkom vinskein gricji! Tvoj Slavic, Tvoj čiric — Prvi sre je veselic! ^'tij! — Klopotci — votrolovci, Bogomolci, bratvozovci! V tekmi vsa.k •!<' jiiiuik, Vsak goric jo velir.njak! * * * Zapeli čirjčj Jesani slaviči, Goric veseliči — Volirje gre v svet. Klopotci igrajo, Se v tekmi ne vdajo^ Prosveta. NUŠlti BRANISLAV. Občinsko dele. Roman dojencka. Poslovenit Cvolko Golar. V Ljubljani 1923. I. Blasnika nasledniki. Povest bi se lah- ko imonovala tudi »Žalost in veselje«; saj je v njej poleg vse žalostne usode zapuscenega dojencka, ki nima ne do- rnovine, ne staršcv, in ki roma iz rok v roke, nadrobljeno tudi toliko veselih prigodb in smesnic. da se citateljn eno oko včasih solzi od žalosti, drugo pa od smeha. Knjige bodo z zanimanjem brali tudi oni, ki bi radi po njej spo- znali srbsko življenje v malih srbskili mestih in v lieogradu. Tukaj jim ho Nušic dober vodnik; on je mod najbolj- šimi srbskimi pisat.elji in pozna svoje rojake, kakor malokdo. Da zna tudi prav prijotno pripovedovati, to priča vsaka stran to knjige. Knjiga ima na ovitku lepo risbo, šteje 231 strani in stano samo 15 Din. ZELENI KADEH. V založbi ti- skarne I. Blasnika nasledniki v Ljub- ljani ,je ravnokar izšla ljudska povost >Zeleni kador», ki jo je spisal Ivan Zo- rec, znani slovenski pisatelj. Povest Je zanimiva, ker opisuje zivljonje in do- godivscine vojaških ubezuikov mod vojno, ki so so skrivali po bosanskih gozdovih kot organizirani uporniki toi' prijiravljali s svojimi upornimi do- janji konoc vojne. Naslovna stran knji- gb je lopo ilustrirana. Knjiga stano 14 Din, s postnino 1 Din več. Naroči se pri tiskarni I. Blasnika nasledniki v ljubljani, Breg 12. Naroči se lahko /. dopisnico. (L KELLER: Regina, Poslovenil dr. Joža Glonar. V Ljubljani 1923. Na- tisnila in založila tiskarna. 1. Blasnika naslednikov v Ljuhljani. — >¦ Regina« je povest uboge sluzkinjo, ki je postala žna visokega gospoda, zgodba o sieor poKtcncin zakonu, kojega slaba. stran jo liila edino ta, da za.konca nista po- zna la in razumela drug drugega in ki je zaradi tega žalostno končal. Doja- nje se vrsi deloma v Nemciji, deloma v Aineriki. Opisano je tako živo, da knjige ne odlozis, dolder je nisi pre- bral. Propricani ?rao, da bo povest to- ga znamenitega švicarskega pisatolja ravno tako ugajaln, kakor jim je svoje dni njegov Don Correa^. -— Knjijra jo lopa. obsog'a 92 strani in stano sa- mo 5 Din. Izdajatoljem jo šlo za to, da s ceno izdajo omogocijo njeno nabavo najširšini slojem nasoga naroda. ßVOBODA FRAN: P0SLEDNJI M0Z. Voseloigra v Ireh dejanjih. Po- slovenil Fran (jovokar. Oder. Zhirka gledaliških iger 7. zv. V Ljubljani 1924. Zalozila Tiskovna zadruga. Ce- na Din \-\.—, s postnino 75 para vec. Pravkar je izšla v zalogi Tiskovne za- drugo Svobodova veseloigra >^Posled- nji mož:', ki bo prav dobrodošla vsem pode/.elskim odrom. Nanjo opozarja- mu \<,c naso citalnice, bralna in iz- obraževalna drustva, ki prirejajo Ijurl- sko prod.sta.vo. Naroča sc1 pri Tiskovni /adrugi v Ljubljani. DARUJTE KNJIGE ZA KOROŠKO MLAD1NO! SKRINJICA ZA NABI- RANJE JE PRED CELJSKIM KOLODVOROM. Zvonkljajo, orgljajo, Vsak spov svoj ima. (Iz knjige: ftl. B. ill.: »Rlaričsi vrh«.) KLOPOWTJE. Slopa, stari lirentar, stopa, Pa so vinograd ne ropa. * Ciospodar si hanko dola — Co !e cast in- bo trpela. y-> : 2 d : 2). V pondeljek, dne 8. t. m. ob Ki. je igral S. K. Colje prvo prvenstveno tekmo v jesenski sezoni z ljubljanskim S. K. -Jadran«. V prvih 15 minutah je bil -Jadran« v prernoči. Ostali čas ija jo bila igra. odprta, pac pa se je opazila lahna premoč S. K. Celje. N oka ter ih naravnost sijajnih šans S. K. Celjo ni znal izrabiü. Naj- boljši mož med domačimi je bil srednji napa'da.lec ^olokai1. Sodnik g. Ochs dobor. RAbEČE — CELJE. Nogometna tokma. dne 15. in v nedeljo, dne 31. avgusta v Celju ni gledalcern nudila nobeiipga sportnega užitka in take tekrne samo sport diskreditirajo. S. K. Radece, k^aterega predstavlja mlado in agilno moštvo, no umeva, da se rno- ra kot začetnik zadovoljili z vlogo učenca, ampa.k hoče z nesportnim na- stopom sugerirati javnosti, da je teh- ničjio na viskn in si celo lasti inonopol, da jjrod.iasa v celjskom okrožju igro prvorazreclnih dunajskib klubov, v ce- mur j ill podpira tista igralska dvojica, katora v svoji domisljavosti misli, da njihovo clanstvo pri kakeni prvoraz- rodnom klubu zadostuje za kvalifikacl- jo dobi-oga igra lea. Smolo trdim, da tako nodiscipliniranega moštva do se- daj ni bilo vidoti v Slovoniji in naj bo to roson opomin tistim igralcem, ki smalrajo sport za vzgojno sredslvo, da v bodoče jiropročijo nastope, kakorsne sino imeli priliko videti in slišati, ker slovenski klubi no prenesejo fakih iger, kjer se servirajo duuajski »Platten- brudor-šlagerji«. (\c se je S. K. Celje v nedeljo s svojo nofair-igro hotel re- vanžirati, jo to umljivo, ampak s sport- nega stalisca obsodbe vredno. Celjsko mostvo jo žo tehnično toliko usposob- ljeno, da. bi si tudi s fair-igro pribo- rilo zrnago, ne pa, da uporablja. svojo fizično premoč napi am šibkejšemu na- sprotniku in s torn dokumonlira, da je toudenci revanžc bila raašcevalnost. Kakor so v Radecah sodnik s svoji ni strogim nastopom pri tako nediscipli- nira.neni moštvu ni rnogel uveljaviti, kor napram nejirijavljonoinu klubu in iio\oi'il'irij'anini igralcem ni disciplin- sko mogcl obra\ na.va.ti prestopke, ravnotako v uedoljo sodnik s pardoni- ranjom faulov in offsidov ni zaključil. tekmo, kor po tolmaeonju pravil od strani moštva S. K. Radeco so ho mo- ral tak sodnik sele roditi. /. RAZDELITEV NAGRAD CEST- N1M MOJvSTROM ZA NA.TBOL.TŠE VZDRŽEVANE PROGE DRŽAVNIH CEST V SLOVENWI. Avtoinobilski klub kr. SHS je svojecasno razpisal tri na grade v zneskih po Din 2000, 1500 in 1000 za one državne cestno mojstre, ki z ozirom na promet in vzdrzevalna srodstva zaupane jim cosine 'progte naj- boljšo vzdržujejo. T(. konkureuco so je udelozilo 14 costnib mojstrov iz cole Slovonijy. Komisija za razdolitov teh nagra.d, sostoječa iz gospodov inž. 1. Diltriclia in Rado llribarja kot za- stopnikov Avtomobilskega kluba, gosp. naclsvotnika inz. Karla Orla kot za- slopnika (Jradbene direkcije za Slove- Trikrat si gorica kopa, Nekopač si bratvo ropa! Doljra zotva, dobra nilatva. Dobra bratva, lepa. svalba. ¦— * Go^podav inia dijaka, Komaj novo maše čaka. Nasa .stopa nima. nog, Crnošoloo jo nskok! Črnosoloc jo usol — Nič no bodo umso pol! Ta srainota. ta srarnota!* — Elm. jo vasi lo.^ofa. Vsakdo kolno in ztibavlja Crnosolca v pokol stavlja. To bi bila. vosolica!« Mož jozi se in ženica. Samo deklo nic ne joka. •Prav vosela je uskokal (»Slavičji Vrh«.) Btran 4. >NÖVÄ DOBÄ'c Štev. 103 V. J.: Ob slovesu na Razborju. Lisca! Kako lep razgled po naši divni zemlji. Zoleni ^rički in zaokro- zeni holmcki, iianizani kot jagode na molku, se mi zde kot stopnice, ki vocli- jo na tvoj vrh. T<;sno ob tebi vabljivo se valeča Sava in ob nje.j dvojo kot sre- brni niti se .^vitlikajooih traenic, po katerib drvi življenja šum — raimo tebe. V tvojem objeinu pa topli solnčni žarki in mir — blaženi mir. Ali vidiš na oni izmed stopnic raz- borsko vasico? Ne meneč se za zivlju- nja briifo, zivi svojo patrijarlialicno življenje tmakonierno, nmerjeno, ko- prnec po poljubu prve jutranje zarje in toneč v tropetu poslednjih pramenov za Knin gineeega soinca. Kavno .sedaj poteka 4si. leto, kar učiteljujo in načcljuje Razborju gosp. nadueitolj .Jurko, daleč po Sloveniji znana prvina, ki je ves čas svoji okoli- oi. pravi ljudski ucitelj in svetovaloc narodu, čigar tri gcneracijo je vzgojil v kremenite znacaje in dobre gospo- da r je. * + *¦ Solnce se je jelo poslavljati in vit- kega zvonika senca se je že plazila da- leč po vasi, ko smo slednjič dospeli v svojo rod no vas. Še par korakov in žo nas jo pozdravljala častitljiva nasa znanka iz otroskib let — stara tepka. pred šolskini poslopjem — češ, veseli me, da ste se vrnili gadiei v svoje gjne- '/xUh'.v k stariina, ki sainevata in öakala oillelulili mladirev. Veselo je kiniala in šušljalu ta naša znanka, kajti videla nas je po mnogih letih zopet vse sku- paj zbrane in uganila je, da se zbira- ino k slovesu, v pocast'enje svojili ro- ditcljev. Zbiramo se, da se zopet raz- idenio. Bognie, N»j)u krdelo nas je! Uboga maiuica, koliko si pač morala pretr- peti, koliko noei žrtvovati svojim male- korn, predno so postali godni za polet v svet. In Ti, rezki nas atek! Hude, niukapolne so morale biti one brez- koncrio dolge noei, ko si zaman hre- penel po zaspancu, ki naj bi Te bil re- šil mračnih inisli, kako in kje dobiti sredstev za troške, ki Ti jib je neusmi- Ijeno grmadilo solan je devetorice otrok. Kako brezprimerna, nesebična in velika je morala biti Vajina ljubav, da nista omagala, da nista klonila sre- di pota . ¦.. Ceslito omizje nas je bilo zbranih ob slovesu. iSedel sem sicer med dragi- mi bratci in ljubimi sestricami, ali vendar se mi jo zdelo vse njib kram- ljanje saino kot oddaljmio šumeuje in brnenje k roju se pripravljajočih ee- belic, kor duša ini je bila zaposlena v čitanju Vajinib lie. ("las beži! Koliko je še tega, kar so bile i Vajinima licama nepoznane gubiee — zareze časa. Ali pa zares sa- rno casa? Bolj kot sem Vaju motril, več sem pojinil in razumel sem koneno vse. Ki, to uiso gubiee, ki nam jib vklese tok časa — ne, to so ostre, globoke za- reze, ki Varna jib je neprenehoma kle- sala skrb za nas — žalost zaradi nas. vSkušal sem razbrati, katere so i,zkle- sane od mojili bratcev in sestric -t- pa onernel sem. Zdi se mi, da sem nasel največ —¦ svojili. Kolikokrat snio peli Varna pri- Ijubljeno pesmico *Ave Marija«. Čemu so tokrat Miri tako drhteli prstki na tipkah, cemu se nam je glas tresel in so poslednji akordi zamrli tako prose- re, tako lirepenece, kot so nikoli? Sol- zico, ki se Varna je pojavila pri po- slednjem izvenenju, je čutila moja du- «n. Vjela jo je, ker jo je razumela. Hva- la. Varna! Ni'bes'ko-lepe misli in deja- nje onega lastnega žrtvovanja božan- stvene ljubavi, ki so bile ntelešene v imi solzioi, nas bodo spremljale in tvo- rilo za nas najlepši, največji zaklad. Delale nas bodo dobre, blage in atrje- vale v delu, zapoeetem od Vaju, v delu za vso, kar jo lepega, kar je čistega in kar zamore žlahtneti trpeče duše v prevarah zivljenja. Zato hvala Varna, zdravstvujta! nijo v Ljubljani in g. vladnega svetni- ka dr. Rudolfa Andrejke kot sefa av- toreferata pri Velikeni županu Ijub- ljanske oblasti, se je prepričala o sta- nju eestnib prog in nato na svoji za- ključni seji razdelila nagrade. Prvo nagrado v iznosu Din 2000.— je komi- sija priznala eestnim mojstrom Okrož- ne gradbene sekcije v Kranju Ivanu Tavearju, Francu Debevcu in Filipu Faturju za vzdrževanje cestne proge od Kranja do Ljubelja in Podkorena. Koniisija je pri tern uvaževala, da se rravedene cestne proge v kranjskem gradbenein okrožju kljub veli'ki dolžini in priznano najvecjem avtornobilskem prometu nahajajo v prav dobrern sta- nju, dočim pa so se eestne proge od Medvod do Kranja in naprej do Je- zerskega napram stanju lanskega leta žalibog poslabšale. Nagrada se je izro- zagrebske Cdolpnjsko) costi» od km 0 Ho km 42, ker s pritneroiiKi ski'otnnirni sredstvi zaupano inn progo navzlio velikeni prometu in znnini dolžini najboljse vz- držuje. Tret jo nagrado, v iznosu 1000 dinarjev, je komisija prisodila Maksu Rovsku za vzdrževanje trojanske ceste od km J05 (Tepanje) do km 132 (Tez- /e dh&BO i/x ved/io enako dotrzor '-.i....... '¦¦HXiuLiti*te&M no pj'i Mariboru). Tn fesfna proga se je klji»l) sfevibijrn klancem in nnras- lem .'iviornobilskoin prometu v zadnjib lei ill za dobe sluzbovanja tega, cestne- ga mojstra viduo izboljsala. Komisija je nadalje polivalno omenila slanje sle- decili, od konkurentov nadzorovanib coslnill prog: Podravskn clrzavnn ce- sta (Dravograd- Maribor) cestni moj- stri T. Gomilšek, M. Strah in F. Rek- tofik; trojanska cesta od km 17 do km 47, ceslna mojstra R. Seljak in M. Lukman; karlovška. eesta (Novornesto —Metlika), cestni inojster Rudolf Jen- ko. Koneno je komisijn sklenila pred- lagati Avoniübilskeinu klubu kraljevi- ne SHS, sekciji Ljubljana, da v bodo- eem letu razpiše nagrade za dobro vz- drževane ceste v Sloveniji v vecjem stevilu, da bo mogoce upostevati več zaslnznib eestnib mojstrov. Telefon §tev. 75 \n 76 Podružnica Poštnl «ek. raJ. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Dclniška glavmlca in rezcrvc CQiltl*al«l V LjllfoBjaBii Delni&ka glavnka in rezerve Din 60,000.000- - T x ,. , x* M Din 60,000.000'— Ustanovljena leta 1900 Podpužnioe Brežice, Črnomelf, Gorfica, «ran], Maribor, Metkovlč, Novl Sad, Pluj, Sarajevo, Spiff, Trsf. Sprelenna VlOge na Ktljižtce In leRoči SKJK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proti ugodnemu obrestovanju 9%^S valut in dovoljuje vsa&ovrStale kredlle. Pi»odaja srečke clr»ža3ri^e razpedne loter_»ije. Otvarja akredftive in Izdaja kredifna pisma za tu- in inozemstvo. «8 m j UsfanoYljena 1. 1846. Delniška giavnica : D 75,000.000' Podruinlce ?nfa hrvatjHa Mcdfonica podruznfca (dje Aleksandrova ulica. Beograd Bjelovar Brod n. S. Crikvenica Cakovec Darn var Delnl.ce Djak ovo Gjur gjevac II ok Karli jvac Kralj jevlca Križevci Maribor Mltrovica Nova Gradiška Novi sad Ogulin Osljek g. grad CENTRALA V ZAGREBU, Ustanovljena 1.1846. Rezerv. zaklad: nad D 35,000.000' - Vioge: D 500,000.000'- Podružnke: Požega Rijeka SenJ Sisak Skoplje Subotlca Sušak Sv. Ivan Zelina Varaždin Vel. Gorlca Vinkovcl Virovitica Vukovar Zagreb, Ilica 117 Zemun. Ekspoziture: Prejema Vloge na hranilne knjižice in na tel coči račun. — Eskomptira men ice in devize. Prejema v inkaf 0 tu. jn jno. zemske menice i: n čeke. Izdaja 41/2%ne zastavnice in 41/2%ne 'zdaja j^g jn kroditna pisma obveznice, ki so davka proste, pupi- in preskrbuje izplačila na te- larno varne in imajo jamstveno spo- melju akreditivov na vsa tu- sobnost. in inozemska mesta. Kupuje in prodaja valute in devize. Daje kredite v razni obiiki. Izvršuje vse boržrie naloge točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tu- zemstvo. Stev. 103 »NOVA DOB A« Stran JL Radič in TodQp Aleksamlrov. fSadičevi gowori v Medjimurju. — Todor AleksarcsSrov o baT kanski in jugoslovanski fed&racijs. Bcograd, 10. .septembra. Politični Splošno pozornost vzbujajo izja položaj je v splošnem neizpremenjen. ve voclitelja makedonskih organizaci Danes razmotrivajo politieni krogi o Todorova Aleksandrova. priobcene ^ govorili Stjepana ltediča na nekaterih današnji >Politiki•¦. V teh izjavah od shodih v Medjimurju, na katerih ,je iz- govarja Todor Aleksandrov Stjepam javil. da se Nikola Pašič ne more več Radien glede balkanske federacije ii yrniti parlamenlarnim potom v vlado liaarlasa, da so makedonske organiza in da pride do snorazuma s Hrvati cije za to. da se ustvari federazacij; mirnini, parlamentarnim potom. Na balkanskih narodov. in se zlasti borijt Hrvatskem se bo izboljšala uprava in proti zločincem v Beo'gradn (mi.šljer ta bo p'otem dosegla, da se bodo v Za- jo v prvi vrsti Pašič. Op. ur.) za fede grobu centralizirale gotove zadeve za I rativno Jugoslavijo. Hrvatsko in Slavonijo. ------------- Povraiek zuiraasijega itilBiistra« Upokojitve vodilrifh diplomaiov. Beograd, 10. septembra. Zunan.ji kovic, posianik v Parizu; znani bivisi minister dr. Voja Marinkovie se jutri, poslanik na Dunaju Tica iPopovic, se- y četrtek, povrne iz Ženeve v Beograd. daj v Budhnpesti, ki je bil kot dunajski ¦j^rihodnje dni bo zunanji minister posianik udcležen pri plebiscitu na predložil kralju. v podpis ukaze o npo- Koroškem, in Milan Milosevic, posla- kojitvi nekaterih vodilnih dipiomatov. nik na Dunaju. Upokojen bo tudi naš TJpokojoni bodo: Miljutin Jovanovio, posianik v Washingtonu, znani pesnik posianik v Bernu; Jovan Markovic, dr. Ante Tresic-Pavičic, ki se je s svo- poslanik v Atenah; Voja Antonijevič, jim nastopom napram sedanjemu zu- poslanik v Rimu; dr, Miroslav Spalaj- nanjernu ministm občutno blamiral. Velifca kovinapska siavka na Dunaju. Pred ozbiuihom sptošne stavke« Dunaj. 10. septembra. Stavka ko- vinarjev traja dalje. Kriza je štacijo- narna. Voditelji kovinarskih organi- zacij izjavljajo, da ne morejo sprejeti resolucij industrijeev, ker jim te ne nudijo zadostnih jamstev. Kovinarji zahtevajo 15-odstotno povišanje plač in vztrajajo n.i tern, da se ne smejo pridobljene pravice (zlasti 8-urni de- lavnik) na noben nacin kršiti. ^Arbeiterzeitung« naglaša, da bo težko preprečiti iz})ruh splosne delav- ske stavke, ker se bodo stavkujočim priclružili najbrž tudi privatni nameš- čenci. Danes stavka nad 24.000 kovi- narjev. QkrnZnc skupsf ine v Srbiji in Črni gori. Beograd. 10. septembra. V notra- Tijein ministrstvu jo izdelan ukaz. po katerem se ra zpi.su je jo za 20. Septem- ber okrožne skupsčine v Srbiji in Črni gori. Te okrožne skupščine so bile iz- voljene na podlagi starega srbijanske- ga zakona že leta 191.1. Sanacija Rfladzarske. Ženevn, 10. septembra. Druga ko- misija je na veerajšnji seji razpravlja- la o sanacijskem liaertu zp, Madžar- sko. Zastopnki Jugoslavije, Francije. Italije, Češkoslovašk" :>i IV¦;=•!.:<• ^o \7.- razili svoje najveeje zadovoljstvo, da so kont-no umsničuje sanacijski načrt ,v korist Madzaivske. Vsi zastopniki so izrazili upanje. da bo obnova Madžar- sk.e najuspesnejže izvedena. Angleški ir^ovski krogi proti rusko-angleski trgovinski pogotllbi. London. 10. septembra. Vse trgov- ske zbornice so soglasno sprejele reso- lucij o. v kateri prötest irajo proti odo- britvi trgovinsko pogodbe. ki je bila sklenjena med Anglijo in Rusijo. Tr- govske zbornice pozivljajo parlament, da odkloni odobritev te pogodbe iz go- spodarsko-trgovskih ozirov. Celjska p^rota, Celje, 3. septembra. THBGVELJSKA PONEVERBA. Že laid bi se bila morala vršiti Tazprava proti 20-letiieinu Antonu •Suntaisu. kro.iaču v Tibovl.jah-Lokali, Jci je bil obtožen radi hudodeistva po- neverbe. Takral se je Suntajsovim za- '.veznikom. bivsim komunistom — Ko- xenovim ?radikalom« posrecilo raz- •pravo preprečiti. Leta 1923., pred sknpc'inskimi vo- .litvami je takratni pokrajinski namest- nik Hribar model med delavstvom agi- .taci.jo za pristop v radikalno stranko. V to svrho sta bila izbrana kot glavna pomagača bivša komunistična poslan- •ca Miha Koren v Trbovljah in Nach- tigall v Mariboru. Od 300.000 Din, ki jih je miiiistrstvo za socijalno politiko odredilo za prchrano pasivnih krajev v Sloveniji, je pokrajinski namestnik Hribar izplačal Šuntajsu 75.000 T)in kot državno posojilo za »Konzurano ¦¦drustvo v Trbovljah". Ta denar pa jo porabil Šuatajs po lastnem zatrdilu v svoje in svojih tovarisev zasebne svriie. za .-potiiine. rpodpore« in >po- sojila«. Ysega skupaj je na ta način potrošil 42.500 1) državnega denarja. Šuntajs je bil nato zaradi poueverbe aretiran in je tekom preiskave težko kompromitiral nekatere svoje tovari.se, jki so bili na podlagi njegovih izjav tudi aretirani. a i>ozneje zopet izpu- sceni? ker je »Šuntajs svoje prvotne tr- ditve preklical. Pri današnji obravnavi je nasto- pil Šuntajs, ki je pozneje skoraj vse priznal, z novo obrambo. Priznava. da je prejel od pokrajinskega namestnika IJribarja 75.000 Dia z obvostilom, da predstavlja ta denar enoletno brez- ob rest no posojilo za rudarsko konzum- no drustvo. trdi pa. da je smatral to vsoto vedno za agitacijski fond, ki ga ne bo treba vrniti. To njegovo domne- vo je potrdil baje pozneje Koren sam. Posojilo bi se bilo moralo vrniti 1. mai-cfi 1924.. a ^untajs. Koren in to- variši so bili tega due še na zaostanku za -3s3.OOO Din. brez izgleda, da bodo to vsoto kedaj vrnili. Ker je z ozirom n a novo Sun- tajsevo obrambo dopolnitev preiskave potrebna. se je razprava preložila. Kot price bodo zaslišani bivši finanč- ni minister Stojadinovic, načelnik No- vakovič in sef glavnega racunovodstva v niinistrstvu fiuanc dr. Dučic, ker je glasom izpovedbe obtoženega Šuntaj- sa Koren lijemu baje pripovedoval, da mu je neki nacelnik Novakovir v fi- nancnem ministrstvu dal potrdilo za vrnjeno vsoto, ki je Koren v resnici ni bil plačal. »Snntajs je v preiskavi tudi radi komunistiene^ propagande. Cclje, 4. septembra. TAT PO POKLICU. 47-letni samski krojac Anton Kac, brez stalnega bivališča, je bil ra- di tatvine že ponovno kaznovan. si. de- cembra 3 922. je prisel po prestanl šestmesecni kazni zopet na prosto in pričcl nadaljevati svojo »obrt«. Po- kradel je denarja. perila, obutve in dfugih stvari v vrednosti okoli 12.500 dinarjev. Med drugim je štirikrat okradel župnika v Podgorju in enkrat župnika v ftoatanju. Klatil se je po slovenjgrasketn in Šoštanjskem okraju in > obiskoval« le boljše hise. Obtože- npc je satn priznal, da je kradel tudi na Koroškem. Vsled toga se celokupna škoda ne more nataneno dognati. Ob- toženec priznava vse tatvine, tako da vzbuj:?. utis. da liore priti preko zime na varno^. Porotniki so vprasanje radi hudodelstva tatvine soglasno po- trdili, nakar je sodni dvor öbsodil Ka- ca na 0 let težke ječe. BOP. 4. junija l924 se je sprehajala 60- letna Beti Gelb v zdraviliškem parkn v Rhnskih toplicab. Na potu proti zdraviliši-u je skocil pred njo 23-letni čevljav Ivan Zagradisnik iz Dobrne, pograbil usnjato ročno torbico, ki jo je Gelb trdno drzala pod pazduho in ji jo skušal iztrgati. Ko je začela napa- dona kricati, jo je napadalec vrgel na tla in ji nastavil svojo pest na usta. Po hudem boje se mu je končno posre- čilo iztrgati torbico z vsebino 4.250 di- narjev. srebrno žepno uro in naočnike. nakar je pobegnil v bližnji gozd. Gelb se je vsled tega napada tako prestra- šila, da je dobila živčni napad. Obdolženeo krivdo odločno taji in pravi, da sploli ni bil v Rimskih topli- cah. 26. junija je bil v Kamniku are- tiran in oddan v zapore ljubljanskega sodišča. 1. julija je bil zopet izpuščen. Drugi dan po ropu se je pojavil v w^o- stanju. z večjo vsoto denarja in je bra- tu, ki mu je izrocil za starse nekaj de- narja, celo priznal, da je bil v Rimskih toplicah. Po ropu je obtoženi popival po velenjskih gostilnah in živel zelo potratno. Oropana Gelb je takoj spo- znala v njern svojega napadalca. Ob- toženi Zagradisnik je jeseni 1923 pri- držal Tia Dobrni mu zaupani dve koži usnja in pustil v raznih gostilnah vec7- je dolgove. Tudi na ra/pravi Zagradisnik svoje dejanje trdovratno taji. Izvrsila se je konirontacija z dvema pricam.i, ki Fta nei/podbitno potrdili obtožen- čevo ideatiteto. Porotniki. so glavno vprašanje glede hudodelstva ropa so- glasno potrdili, nakar je bil Zagradis- nik obsojen na 10 let težke ječe. Celje, 5. septembra. DRZEN VLOMILEC. Danes .se je predstavil porotni- kom T-ovrenc Pvic, ki je obtožen, da ^ kradel razno manufakturno biago v celjskem, soštanjskem in slovenjgra- škem okraju. Po dnevi je v trgovinah, ki so ga »zanimale«. kupil kako ma- lenkost in si pri torn, nataneno ogledal v.so situacijo, po noci pa je izvršil naj- drznejše vlome. I'rerezal je okna,- vlo- mil križe in navrtal vrata ter jih od- piral z vetrihom. Skoda, ki jo je povz- rot-il s svojimi tatvinami, znaša črez 100.000 Din. Obdolženec je ukradeno blago po zelo nizki ceni prodajal v so- štanjsketn okraju. Osumljen je še raz- nih drugi'n tatvin. ki se mu pa niso mogle dokazati. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva tatvine soglasno po- trdili. nakar jo bil Puc obsojen na šest let težke jeee. CEKINJ SO 'MU DIŠALI. Miha Gradič je vedel, da ima neki Copin zlatnike po 10 in 20 K in da jih nosi vedno pri sebi. Nekega veoera je cuval Gepin svojo hišo pri vinogradu in je pri tern zadremal. To priliko je porabil Gradič, se priplazil k Cepinu, mu prerezal žep in mu skušal vzeti zlatnike. Obtozeni Gradič trdi. da je skušal izvršiti same . tatvino, medtcm ko pravi priča Čcpin, da ga je Gradič hotel oropat.i. Porotniki so prvo vpra- sanje glede ropa zanikali, drug« glede tatvine pa potrdili, nakar je sodni dvor obsodil Gradiča na 10 mesecev. težke ječe. S tern je bilo letosnje tretje po- rotno zasedanje pri okrožnem sodišču v CoiJM konrano. Drusfvene vesii. GllEMU TRCOVCEV V CELJV vljudno opozarja vse one elane, ki so s plačilom doklad v zaostanku, da to nemiidoma nadoknadijo, ker bi bilo v nasprotnem slučaji: načelstvo primo- rai)o poslužiti se poštnih nalogov ali postopati v smisla razposlanega opo- mina. KNJW0V0DSKI TECAJ. Trgov- sko društvo v Celju opozarja vse inte- resente za navedeni teeaj, da se imajo tozadevne prijave vposlati tajništvu društva (poslopje carinarntce, soba št. 3P/;. Kakor se je svoječasno obja- vilo, narnerava drustvo tečaj začetkom meseca oktobra otvoriti, toda samo pod pogojem, da se za to priglasi potrebno stevilo udeležcju-ev. — Naoelstvo. To in onoi Stottiik in žid se peljeta po želez- nici. Med potom opazi stotnik, da se sprehaja po židovem rokavu precej re- jena us in rece: >Gospod, glejte ga, dezerterja!« Žid prime uš in jo vrže na stot- nika, rekoč: »Mars k regimentu!« KAKO POT NAREDI STAVČE- VA ROKA? Ročni stavec postavi v de- setih urah 12 tisou črk. Ker dela na leto 300 dri, postavi tedaj 3,600.000 črk. Oddaljenost od stavnega colna do črk znaša približno 32 centimetrov tja in ravnotoliko zopet nazaj. Na leto na- redi ton\i roka