PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClTATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze In Prosvetne Matico
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2175
Eawrtd M mn.«mkJ-cUm waller, Dec i, 1**)7, il Um im»( tuxier Um Act CmigrMi ol Mircli S,
ms
•i
ta .
CHICAGO, ILL.,July 27, 1949
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.	LETO—VOL. XUV.
4Jaz bi rad vlak, pa sem poxabil kam
Angleški laboriti1 krizi in v težkem političnem boju
Toriji pričeli z volilno kampanjo. — Dva glavna ministra zbol#la. — Nepokoj med linijskim delavstvom.—Washington v skrbeh
Dne 23. julija je pridela konservativna (torijska* stranka z volilno kampanjo v prihodnji __ parlament, dasi ni še znano, kdaj proti se bodo volitve vršile. A morajo	^ v
se najpozneje enkrat prihodnje leto, ker do takrat be termin sedanji zbornici potekel.
Volitve bodo mogoče ie letos
Po angleškem parlamentarnem sistemu ni potrebno čakati, da termin obstoječi zbornici poteče. Vlada namreč lahko razpiše nove volitve na svojo roko, ali pa ako dobi nezaupnico v zbornici. Le v slučaju, da gre vse "gladko", lahko čaka prav do konca termina.
Toda v Angliji ne gre vse "gladko", kot pač nikjer na svetu ne. Le da je v Angliji ljudstvo bolj politično nagnjeno in v svojem izražanju svobodnejše kot — kot trdijo Angleži sami — kjerkoli na svetu.
Ako se bo vladi zdelo, da je najboljše, aka vpraša volilce že letos, da-li so z njeno politiko zadovoljni ali ne, volitve lahko razpiše in ljudstvo bi s tem dobilo priložnost, da bodisi mandat vladanja spet poveri labori-tom, ali pa jih vrže s sedla.
Toriji za takojšnje volitve
Torijska stranka, ki je krmarila Angliji dolgo dobo, je za volitve čimprej, ker se nadeja dobiti večino ali pa vsAj vreči toliko laboritskih poslancev, da bo po prihodnjih volitvah morala nastati koalicijska vlada.
Na shodu v Wolverhamptonu 23. julija, ki se ga je udeležilo okrog 40,000 pristašev torijske stranke, je govoril njen vodja Winston Churchill. Njegov govor je bil uvod v volilni boj. Mlatil je po laboritih, imenoval je Člane Attleejeve vlade za kopo nesposobnežev in udrihal po "socializmu**, ki Anglijo peha v "polom", v "kaos" in v 'komuni-
več ne upošteva.
Vendar pa je Attlee v skrbeh zaradi torijskih napadov Bfepe ampak ker _
klizl. Churchill ls-boritski vladi očita, da iivi edino od milosti ameriškega kapitalizma, ki jo je zastonjsko podprl že s kakimi petimi milijardami dolarjev, kar je resnica. Toda člani laboritske vlade odgovarjajo, da je vlada v Washingtonu storila to zaradi tega, ker je bilo to i Zed. državam v korist.
To se logično glasi, kajti dokler bo Anglija bodisi pod la-boritsko vlado, ali ako spet pride pod torijski režim, bo administracija v Washingtonu z njo, ker le s pomočjo Velike Britanije ter njenih dominjonov morejo Zed. države imeti pod svojo oblastjo ter pod svojim gospodarskim in političnim vplivom pretežni del sveta.
Kakšen je angleški "socializem"?
Vpitje torijev proti socializmu in socialistom v Angliji, in enako vpitje v ameriškem kapitalističnem tisku je zavajalno. V Angliji ni socializma, pač pa je njen gospodarski sistem kapitalističen, z dalekosežnimi soci-alinimi reformami, ki so jib izvedli v piinulih par letih in že prej laboriti, in podržavljeni so bili premogovniki, indirektno tudi banke in pa železnice. Toda Nadaljevanje na 4. strani,
Z. D. KRENILE IZ STARIH TRADICIJ V V01NE ZVEZE
Prvič v zgodovini našo deiele /e zvezna vlada spravila skozi sonat z voliko volino takozani severno-atlantski pakt.
Dvainosedmdeset senatorjev je glasovalo zanj-trinajst proti.	/ .
Mnogi izmed onih, ki so glasovali zanj, so storili s protestom, češ, da je vlada pakt izgradila, ga ponudila zapadni Evropi in Kanadi, bil je od izbranih vlad odobren — in sedaj — tu ga imatel Ako ga odklonite, bo vsa vnanja politika zvezne vlade osmOŠena in komunizmu pa odprta pot kamor bo hotel.iCe ga odobrite, se Sovjetska zveza s svojo oboroieno silo ne bo nikamor upala.
Nekateri senator/i, ki imajo končna besedo pri sklepanju takih zvez, so sicer protestirali — med njimi nekaj skrajnih reakcionarjev - ki se jih v našem političnem žargonu označuje za konservativce in izo-lacioniste, in pa par liberalcev je bilo rheq njimi.
Nič ni pomagalo argumentiranje, da je George Washington v svoji politični oporoki nabili, naj se naša dežela ne zapleta v zveze s tujimi tikimi. Naj nastopa vodno samostojno, na svojo roko.
Woodrow Wilson, ki je bil predsednik med prvo vojno, je odobril to tradicijo, toda je ob 4nem dokazoval, da lo ako pomagamo ustanoviti svetovno organizacijo za mir, jo nam bo mogoče obvarovati.
Predlagal jo, da naj so Zed. državm pridružijo društvu (ligi) narodov.
Zvezni senat mu je predlog zavrnil.
Liga je bila ustanovljena vseeno, a je bila za glavni namen, radi katerega je bila začeto, brez moči. Nobene "agresijo" ni mogla preprečiti^ ne jo ustaviti.
Mnogi so odgovornost za to njeno šibkost z vračali na Zed. državo — čel, ako bi bilo še one zraven, pa bi šlo!
franklin Delano Roosevelt /e skušal zmoto ameriškega zveznega sonata onih dni popraviti s tem,
države eaf po dragi sveHtvfl^ jwojni
pridružilo novi svetovni organizaciji, katero jo krstil sa "Združeno narode
Sonat mu jo ugodil. Ljudstvo mu jo ploskalo. Ko fe FDR umrl, jo imel pred Wilsonom to prednost, da ni bil razočaran. Vse je bilo sklenjeno tako, kakor je želel.
A bilo je le sklenjeno, ne pa izvršeno.
Prišel je na njegovo mesto Truman, katerega je sam odobril za svojega naslednika, in ta novi njegov namestnik je vnanjo politiko preokrenil v znamenju sovraštva proti Sovjetski zvezi.
Tudi predsednik Roosevelt ni mogel vedno dobro izhajati z njo. Silno ga jo usupnilo ko je leta V 939 sklenila takozvani pakt prijertoljstva s Hitlerjem. Stalinu se je šlo takrat zgolj za boj proti zavratni diplomaciji Anglije in Francije, Roosevelt pa je iskreno verjel v borbo za zlom fašizma. Zato so ga Browder-jevi ljudje po sklenitvi tistega pakta piketirali - in neglede, kako jo ta resnica komu neljuba, iz zgodovino je ne bo nikdar mogoče izbrisati.
Roosevelt je zasno¥al organizacijo Združenih narodov v duhu miru. Hotel jo, da bi Zed. države bilo zraven in delale V nji na temelju načet, ki jih je on zasnoval. 9
Ni držalo.
Od vsega začetka je organizacija Združenih narodov politično in moralno šibkejša kot pa je bila pokojna Liga narodov, dasi Zed. države niso bile včlanjeno v nji.
To pa vsled teaa, ker je Sovjetska zveza šla svojo
(Konec na 4. strani.)
Novi ileandali na •ni strani in pa neuspehi na drugi
V Washingtonu so "odkrili" nove "škandale", Id pa niso nič bolj novi kakor oni, ki so jih tu pa tam prali med vojno in po vojni.
Marshallov plan, Severeat-lantskl pakt, pošiljatve Grčiji, Turčiji itd., vse na stroške davkoplačevalcev, dajejo visokim vladnim uradnikom priložnosti sa postranske zaslužke. Tem ljudem pravijo "pet-procentarjl".
Ako si kak general na visokem mestu v Washingtonu, all admiral, ali kak drug uradnik, ki lahko posreduje, da dobi naročilo v vrednosti stotisoče ali pa milijone dolarjev njegova favorizirana družba, mu slednja da provizijo pet odstotkov. To seveda ne javno temveč pod roko.
Ako je naročilo Še poeebno ugodno, namreč da se ta ali ona korporacija isnebi sa visok denar takega blaga, 1U ja že napol brez vrednosti, ali v Ameriki povsem neporabno, znašajo 'procenti" še veUko več.
Če pošlješ npr. konzerve n Grško, ki so tu postale vsled enega ali drugega vzroka še brez vrednosti, pa jih zvezni vladi lahko zaračunaš po ameriški ceni, ali še višje, tedaj bo posredovalec deležen ne samo več kot pet odstotkov provizije temveč tudi lepega "božičnega" darila.
"Božična" darila so postavna dočim provizije, ki jih prejemajo pod roko visoki vladni uradniki, niso. Pravimo "visoki" zato, ker nižji uradniki do kakih "komiš-nov" nimajo priložnosti. A če sasumijo, da jih prejemajo njihovi višji, imajo običaj, da jih tajno, bres podpisa, satoiije še višjim avtoritatam. Včasi to se-
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
■ ■ typ .s-.
Ko pa le prične kake obravnava, tedaj se taka sataiba pom-
nože in večina vladnih veličin se trudi, da bi preiskava zadušila, ker drugače se morajo kongresu iki, admirali in generali v preiskavah potiskati dru* drugega v blato.
Tudi na drugi strani plačujejo procente. Npr. unija avtnih delavcev je določila izredna do-klade v stavkovni sklad. Unija tiskarjev pa je porabila sa stavkovne podpore ln v boju soper določbe v Taft-Hartley aktu glasom George Hartmana že $19,-82$,725.
Eni se bore sa obogatitev na ljudske stroške, drugi sa obvarovanje pravic organiziranemu delavstvu.
Senator Cain, republikanec iz države Washington, je v zvezni zbornici argumentiral za odobritev atlantskega pakta, toda silno se je zgražal nad Trumanom, ker ni tudi Španije vključil zraven. Saj je vendar diktator Franko prav tako — oziroma še bolj "protikomunističen" kakor je Harry! Vrh tega je Španija v možni vojni med Zed. državami in Rusijo zelo strategična točka. Torej čemu uganjati hi-navščino — je vprašal senator Cain. Nihče mu ni odgovoril. A resnica je vendar na dlani. Zed, države pod Rooseveltom so šle v vojno proti fašizmu. Franco je fašist).Prišel je na vlado Španije s pomočjo Hitlerja in Mussolinija. Med vojno jima je pomagal kolikor je mogel z rudami in drugimi dajatvami, na vzhodni fronti proti Rusiji pa tudi z vojaštvom. Poleg senatorja Caina se je en član zvezne zbornice osmelil predlagati milijone dolarjev posojila Franku na stroške nas vseh v Zed. drža-vah. Čemu ne, je izvajal. Ako smo proti komunizmu, zakaj ne bi podprli enega izmed najuspešnejših pobornikov v "mrzli" kot v vroči vojni proti "rdeči sili"?
F. D. R. je med vojno — v kateri mi takrat še nismo bili direktno udeleženi, pri otvoritvi novega mosta preko reke na Michigan Ave. v Chicagu propagiral "kvarinteno" proti fašizmu vsepovsod po svetu. Od onih njegovih dni se je v naši vnanji politiki veliko spremenilo. Bodisi v Nemčiji, v Italiji, na Kitajskem, Portugalskem, v Grčiji in posebno ie v slednji ter v Španiji. Sedaj se vnanja fo notranja politika naše vlade peča edino še s komunistično nevarnostjo, sporedno z Vatikanom. Kam bo to privedlo, nihče ne ve. Vemo pa, da taka takti-
še
zem .
Toriji so mu plosksli in radio ter poročevalci tujezemskega tiska pa so raznesli njegova izvajanja po vsem svetu.
Attleejev odgovor
Premier Clement Attlee je odgovoril, da ni bral še tako zavitega, nepoštenega govora kakor ga je imel Churchill ob tej volilni vojni napovedi laboritom. Dejal je, da mu je žal, ker svet Winstonove reči še vedno resno jemlje ns znsnje, dočim gs večina sngleškega ljudstva že dolgo
Državne milice za vse slučaje le vedno pripravljene
Narodna milica je oborožena sila posameznih držav Ameriške Unije. Njeno moštvo*sedaj šteje 356,473 mož. Skozi mnoga desetletja se je je pajveč uporabljajo v bojih proti stavkar-jem,a med vojno je bila ta državna milica inkorporirana v zvezno armado. Sedaj so te vojaške postojanke spet samostojne, v smislu zveznih zakonov ter postav posameznih dntav.
ka ne vodi v demokracijo, manj pa jo utrjuje.
Proletarec bo kolonista Kene-saw Mountain Landisa na svoji angleški strani jako pogrešal. Bil je eden izmed vseh, ki si je upal povedeti resnico o sedanji histeriji in mogel jo je spraviti v javnost le, ker mu je bilo uredništvo dnevnika Chicago Sun-Times naklonjeno, v kolikor mu je cenzor iz njegove kolone je bilo. Kajti marsikdaj, črtal baš tisto, kar je bilo povedano najbolj resnično no moji-stersko-žurnalističen način.
Kardinal Spellman je s svojim surovim napadom na Mrs. Eleanor Roosevelt slabo naletel. Dejal ji je, da se je v svojem potegovanju za predlogo kongres-nika Bardena izkazala za sovražnico katoličanov ter za nevredno mater. Poslanec Barden je namreč v kongresu predlagal $300,-000,000 podpore šolstvu v posameznih državah, toda vlade jo bodo morale iz teh dajatev nuditi edino javnim šolam. S tem bi bile katoliške ter druge privatne šole, ki so večinoma verske, od podpore izključene. Kardinal Spellman je kongresnika Bardena nazval za "bigota". On hoče, da bi bile katoliške šole podpor iz zvezne blagajne enako deležne kakor ljudske šole, ker tudi katoličani plačujejo davke. Toda Barden insistira, da tradicija ameriške ustave, ki določa ločitev cerkve od države, še vedno velja. Oglasila se je k temu v svoji koloni Mrs. Roosevelt in podprla Bardnov argument. Ko jo je nato kardinal Spellman tako surovo napadel, je dobila ona veliko odobravanja. Potegnil se je zanjo bivši newyorški governer Herbert H. Lehman, mnogo kon grešnikov in na shodu v Readingu, Pa., Norman Thomas.
Milijone dolarjev za novo kampanjo
V Washingtonu, v New Yorku, v Chicagu in v Detroitu se konservativni vodje unij minuli teden na svojih neuradnih posvetovanjih priznali, da so svojo bitko v volilni kampanji leta 1948, kar sa kongresa tiče ras Izgubili.
Milijona dolarjev, kl so jih zapravili v agitaciji sa "svoje" pri-jatelje, so vrgli proč. Njihovo bahanje, da kako sijajno so zmagali, so morali pogoltniti, ker dasi so ras "smagali"? jim zmagovita stranka svojih obljub nI mogla uresničiti. Oziroma jim jih ni hotela. Obljube se pač na dajejo zata, da jih bi "politišnl" starih strank izpolnili temveč radltega, ds jih pozabijo čim so Isvoljeni, poraženi kandldsti pa potem obljubljajo toliko več, češ, pošljite rajše nas v prihod-
njih volitvah v sakonodaje, pa bosta na konju!
George Hartmann, kl j« člankar reakcionarna Čikaška Tribuna, je po "zanesljivih" virih israfanal, da mislijo unija v kampanji sa "svoja" prijatelje v prihodnjih kongresnih volitvah lata 1959 — torej čas eno late, potrošiti kar dvajset milijonov dolarjev.
S tam bo — aka bodo ras toliko potrošila, dvajset milijonov dolarjev vrženih proč.
On trdi, da ima vodstvo AFL namen kolektati od vsakega člana v volilni sklad $t. Aka je to ras, ha imela politična akcija AFL na raspolago kakih 14 milijonov dolarjev.
Isti člankar trdi, ds bodo unije CIO dobile od vsakega člana v kampanjski sklad najmanj $1,
in potem je tu še unija prerao-garjev, ki je samostojna, ter velike bratovščine želeaničarjev, kl tudi ne pripadajo k nobeni svesi, a politično so aktivne bolj kot pa AFL sli CIO.
Kako trošijo te unije svoj denar?
Vsa prepuste, da nomlnirajo demokratska ln republikanska stranka kandidsts sa sn in isti urad, izmed katerih je v primarnih volitvah na listi vsake posa-mesne stranke za kandidata le eden odobren in potem unijski vodje indorsirajo" tega sli o-naga, bodisi republikanca sli demokrata, in ob enem ps se dušs-jo proti "komunizmu", se po-smehujejo Normanu Thomasu in nato določijo, kdo naj bo Izvoljen.
Največkrat sa dogodi, da v
županskih in v kongresnih volitvah indorsirajo unljs CIO Snega kandidata in unija AFL pa njegovega nasprotnika. Tako sta oba kandidata označena "sa da-Isvsks prijatelja" ln ko zmaga eden sll drugI, sa dogodi kakor v sedanjem kongresu: da abe zvezi unij, skupno s bratovščinami žslesničarjsv, unija pre-mogarjev ter draga neodvisne unija spoznajo da "prijatelji" na obljube pozabijo ter slutijo onim, katerim v volilni Ihti niso ničesar oblubili — namreč da služIjo monopolom ter drugim privstnim interesom.
Kako silno so se politični odbori vseh teh unij bshali, kako da smo zmagali lanskega novembra! Taftov-Hartleyjev akt je "odletel" kot bi ga »odsekal s kosa. A js tam kot ja ML
Nekaj o naših stvareh
Iz Girarda v Ohiju poročajo, da bodo priredili v nedeljo 3V julija piknik v korist Proletarca. John Tancek pile, da je akcijo v ta namen pričel L. Muster. Tancek ima o tem dopis v tej itevilki, v Prosveti pa poroča med drugim, da bodo tam praznovali na Labor Day dan SNPJ, da je pleiiiče v ta namen po zaslugi L. Muster ja dograjeno in krstili ga bodo na njegov (Musterjev) nasvet s prireditvijo v korist Proletarca, zato da bodo ne samo koristili temu listu temveč tudi uvideli kako bo (pleiiiče) ljudem ugajalo.
Torej se "vendarle giblje!"
Povsod se dobi nekaj ljudi, ki nadaljujejo po nailh starih potih v naporih za ohranitev delavskega tiska in med nami posebno Proletarca, ki je izmed vseh naprednih slovenskih listov od take podpore najbolj odvisen.
Naiim prijateljem v Girardu in v vseh sosednih naselbinah priporočamo, da naj pridejo na piknik v Pleasant Valley v čim večjem itevilu. To |e kraj, kjer se |e lani vriil skupni piknik girardskih druitev SNPJ.
Na priredbi otvoritve parka Arcadia, ki je sedaj posest druitev SNPJ v Milwaukeeju, se je za ta list potrudil nai pionir Barborich. Cemu se jih ni v ta namen zbralo več skupaj? Eden med množico tri qji Itiri tisoč ljudi ne zmore tolikinih priložnosti kot jih nudi na enem kupu zbrana množica.
Piknik cicerskega drultva Sosedje it. 449 SNPJ v Forest Preserve je izborno uspel. Človek se med njimi ros počuti v prijateljskem sosedstvu — dan je bil lep in kot naročen za izlet v naravo.
Iz Pen ne nam nekateri mimogrede omenjajo, da bo mogoče v korist toga lista tudi tam kaj Izrednega, dasi so uporabili priložnosti z zbiranjem doneskov v nai tiskovni sklad tudi na priredbah drugih organi-
ij.
Veliko je iz vseh krajev pritožb, kako so seje mar* si kje čezdal|e slabše obiskane in pa da leži breme vseh aktivnosti druitev ter raznih drugih organizacij na vedno istih ljudeh. Vendar pa opazil, da ni tako slabo - kajti med delavci pionirji vidil delati tudi naie ljudi iz tu rojene generacije. Težave so, a vendar nadaljujemo In gremo dalje po potu naloga starega programa, ki postaja v sedanji dobi vedno bolj nov in so-aooen.
Vi^——— 11	.i	■ ———^
PKOLKTARKC July 27. 1949
PROLETAREC
LIST ZA INTERIOR DKLAVSKKOA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Iadaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIC!*« ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; aa pol let« SI.7»;
za «em leta $1 00.
Inozemstvo: za celo leto $3.30; za pol leta $2.00.
4
Vsi rek opui ui otflaai morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za pnobčitev v Številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by tlie Jugoslav Workmen's Publishing Co..
inc. Established 1906.
Editor...............................................Frank Zaitx
SUBSCRIPTION RATES; United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Montlis $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. .
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROt-kwell 2-2SS4
Vsi predlogi ljudstvu v korist so od reakcijo označeni za pot ¥ 'socializem'
V	zveznem kongresu govore o socializmu sedaj veliko več kol pa dokler je bil v njemu pokojni Victojr L. Berger ali Meyer London. In četudi je bilo one dni socialistično gibanje močno — reakcija ga je zatirala z mogočno propagando, in stavke pa s silo, kapitalizem ni hotel popustiti.
A krize so prihajale, in pa vojne. Z lokalnimi vojnami je se nekako šlo. Socialisti in liberalci so protestirali, a masa pa sc je zanimala za prav običajne vsakdajnosti.
Šele v stavkah so ljudje uvideli, da je sila vladujočega razreda vsa proti onim, ki so se podali v boj za izboljšanje življenskih razmer delovnega ljudstva. Policijski, kozaški in miličnikov kre-peljc ni nikoli padel po izkoriščevalcih—vedno le po izkoriščanih.
Tako so v dobi pred prvo svetovno vojno ugonobili eksistenco nič koliko ljudem in med vojno razbili socialistično stranko, po vojni pa tudi unije, katerim je vsega skupaj ostalo samo še kakih dobrih tri milijone članov.
Ko je nastala kriza, se je ameriško ljudstvo zdrznilo — ono v industriji in na farmah. Propadali so delavci in kmetovalci.
V	tej stiski je bil v volitvah Herbert Hoover otslpvljen iz bele hiše in poslan vanjo pa je bil Franklin Delano Roosevelt. •
Proglasil je boj "ekonomskim rojalistom" in pa "new deal" za "navadnega ' človeka.
"V socializem nas bo pahnil," so zašeptali monopolisti in velefinančniki. Toda kričali takrat niso. So pač vedeli zakaj. Kajti dočim so bili velebankirji deležni vladne podpore toliko, da so jo lahko zajemali z veliko žlico, enako tudi industrialci, ki so dobivali milijonska posojila ne da jih bi mogli jamčiti, so pa farmarji dobili zasilno podporo, toda šele ko so mnogi izmed njih prišli ob vso, drugim pa je vlada pomagala iz dolgov s svojimi posojili in pa s subvencijami, ki so jih dobili zato; da ao priredili čimmanj žiyine — posebno prašičev — in plačevala jim je šfe posebne subvencije za pridelke, ki jih niso smeli pridelati.
Po dolgem času je prišla vlada na pomoč tistim delavcem, ki so bili v nevarnosti, da izgube hiše, ker niso več zmogli obrokov. Na tisoče in tisoče jih je bilo vseeno obnje — na stotisoče — ker so jih ob nakupu preplačali in jim bi nanje vsled "prenapih-njene" vrednosti posojila nihče ne dal. Npr., delavec je kupil po prvi svetovni vojni hišo za $10,000. V krizi ji je vrednost padla na pet tisoč, a plačal je nanjo do tedaj poldrug tisoč dolarjev. Moral jo je pustiti.
Pod mogočnim pritiskom predsednika Roosevelta so dobili brezposelni brez sredstev nekaj zdravniške in živilske podpore in nato so morali delati zanjo pod firmo WPA.
,J Ko so bankirji zlezli na trdno, in industrialci, že so začeli v^iti, da vladne podpore delavcem vodijo v "socializem". A o-gromnih podpor, ki so jih oni prejeli, pa niti omenili niso. Saj je vendar dolžnost vlade, da ščiti velike imovine. In svobodni razvoj v gospodarstvu pomeni — pa če to zapišejo ali ne, da veleindus-trija žre mala podjetja, veletrgovina pogoltava male trgovine druga za drugo in farmarska industrija briše lastnike malih kmetij z njihove zemlje.
Sedaj, ko smo spet na pragu "krize", ali saj v nekakšni "recesiji", se je predsednik Truman osmelil znova naglašati svoj "fair deal".
Je veliko skromnejši kot je bil Rooseveltov "new deal", toda za pot v socializem" pa je mnogo bolj napadan.
Demokratski vodja v poslanski zbornici, John McCormick iz Mass., argumentira s konservativci v kongresu, da bo "fair deal" prinesel ljudstvu pravičnost, ne pa mu usilil socializem. Kot da socializem ne pomeni pravičnosti!
Kongresnik McCormick, ki v zbornici nastopa v imenu demokratske stranke, v kateri ima ona večino, je dejal med drugim, da tisti, ki vsled dedščin ali pa vsled obogatitve, najbolj nasprotujejo predlogam za vladno pomoč onim, ki niso toliko srečni!, namreč da se bi rodili z zlato žlico v ustih.
Dejal jc, da mnogi izmed teh bogatašev so "pred leti" (v zadnji krizi) sami bili deležni vladnih podpor in vzeli so jo z odprtimi rokami. Takrat jim to ni bil socializem, kajti mislili so kako si oteti svoja bogastva pred bankrotom. A sedaj pa, ko so bogataši spet na konju, jim je "socializem" vsak načrt, ki stremi graditi socialno zaščito navadnemu človeku.
Bankirje je opomnil, da je med letom 1929-1933 zaprlo vrata šest tisoč; bank in "busirtessmani" so kar "drli" v Washington z apeli na senatorje, na kongresnike ln na zvezno administrscijo, da naj jim pomaga. Odzvala se je z ogromnimi vsotami. Pa niso nič rekli, da je to socializem.
* Toda ako predlagaš socifalno bolniško oskrbo, — ha — to pa je socializem! Njim seveda ni brige, koliko jim zdravnik računa, ali bolnišnica, ker imajo bogastva — ne pomislijo, da mora nešteto ljudi iz delavskih družin v prerani grob, ali pa v dolgotrajno bolehenje, ker nimajo sredstev, da si bi mogli dovoliti vso potrebno zdravniško nego.
Dalje je kongresnik McCormick izvajal, da ko je bilo pred sto leti predlagano, da naj zvezna vlada, ki je takrat imela še prav malo moči, poskrbi za izboljšanja pristanišč, za reguliranje rek in za naprave proti povodnjim, so nasprotniki zavpili, da bo to ubilo privatno iniciativo, vzelo pravice poeemeznim državam in sploh ds so taki predlogi socialistični.
Pred sto leti, ko so začeli v tej deželi po malem ustanavljati javne šole, so bili vsi taki napori proglašeni v današnjem jeziku za "subverzne" (takrat za socialistične), a vendar, napori so se nadaljevali in tako je dobilo skozi to dolgo dobo več otrok pri-
NAPORI ČLOVEŠTVA
Zavzetje Sangaja bila največja zmaga kitajske ljudske armade
Joško Oven:
RAZGOVORI
Pcleg vročine katera je zad-| svojo služkinjo, nekatere celo nje čase malo pojenjala, smo po dve. Samostan je žeto bogat, imeli- u Chicagu pravcati cir-jVsaka nova prosilka mora pla-
1 lekcijo z reke Jangce in Je pra vočasno zapustila šanghajsko
pristanišče ter se zasidrala na odprtem Rumenem morju.
"Kdor kontrolira Sanghaj,| kojšek je izdal republikansko	* * *u
'control ira Azijo", je dejal v pre- stvar in iznenadil in napadel	United Press javlja v poro-
tekkr.i stoletju angleški gene- najnaprednejši del kitajskega	o položaj« v Sanghaju o
:a\ sir William Parker. Parker ljudstva ter MMI^Ia ga	fantastičnem padcu vrednosti
;c ie izkrcal v Sanghaju na čelu uniči. Ob tej priliki so tuje voj-	kuomintanškega tako imenova-
5et Njegovega angleškega veli-!ske V fcanghaju, proletarskem	ne8a «»teg» Cene Hrtov
•anstva s službeno nalogo "da središču, ki se je uprlo leta 1925	^ ^ignite od 30.0W na 100,-
orepreči", da bi bogato prista- in 1927, brt*,*gojeo podprle	/^ih J«™™. Pešci rav-
nišče "postalo žrtev" opija. Čanga proti ljudskim silam. To-	™d"snoM hodlJ° bankovcih
Po tem "junaškem nravstve- da to je bila zSdAja lahka oboro-	z,ate8a Juana« l^e razme-
nem vojaškem pohodu", ki naj žena imperialistična interven-	tam P° mestnih ulicah.
bi bil navdahnjem "po izključno cija na Kitajskem.	. v «v
visokih Človečanskih čustvih", Leta 1932 so se Japonci s pod-	Johll bOfSek DIS6
poro ogromnih pomorskih sil iz-	■
je angleški general vsilil kitajskim cesarskim oblastem nan-kinško pogodbo, ki so jo te o-
krcali v Sanghaju ter se od tam ia'kuuuu, w	w, lotili zsvojevati Kitajsko. Cang-	.
b.aati rade volje sprejele. Tajkaj^ek je prepustil preb.vaUtvo	E^lTTl"^
divjanju napadalcev in se strahopetno umaknil s svojimi če-
kys, namreč "šrainarji" so imeli svojo konvencijo. Kakih 50,000 se jih je prilomilo iz vseh krajev Amerike in drugih dežel. Štiri dni so trajale parade, koncerti in razni poulični nastopi. Fantje — in nekateri raree stari ^"fantje") so bahavo šopirili svoje orijentalske uni* foi me, ker dokazuje: 6e si prav star v letih, si še vedno otrok v srcu. Te konvencije se je udeležil tudi predsednik Truman, kateri ie ob tej priliki imel dalj* ši govor.
O Jugoslaviji
V	reviji New Republic, v številki z dne 11. julija ima Percy Winer daljši članek tikajoč se pogajanja med Italijo in Jugo slavijo glede Trsta. V njemu ta komentator namiguje, da se je med tema državama napravil, nekak kompromis ali "deal", v katerem bo Tito priznal a nek sijo Trsta Italiji, ali dobil bo v zameno vse sedanje oaadje Trsta, katero sedaj pripada tako-zvanem "svobodnem ozemlju Članek je dolg, predolg da bi ga prevajal. Pisec je preoej sarkastičen. Govori o tem kot da je to ae gotova stvar. Titov govor katerega je imel sadnjič v Pulju, to popolnoma zanikuje.
V	New York Timesu ima njihov poročevalec, kateri je bil v Belgradu — M. S. Handler, od časa do časa daljše članke
SPRINGFIELD, 111 — Smo v V o«..*.--JU 1« ^ u«	| Jugoslaviji. Tak članek je bil
lotili zavojevati Kitajsko. Cang-1	i..iu» n«rf
že, da so za$?dli veliko površino azijske metropole v znamenju koncesije.
Kmalu potem pa se je zvedelo, da so ves opij, ki je prišel do tedaj na Kitajsko, vtihotapili ravno Angleži. Pravijo, da so cesarske oblasti to dobro vedele, še preden so se Angleži izkrcali. Toda kljub temu so šli na roke t^mu angleškemu nasilju v prepričanju, da bo že sama navzočnost tek čet V Sanghaju jemala večno lačnemu kitajskemu ljudstvu vsak revolucionaren polet. Tako so si Angleži pridobili na Kitajskem svoje "pravice". Ko je Churchill govoril v spodnji zbornici o nedavnem incidentu na reki Jangce, se ni sramoval zahtevati, da se v obrambo teh "pravic" pošljejo takoj na kraj letalonoeilke, oklopne ladje, eskadrile bombnikov in čete za izkrcanje. Te čete naj bi z neusmiljenimi represaljami prisilile vojake osvobodilne vojske, da bi izkazale spoštovanje rume-nokožcev britanskemu levu.
Tako je dejal Churchill, zvest dedič krvoločnih izročil raznih kapitanov Drakejev. Ti kapitani so pod zastavo morskih razbojnikov delali najbolj grozne zločine, klali ter tako pridobili angleški kroni koncesije in privilegije na bogati azijski zemlji.
Zatiralne in imperialistične angleške funkcije so se začele uradno v Sanghaju z izkrcanjem leta 1843. Angleški trgovci in bankirji#o si osvojili tržišča, čete so pa medtem zadušile v krvi tudi na račun kitajskega cesarja upore*.ki so že tedaj pretresali staro mesto, zibelko azijskega proletariate.
Angleške intervencije so se nadaljevale in bile vedno bolj krvoločne. Leta 1855 so se jim pridružili Francozi, leta 1860 pa še AmeričSni. Vsi skupaj pa so sejali smrt v delavskih okrajih v Sanghaju. V zameno za te usluge je darežljivi cesar podelil tujcem vedno večje koncesije v mestu. Leta 1902 je družba imperialistov narasla. Da bi zadušili upor Boxerjev, ki je trajal skoro dve leti, so se hkrati izkrcale francoske, angleške, nemške in japonske čete. Kitajski delavci so bili stisnjeni v ozek del mesta ln so preživeli žalostne in krvave dni.
Cesarstvo je bilo uničeno ln Sun Yat Sen Je ustanovil republiko. Njegov namestnik Čang-
pribčen v začetku julija pod imenom: "What life is like in
V nje-
pogodba je pooblaščala Angle-1divjanju napadalcev in ^I n!k^g^^leUr^a, katerih people's democracies.
vrši v
vina je onega dne zapisala Cang- Proce)
1 "	»T , " r* vrši vsako leto. Poteklo je že! mu, ki ie precej obširen, opisuje
tami v notranjost ™a 2*odo-	__ ^^ £ ,et , uspehe in težave> katere
kaisku niMOv konec Maoce-	°i,kar *e bila 0(1 tukl* ix SPrinB"
kajsku njegov konec. Maoce	f;<>1H.iin VAl|lrjl ^^^
tung, ki se je na celu malošte
vilnih junaških upornikov več
jajo v tej deželi, ne samo radi pomanjkanja tehničnih strojev,
flelda, III., prccej velika udelež
ba na omenjenem pikniku, kar ampak tudi radi bojkota od . 4 . ..	„. ^__. , je bilo v dokaz, da je Proletarec vzhoda in zapada. Omenja, da
stalisče radi tega ker sta obe
pa sedanje čase. Razume se, da v tolikih letih se marsikaj spre-
19. nacionalistična armada v|meni in	Pra™te
o. k« L ! t i r vsepovsod tako tudi v Prole-	_
sangnaju ki ao jo sestavljati	ih yratah ^^^ p^ močnejšem stališču, ker je bile
dentje T&^S^S^ ^tenh ni mogoč? n^o- Udina dežela v vzhodni Evropi, dentje je ociniia tangov ukaz mc3tUi Tudi j^j ^ ča90m katera je izvršila socialno revo-
delavcije začeTu aTmadT^	Pmletarčevega pik- lucijo s svojo lastno močjo. Na-
^ ui-ui	mfca, se je skušalo pridobiti več- dalje omenja: "Težkoče "pet-
pozval Kitajce, naj se uprejo	simpatičarjev kot
tiranovim ukazom in naj se bo-	. J . . X
re skupno s komunisti v obram bo napadene domovine.
podedovale gotove industrialne ustanove, dočim tega Jugoslavija ni bila deležna. Ali kljub temu je Jufoelavijo na veliko
no borbo, ki je trajala nad me- .q	udcležencev za ^
. t X	ležbo na gori omenjeni piknik,
Čeprav so bile japonske sile v kar ^ je {ya pokazai0 da ni mo-
velikanski premoči nad kitaj- ^ to izvršiti, zakar je več skimi, so ti junaki ustavili na-,vzrokov Glavni je ^ Uf ker ni padalca v Sanghaj ju nad mesec pravega zanimanja, dni, dokler niso padli vsi in jih Tako smo se Opravili na pot ni popolnoma zdrobil v zadnjih na Proletarčev piknik v maj-dneh nenehnbobneči ogenj sto- hnem številu v soboto 9. julija terih topov japonske mornarice, v družbi Joseph Ovca in njego-ki je bila zasidrana v luki. Ta! ve soproge Ann Ovca, in podpi-junaška epizoda je ganila ves ^ ter Johnh Goršek ml., ka-svet in pretresla vse kitajsko teri je bU naš V02rlik. Vožnja ljudstvo. Angleži, Francozi in je bija precej ugodna, akoravno
letke" so v tem ker je vsled po-
Američani ki so s tako vnemo klali delavce, ko so se upirali,
sta se med časom večkrat zmen-jala solnce in pa dež, in po tri
biAumrli>tpd «lada» niso in pol umi vožnji smo dospeli
na prostor kjer se je vršil piknik v prid našega Proletarca.
Kot že omenjeno, vožnja je bila vseskozi prijetna in sploh ne more biti drugačna v sličnih
takrat niti ganili z mezincem, da bi pomagali tej skupini junakov.
Od tedaj je zavzela kitajska zgodovina drugi tok. Milijoni
delavcev so sledili Maoeetungu slučajih, ako se človek pelja v in njegovi stranki, ki jim prijetni družbi na tako priredi-je kazala pot do osvoboditve. Po tev kot je bil Proletarčev piknik.
sedemnajstih letih gre ogromna ljudska vojska od zmage do zmage • preplavlja nacionalistične armade in vzela šesto mesto na svetu, vzhodni* biser, največje delavsko središče Kitajske. Nobena tuja sila ne bo mogla zajeziti tega nezadržnega pohoda ljudstva. Anglo-amcričanom ne bodo dali Kitajci nobene pravice intervencije z orožjem v obrambo propadlega in pokvarjenega režima, ki so ga Kitajci že obsodili.
Po incidentu na reki Jangce, ki je tako razjaril starega Churchilla, je Maocctung opozoril, da so minuli časi, ko so mogli tujci nemoteno obstreljevati
Pri tem se je pa tudi pripetilo, da smo bili Springfieldčeni prvi na pikniku in zato nismo ničesar zamudili. Jako zaminivo je priditi na tak kraj, ker je človek zagotovljen, da bodo gotovo snidenja s prijatelji, znanci in drugimi, katere si človek želi videti in se sestati ter se pogovoriti z njimi. To se je vr-*ilo na Proletarčevem pikniku 9., julija. Seveda, udeležba ni bila tolikšna kot bi morals biti a bil je vseeno uspešen. Omenjena naj bo tudi to, da vožnja nazaj domov je bila tudi prijetna, samo bolj počasna Je bila ker je treba .previdnosti, ker naš pregovor še zmerom velja, da
Nanking in Sanghsj. Jangce in ima Syojo moč.
Kitajska pripadata kitajskemu ljudstvu in osvobodilni vojski.
Ameriška mornarica z namestnikom komandanta ameriških enot na Tihem oceanu na krovu, je popolnoma razumela
ložnost do šolske vzgoje. Skozi več kot pol te dobe pa so imeli priložnost posebno do višješolske izobrazbe samo sinovi bogatašev.
Socializem torej ne prihaja ne tu ne kje drugje po kakem planu, kot se na primer zgradi hišo, na katerem je število opek in vsakega drugega materijala za izgradnjo natančno preračunano.	* .'
Socialne pridobitve dobivamo veliko vsled nujnosti zgodovinskega razvoja, a največ ker so jim borci iz prošlosti ter socialni upori pripravili pot. ' N
— John Gorsek
Prvi kolodvorski kino v CSR Glavna postaja v Phtnu je dobila letos prvi kolodvorski kisio.
manjkanj? mehanizacije potrebna velikanska uporaba delovnih moči. Glede ekonomskih razmer mase, pravi — da tako-zvani srednji razred je izgubil svoj prejšnji dobroživeči položaj. Nočno življenje v kabaretih je stvar prošlosti. Prejšnji bogati kmeti so tudi zelo prizadeti, ne samo z davki, ampak tudi na druge načine. Sploh u-vidi ta člankar, da prej ali slej in to morda že v bližnji bodočnosti bodo neodvisni kmetje gospodarsko prisiljeni pristopiti v vedno rastoče zadruge.
Glede malega kmeta-najem-nika ali po naše "bajtarja", se je sedanji položaj zelo zboljšal.
O zgodovini Mehike
(nadaljevanje)
Pred no preidem o v eno naj-pomebnejših strani mehiške zgodovine, je treba malo orisati položaj in pa ozadje v katerem se je pričelo. Ena najboljših knjig katera opisuje tiste čase in ki je še danes naprodaj v vseh boljših knjigarnah, Je brez dvoma opia Mehike, katero je napisala Madame Calderon de la Barca. Calderon de la Barca je bil španski poslanik v Mehifci v časih ko so se vršili ti dogodki. Njegova šena je bila Akotks, z dobrim pisateljskem talentom. Imela je dostop v najboljše mehiške kroge.
"Čudila sem se," tako piše v svoji knjigi, "ko sem nsšls glavno mesto Mehike popolnoma proti-republikansko Ulice so potne beračev, kočij in diamantov. Uboj na uHoah je nekaj navadnega. Vojaki ter duhovni v črnih sutanah, kateri pridejo slučajno mimo, se okrenejo pre-
čati ob svojem vstopu pet tisoč dolarjev, katera Vsot*« preide v skupni fond ... Ko smo pregledali razne kipe Marij in Jezušč-kov v svili in diamantih, spo-vednic itd. smo končno prispeli v veliko dvorano s krasnem pohištvom. Tu so nam servirali pojedino v najelegantnejšem stilu. (Tu našteva dolgo vrsto imen raznih jedi in sladščic).
Posadili so me na stol, kateri je bil v lepoti vreden, da na njem sedi sam papež ... Starejše .nune, sedeč na stolih so izgledale kot izklesane iz kamna. Mlado dekle, katera je izgledala da je pensijonarka nam je med jedjo igrala na harpo."
Ogromno bogastvo cerkve, napram revščini Indijancev jo je vedno iznenadjalo. Od časa do časa omenja v svoji knjigi škofovsko zlato in bisere, ter ogromno bogastvo v zlatu in srebru, s katerem so bile cerkve okin£ane. "Ob ustoličenju nove-jja mehiškega nadškofa so bili škofje oblečeni v bel žamet in zlato—ter njih mitre so bile pokrite z diamanti", piše v svoji knjigi. '
To so samo vtisi evropske ari-stok rati nje, katera je bila navajena dvornega sijaja. V resnici je bil položaj tak ne samo radi bogastva ampak moči.
Ostanki Spancev so bili še vedno v deželi. Za njimi so stali takozvšni "Criollos", v Mehi-ri rojenih Spancev bele rase. Spodaj pod temi "mestizo", ljudje mešane krvi. In končno tisti, kateri bi moral biti gospodar v deželi — Indljanec-do-mačin, a je bil brez pravic. Soanci in kreoli ter tu in tam kakšen mestico, so tvorili tako-zvano gornjo ali vladajočo oblast. Zemlja je bila razdeljena v velike haciende (veleposestva) v rdkah Spancev ali kreolov. Cerkev je poleg samostanov in drugega cerkvenega premoženja lastovala se ogromne parcele zemlje, katere je v teku španske vlade dobila v svojo list Poleg veleposestev in cerkve je bila še ena sila in ta je bila vojaška kasta. Ta trojica je uničila vsak uspeh revolucije ter je na vsak način hotela za večno obdržati svojo oblast. In proti tej sili je nastopil in se boril Benito Juarez.
' Hovi udi
Po najnovejših poročilih je prof. Andrej Tomas na Sorboni iznašel, način, kako vstaviti v telo odtrgan ud.
Ti rezultati niso prvi in predstavljajo samo logično nadelje-vanje rezultatov profesorjev CsrrelLa in Lindberga, ki sta skuhala s perfuzijsko brizgalko ohranit^ v odlomljenem udu tkivo živo. Že prej se je sovjetskima znanstvenikoma Juscinu in Brudenku posrečilo ohraniti živo pasjo glsvo odtrgano od trupla
_Vse te iznajdbe, ki smo jih površno omeni H, bodo mnogo pripomogle p r i zdravljenju predvsem v kirurgiji Seveda ne
gre za zmago nad smrtjo.
Tole mi ne gre rvlmo?
kumentarnc filme za potnike, ki čakajo na zveze vlakov. Ker je plzenska postaja izredno važno železniško križišče je to novo pridobitev pozdravilo potujoče občinstvo z velikim navdušenjem .
ResTiico tepe ne samo laž, fte-go ji tudi molk lahko škoduje. —Aihien.
.r . , . __. _______, ko mrttča kot da je to nekaj
V tem kinu ne^trg^o pred- navadnega Cerkve so vedno pot-vsjajo kratke, kulturne to do^ ne verA*kov ,n kaf ^ M ^
nenavadno je stino bogastvi— zlsto tn diamanti na eni strani cerkve ter ns drugi strahovito siromsltvo Indljsncev"-
O samostanih, katerih Je bilo na stotine v Mehiki piše o nekem, "Brezmadežnega spočetja" po Imenu, katerega Je obiskala leta 1842 ln kateri Je bil za res palsčs: "Vsaka ntfna Je ifnels
Ako smo toliko sa mir, čemu rajše naša vlada ne snuje mirovne namesto vojne s veze, to ml nlkskor ns gre v glavo! fn tud| te ne, temo bi morale baš Zed. drtave oboroftevstl sedsj t se reakcionarne retime — tndi tega M fipopudflitf •
PRIPOVEDNI DEL
Milico Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
Saj pač Podlesek in Sušnik tudi ne moreta fajmoštra, pa vendar — kakšno korist pa ima svet od njiju?"
"Tak vendar," je dejal Miha, "razumite me! Sam dobro vem, kako je to malo. Ali kmet je kmet. Se vedno veruje v vraže in vaško babnico bolj ceni kot zdravnika. Bil sem delavec in sem videl, kako gre pri delavcu vse laže. Delavec nima živine, pa zato ne veruje tistim, ki za vsako bolezen kravi kri puščajo. Delavcu je vseeno, ali je toča ali lep dež ali suša; in ne bo molil ne za lepo vreme ne za dež; Delavec bere, mnogo sliši, se uči. Naš kmet pa živi vekomaj enako. Vse kar ve in zna, je, kar sliši v cerkvi. In takile kakor tu, še celo: ves teden jih ni iz njihove kotline, samo v nedeljo prilezejo k far i, tam malo klepetajo, malo molijo, malo postaje pod lipo in se spet vrnejo v svoje domove in mislijo na krave in polje."
Tedaj je Matija Miho stisnil za zapestje, se nasmehnil in dejal: "Prav imate. Razumem vas, Miha. Kmet je navezan v svojem bornem življenju na svoje roke in na božjo pomoč. Nisem vas vprašal, kolika komunistov ali ne vem koga imate pri Svetem Ivanu. Poznam kmete in vem, kako dolga je pot do tega, če kmet ne verjame vsega svojemu fajmoštru! Vem, da je najprej treba spremeniti pogoje, da se bo potem spremenil tudi človek, toda pogoji zopet se sami ne bodo spremenili, mora jih ustvariti človek. Vse to so preproste stvari, Miha. Kaj pomaga ljudem prepovedati verovati v boga, ko pa verujejo še v vraže. Imate prav, Miha, zelo mnogo je že, kadar kmet ne verjame več, da bi župnik mogel pregnati točo. . Nič ni bolj strašnega kakor ta kmečka, ljudska prikovanost v to staro vero, od katere se njegov duh ne more odtrgati. Ne gre za to, da bi sovražili fajmoštre, to ni cilj človeštva, pač pa, da se ljudje iztrgajo iz njihovega duhovnega čaranja, iz njihovih klešč. In ko je bilo na zemlji tisoč in tisoč let tako, vem, kako težko je, kmeta zdaj nenadoma iztrgati iz tega vpliva. A na nekaj vas moram opomniti, kar me skrbi: dobro veste, kako gre svet naglo naprej ln ne bo prav nič čakal, da se ljudje v Prek-murju, v Slovenskih goricah, na Ptujskem polju, na Pohorju in ne vem kje vse počasi dokopljejo do tega spoznanja, sicer bi čakali morda še tispč let, tembolj ako bi župniki ljudi še nadalje imeli pod svojim- vplivom. Ne gre samo za to, da odstrsnimo župniks, marveč da ga znamo z
nečim pametnejšim in večjim nadomestiti. Zakaj iz enega duhovnega suženjstva bi lahko padli v drugo, nič slabše, na-ne-to da bi se dokopali do prave svobode. Govorila sva že o tem, pa ste vedno trdili, da je glavno, če opravite s fajmoš-trom, vse drugo je vaša stvar. Moram vam povedati, da faj-moŠter ni edina ovira za napredek človeštva. Nespameten bi bil človek, ki bi bil prepričan, potem ko je vrgel s poti kamen, v katerega se je bil spotaknil, da na vsej poti ne bo več nika-kega kamna?! Kaj pa, če bo naletel še na skalo? Ne da bi vam hotel očitati, Miha, vendar vem, kako vam hitlerizem prirašča k srcu. Želel bi le, da vi spoznate, kaj je to, zakaj za faro 'Svetega Ivana ni nepomembno, (:aj prav vi mislite. Pa če bi jaz fe tako pravilno mislil, kaj pomaga vse to, ko pa jaz jutri, pojutrišnjem lahko odidem, medtem ko vi ostanete tu! In preden si bom jaz pridobil ljudi, bo še dolgo, ko že vnaprej ne morejo nikogar, ki pride k njim. frikdar vas ne bom nehal prepričevati, da je treba odstraniti vse ovire, ne samo eno, če naj delavstvo in kmečko ljudstvo vzame svet v svoje roke. Seveda ne tisto kmečko ljudstvo, ki bi potem začelp z vražami, temveč tako, ki bo poneslo svet tja, kamor ga ne morejo ti, ki zdaj ravnajo z njim. Povedal sem vam že in vam še moram, da ste v veliki zmoti glede nacizma, Če mislite, da v Nemčiji vlada delavstvo. Če bi vladalo delavstvo, potem bi ne mogli zatirati in si osvajati svet. Tam vlada prav tako kapital kakor v Angliji, kapital, ki bi si rad podjarmil svet. Prav vi, Miha, bi ne smeli tako misliti. Ne rečem za druge. Drugi mislijo, da Hitler prinaša odrešenje človeštvu, mislijo zato tako, ker drugače ne morejo, ker jim nihče ni povedal resnice in jim danes niti ni za resnico— Naj bo dovolj, saj bova že na vrhu!"
In res sta že lezla proti vrhu, stopila v gozd bukev, gabrov in dugega drevja. Hodila sta po klancu med samimi vinogradi, ki so bili po večini še zapuščeni, s prevrnjenim koljem, z ne-obrezano trto. Ob klancu so bile majhne, kmečke zidanice, druga za drugo, kakor bi tu bila zelo dolga vas. A skoraj vse so imele zaprte oknice. Velikih vinogradov v fari Svetega Ivana ni bilo mnogo in pravih viničar-jev malo.
# "Koliko ;viničarjey imate v fari. Miha?" je vprašal Matija.
"Pravih viničarjev bo menda sedem ali osem," je odvrnil Miha. "Ni mnogo gosposkih vino-gradov. Drugod po Slovenskih
e
r
a
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
ustanavljajte nova društva. deset
clanov(ic) je treba za novo društvo
NAROČITE $1 DNEVNIK
"PROS VETA"
(limiil Chleaga) la 99.99 aa letat 94.99 sa pel leta: 99.99 as tatrt leta: aa Chleaga la O—k Co„ 99.19 ss eefts lete; 94.79 ss pel leta; aa taoewaetvo 911.
v
i e e e e e a a e a e a e
te.
Naslov za list In »tjniltvo ja:
t< ■ ■■ * ' ■ ,	T* , < .y • ■ "f T'lj	•■ 'i..
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
goricah jih je več, vsaj v nekaterih krajih. Takih, ki so tako rekoč na pol viničarji, bo kakih štirideset družin. Pri nas je tako, da se kdo udinja pri večjem vinogradniku za stanovanje in še kako hrano, za kqp se obveže to ali ono delo sam opraviti. Zlasti mladi ljudje, kadar se poročijo in nimajo kam iti, se zatečejo za nekaj let v vinograd, a si skušajo pomagati, da bi čim prej prišli do svoje koče. Saj se -od viničarstva pri nas ne da živeti."
"Pa saj tudi pravi viničarji bedno žive?" je rekel Matija.
"Veste, vse skupaj ni nič! Celo pa zadnja leta. Pravijo, da je nekoč bilo bolje, ali jaz ne verjamem. Ljude morajo vzeti tudi to ko ni nič boljšega. Sama revščina. Zato pa vsi pričakujejo, da bi se že zgodilo kar koli. Slabše ne more biti, res ne. Lahko je samo še boljše . . ."
Da, se je nasmehnil * Matija. Slabše ne more biti, lahko je samo še boljše, pa naj se zgodi kar koli. To je ključ za razumevanje vsega tega življenja. Tu gre samo še za preprosto resnico: živeti ni več mogoče in slabše na svetu ne more biti, pač pa samo boljše in naj potem to pride od koder koli in po komer koli. Živijo na meji hitlerizma, v njegovem duhovnem sklopu in so že toliko ohromeli skoz tisoč let sem, da si sami ne morejo pomagati. Pomoči pričakujejo samo še od drugod. In to brezupno vzdušje leži nad vsemi Slovenskimi goricami kakor umazana zimska megla. Da, morda- leži nad vso Slovenijo eno samo pričakovanje z veliko vero, da bo naposled le prišlo.. Kaj naj prkle? Kralj Matjaž iz svoje votline? Da, s svojo vojsko, da bo pomagal ljudstvu, ker ljudstvo samo v sebi nima več moči, in tudi nikake volje nima, ako bi moč morebiti še imelo. Matija se je grenko nasmehnil: ts trenutek je doumel prsvijico o Kralju Matjažu, vse jedro te toliko opevane^ po vseh slovenskih čitankah prepletene povesti, o tem našem edinem, a vendar tujem junaku, ki nfj bi navduševal našo mladino, ko je ta povest v resnici v svojem bistvu kaj malo vzgojna in bod-rilna. Cankar je doumel v svojem Potepuhu Marku in Kralju Matjažu vso pasivnost slovenskega naroda, ki pričakuje od njega odrešenja, pa pri tem v gostilni zaprsvi še to, kar ima, in se vrže v naročje pesmi in ciganski ljubezni. Toda Matiji se je razodela zdaj Še druga stran te slovenske splošne povesti: ne samo pasivnost slovenskega naroda, ne samo pričakovanje odrešenja, hiarveč, da je ta kralj Matjaž v bistvu tujec. Slovenski narod ni iz sebe našel junaka svojega odrešenja, šel ga je iskat drugam. Ta zavest je grenka: popoln obup nad svojo močjo, popolna nejevera vase. Samo od drugod lahko pride odrešenje. Slovenske gorice pričakujejo to odrešenje vsak dsn. In kdo bo ta, ki naj prinese odrešenje, kdo je tisti kralj Matjaž, mogočni, čeprav tuji junak?
"Heil Hitler!" ju je pozdravil Izpred nizke hiše majhen človek, dvignil roko in se veselo zasmejal: "Sem, moža! Nikar mimo!"
vZdravo, Skobec!" je ozdravil ,Miha. "Pomagal mi bo rezati," je pojasnil Miha Matiji, možu pa dejal: "Lenuh, si že vstsl?
"Ti bom dal lenuha!" je odvrnil mož. "Le poglej, kje je že sonce, tebe pa ni od nikoder.-Ali ne bi stopila na kozarček žgsnja?" ju je povsbil v hišo.
"Gs imaš preveč?"
"Glih preveč ne, bolj sa arc-nije. Ali je tak, da tudi zdravemu ne škodi. Tudi vam, gospod Klemene, ne bo škodil. Ne bojte se, snedli vas ne bomo, koča ps ss danes ia tudi na bo podrla.
i"Nič kaj sa na bojim na snags na drugega," ja odvrnil Matij*.
Kočs Ja blls nizka, s lesenim, očrnelim stropom, * majhnimi okni, kjer so bile še roža in tako še bolj zasenčevale sobo. Dva sta bili odprti, ker Je dekle šest-nsjstih lat prsvkar postlala in pomet la. Na ilovnatih tleh so še ležsle mokre krpa, ker js bila prej poškropila, da bi se preveč ne kadilo.
(Dslje prihodnjič.)
'Ne boj se, le ie bolj odpri!
Z OBISKA PO CALIFORNIA
KEMMEMER, Wyo —Dne 26. junija smo se podali oa pot, ki je držala najprvo skozi državo Utah, John Krzičnik, Frank Krusich in Louis Sajove^.
Prva naša postaja je bila Vi-nemucea, Nevada. Na vožnji po dolgi puščavi pridemo v Reno, Nevada To . mesto slovi radi razporok, po katere prihajajo sem bogati ljudje, ki so se naveličali drug drugega, in pa vsled hszardnih igralnic ter nočnega življeaja. Tu smo prenočevali. Pogledali smo v igralnice, kjer se vadlja za visoke vsote in opazili, da se v njih "depre-sija" nič na pozna. Nedvomno je v tej defteli še veliko ljudi, ki imajo več denarja nego ga potrebujejo.
Vsi — kar Jih vidiš pri raznih napravah za gem bij an je (stave za denarne vsote i posegajo v listnice in densrja je na kupe. Igrajo stari in mladi.
Naslednje jutro smo se odpeljali v Sacramento, Calif. Tam smo se ustavili pri Josie Remi tz. Ima krasen vrt in sadni vrt, posajen s oranžnim ter drugim sadnim drevjem. Bili smo zelo gostoljubno sprejeti in po-streženi.
Drugs naša postaja je bila v Oakland, Calif., kjer smo se u-stavili pri mojem sinu Alb. Kru-sichu in njegovi soprogi, ter pri moji hčeri in bratu. Nato smo obiskali našega starega dopisovalca "Big41 Tonyja. On je res 'fant od fare". Je naprednjak in družabnik. Halo, brž je šel doli v "dog-house", poiskal tisti skriti kot in nam prinesel iz soda "ta-boljšega". Razkazal nam je vsa sorte slik, ki jih ima. Mnogo Slovencev, ki so na potovanju, gs obišče. Pridejo tja z vseh krajev USA.
Ko smo se tako pogostili in nekoliko pomenili, je postal "Big" Tony naš vodnik ali "kažipot". Oglasili smo se na tej poti pri Mrs. Rosenstein in hčeri Ulga in Harry Cartledge, kjer so nam postregli s pivom in pecivom. In nsslednji večer pa šli spet k njim na večerjo vsa naša družba.
Drugi dan smo sa peljali iz San Franciscs na Geyesville, Calif: — vsa družina — in obi-sksli rojake Joe in Mary Ser-voren. Imajo modeme kabine za turista in gostilno. Povsod smo bili dobro došli in postreženi. Obiskali smo tudi Johns Petri-čs v K en wood u. Ima zelo lepo urejeno farmo. Tretal nas je z dobro slivovko in pomenili smo sa prav po domača.
l>an pozneje smo odrinili v Fontano, Calif. Tam so lepi kraji. Vinogradi, sadni vrtovi, rože. Pravijo, da je v Fontani kakih 60 slovanskih družin. Ustsvili smo sa v domu SNPJ, in ob tej priliki smo se sešli z John Peč-nikom. Povsbil nas je na svoj dom ter gostoljubno postregel.
Radi bi se ustavili v Fontani za dalj čssa, ds bi prisostovsH 45-letnici slavnosti SNPJ a čas nsm tags ni dovolil, ker smo morali priti domov do 4. julijs.
Pa se bomo pomudili tam dalj ob drugi priložnosti.
Hvala vsem za gostoljubnost in postrežbo. V nadi, da ostanemo v prijateljstvu tudi v bodoče, vas vse iskreno pozdravljajo John H. Krzičnik, Frank Krusic in Louis Sayovic.
Kino v službi poljedelstva
V Zad. državah kino silno ve-
Zad. c stori
liko stori na naučnem polju, dasi taki filmi pridejo v glavnem le v šole in pa v mala gledališča. V velikih, v katera je treba plačati visoke vstopnine, js kažejo "šund", v katerem se svetijo filmske "zvezde".
V	Sovjetski zvezi — kjer je kino-gledišče državna last, pa so vrste filmov porazdeljene po potrebi ljudstva. Seveda, v vseh kažejo tudi zabavne slike. A v učnih zsvodih ps se resno trudijo kako čimbolj pospešiti narodno gospodarstvo, npr. z umnim kmetijstvom.
Naša dežela se ponaša, da ima naj bol j, moderno, mehanizirano agrikulturo. V sovjetski zvezi nas hočejo dohiteti s planiranim kmetijstvom.
Štiri velika ftlmsks podjetja v Moskvi, Sveixllovsku, Leningradu in v Kijevu izdelujejo poučne filme, ki naj bi pripomogli k razvoju kulture sovjetskih kmetov. Filmi prikazujejo vse procese v razvoju živali in rastlin, tako da se sovjetski kmetje lahko nazorno poučijo, kako lfcaj obdelujejo zemljo, da bo rodila čim več.
V	filmih se sovjetski kmetje seznanjajo tudi z zadnjimi modeli poljedelskih strojev ter z najnovejšimi umetnimi gnojili.
Poleg posameznih filmov vrtijo tudi cele skupine filmov o posameznih vejah poljedelstvs. Tako npr. obsega tečaj "Razgovor z agronomom" 26 filmov in vsebuje vse tehnične metode za obdelovanje polj in pupularizira vzgojo rastlinskih kultur.
O pogozdovanju, ki naj ščiti polja, govore filmi pod naslovom "Važnost gozdov in pogozdovanje", "Vzroki suše" itd. Za voznike in traktoriste vrtijo velik film "Tečaj o avtomobilih in traktorjih", ki obsegs sto delov.
Se letos bodo vrteli 30 filmov, ki bodo prikazovali uspehe novih metod z bogatimi žetvami, z novimi vrstami rastlin, novih živalskih vrst in nove metode pri delu v kolhozih in nova odkrit j s sovjetskih znanstvenikov.
N. U A$KO s
Kozorog
črtica
Živeli smo tsm prsv ns koncu ksvkaške gorske vasice, onkraj nasadov, in jaz sem spal najrajši kar na strehi: tam se me zver-jad menda ne bo mogla lotiti in od ondi vse tako lepo slišiš in vidiš daleč naokoli.
Z leve se je ozek klin gole pustinje zajedal v okop naše hiše, desno in zadaj so bili vrtovi, tik pred hišo globoka kotlina, za njo je gora stopnjevito lezla v nebo. Z gore je v globe 1 tekel potok, pri hiši se je odbijal na skali, v penah odskakoval na dve strani in hitel v pustinjo, ko da ga tam čaka nekaj, kar je zagledal z gore in zdaj s šumenjem in grmenjem oznanja, da se mu mudi bliže.
Sum potoka me je zvečer uspaval in zjutraj prebudil; nekoč pa, ko je mati prenočevala v sosednjem selu, me je ta šum predramil že ob zori. Morda me ni zbudila voda, vsekakor nisem mogel več zatisniti očesa, skočil sem z ležišča in se jel nemirno ozirati okrog sebe.
V hiši, na dvorišču in v nasadih je bilo vse tiho. Jutranja zarja je Komaj pobožala rob pustinje in se k&kor voda prelivala po pesku proti kamniti ogradi hiše.
Nad goro so utripale zvezde in — kakor kaplje vode v pesek — druga za drugo tonile v vse-mirju; z vsako minuto je postajalo svetleje. Kaj me je prav za prav zbudilo? Za prepadom, tam na pobočju gore se je zdajci nekaj zasvetlikalo. Dvignil sem se na prste in zagledal leoparda, ki se je nemirno gibal; zdelo se Je, da stresa s sebe snežene kosmiče.
Najbrž je bil namenjen v bližnjo sotesko, kjer so prenočevale ovčja črede, pa se mu pohod ni posrečil in zdaj se mu mudi na dno globeli, kjer so proti koncu noči pili vodo kozorogi — "džej-pani"; s strehe je bilo to mesto dokaj dobro vidno.
Leopard je kar plaval po zraku, zdaj pa zdaj so se videle samo bela lisa po životu, ki so švigale skozi grmovje. Nekajkrat ja vrgel glavo kvišku in pohlepno hlsstal jutranji zrak. Vonj peli-ns in divjih jsblan ps mu mends ni posebno godil. Spu&al se je vedno niže k potoku, zdajci pa zginil v zemljo, kot da ga je pokrila nevidna roka.
Iztegnil sem vrat in srce mi je močneje zaplalo: tam pri skali, nekoliko oddaljeno od leoparda, je stal kozorog in gledal čez grmovje, morda mene, morda spreletavsnje zarje po pustinji.
Leopard je bržda videl samo njegove velike, okrogle, zavite roge in se ni ganil. Razumel sem ga: kozorog je močan, urnih nog, rogovi so trdi od kamna — treba čakati; šel bo pit, voda ga bo obtožila in potlej ga bo laže dohitel in kar hitro opravil z njim.
Začrtil sem leoparda zaradi njegove zavratnosti in se čudil, ds kozorog ne čuti nevarnosti. Resda, komaj zaznovni veter ni prihajal z leopardove strani, ampak s pustinje in kozorog se je
jel mirno in počasi spuščati k vodi. Zdelo se mi je celo, da se spotoma naslaja nad makovimi cvetovi, ki so rasli za potokom. Leopard se je prihuljeno pomikal za njim in rep mu je kakor kača zametal sledove.
Kozorog je zavil za skalo, 'minuto kasneje je na njegovem mestu zrasel leopard, se iztegnil in vrgel na tla. Čez čas sem zagledal kozoroga pri napajall-šču. Ni takoj pil, dvignil je glavo, gledal ob potoku navzgor in poslušal. Ušesa mu niso razodela sovražnikove bližine, — voda pa je v našem potoku ob zori tako čudovita, da diši samo po njej! Zdaj pa se je nagnil, da bo pil — in ogorčeno sem kriknil:
—	Nikar ne pij! Leopard!
Pa kaj je bil moj krik proti šumenju gorskega potoka, ko drvi v pokrajino, ki jo je ugledal z gore! Kozorog me ni slišal. , •
—	Gluh in slep, — sem razdraženo ponavljal.
Kozorog se je napil, zravnal, in kar videl sem, kako ga prevzema čustvo zadovoljstva in radosti: po razgretem životu se mu je razlezel sladki hlad vode* ki je pribrzela z gora. Vode je še dosti, nenehno grmi mimo. Se in še jo lahko pije, kako srečen in bogat je! Z dlačic okoli gobca so curljale segrete kaplje, potok jih je prestrezal in gnal v pustinjo.
Oba z leopardom sva opazovala kozoroga. Zgrabila sta me srd in nevolja in nestrpno sem prestopil z noge na nogo. Leopard je izbočil hrbet in prežal izza skale, no, njegove pohlepne oči niso zbodle kozoroga; medtem se je že zdanilo.
Z očmi sem naganjal kozoroga v vodo: hotel sem, da bi preskočil potok in zbežal y pustinjo, saj ga le noge in rogovi lahko rešijo. Leopard pa je hotel, da bi se vrnil nazaj v predgorje. In neumni kozorog se je odločil leopardu po volji — obrnil je vodi hrbet in jel pošev lesti navkreber.
Leopard se je obotavljal in bodisi, da je veter zapihal v drugo smer, ali pa je leopardov rep udaril previsoko in zadel ob vejo, — kozorog je skočil v stran, se ustočil in mahoma napravil to, kar ga je bila mladega naučila mati: sesul se je ob skali na tla in njegov svetlorjavi hrbet, svetla proga pod vratom in temni rogovi so se zlili s skalo. *
To me je močno razveselilo, poskočil sem in zmagoslavno pokazal leopardu jezik: "Aha, že si mislil, da ga imaš!" ... Kozoroga tako rekoč ni bilo več, jaz pa sem se tako vživel v njegov položaj, da sem z njegovimi ušesi lovil zvoke in z dlačicami v njegovem nosu obvohaval ozračje; ko pa mi je postalo jasno, da ga leopard vseeno vidi, sem na vso moč zakričal:
—	Beži! Leopard! —
To pot sta me oba slišala. Leopard je skočil, kozorog je preletel skalo in hitel navkreber, s prsmi in rogovi si je utiral pot skozi goščavo. Leopard pa ga je prehitel in mu presekal pot.
NE ČAKAJTE,
do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vompoteče. Stem prihranite upravi na času * in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
Prvu in nsjgršs izmed všeh gbljufij je varati samega sebe. —Bailey.
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
PROLETARCA"?
a a
Pridobivajmo mm NOVIH aarečalkev
Obaavljajmo naročnino TOČNO čim petama
AftU-aJmo bm4 dragimi aarečalkt, da rtere Ista
Prls»r»aJaBe v PROLETAR6EV tlakoval sklad . ln prtperečajme ta tadl dragim
Oglašajte v PROLETARCU priredbe draštev la draga stvsrl
Naročajte sleveaake la sagleAke knjiga Is PROLETAR6EVE knjigama
Poskrbite, da 4 aaročo AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR val tisti, ki tega As alsa storili
Naročite KOLEDAR tadl svojeetn v la snake PROLETARCA.
kraja
Vsakdo naj štori sa naš lisi kolikor moro, pa bomo vso toiavo smagovalil
4
PROLETAREC July IT, 1141
* * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * *
KATOLIŠKA ' AMERIŠKA DOMOVINA" S KATOLIŠKO ITALIJO NEZADOVOLJNA
Čudna so pota božja! Kakor med Titom in Kominformom, tako se ie sprla "Ameriška domovina" s St. Clair Ave. s katoliško Italijo ter njeno vlado, ki ji načeljuje Alcide de Gaspe-ri, vodja Krščansko-demokrat-ske stranke.
Kdo je ta stranka? Papeževa! V državnozborskih volitvah, ki so bile prve po vojni in prve izpred Mussolinijeve dobe, je Vatikan odločno zahteval, da mora vsakdo, ki še želi sprejemati zakramente, glasovati proti "ljudski fronti".
Naš predsednik Truman je v tej kampanji Piju XII. pridno pomagal — seveda na stroške vseh — katoličanov in nekato-ličanov.
Ljudska fronta je dobila mnogo glasov, a pričakovane večine vsled pritiska vatikanske in a-meriške dolarske politike zanjo ni bilo.
Tako je triumfirala takrat z večino glasov vatikanska de Gasperijeva krščanska demokratska stranka in z njo vred sta zmagala v Italiji Pij XII. in naš predsednik Harry Truman.
"Ameriška domovina" se je tiste zmage silno veselila. A med vrsticami pa so se njeni ljudje— recimo dr. Miha Krek—vendarle bali, da ne pomeni—oziroma da ni ta triumf anglo-ameriške italijanske reakcije v tisti volilni zmagi bil za Slovence pod Italijo nič drugega kakor (nova) poguba za — Slovence. V prvi vrsti za SLOVENSKE% katoliške ustanove v Italiji.
Vsakdo vt, da v' Vatikanu prevladuje italijanski šovinizem.
Zato dovoljuje jezi kovne pravice le tam, kjer je italijanščina nad drugimi jeziki brez moči.
Sicer pa k stvari.
"A.D." imenuje današnjo demokracijo v Italiji v narekvaju. Mar se ne boji zamere pri Sveti stolici, ki je de Gasperijevo stranko v vseh volilnih bojih žegnala z vseh strani? Tudi Slovenci pod Italijo so morali glasovati zanjo — ako so si hoteli ohraniti zakramente — namreč potni list v nebesa, ki ti ga ne morejo dati nikjer drugje kakor v župniščih, oziroma v cerkvah, ki pripadajo Rimu.
In kaj so dobili katoliški Slovenci pod Italijo za svojo zvestobo Vatikanu?
Naj vam to pove uredniški
člane^p iz "Ameriške domovine"
z dne 20. julija. Priobčen je bil
z naslovom
"Slovensko Alojzijevišče
zaplenjeno"
Članek se glasi: t •
"Tudi druga svetovna vojna ni zmodrOa iulijo. Njena "demokratična" vlada ubira fašistične stopinje pri zatiranju slovenske manjšine. Italija ni vse do danes sajam-čila Slovencem, ki so ostali v Italiji, temeljnih naravnih pravic; 49 tisočem beneških Slovencev ni dala niti ene "ljudske" šole; v veljavi je ohranila vse fašistične sa-kone, kl so odrejali IstreMjenje slovenskega šivlja. Tako daleč je še prišla, da ponovno trga goriškim Slovencem še one drobee, katere so jim prisnale angleško-ame-riške oblasti v časa vojaške sased-be. Tako je hkljačila is slovenskih srednjih šol vse slovenske befnn-ike dijake, ki nimajo drnfcne v Italiji. Posebno kričeč primer fa
je sopetna saplenitev Slovenskega Alojsijevišča v Gorici.
V	prošlem stoletju si Je slovensko ljudstvo s krvavimi šulji igra dilo v Gorici slovenski katoliški savod. imenovan Slovensko Aloj-sijevišče, kl Je vsgojll več rodov slovenskih rasumnikov. Italija Je v svoji rasnarodovalnl politiki leta irst kralkomalo raspusUla alojsi-jcviški upravni odbor ter nastavila svojega državnega komisarja s ii-recno nalogo, naj savod Italijani-slra. Komisar Je takoj odpustil vse slovenske predstojnike, med drugimi tudi svetniškega dolgoletnega vodjo pok. Joška Bratuša. Odpustil Je tudi slovenske redovnice, ki so vodile gospodinjstvo, ter sa-<*el polagoma omejevati število slovenskih dijakov s tem, da Je sprejemal v savod Italijanske študente, katerim je driava oskrbovala vsdr-ševalnlao. Vkljub tema Je slaba uprava drftavnih komisarjev spravila savod v take dolgove, da Je sadnji komisar ponudil savod državi na proda]. Driava se Je tedaj poslušila zakona o ras las t it v i v Javni blagor ter tako dobila v last krasno stavbo, katero Je n^to spremenila v vojašnico.
Po končani drugI svetovni vojni so angleiko-amerlške zased be ne oblasti vrnile stavbo Slovencem, kl so oskrbeli hišna popravila ter zopet otvorili katoliški savod v Gorici. Komaj je prišlo mesto spet pod Italijo, so Slovenci zahtevali od Italijo, naj pristane na vrnitev zavoda prvotnim lastnikom. A šaman. Vojaške oblasti so ponovno zahtevale, naj se stavba izprazni. Z n-kazom JS. maja 1S4S so odredile vodstvu Slovaškega Alojsijevišča, da če ne zapusti zavoda de konca junija, Jik s silo vrše jo aa cesto.
V	Gorici ln med slovensko manjšino je nastal pravi orkan ogorčenja, ker Je nova Italija sankcionirala teško krivico, katero jc fa-šisem zadal slovenski manjšini. Zo-petna saplenitev edinega katoliškega slovenskega savoda v Italiji Ima naravno samo en namen: onemogočiti slovenskim dijakom študira nje ter tako ohromiti vse slovensko šolstvo v Gonci.
Ameriški Slovenci no moremo rnsnmeii, kaka da jo tako krivična nanjiaii aa Prt-Italija, kl od sprejema toliko velikodušne čl ia vsestranske opore! V duši ln srcu je »ostala šovinistična in fašistična! Tega se zavedajo celo zamorci v Tnpolitaniji, ki na noben način nočejo spet pod Italijo. In taki Italiji naj vrnejo še Trst? Ne! Nikoli! Poskrbimo, da bo naša aine-riska Javnost poučena, kako da Italija šo sdaleč al demokratična driava f
Torej "A. D." v svojem glavnem uvodniku PRIZNAVA, da je Italija "v duši in srcu ostala šovinistična ln fašistična!" In da se "tega zavedajo tudi zamorci v Tnpolitaniji, ki na noben način nočejo spet pod Italijo."
Je pa "A.D." pozabila poudariti glavno resnico — in sicer, da Italija "v duši in srcu ni ostala samo šovinistična in fašistična temveč tudi klero-pa-
pistična država. Stranka, ki je danes na krmilu Italije, je vla-dana iz Vatikana. Čemu ne bi potemtakem ameriški katoliški Slovenci korajžno protestirali naravnost v vatikan, v obrambo svojih ljudi, ki so pod Italijo, nsmesto da se zgražajo nad de Gasperijevo vlado le v svetovnem slovenskem dnevniku na St. Clairju?
'Spet mi bo treba na delo!"
Anton Gaspari:
NJIM
Se tekmujete pri Čassh kave? . . .
Z belimi krogljami, z vitkimi keji v kavarni igrate "po polju zelenem" boj dolgočasja in udov otrplih.— Če je izguba, kaj bi porajtal! "Se eno črno" — v njej vse utone,
smeh se razlije po tolstem obrazu . . .
• * ■ •
Tu pa je igra življenja in smrti: .. po polju zelenem S irapneli igramo, s keji železnimi, s jeklom pekočim.— Če se udarec posreči, nI smeha, Um glasno vpitje, ta je ječanje, ni Čaie vode, da bi potopil v njej to izgubo — grozna bolest je v izmučenih udih . .
To vam je igra visoka — hazard! ... Pridite sem in poskusite malo — plačali bomo vam mi ta biljard!
JOHN TANCEK PI$E
GIRARD, O. — Pravzaprav nimam nič kaj takega poročati, kar bi bilo za čitatelje res zanimivo. Posebno tu, v Girardu, se ne »dogodi kaj posebnega, ker je naše mesto premajhno za velike dogodke, vrh tega pa so prebivalci pošteni — torej nimamo ne /umorov, ne velikih tatvin, sploh — Girard slo*i za mirno, vzorno mesto. 7
Če pa pogledamo v sosedni Youngstown, ki je veliko "mesto — tam pa se dogodi vedno kaj novega.
Pred dobrim mesecem so zastavkali vozniki družbe, ki prevaža potnike z busi. Stavka je trajala 20 dni. Ves promet je bil paralizirmn. Najbolj čudno pri tem je bilo to, ker je avtobusna družba, pri kateri so vozniki zastavkali, mesec prej oznanila zvišanje voznine. V svojem ultimatu je rekla, da ako se ji ne ugodi, bo morala skrčiti po-službo. Namreč, na razpolago bo manj busov in razlika v čakanju od enega do drugega bo zvišana.
Mestni zastopniki zahtevam družbe niso takoj ^privolili—češ, da je po njihovem mnenju voz-nina dovolj visoka in zato lahko ugodi saj deloma zahtevam svojih delavcev ne da bi zvišala voznino. Kom pa ni j a pa je jam-rala, da z danimi dohodki nikamor več ne more.
Tako se je začelo prerekanje, v katerih je družba dokazovala da zvišanja mezde ne bi zmogla tudi ako ji merodanja komisija ugodi dvigniti voznino.
Družba na eni strani je trdila, da mora dobiti dovoljenje dvigniti voznino, in z druge strani pa so dokazovali, da jih ji ni treba, pa še vseeno lahko ugodi zahtevam svojih delavcev in še bo imela dobiček, posebno ako sc bi potrudila svoje omrežje ekonomično obratovati — in to od zgoraj« kjer*so plače in potroški najvišji, ne pa pri delavcih.
Izid je bil, da so družbe dobile dovoljenje zvišati voznine, delavci pa nekaj priboljška k svojim plačam. Da bi delavci dobili toliko poviška kot družbe — tisto ne!
Pruga stvar, ki dela preglavice političarjem, so mestne kopalnice. So umetno napravljene, ker tu v bližni ni kakih jezer in je treba kopališča zgraditi z vodovodi. Komaj so bila ta kopališča letos otvorjens, že so se začeli pretepi med belokoici ln črnci. Mestna oblast je la kopališča vsled nemirov že večkrat zaprla — a ob enem študirala, kaj storiti. Do sličnih plemenskih prask je prišlo že pred par leti.
Vsled teh skušenj je mestni odbor sklenil zgraditi kopališče v srcu črnske naselbine samo zanje. Stalo je okrog $125,000. Toda črnci se nočejo kopati v njemu. Hočejo biti skupno z belokoici Tako so nastali pretepi tn ljudje se morajo kopati sedaj kar doma v banjah.
Občinski možje in nekateri predstavniki unij so škušali to napetost popraviti, pa ne gre. Govori so Hepo sprejeti, a v praksi pa se plemenskih mrženj ni moglo potlsčiti. Belopoltni pravijo — 4'saj črnci imajo vendar svoje zelo moderno kopališče, čemu naj bi silili med nas —in that's all!"
Živel sem v Youngstownu skoro tri leta. Imel sem priliko študirati te črnopoltne ljudi z vseh strani, bodisi na delu, v mestnih parkih ali pa pri transport aciji na busih.
Ko to vse opazuješ, uvidiš, da rasne diskriminacije niso samo z eni strani. Tudi črnci znajo biti provokativni — posebno oni v starosti od 18 do 30 leta. Obnašajo se na javnih prostorih z drznostjo in očitno je, da so v tej svoji nadutosti brez olike. Nastopajo arogantno, izzivalno, pa izgubiš simpatijo do njih. Kajti ker so nevedni in brez manir, kadar so množično skupaj, se nič ne vprašajo, da-li si njihov prijatelj ali ne. Boje pa se belokožcev z Juga.
Nekoč sem čital, da črnci v južnih državah niso imeli priložnosti do izobrazbe. Zato tako — da se mnogi izmed njih obnašajo toliko neotesano.
A tti pri nas pa imajo iste šole kakor belopoltni učenci in do vzgoje prav tolikšne pravice. Toda njih početje pa je vse drugačno od beKh.
To ni pisano iz rasnih predsodkov iz izkušenj. In imajo jih sedaj že dolgo v Garyju, Indiana, ki je tudi center jeklarske industrije, kakor Youngstown, in v Detroitu, v Chicagu in sploh povsod. Vsled nadutosti mladih izzivačev se začno boji najprvo med mladino obeh pohi, potem prjdejo še starši zraven in župani ter duhovniki in razni sociologi pa se trudijo kako preprečiti nevarnost, v kateri bi prišlo do masakrov.
Stavka delavcev jeklarske in dustrije je bila torej zadnji hip odvmjena. Toda je bila na močno posredovanje Trumana le odložena do nekako konca avgusta. Ako med tem ne pride do sporazuma, se bo gotovo pričela razen ako se bo unija zadovolji lp z znatno manjšimi zahtevami kot pa jih je delodajalcem pr votno navedla. Pretečo stavko jeklarskih delavcev so slično bd-1 ožili tudi leta 1946. - Jeklarski delavci kot premo-garji imajo iz stavk teike skušnje. Nekatere so bile zelo dolgotrajne. Stavkovna podpora je bila zasilna le od kraja, potem je sploh bilo ni. Pod pezo poman-kanja med stsvkarji je bila mar sikatera njihova borba zlomljena, a v prilično slučajih so vod je insistirali, da se mora z bor bo nadaljevati "do konca". Konec je bil, da so organizatorji po več kot vidnem porazu odšli stavkarji, ki so bili puščeni ns cedilu, ps jih prekltnjsli. To Je vzrok, ds delsvci niso nič ksj navdušeni za stavke — neglede
kako si žele izboljšanja življen-skih razmer. To ve tudi Philip Murray in na pomoč v prepre-čenje stavke mu je prišel Truman. Toda ko bo Trumanova preiskovalna komisija podala svoje poročilo in ako bo priporočila, da so zahteve delavcev jeklarske uni]fc upravičene — bo potem odvisno, kaj porečejo družbe. Nekaj so pripravljene dati —.toda to so malenkosti.
Delavci vseh večjih jeklarskih kompanij so uposleni po pet dni v tednu. Zahtevajo, da se delavnik kjer mogoče še bolj zniža in s pomočjo izpopolnjene tehnike pa naj se delavce obdrži z namenom, da povečajo produkcijo.
Zadnjih nekaj tednov je kazal toplomer 95 do 100*. Pa si predstavimo, kako vroče je šele v jeklarni. Delavci morajo pretakati razbeljeno železo v kotle, da se znova pretopi in utrdi. Delajo pri razbeljeni rudi. Tvegajo življenja v tovarnah jeklarskega truita in si žele več oddiha Toda ga nimajo in ga ne dobe. Ves obrat gre po traku, in ko pride vrsta nate, si lahko še tako izmučen, naprej moraš opravljati svoje mehanično delo. Ruda s svojimi primesmi se spremeni v žarino, ki oddaja strahovito vročino, poleg tega pa še solnce žge.
Razbeljeno tekočine iz rude strdijo in take kose ali "ingote" pora zde le raznim produktivnim oddelkom, npr. za cevi, tračnice, ladje itd. In tako vso to gmoto znova raztope in delavci v jek-larnah so neprestano v vročini. Garajo seveda napol nagi in pot jim teče po vsem životu in dalje po nogah v čevlje.
O tem hi se dalo veliko napisati. V kakih razmerah delavci v jeklarskih industriji žive in ie o marsičem drugem.
Pa naj končam s tem. Kaj več ob drugi priliki. Imam precej skušenj še izza stavke L 1937, v kateri je bilo radi tega pisca razpršenega mnogo prahu. Seveda vsled nepoznanja situacije.
Glede Girarda sem ie v začetku zapisal, da ni nič posebnega. ,
A sedaj pa bo nekaj izrednega
Prejšnja leta so se vršili pikniki raznih organizacij vsekri-žem, a letos pa še ni bilo kakih večjih organiziranih izletov. O-ba društva SNPJ "šparata" svoje energije za delo v aranžiranju dneva SNPJ, ki ga bomo imeli tukaj na Labor Day. Ker je prostor, na katerem se bo ta slavnost vršila na razpolago, pa mi pravi L. Muster, ki je jako energičen v pripravah za slavnost SNPJ dneva, kaj pa, £e bi tisto piesišče uporabili za kako stvar že prej? Saj je bUo nalašč napravljeno za nas? Zasluga gre Mustarju, da se je to zgodilo.
Rekel mi je: "Priredili bomo piknik v korist Proletarca."
"OK," sem mu odvrnil. Nekoliko bomo agitirali osebno, nekaj v časopisju in med sabo. Louis je to prinesel na sejo, oziroma na sejo obeh društev SNPJ in oba sta obljubila dati oporo tej akciji da se pridobi kaj v Proletarčev tiskovni sklad tudi pri nas.
Vršil se bo v nedeljo 31. julija v Pleasant Valley.
Proletarec ima precej naročnikov v tem okrožju in tudi sim-patičarjev, zato ae nadejamo, da bo poset obilen. Naša delavska dolžnost nam veleva, da napravimo iz te priredbe v nedeljo 31. julija uspeh.
Proletarec zastopa koristi delavcev skozi vso svojjo zgodovino in zsslužl vsled tega vse naše opore. Vsi ste vabljeni, da se udeležite tegs piknika. Uverjen sem, ds bo v Warrenu poagitiral za to stvar Jel-Zuga. Kaj pa Frank Petrich? Sigurni smo, da se bodo odzvali našemu vabilu tudi prijatelji Proletarca iz Sha-rona — npr. Joseph C vel bar in soproga. Godina, kaj pa ti rečeš na to? Le pridi, saj ne bomo mokri kakor smo bili v Sale-mu, O.
Včasi jias je obiskal dobro znani Tony Bogoltn. Ga pogrešamo.
Kaj pe drugi Sharončanit Frank Stiblej je bil na tem prostoru. Pride tudi letos. Zelo nas bi veeelilo, Če nas presenetijo Salem, Power Point, Youngs-
(Konec S 1. Strani.)
pot — namreč po stezah socialnih prevratov, ameriški kapitalizem pa se je zavzel pohod "komunizma" ustaviti. In ustavil ga je r^ Grškem, v Turčiji, Irpfi«ff v ffej-liji, na Japonskem itd. ,
A to samo na sebi ifi zadostovalo. Zato so si svetovalci našega predsednika zasnovali npvo idejo— preklic izolacijske vnanje politike Zed, driav na celi črti.
V resnici take politike ni zvezna vlada nikoli vodila, kar dokazujejo njene vojne s Španijo in njene intervencije po Pacifiku in posebno še v latinski Ameriki
Glavarji demokratske in. republikanske stranke so rekli — naše izolacijske taktike je konec, torej prevzemimo mi vodstvo nad svetom namepto da bi si ga priboril sovjetski blok.
Zato imamo sedaj severno-atlantski pakt, v ka-. terem so poleg Zed. driav in Kanade, Velika Britanija, Francija, Belgija, Nizozemska, Danska, Norveika, Luksenburg, Italija, Portugalska in ne bo dolgo, ko bq ta zveza pritegnila tudi Španijo zraven•
Severo-atlantski pakt je vojna zveza, dasi na papirju pravi, da je to zveza za mir. V resnici je pri-provq in uvod v tretjo svetovno vojno.
town in pa rojaki iz ostalih naselbin tega okrožja.
Kaj pa godba? Ker je plesišče veliko, moramo imeti tudi dobro godbo. Bili smo vsled tega nekoliko v zadregi, ker dobra godba stane in tako bi imeli zgolj ln za tiskovni sklad stroške bi malo ostalo. Pa smo malo pobarantali. Vodja orkestra, ki smo ga dobili, je Frank Lozar. Obljubil je, da nas s ceno, ker se gre za Proletarca, ne bodo navili. Frank je prava de-
lavska korenina.
Njegov orkester je izboren, prvovrsten in popularen in ob enem računa manj kot pa Yan-kovic iz Clevelanda. Na svidenje 31. julija na Pleassnt Valley.
Kdor ne ve točno za pot naj mu služi sledeče navodilo: Ko pridete v Girard, vprašajte za pojasnilo pri Jakes Place v sa-lunu, pri Johnu Kosinu ali pa pri Yaklevich. Povsod vam bodo dali informacije rade vol je.
— John Tancek.
OBSODBA V PEKEL
•» i
nebeškega ključarja, da jih bo po smrti vrgel v pekel, ker se doaledno ravnajo po starem krščanskem nauku, da kar ti ne želiš, da bi drugi tebi storili, zato tudi ti ne storiš drugim nobenega zla. Ako moreš, jim pomagaš, ako ne, zla jim ne boš naredil.
Torej mirno spanje vsem, ki niso storili svojemu bližnjemu nobenega zla temveč samo dobro.
Vatikan pa se bo moral s Časoma odvaditi strašiti svet s takimi vražami, kajti svet se uči in se je Že dolgo tegs izpulil iz srednjega veka.
V	Italiji in v drugih katoliških deželah je napravil odlok svete stolice za izobčenje iz edi-nozveličavne cerkve vseh, ki so kofnuflisti ali pa mu pomagajo,
V	državah kot je Italije, Španija, Argentina in sploh skoro vse dežele latinske • Amerike, v katerih je katoliška cerkev ob enem državna cerkev, pomeni med primitivnimi verniki taka obsodba grozo in strah.
Kajti čim te duhovnik označi za izobčenca, tedaj je pravover-nik prepričan, da ne boš nikoli pokopan na posvečenem pokopališču, da ne boš nikoli več dobil odveze za svoje grehe — in da si za vse večne čase obsojen v strašni peklenski ogenj — in takrat se te začne vsa vas ogibati in v nevarnosti si celo, da te kak bigot v maščevanju za Boga, ki si ga razžalil, ubije. V Španiji in v južni Italiji ni to nič novega.
Kakšna je pravzaprav zapoved Svetega Očeta nad onimi, ki jih jih je pahnil "v pekel"?
"Glasijo KSKJ" jo v izdaji z dne 20. julija takole razlaga:
Prvo vprašanje: "Ali je dovoljeno biti član komunistične stranke?" —Odgovor: "Ne. Komunizem je materijalističen in protikatališki."
Drugo vprašanje: "Ali je dovoljeno tiskati, razširjati ali Čl-tati knjige, revije, liste, časopise in druge tiskovine, ki oznanuje-jo in zagovarjajo komunističen nauk ali pisati vanje?" — Odgovor: "Ke."
Tretje vprašanje: "Ali morejo katoličani, ki zavestno in svobodno zagreše katero izmed o-menjeoih dejanj, popisanih v prvem in drugem vprašanju, prejemati sv. zakramente?" — Odgovor: "Ne."
četrto vprašanje: "Ali katoličane, ki izpovedujejo komunizem in ga propagirajo, avtomatično zadene izključenje iz Cerkve?" — Odgovor: "Da."
Gornje je torej tolmačenje izobčenja, kakor je bilo priobčepo v Glasilu KSKJ.	_
Kar se naših tttateljev tiče,|. Najslabše kolo v vosu dela se jim ni treba bati nobenega največ ropota.—Ben. Franklin.
Angleški taboriti v krizi in v težkem političnem boju
(Nadaljevanje s 1. strani.) prejšnji lastniki so za svojo imovino dpbili polno vsoto, torej se je vla^ša njim zadolžila.
Ako bi delavska vlada hotela izvesti socializacijo, bi morala nastopiti revolucionarno, ne razvojno, toda odločila se je za slednje. V tej vplilni kampanji zato nima kaj posebnega pokazati in kriza je v deželi zares. Je tolikšna, da sta zbolela dva vodUna ministra angleške delavske vlade, namreč vnanji minister Ernest Bevin ter finančni minister Stafford Cripps.
Tako je se^aj skoro vse glavno breme vlade na Attleeju, po katerem mlatijp s leve in desne. Članstvo delavskih unij se mints in dogajalo se stavke proti volji unijskih vodij. Pohodne volitve bodo dokazale, dali ima ^efta vslg^ stranka ljudstvo še pa svoji strani ali ne. Lahke zmage gotovo ne bo imela.
Smrtni llutaji y Chicagu
V prvih šestih mesecih tega leta je umrlo v Chicagu 19,442 Hudi, ali le 24 več kakor v enaki dobi lansko leto.
Tri največje sovrsžnike ima narod: glad, nevednost, strah.
ZA IICNI TISKOVINI VSIN VRST PO ZMKRNIM OMAN SI VIDNO OBRNITI NA UNUSKO TISKARNO
' * T	\
ADRIA PRINTING COMPANY
T«l. Michigan 2-3143
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, Ml.
PROiETARK SI TieKA fH MAS

ALASKA IN
Njeno odkritje
Odkritje Alaske je v veiiki meri pripisati podjetnosti ruskega carja Petra Velikega, ki
je par dni pred svojo' smrtjo dal sestaviti program za razis-kanje morij vzhodno od Kam-čatke. Ali šele 1. 1741. sta Bering in njegov pomočnik Ciri-kov stopila na alaška tla pri Rtu sv. Elije.
Od 1. 1790. naprej je bila Alaska večinoma v rokah Rusko-ameriske družbe, ki je imeU od 1. 1800. pa tja do 1. 1862. izključne pravice do vsega, *kar se je pridelalo in pridobilo v Alaski. Za to pa ji je bilo naročeno urediti deželo, ražviti njene prirodne zaklade, širiti vero med alaškim prebivalstvom ter razprostreti ruski vpliv širom po Severni Ameriki. .
Družba se je kmalu sila raz-košatila in marsikateri izmed njenih glavnih ravnateljev si je vzel krutost ruskih carjev za zgled ter često postopal naravnost nečloveško z nesrečnim a-laškim prebivalstvom. Domačini so bili popolni sužnji in kljub temu, da so bili plahi pa poslušni, so jih brezobzirne krutosti njihnih gospodarjev večkrat pognale k uporu.
Najkrutejši med glavnimi ravnatelji Rusko-ameriške družbe je bil lopovski Baranov (1799-1819).
Družba je ustanovila deset kupčijskih postaj, ruski duhovniki pa so organizirali sedem misijonarskih okrožij ter odprli par šol, ki so bile docela verskega značaja in namena.
L. 1864. je prišla Alaska pod svojega prvega carskega namestnika, ki se je pisal za Maksuto-va, a 1. 1867. pa so jo dne 28. maja kupile od Rusije Združene države ameriške za $7,200,000. Ameriške oblasti so jo formalno prevzele dne 18* oktobra, 1867.
Ruska vlada je s tako lahkim srcem prodala to velikansko o-zemlje za primeroma kaj majhen denar, ker je menila, da se po svoji legi in naravi nikakor ne da vojaško zavarovati proti sovražnim tujim silam.
Pa tudi vladi Združenih držav ni bilo menda posebno dosti za njo. Saj se je začela malo bolj zanimati za to ozemlje Šele tedaj, ko se je zasledilo zlato tamkaj.
L. 1906. je bila Alaski dana pravica do zastopstva v zveznem kongresu po enem delegatu, a v smislu zveznega zakona, ki je bil sprejet dne 24. avgusta, 1912, se je dovolila teritorju nekakšna krajevna vlada z ustanovitvijo teritorijalne postavodaje.
Opis in lega
Po ohsegu in možnih prirodnih bogastvih je Alaska največja zunanja posest Združenih držav ameriških.
Geografično se deli v tri dele, in sicer v glavno oeemlje, južno-vzhodno Alasko ali recelj in Ale-utske otoke. Glavno ozemlje obsega ves del celinske Severne Amerike zapadno od 141. meri-dijana zapadne dolžine. Njene druge meje so na severu Arktično morje, na zapadu vBerin-ško in na jugu pa Tiho morje ali Pacifik.
Alaska meri okoli 590,000 štir-jaških milj ter predstavlja petino vsega ozemlja naše dežele; za tretjino je večja kakor atlantske države od Maina do Floride. In je šestkrat tolikšna kot Jugoslavija.
Kakih 200 milj v notranjost in skoro vzporedno z arktično o-baljo se vleče pogorje Endicott, ki je le od 1,000 do 1,800 čevljev visoko. Obrežno pogorje se razteza severno od zaliva Crossa z najdaljšim lednikom na svetu in je najslikovitejši del Alaske. Dvanajst njegovih vrhov se vzdi-guje nad 19,000 čevljev visoko, med tem ko meri gora Sv. Elija 18,024 in Logan pa 19£40 čevljev nad morsko gladino. Wran-gellova skupina, ki se raztega vzhodno od reke Copper, je neredno višavje vulkanične tvorbe ter zavzema 5,000 Itirjaških milj prostora. Njenih osem vrhov se vzdiguje nad 10,000 čevljev visoko. Gora Blackburn je visoka 16,140 čevljev. Alsško pogorje, ki dela južno mejo Jukonske kotline, se vleče v ne-
njen poMEN's:rz;
pretrgani verigi kakih 200 milj 3d kanadske meje do Alaškega jolotoka. Njegova grebenska or-
is-
rahljanjem po kongresnih zakonih. Prvotno je bilo kakih 40S zemlje pogozdene. Las ja izvrsten. Največ je smrake. V
ta presega povprečnost od 8,000	tongoškem gozdu, ki se raispro-
Zevljev s štirimi vrhovi nad	stira 100 štirjaških milj na da*
10,000, med katerimi je gora	leč, je les težji in boljši kakor
McKinley z visočino od 20,464	kjerkoli drugod. Isvoz lsea ja
jcvljev najvišji vrh v Ameriki,	postavno prepovedan, a prosto
še nekaj drugih višavij je, ki pa	ga pa smejo rabiti za domača
niso posebno važna. Naposled	potrebo vsi, ki bivajo pri narod*
mamo še Aleutsko ognjeniško	nih gozdih ali pa blizu njih; na-
pogorje, ki tvori hrbtenico Ala-	dalje je tudi zastonj ns raspola-
ikega polotoka. Med vrhovi tega	g3 vsem rudosledoem, kolikor
višavja so delujoči ognjeniki v	ga ti potrebujo pri svojih rudar-
Alaski, morda najznamenitejša	skih poslih.
skupina na svetu, in sicer Aku-tan, Bogoslov, Grevink, Katmaj, Korovin, Pavlov, Redoubt, šišal-din itd. Bljuvanje ognjenika Katmaja leta 1912, je bilo naj-silovitejše vulkansko delovanje, kar jih še pozna Alaska v svoji zgodovini. V aleutski verigi je 48 ognjeniških žrel na 25 otokih, kar kaže, kako pogosto in strahovito so se vršili zemeljski prevrati tamkaj v preteklosti.
Najobsežnejši ostanki ledene dobe v Severni Ameriki so tisti, ki so jih našli v Alaski. Ali vendar pa je manj kakor 3'< tega ozemlja pod večnim ledom in snegom.
Podnebje je v Alaski zelo različno, kar je prav lahko umeti, če se pomisli, kako ogromno je njeno ozemlje. Ob obrežjih je temperatura toplih zim in hladnih poletij skoro enaka. Kraji v notranjščini imajo celinsko podnebje z jako mrzlimi zimami, vročimi poletji in pičlim dežjem. Nekatera mesta, kakor n. pr. Juneau in Sitka, so hladnejša poleti in toplejša pozimi, kakor je St. Louis, Chicago ali New York City. Švedska in Finska sta v isti širini kakor Alaska.
Živalstvo in rastlinstvo Vrste živali, ptičev, rib in rastlin so različne in številne. Harrimanova znanstvena* odprava je nabrala na obali več kakor 1,000 vrst žuželk. Rastlinstvu je znanih več kakor 150 Vrst rastlin. Skoro 50 vrst rib poznajo v Alaski in nad 200 ptičjih vrst, ki niso selilke.
Kupčija Celokupni obseg kupčijskega prometa je dne 30. junija, 1916, predstavljal $97,646,430. .
Trije izdelki so igrali zaporedoma največjo vlogo v alaški kupčiji ali trgovini, in sicer ko-žuhovina, ribe in zlato. Sedaj sili baker čimdalje bolj v ospredje, a tudi premog se že pojavlja bolj in bolj.
Zlato je skozi zadnjih dvajset let kazalo največjo vrednost med kovinskimi pridelki v Alaski.
Skoro 40 milijonov čevljev lasa je bilo prodanega is nih goadov leta 1915., pri je bilo $7,206 čistega dohodka.
V južno vzhodni Alaski sa lahko dobi iz gozdov, ki so oddalja-ni samo pet milj od morskih voda. vsako leto tolike lasa, da bi se z njim dala zalagati četrtina ameriških papirnic nepretrgoma, ne da bi se s tem le količkaj izredcili tisti goadi.
. (Konec prihodnjič)
vain s
LINDBN, N. J. — Prestali smo silno vročino in trpeli šu-šo, a končno, smo dež le dobili Pričakovali smo ga. Zaoel je liti 4. julija zvečer in potem šc dvakrat do dneva ko to pišem, namreč do 7. julija.
Tako se je zemlja nekoliko ohladila in vrtovi ps oživeli Dež pač več velji kot pa ako ob večerih le zalivaš v suši.
Pišejo, da je suša letos zelo udarila ne samo naš ameriški vzhod temveč tudi velik del Bv-rope. Tako bo. tam vsled zmanjšanja pridelkov še več revščine.
Kruha spat ne bodo imeli dovolj in to kar ljudi tam najbolj tape. Tudi v tej deželi je pridelek vsled suše marsikje uničen, ali saj zmanjšan, posebno pa v vzhodnih državah.
Vrh tega co mnogi delavci ob službe, ker nastaja "recesija Naša dežela je bogata, toda v nji je ogromna večina ljudi odvisna za preživljanje le od vsakdanjega Zaslužka, in če ga ni — pa si
Iz SANSovega urada
* 3424 W. 26th St., Chicago 23, III
račun za maj in junij 1949.
Bilanca 30. aprila 1949.......................................................$ 842.53
DOHODKI sa upravni sklad SANSa:
Podružnica štev. 1, SANS, Detroit, Mich ...................... 57.65
50.00 15.70 3.77
12.00 4.95 500.00 513.85 16.00 50.00 12.00 5.00 5.00 167.38
22.00 4.30 49.16 19.31
»4	t«	2,	t«	Chicago, Ul.
t«	tt	8,	it	West Newton, Pa.................
It	ti	24,	tt	Virden, I1L ...........-.............
»i	tt	25,	tt	Chicago, Ul.
«1	tt	27,	tt	Arcadia, Kan s............
II	It	30,	it	Sharon, Pa.................
t«	II	30,	tt	Cleveland, Ohio ...............
«4	II	48,	tt	Cleveland, Ohio ..................
«<	II	56,	tt	Milwaukee, Wis......
tt	II	66,	tt	Library, Pa
tt	II	81,	tt	Chisholm, Minn. ..............
Duje Kalinich, Chicago, 111.................................................
Anton Stražišar, Tire Hill, Pa.............................!..............
Pod. št. 91 SANS in druš. SNPJ, Chisholm, Minn. (Filmi) Druš. Prosvetne Matice, JSZ, Waukegan-N. Chicago, Ul.
(Filmi) ..................................................................................
Za posamezne izdaje revije Tovariš....................................
Za knjige ................................................;...............................
Razni dohodki ............................:...........................................
$1, «16.07
$2,458.60
Revije in časniki .... Uradne potrebščine
Razno .......................
Telefon in telegrami Ali vsa znamenja kažejo sedaj| Ekspres na to, da ga bo baker prekosil Naročnina v bližnji bodočnosti.
Drugih kovin daje Alaska le v majhnih količinah, ki se pa bodo lahko povečale, kadar bodo prevozna sredstva segala do rudniških krajev. V Alaski je poleg zlata, srebra in bakra še svinec, antimon ali raztok, kositer, vol-fram, platin, živo srebro, nikel in kobalt. Alaska je edino ozemlje v Združenih državah ameriških, ki ima kositer. ,
Premog se dobi v Alaski po mnogih, zelo daleč narazen ležečih krajih in v številnih kakovostih. Večji del premogovih revirjev je tako oddaljenih od prevoznih prog, da je premog le v krajevni rabi. Edini premogov okraj, ki je v zvezi z železnico, je oni v Matanuski.
Poljedelstvo Alaska ima 65,000 štirjaških milj zemlje, ki je prikladna za kmetovanje — 30% od tega sveta je le za pašo — ali kljub temu je bilo 1. 1930. samo 14 štirjaških milj obdelane zemlje.
Združene države pospešujejo poljedelstvo v Alaski s pomočjo štirih poskuševalnih postaj. V Sitki imajo sadišče, v Kodiaku mlekarsko poskuševalnico, v Rampartu žitnico in v Fair-banksu pa kmetijsko razkazoval-nico. Kljub temu je kmetijsvo uspešno le blizu velikih naselbin a še tu ne bogve kako. Doba šestmesečne rasti na južnih otokih se skrči na štiri mesece v notranjih dolinah. Najvažnejši pridelki so zelišča in sočivja v rodovitni zemlji po dolinah Su-sitne. Kojukuka, Coppera in posebno pa Tanane. Gozdni zakladi tega velikega
IZDATKI:
Najemnina urada (2 meseca) ..............................................$	200.00
Razsvetljava ........................................................................................3.00
Plača tajnika (2 meseca) ............................................................................................................39.60
Plača pomočnika (9 tednov) ............................................................................375.75
..................................................................................................................82.28
..................................................................................................................9.54
...................................................................8.50
..................................................................................................................2.04
..................................................................................................................17.12
.....................-..................................26
Skupaj........................$ 738.09
Bilanca v banki 30. junija 1949.................... .$1,698.59
Ročna blagajna ..... ......................................7.... 21.92
1,720.51
$2,458.60
SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE
Bilanca 30. aprila 1949 ......................................................$54,442.64
Jennie Okoliah, Barberton, Ohio ...................................... 10.00
$54,452.64
Izdatki v zvezi z bolnišnico...............................................$13,317 40
1,^5.24
Bilanca 30. junija 1949 ......................................................$41
Obljubljene vsote (Pledges) ..............................................$33,000.00
$74,135.24
SKLAD 2A ZDRAVILA ZA SLOVENIJO
Bilanca 30. aprila 1949 .......................................................$4,461.95
Prispevki v maju (seznam štev. 4)................................../... 989.44
Prispevki v juniju (seznam štev. 5).................................... 552.40
V
$6,003.79
Izdatki za zdravila ................................................................ 2,364.24
Bilanca 30. junija 1949 ......................................................$3,639.55
SKLAD 2A SVOBODNI TISK
$6,093L79
Prejšnji izksz .............................................................................$15 20
Prispevki v maju in juniju ........................................................ 6 00
$21.29
Poslano odboru za svobodni tisk.............................................$20.20
Bilanca 30. Junija ...................................................................... 1.00
' - i,... $21.26
Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa. MUan Medvešek, blagajnik.
na ccsti, v pomankanju in v raznih drugih stiskah, posebno ako moraš plačevati obroke na dom, ako ga imaš, ali na razne druge stvari, ki si jih ljudje kupujejo na kredit.
Ko sem prišla v Ameriko — bilo je to leta 1913 — mi je nekdo rekel, da bom morala v tej deželi marsikaj potrpeti.
Res ie bilo tako. V dolgih letih sem spoznala to resnico. Od kraja, ko sem služila pri neki bogati 2idkinji, mi je čestokrat zabičevala, "varčuj, Agnes!" Tista ženska mi pride vedno na misel. Bila sem uslužbena pri raznih ljudeh, a težko je, ako človek jezika ne razume. Če ga ne, pa moraš delati toliko več.
Nekoč sem delala v hotelu. Pet žensk nas je bilo in pa dve pomočnici. Na obedih pri mizah je bilo trikrat na dan po tri sto ljudi. Vsako drugo nedeljo so imele služkinje prosto pet ur. Ker so obvladale nemščino, sem se je med njimi učila. A bila so to navihana dekleta. Gospodinja me je neke nedelje vprašala, da čemu tudi jaz ne grem ven v svojih prostih urah. Pojasnila sem ji, da so mi druga dekleta ukazala ostati na delu ter izvršiti to in to delo, ki je nedvomno spadalo njim. Tako sem opravljala vse posle kar mi jih kdo odkazal.
Po prihodu v Ameriko — leto pozneje — je nastala vojna v Evropi. Začele so se po malem j in nato ena hujša za drugo. Nastali so tudi tu slabi časi, dasi ta dežela še ni bila v vojni. Povsod so apelirali za kako pomoč, f Ljudje so dajali za Rdeči križ in vse sorte druge dobrodelne akcije, a vojna, čeprav so v nji zavezniki zmagali, vseeno ni po svetu za mir in blagostanje nič pomagala.
Sedaj vidimo, da tudi po minuli vojni ni nič boljše.
Duhovnik Trunk piše, da ker kruha ni dovolj, in suša nagaja na žitnih poljih, se bodo slabi časi v Evropi in več ali manj tudi pri nas — za naše reveže— nadaljevali.
Sedanja Jugoslavijo je "kerlc", toda k? če bi po mnenju njenih kritikov z desne pustili gospodom gospodariti. Pravijo da le oni bi znali v nji ustvariti demokracijo in blagostanje.
Nekateri menijo, da je treba dati Jugoslaviji nazaj Petra, njegovo mater ter vse njuno sorodstvo. Ampak čemu plačevati tako navlako, ko pa država lahko boljše izhaja brez nih!
Kar se cerkva tiče, saj jim v nje nihče ne braVii. Zaščitene so po zakonih, a ne dovoljuje pa se, da se bi pod cerkveno pretvezo nagajalo socialnemu prevratu v državi. V tem boju med državo in cerkvijo se ne gre za večno izveličanje duš temveč za politično moč in pa za privatno spojino, ki je bila cerkvi v veiiki meri odvzeta.
Duhovniki v cerkvi mašujejo in pridigajo, toda glavna njihova zahteva so dolarji. Posestva cerkve se širijo. Ljudje dremlje-jo ob rožnih vencih, toda ko duhovnik poudarja, da je treba dolarjev, ne jagod rožnega venca, posegajo moški v žep in ženske v ročne torbice.
Potem te nadlegujejo še z<4 vstopnicami na razne cerkvene priredbe. Ako nimaš denarja, te danes v cerkvi nič ne pogrešajo in tudi te ne vabijo vanjo. Ni jim za tvojo dušo, žele si le tvojih denarcev. fn če jim ga ne daš, pravijo, da si brezverec in komunist.
Pravili so mi, kako kolektajo denar v katedrali sv. Patrika. V sredi hodnika rine en cerkovnik voziček, dva na vsaki strani pa nabirata darove in jih zvračata v voziček. Ob tisti priliki, bila je velika večerna verska slavnost, so nakolektali o-krog $50,000. Veliko tega denarja gre papežu v Rim, da ima za svoje stroške in za financiranje cerkvene propagande. Prej so imeli procesije, pridige in protestne shode za ogrskega primata Mindzentyja, zdaj jokajo za češkega primata nadškofa Be-rana, prej so tarnali in protestirali proti obsodi . zagrebškega nadškofa Stepinaca in sedaj pa je papež odredil masno izobčenje iz kstoliške cerkve vseh, ki
so komunisti ali jim pomagajo.
LP ena izjema je bila — nam-l roč ko so v Bratislavi obsodili]
v smrt in obesili katoliškega duhovnika Tiso. Tiso je bil medl vojno poglavnik 4'samostojne" Slovaške in pomagal Hitlerju. Tiso le udinjal nemškemu firar-l ju ves slovaški narod. Papež je vedel, da je Tiso vojni zločinec, toda duhovniško čast (Tiso je bil ,monsignor) mu je vzel šele ko je bila čehoslovaška država z zmago zaveznikov obnovljena in je nova vlada izdajalca Tiso ugrabila ter ga gnala na obrav-| navo.v
Ljubljanski škof Rožman pal se je zaporni kazni otel s pravočasnim pobegom in sedaj je na| varnem v Ameriki, kjer se mu celo bolje godi kakor pa dokler je bil škof v Ljubljani. Sem je! prišlo tudi precej drugih duhovnikov, ki so pobegnili čim je bil Hitler poražen. Tam jih imenujejo za izdajalce, ker se spominjajo vojnih grozot, ki jih je uganal s pomočjo svojih domačih pomočnikov krvavi okupator.	— Agnes Pasa rich.
Z mešanico vode in kisa od-! stranjujemo blatne madeže z Isksti napake na drugih je dežnih plaščev.	1 laglje kakor videti svoje._
Imenik zastopnikov Profetjrcs
Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar broiure in knjige. naj piie upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije.
CALIFORNIA. FonUna: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak.
*an Francisco: A. Leksan.
COLORADO. C rest m! B«IU: Ani. Slohodnik. Pueblo: John M. Stonich. Walaenbnrg in okolic«: Edward
Tomiit.
ILLINOIS. Chicago i« okolico i Frank Bisjsk' Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. La SoIlo ia okolica t Anton Udovicb in Leo Zcvnik.
SprinfftoMi Joseph Ovca In John
Goriek. Virden: Kr. Ilersich. Waokogaa.No. Ckicofoi Msrtin Judnich.
Witt: Luka Podbregar.
. INDIANA, ladiaaaptlto: Mary Stroj.
KANSAS. Armat Anton Shular. Arcad«*: John Shular. Wast Mineral: John MaroK.
MICHIGAN. Detroit-#ear born John Zornik, Joe Koršič.
M. NNKSOTA.	^
Baklt Max Maits. Ckkholw: Fm ik K lun. Dalatkt John Kobi. Ely: John Teran in Matt Praprot-nik.
MISSOURI St. Lonis: John Spiller.
MONTANA.
Butte: Anton Zugel.
East Helena: Joseph Kihalirb.
Rad L od ga: K. £rxnoinik.
NFW JERSEY. Elisakotk. Amelia Oblak.
NEW MEXICO Gallop: Mary i ft Jennie Mariniek.
NEW YORK. C.owanda. Jame« Oekleva-
OHIO.
Akron-Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John 'trebel, Anton
Jankovich ln Frank Hribar. Fairpert Harbors Lovrenc Bajc. Girardt John Kosin in Andrew Kr-vina.
Lisbon-Power Point: Jacob BerganL Maple Heights: Frank Volkar. Warrant Joseph Jei.
PENNSYLVANIA.
Atfroipps« Goo. Smrokar. A vel la: Frank Brogar. Carmichaela: Anton Zupančič. Crafion-Moon Rom Jennie Jerala. Canonsburg-Strabanc: Jacob Pav-čič.
Export: Jos. Brits.
Forest City: Anthony Drasler, Jr.t
Frank Leben. Herminio: Anton Zornik. Johnstown in okolica: Frank Cve< tan.v
La t robe: John tn Mary FradeL Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika sa Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas sa sapadno Penno Anton Zornik, Herniate, za Cambrls in Somerset okraj pa Frank Cvetan, John« town.
WASHINGTON. Renton: Fred Medvešek. Seattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Grove: Frank Koscin. Star City: Lawrence $elak. Themes * Lenhart Werdinek.
WISCONSIN. Milwaukee la Wast Allis: Louie Barborich. Sheboygan: Frsnk Stih. WIHard: Matt Malnar.
WYOMING. KemaMror In okolica: John H. Krzisnik.
Rock Springs: Frank Remits.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
I
i
»
Mutilated
LAIMS
State Department agency to distri
bute the $17 million to the former
owners.
But, according to Beckworth, the bill contains as many tricks as a dog has fleas. He told the house this:
Ordinary American investors will get none of the money. The entire $17 million will go to these "American citizens":
Are Swiss Americans?
A "few large corporations", such as the Socony-Vacuum Oil Company, and a "Swiss corporation," of which "a bare 20 per cent is owned by American stockholders." This Swiss concern will get $5 million, of which $1 million would go to American stockholders. Who would get the remaining $4 million has not been disclosed.
A big chunk of the $17 million would go to wealthy Yugoslavs who rushed to the United States
tead of fighting the Nazis, and y recently" became "naturaliz-I" as American citizens, so Uncle would collect their bill against present Yugoslav government. "International Speculators" third group who would collect "international speculators" who ight up "Yugoslav claims" for little as 1 cent on the dollar, ordinary owners who had en up hope. The $17 million 11 means enormous profits for se speculators. Who are4 they? kworth described them thus:
ey are citisens of ao coun-, and owe allegiance to no na-They and their children nev-fight for any country. "They , rent apartments in top tels in many countries, and give their residence one which suits ir puipose at a given time. They vel with the aid of diplomatic rts issued by Haiti, or with nese travel documents. "In order to evade laws of the untries where they operate, they, th local 'dummies,' organize cor-tions in various countries. The tie state of Lichtenstein is poplar for that purpose. In the Yugoslav case, however, American corporations were mostly chosen."
The State Department should be collecting money for real American citisens, not for fake ones, Beckworth Insisted.
He said the $17 million Yugoslav prize is only a start, with similar but bigger prizes still to come. For example. $175 million claims against Poland, and $80 million against Czechoslovakia.
Under the bill as written, Reek-worth declared. Influential "lawyers'* could eollect ap to 50 per cent of the $17 million In the Yugoslav case, which will "serve as a pattern" for the Polish aad Csech claims.
Beckworth succeeded in putting through an amendment limiting the "lawyers" to 10 per cent of the money they collect. Then the House passed the bill without a record vote.
Job ScramMo Is On
An Associated Press story from Pittsburgh is a sign of the times which portend a return to the bleak era of unemployment that began during the Hoover administration in 1929, continued through the soul-killing days of WPA made-work and only appeared to end when war's needs created an unholy demand for the products of human labor.
A food processing plant needed five workers and advertised I for help. The result was startling. An estimated 1,500 applicants mobbed the place and created a situation which required the services of the city's police.
Maybe President Harry S. Truman will continue to voice his Polly anna assurance that there is nothing critical in the nation's job situation. And, of course, things are going normally for those people who still are on somebody's payroll. But a crisis does exist in the lives of the jobless—and throughout this wealthy nafion the millions in that category are increasing. Moreover, those who are still unemployed and who have no more than a puny backlog of unemployment relief and savings to bolster their future may logically do a bit of worrying.
We can not refrain from reminding our readers that another depression will fulfill the predictions of Socialists who understand the nature of the capitalist private-profit economy. Bust was certain to follow boom — as certain as effect follows cause.
The cause of growing unemployment is the private ownership of jobs and the exploitation of workers for surplus values; workers would not fear unemployment if they produced abundance for use. The conditions tjiat now bring 1,500 workers in quest of 5 jobs are, indeed long overdue and would have appeared much sooner were it not for the fact that the government was able to dump billions of dollars' worth of American products without charge into other nations.	•
Working class voters who rejected Socialism in exchange for Roosevelt doles and patronage because Socialism was "something for the future" and "we want something now" ai*e certain to get "something now" or in the near future that they do not want. As unemployment grows they can expect to receive the 'same kind of handouts and controls they received almost a score of years ago—and ultimately another war to absorb the bodies and brawn of private industry's cast-offs.
It's just too bad that workers did not build a Socialist future when capitalism slumped in 1929. For now the future they built then is here — with problems which a profit economy and class society cannot solve without sacrificing both democracy and peace.—Reading Labor Advocate.
TB Hits Spanish Refugees in France
Persis Miller, associste director for France of the Unitarian Service Committee, reports that the 150,-000 to 200.000 Spanish Republican refugees in France suffer from ill-health, particularly tuberculosis as the result of their long detenUon in cmaps. She also reports that their prospects of moving out of France grow dimmer as Latin American immigration barriers are Closing against them. Their great hope is that some day there will be a Spanish Republic to which they may return.
' Electric eels have an attack power up to 600 volts.
Fall in Farm Jobs Raises Problem
Although Uncle Sam is now feeding the world, and his own family has grown greatly, employment on American farms has dropped 1.5 million from 1039, snd 2.5 mMlion from 1020, a government report revests.
That situation is not serious as 'on* as the people who leave farms can find city jobs. What will happen, however, if term employment continues to decline, and the number of city jobs falls off at the ame time?
Popular gold jewelry is usually ibout 14 karats, while pure gold is 24 karats.
The Last Word
By DUFFY
Some random thoughts in this
passing world.
• • •
I've reached the conclusion that the housing situation is easing up a little, except in New York, page 1 for picture of New York.) Within recent weeks there have been some signs of apartments available on which signs had appeared that "Apartment available, no dogs or children." Now the signs only read, "Apartment available, no children."
• • •
Mr. Engle, the romeo who trapped a lot of foolish widows for their thousands in savings, proved two things: widows are foolish with their money, and their late husbands were foolish for leaving them a lot of money instead of insurance trust incomes.
• • •
I'm trying to figure out who is to blame for the death of that infant twin and the scalding of the other — the parents or the baby sitter. The parents, probably, for hiring a nine-year-old child to take
care of two such infants.
• • •
Wonder if you are as nettled about the British attitude toward the United States. England takes our money with one hand, then cuts our throat with the other. If that's brotherly love, I don't want any of it.
* * •
See where predictions are for one of the laregst peach crops in the history of Illinois — with much higher prices. You figure that one out.
• • • •
Prices are coming down ... on horse blinkers, on five-wheeled automobiles, on green eye shades for telegraphers . . . and such . . . but not on the items my wife and
kids want and need.
• ♦ •
It's worth repeating here that the best buy of all today and any day
is government bonds.
We've got a lot of faults here in these United States, but don't let anyone kid you into believing that any other country on earth is without fault As a matter of fact, we'll stack our good qualities up against those of any nation in the world
. . . and come out on top. . . • • •
I have often wondered what the world is coming to . . . read in one column of a newspaper where a 202-pound blond entertainer laid a beer bottle on a policeman's nose . . . with sad results for the policeman. . .
• • » •
Then in the next column was a story about a talking crow being used at the University of Illinois in a study to find out how babies
learn to talk. . .
• • •
There isnt a mother in the world who doesn't know the answer to that little situation . . . and once the little mites begin to talk, you can't shut 'em up. . .
ali



Book to Help DPs
The new book—"Immigrants Information Book—How to Enter the United States," published recently, was written by Charles L. Cusu-mano, a New York lawyer, after IS months of study and research, and as a result of years of specializing in immigration matters.
Many thousands of Americans waht quick information on how they can bring foreign relatives or friends into the United States. They have not been able to get it quickly and inexpensively. Many people felt that there was a crying need for a small, comprehensive book on the subject which would be both reliable and easily understood by the average man, so thst he would know exactly what to do to bring a relative of friend in. This book gives all that information in a most clear, easy to read and understandable form.
This book Is m pages and can be obtained from Palandech's Book Store, 536 South Clark Street, Chicago 5, Illinois.—The price is $1.00.
Bare trem Hairs
A robbery had been committed and a detective had been sent to Investigate,
"Have you seen any mysterious strangers about here lately?"
"Yes. str," replied the old man. "There was a man 'ere with the circus last week, and 'e took a pair of rabbits out o' my whiskers!"

CITY
II
Britain's Vanishing Free Speech
At a recent British Labor Party conference, Herbert Morrison opined that the Labor Party should get back to its old popular touch with street meetings. Thereby hangs a tale — a tale not unlike the farce that Ebert and Noske once played in Germany, when they outlawed the general strike and then had to rely on it to oust Major Kapp after he and his soldiers had seized the government.
England is the-classic land of free speech. For generations it was the practice for a man who felt he had a grievance or a message to take out his soap-box, though ordinarily it was a margarine box, set it up on some street cornier, and tell whoever would stop to listen what he had to say. These scattered meetings were the foundation of the Labor Party. They have mostly disappeared. True there is still "spouters' corner" in Hyde Park, but this was never regarded as socially dangerous for the high proportion of emotionally unbalanced religious preachers and cranks acted as an antidote to the social agitation carried on from a few platforms. Besides, Hyde Park is useful as a museum piece — "See, we have free speech in Engalnd."
This widespread practice of free speech is vanishing from England — it has vanished under the touch of "labor's great victories at the polls," first in municipal elections, later in national elections. Once the Labor Party was in power in a municipality, it hushed these free speech practices very politely on the grounds that they interfered with traffic. It was a means of combatting labor opposition to the Labor Party. Tories don't take to soap-boxing.
In Sheffield the Labor Party majority on the City Council closed a traditional working class meeting place. When a parson with labor sympathies who called himself a "Christian anarchist," tried to maintain this speaking pitch, the Labor Party majority had him jailed. In Leeds the Town Hall square was an historic center of free speech until it was shut off by turning it into space for parking cars. There is no denial of free speech — it's just found in the road of traffic.
This abridgment of the practice of free speech does not inconvenience the Labor Party while it is in the saddle — but what if it should get out of the saddle and want to rely upon its original foundations of the popular touch from the man on the margarine box to get back ln?
It seems there is nothing quite equal to consistent pursuit of principle.—Industrial Worker.
T
REFLECTIONS
By Raymond. S. Hofs«s
IT USED TO be that Socialists bit of difference. We ARE going were "unrealistic." That, at least.
was the criticism they met from the smug defenders^ the economic anarchy which is now being misrepresented as "free enterprise."
But time and circumstances have changed. And so It is that not Socialists but the top opponents of a planned and controlled economy, are now In conflict with tects and trends which are sweeping this surprised generation into an ever-widening area of planning.
Specifically, I am thinking of another of those "Saturday Evening Post" editorials in this week's issue of that sedately conservative magazine. In it we are once again assured that planning and* controls simply won't work, and the British program o f socialised health services is held up as a horrible example.
•	■ Mil
NOW THE POINT of this col-umn is not to argue the present advantage of social controls and planning, but to assert without any fear of contradiction whatsoever that, good or bad. wise or unwise, beneifcial or ruinous, planning is being adopted at a great rate of speed by every nation on earth including our own.
That workers don't vote for It; that lawmakers deplore It; that business moguls and their editors inveigh against It Isn't making a
into a planned economy deeper and deeper with each passing day.
So who is unrealistic now?
IT IS EASY to see what is happening in the rest of the world. Everybody knows that Russia Is planning. Most people will admit that Japan is being planned for. Few will question that controls have been fastened upon the people and the economies of practically every European naUon. But a surprisingly-large number o f Americans still believe that plans and controls have not come to them.
But what is social security but a plan? What is unemployment compensation? What is the Taft-Hartley yaw — or, for that matter, the Wagner Act which has Organized Labor's approval? And what is the European Recovery Plan but a device for controlling the products of American Industry to the end that a large portion of what the American people produce can be given away free, gratis and for nothing?
The list coald he extended, ef coarse. Bat the Important thing Is te understand that plans aad eca-trels are Increasing in theee United States In spite of the faet that few people actively want them aad tbe royalists at the top of the ladder fear aad declare
Former Secretary of State James F. Byrnes, who was one | of Franklin D. Roosevelt's stalwart supporters, has now abdicated from his high position in Democratic Party ranks. In a recent address at Washington and Lee University, he condemned what he calls the "paternalism" of the Truman administration and, among other things 6aid:	,
"The farmer wants higher prices, the wage earner wants ncreased wages, pensions and hospitalization. Too many people want more pay for less work. We are going down the road to itate-ism."
What Byrnes said may all be true. But the question is: What las a free enterprise to offer the American people that will take heir thoughts away from a paternalistic government?
Mr. Byrnes should have been more critical during the days vhen he was helping Franklin D. Roosevelt to lay the foundation .'or what has come to pass. For it is a fact that the people's attitudes of today are the other end of a train of circumstances that oegan when the late Roosevelt inaugurated his program of planned scarcity as the only way to save a decadent private-profit economy.
Even if we fully shared Mr. Brynes' hatred of stateism we would not be able to tell him what a free enterprise system could do about the matter which disturbs him. For we have ample evidence to prove that the »old profit economy can no longer give the people the work and security they need and must have.
If "state-ism" can supply the people with work and bread, that is what the people will continue to want—and get. What concerns us is that the people are not taking the lead in developing a state that can be used BY THEM, but thus far are willing to be USED BY THE STATE that supplies their creature needs and desires. That, we submit, is bad. For it leads to paternalism and a form of fascism.
But merely to recognize the evils of a new order isn't to keep the old one from passing from the scene or delay the great social change that is in the making. All that people can do is to preserve their freedom by ending the profit economy altogether and by producing and distributing wealth cooperatively for the benefit of producers.
And we emphasize that THE PEOPLE must do that job. If it is done BY the few and FOR the many it is altogether too true that—as Byrnes predicts—"the individual . . . will soon be an economic slave."
However, the alternative to that horrid probability is democratic Socialism. It certainly isn't going to be possible to get back to the dear, dead system of pre-Hoover days.
Now York's Millions Like This 'Socialism'
From New York City come two reports which have something in common:
New York's Station WNYC, the only municipally-owned radio in this country, celebrates its 25th anniversary. Mayor O'Dwyer. comments that "by the integrity of its programs, this station has set a great standard of radio broadcasting in tbe public interest."
The city-owned Transit System ends the first year since rising costs made it necessary to raise subway fares to a dime from the famous old five cents.
Even at the 10-cent rate, New York's Transit System made $13 million profit in the year, and remained the biggest passenger carrier in the world.
Ip the past year, its revenues totaled $210 million, compared with pie $160 million passenger revenues of the biggest railroad, the Pennsylvania.
Probably some people would fall New York's radio station and Transit System "socialism," but that word doesn't scare the big city's millions of people. They know they have two "good things," and intend to keep them.
AFL's Potters Union Lists $3,000,000 Assets
EAST LIVERPOOL, Ohio—Complying with the Taft-Hartley Act, the 28,000-member National Brotherhood of Operative Potters published a financial statement showing net assets of $3,082,625.
The report listed a defense fund of $1,1748,741, a general fund of $624,762, and an office building and newspaper and job printing plant valued at $110,808.
Assets included $217,511 in checking accounts, $1,007,675 in bonds and $1,447,037 in stocks.
Farmers' Assets High
"Liquid assets" of American termers now total about $20 billion, compared with a total farm mortgage debt of $5 million.
Consumers Still Pinched
News note in the wake of all the depression talk coming from business circles:
It costs consumers just about as much to live today as a year ago.
Consumers' price index figures for May 1040, Just released by the Labor Dept., were 160.2 per cent of 1030 figures.
And in May 1048, the price index stood at 170.5 per cent of 1030.
In other words, the high cost of living is still too high, having come down only 1.3 per cent in a year.
At the same time, priced farmers are receiving and costs of raw materials for industry have decreased as much as 25 per cent in the last year.
How's Business?
How's business?
'Terrible, terrible, terrible," say the high pressure publicity men for big business.	.4
But what do the statistics say?
A comparison of profits in the first three months of this year with the first quarter of 1948 shows that eight of the largest corporations made more in that period in 1949 than a year ago, while six earned less.
The figures which follow are from Moody's Inveitor's Service Report:
1st quarter 1949
General Motors ............................ $136,763,338
U. S. Steel...................................... 49,928,670
du Pont
Socony Vacuum............................
Texas Co.........................................
Gulf Oil.......................................... 2«,973,000
General Electric............................ 26,702,978
Standard Oil of Calif................... 37,389,082
Bethlehem Steel..........................
Cities Service.............................
Union Carbide................................ 24,529,419
Sinclair Oil.................................... •15,000,000
Westinghouse ............................... 10366,921
American Tobacco....................... 1,648,000
43,581,325 •26,000,000 28,870,111
33,129,574 18,510,903
1st quarter
1948 $96,481,412 27,857,341 30,195,371 •33,000,000 27,974,839 38,517,000 25,389,149 37,106,904 15,499,331 19,976,576 23,019,722 •21,000,000 13,135,789 7,495,000

«/